GLASOVA KRANJ, 15. SEPTEMBRA 1962 — Leto II — St. 36 Največja predstava Največja športna prir« dttev > Evropi letos v Beogradu - Na fekn'kih stezah, /alefiv<: ih in Iran al^ m gri-šču se bo pomerilo nad tiso« tekmovalcev iz vseh evropskih držav Športno središče na Topči-derskem brdu verjetno do sedaj še ni imelo bolj slovesne podobe kot v sredo popoldne, ko so uradno odprli letošnje evropske atletske igre. V Beogradu so za to veliko prireditev zgradili celotno naselje na Košutnjaku, kjer stanujejo tekmo-vavci, atleti in atletinje iz 28 držav, preuredili so stadion na Topčidecskem brdu in za novinarje odprli nov hotel na Slaviji. Prvenstvo »kraljice športov« v BeogTadu ima še en pomen. Letošnje prvenstvo Evrope sovpada s pomembnim jubilejem, saj v tem letu slavi mednarodna atletska federacija petdesetletnico obstoja. Atletika spada po svoji razširjenosti in zgodovini med najstarejše športe na svetu. Tržičani po ukinitvi gorskih dirk na Ljubelj niso vrgli »puške v koruzo«. Ker so navajeni, da gledajo napeta tekmovanja na »jeklenih konjih«, so letos prvič organizirali »če* drn in stm« na motornih kolesih. Ljubitelji drzne vožnje bodo v nedeljo prišli na svoj račun, ko se bodo na gorskem zemljišču v Tržiču pomerili naši ln tuji tekmovavcl Nevarna 1 Na mednarodnem festivalu v Teplicah na Češkem je bila podeljena prva nagrada Kranjčanu Janezu Ma-renčiču za umetniško fotografijo »Istrske soline«. Razen nagrajene so bile sprejete na razstavo še tri njegove fotografije. Zaenkrat je pripotovalo iz Češke šele obvestilo o nagradi, medalja pa še sledi. Avtor prvo-nagrajene fotografije namreč sam ni bil na češkem, čeprav je gotovo, da ne bi imel nič proti, če bi lahko spremljal svoje slike na mednarodne razstave. Tako bi prepotoval že prav vse kontinente. G Ste že večkrat dosegli podobno priznanje kot letos v Teplicah? Doma imam okoli 30 nagrad in priznanj, ki sem jih dobil za svoje fotografije. Sodeloval sem na več kot Velemojster fotografije stotih mednarodnih razstavah. Najbolj sem bil vesel srebrne medalje pred leti na Dunaju in dveh bronastih medalj z dvakratnega sodelovanja na razstavi desetih najboljših mojstrov umetniške fotografije v francoskem mestu Clichv. q Kdaj ste naredili prvo fotografijo? Ko sem hodil v četrto gimnazijo. Prav nič se ne spominjam, kaj je predstavljala in kako je uspela. Največ sem slikal v študentskih letih, ko sem. imel dovolj časa. ft Kakšni motivi so vam najljubši? Največkrat skušam prikazati pokrajino na kar se da zanimiv in nov način. ^ .Ali je res, da nimate niti ene svoje fotografije? Res. Saj poznate tisto staro resnico, da je kovačeva kobila vedno bosa. f Kdaj nam boste pokazali svoje slike? Kar napišite, da bom spomladi pripravil samostojno razstavo, če bo to v časopisu, bom morda le držal obljubo, ki jo že zelo dolgo dajem svojim znancem. METKA SOSIč SIIMIIPIIIM 1MI na igra polju Zarjavela italijanska ročna bomba je 17 let po vojni spravila v grob mladega delavca - Zakaj se mladi ljudje igrajo z orožjem? Veliko nesreč, prj katerih rjavelo italijansko bombo, ni polnoletnih prič, ljudje Šestnajstletni Ivan Zver in radi po 6\oje obrnejo Kljub osemnajstletni Martin Tiva- temu da smo na treh stra- dar sta bombo pograbila in neh slišali drugačno verzijo z njo odhitela v bližnji gozd« nesreče — ljudje so namreč v svojem ustnem izročilu že marsikaj dodali — ne moremo zamolčatj resnih posledic, ki jih je sedemnajst let po vojni povzročila zarjavela italijanska ročna bomba. Mladi ljudje prej ne verjamejo, dokler lahkomiselnosti ne plačajo na svoji koži. Čeprav je bilo podobnih primerov po vojni že nič koliko, se iz vsega tega nismo ničesar naučili. V torek popoldne sta na izkopanem krompirišču delala dva mlada delavca kmetijskega posestva iz Zabnice. Ker jima za delo ni bilo mar, sta bila vsa iz sebe, ko sta na zemljišču našla za- kjer sta jo začela razdirati. Bilo je že pozno popoldne, okoli pol šeste ure zvečer, ko je v bližnjem gozdu eksplodirala ročna bomba. Eksplozijo so slišali v vseh bližnjih in bolj oddaljenih vaseh. Mlada delavca sta svojo lahkomiselno igro drago plačala. Ko so na kraj nesreče pritekli kmetje, ki so bili na bližnjih njivah, so bili priie težke nesreče. Mlademu Ivanu Zveru je bomba, ki jo je držal v roki, raztrgala prsni koš in odtrgala obe roki, starejši Martin Tivadar, ki je mlajšega delavca 'opozarjal, naj vrže bombo stran, pa je dobil lažje telesne poškodbe. »V berlinskem zidu je prak tično vse mogoče.« Albertz, zahodnober-Jin.ski senator lOdloeilna »Adenaucr je sedaj dosegel tisto, kar Hitler ni mogel doseli z orožjem.* Rus lov, sovjetski novinar • »Velika Britanija se ne zeli pridružiti Skupnemu tržišču, ki bi videlo samo sebe in poskušalo, da se od ostalih loči 2 zidom.« Ho roki Macniillan. britanski premier »Vsi dosedanji generalni sekretarji Arabske lige so bili vedno optimisti. Tudi prvi generalni sekretar lige Abdel llahman Azam je bil optimist in poglejte samo, kako daleč nas je spravil njegov smeh.« Talal, saudijski princ »Ne želim več prejemati prijateljskih, in sladkih pisem, v katerih delijo priznanje in spoštovanje Kambodži. Želim spoštovanje, obenem pa zahte vam tudi jamstva za svojo deželo.* Norodom Sihanuk, kamboški premier »Ne vem, zakaj bi priznanje Vzhodne Nemčije predstavljalo takšen problem. Če generali v Južni Ameriki napravijo kakšen državni udar, 2DA vedno pohitijo, da jih med prvimi priznajo.« Nikita Hruščev, sovjetski premier »Najbolje plačani pisatelji v Ameriki niso tisti, ki pišejo knjige, temveč ljudje, ki na pisane knjige priredijo Za žepne izdaje.« Samuel Hevvitt, ameriški kritik ura Napeto in v velikem pričakovanju so v Londonu stekle ure, kakor da bi šlo za odločilno šahovsko partijo, ko so pred dnevi začeli konferenco voditeljev BRITANSKE SKUPNOSTI NARODOV. Pred mesecem se je v prestolnicah nekdanjega britanskega carstva — pod krono angleške kraljice — razširila odbrodošla novica, da so se v Bruslju razšli brez »čistih računov«. Ni bil namreč Macmillan tisti, ki je britanskim volivcem skušal pojasniti, da so bili bruseljski razgovori neuspešni, ampak avstralski predsednik Menzies, ki ga razen voditeljev Kanade in Nove Zelandije prištevajo med najodločnejše nasprotnike pristopa Velike Britanije k Skupnemu tržišču. Se pred meseci je avstralski voditelj ocenjeval pristop Vel. Britanije k Skupnemu evropskemu trgu za največji polom v dvajsetem stoletju. V juniju mesecu je po televiziji opozoril Britance, če bodo ukinili manjšo carino za izdelke iz prekomorskih držav, bodo članice Commonwealtha zagnale tak hrup, da ga London ne bo vzdržal. Dobri živci J,klicanje posvetovanja dr-) žavnikov BRITANSKE SKUPNOSTr, ki te dni zaseda v Londonu, je bilo napeljano na pomirjen je razburjenih prekomorskih dežel. Medtem so se namreč že nekoliko razjasnili pogoji, pod katerimi bi Velika Britanija stopila v evropsko druščino in staremu Evropejcu Macmillanu je bilo lažje ponuditi prekomorskim voditeljem pomirjevalno sredstvo. Medtem je seveda na stran zagovornikov britanske prekomorske politike stopila tudi domača opozicija. Sredi meseca avgusta je nekdanji socialistični predsednik, sedanji lord Attlee, naročil pri enem izmed največjih časopisnih kraljev v Veliki Britaniji lordu Beaverbrooku oglase, ki so prinašali takšna besedila: »Stojte! Anglija ne sme postati evropska provinca, ki nam bo od roke.* Taksne in podobne oglase — zasnovane na angleškem ponosu in narodnostni zavesti — je širil tudi konservativec lord Avon (Anthonv Eden) in drugi poslanci na klopeh Spodnjega doma, dokler je bila seveda večina voditeljev Commonwealtha proti pristopu. Vendar js, bri- globus • globus • globus velja za preko 50 dežel, ki so bila nekoč britanska ozemlja. f Za Novo Zelandijo, ki na britanskem otoku proda 90 odstotkov svojih mlečnih izdelkov in 90 odstotkov mesa, bodo izdelali poseben sporazum. ^ Za žito in meso. ki jih prodajata Kanada in Avstralija — znano je, da Velika Britanija uvaža 20 do 30 odstotkov teh viškov iz Kanade in Avstralije — bodo izdelali nove pogodbe v okviru Skupnega trga. 0 Z azijskimi članicami Commomvealtha — z Indijo, Pakistanom in Cevlonom pa bi sklenili nove trgovinske pogodbe in opustili carino za uvoz čaja, kar bi bilo predvsem ugodno za Indijo. Sredi ostrih škarij Britanski načrti so naleteli na nerazumevanje na dveh straneh. Ko so bili kazavci skoraj že na dvanajsti uri, je na zavore v Bruslju pritisnila Francija. Fran- Križem pa sv** t ti cozi so zahtevali, da naj Britanci najprej položijo denar v evropdki kmetijskj sklad, iz katerega so do sedaj izvlekli največ korist; francoski kmetje. Čuvar pečatov je to francosko zahtevo zavrnil, — Razgovori v Bruslju so potem postali težavni in utrudljivi. Prekinili so jih s sporazumom, da jih jeseni zopet obnovijo. V Londonu pa so začeli pripravljati konferenco državnikov prekomorskih dežel. Na tej konferenci je Macmillan pred dvema dnevoma skušal nagovoriti oddaljene člane britan. skupnosti, da prenehajo nasprotovati britanskemu pristopu. # KENNEDT KOT KOPAVEC Predsednik ZDA John Ken-nedy, slamnati vdovec v času, ko je bila njegova žena na počitnicah v Italiji, je izrabil nedeljski dopust, da se je petnajst minut dolgo sam kopal v Pacifiškem oceanu. Pri kopanju ga je spremljal rešilni čoln in — telesna straža. Po kopanju pa je predsednik zašel v množico nekaj" tisoč kopavcev, ki so ga prepoznali in stiskati je moral roke posebno mladim dekletom. • % RAZPUSTITEV HAREMA Saudijski princ Talal, brat kralja saudijske puščave, je pred kratkim razpustil svoj harem in sužnje ter jim ob razpustu izplačal tudi odpravnino. Prinčevi bratje Abdel Muhsin, Navaf in Abdel Rah-man so posnemali Talalov sklep. Kralj Saudijske Arabije Saud je na to zagrozil z disciplinskim kaznovanjem: »Neumni norci, neodgovorni mladi zaletavci, ki mislijo, da bodo s tem zavrgli tradicijo in jo napravili smešno.« Odgovor nekdanjega finančnega ministru T vladi Saudijske Arabije je bil bolj očitajoč: »Kralj Saud nI noben vladar 20. stoletja. Se manj je Saud kralj prejšnjega stoletja. Saud je skratka podoben neandertalcu, n 6 NAG V MRTVEM MORJU Predsednik Slonokoščene obale, ki je bil pred kratkim na uradnem obisku v Izraelu, 6i je vpričo svojega spremstva slekel obleko in skočil nag v Mrtvo morje. Haroldu Macmillanu očitajo, da ima preveč evropsko kri lanska vlada v zadnjem času uspela z objavo »bele knjige« odločen odpor omiliti. Bela knjiga ali nova MAGNA CARTA Odpor proti britanskemu pristopu k Skupnemu trgu se je začel krhati, ko se je zvedelo za stališča, ki jih je čuvar pečatov minister Heath zagovarjal za zeleno bruseljsko mizo, za katero šo delali predstavniki šestih evropskih držav. £ Vse odvisne in neodvisne dežele britanske skupnosti bodo smele prosto izbrati, če želijo pristop k tej gospodarski skupnosti po pristopu Velike Britanije. To Francoski minister za informacije je pred kratkim na vprašanje nekega novinarja katero osebnost de GauIIc namerava, postaviti za svojega naslednika na položaj predsednika francoske republike, odgovoril: »Edini predsednik, s katerim bi bil de Gaulle zadovoljen, je Adc-nauer.« Ko je ameriški podpredsednik Johnson pred kratkim potoval po nekaterih evropskih državah, ga je v istam-bulski predmestni četrti zaustavil nek fant in ga v angleščini nagovoril: »Kako ste, zelo me veseli, da vas vidim.« Johnson se je nasmejal in vprašal fanta, koliko je star. Fant je hitro izginil in se čez nekaj minut vrnil „i odgovorom: »Šestnajst. In vi?« Trije dnevi napornih borb v vodi za vstop v prvo zvezno vvaterpolo ligo so se končali za domačine z razočaranjem. Kranjskim vvaterpolistom je zmanjkalo »duše in srca«. In potrtim gledavcem na koncu še glasu. Tem bolj pa so bili iz sebe redki navijači Crvene zvezde. Eden med njimi je po končanem tekmovanju skočil s skakalnega stolpa kar oblečen v vodo Pet dni po grSkem kopnem fn morja Zadnji dnevi I na Jadranu Neznosna julijska vročina staji, potem pa je sprevod- izplača!« rečem še enkrat je odstopila mesto nika minila potrpežljivost Sprevodnik zamahne T zmernejši avgustovski, prenašati mojo »nemoral- roko in se nasmehne ter ko smo se v prvih popoldan- nost« in kratko malo me je vzame ponujeni drobiž. Nauk ckih urah pripeljali v Du- postavil na vroči dubrovniški te zgodbe: slovenske prsi so brovnik. To je bila predzad- asfalt. Mahnil sem jo peš nemoralne, angleške pa ne — nja postaja našega potova- naprej in obenem skoval ali: če ne znate vsaj enega nja po Jadranu na j unosio- enostaven načrt, kako pri- tujega jezika, se v Dubrov-vanski strani. Vsi smo že ob dem nazaj, ker sem 6i pred- n:ku ne morete voziti na pristajanju nestrpno čakali stavljal, da bodo približno tramvaju brez srajce, ob stopnicah, da bi čimprej iste sitnosti, stopili na vroča dubrovniška Po kopanju sem se spet tla (razen Američanov seve- postavil v vrsto, ki je čakala da). O Dubrovniku ni pove- na vozilo, tokrat na tramvaj, dati kaj novega. Se ved1- Tramvaj potegne in sprevodno trajajo DUBROVNlSKE nik prične pobirati denar. IGRE, ki pa so takrat že Pride do mene in prične go-polagoma prehajale v za- variti o srajci. Jaz pa sem ključni del. Zanimiva je bila začel odgovarjati angleško, ena sama turistična zgodbi- »Kje imate srajco, tovariš, cm, ki vam jo moram opisati. Brez nje ne morete na tram-Bilo je kljub vsemu še vaj. Prosim, na naslednji iz-precej vroče. Zato sem se stopite.« napotil v mesto brez srajc«. »Oprostite, prosim! Ne ra- KABINE SO. KABIN NI T Dubrovniku se je posadka zastopnikov jugoslovanskega turizma povečala za šest članov — turistov iz Bosne in Hercegovine, vkrcala pa sta se še dva Američana s svojim avtomobilom in takoj dobila kabino. To mi je dalo misliti, zakaj ko sem jaz na Reki prosil zanjo, je ni bilo. Prezebal sem na zadnjem koncu Takoj ob vstopu na avtobus, zumem vas!« rečem po sn- ia{jje in lahko si predstav- Za turiste J v Grčiji dobro poskrbljeno. Hoteli so najrazličnejši od najdražjih pa do smešno cenenih, a vselej čistin. Kočije še vedno vozijo po mestnih ulicah in po parkih in so kot taksiji izredno poceni dališke hiše po gledaliških Amerikancu pa se za tres« direktorjih, zakaj teh bi se spodnja ustnica, ko doživi danes kljub samo štirim gle- svoj drugi politični poraz na ki vozi iz G ruža v mesto, pa gleško sem videl, da sem ga polo- Sprevodnik začne razlagati mil. Sprevodnik me je brez z rokami in kaže na svojo usmiljenja nadrl in to s prs- srajco. Ko vidim, da ne cej »elementarnimi« beseda- razume angleščine, mu od- mi, tako da mi ni preostalo vrnem. drugega, kot da sem se sku- »Dragi, saj me boš pustil, šal na zvit način obdržati da se bom peljal, kor govo- na avtobusu. Vljudno sem rim angleško. Ko bi tako, mu razložil, kako in kaj, bi moral peš.« čeprav mi takrat niti naj- kot sem prej v avtobusu, pa manj ni bilo do kakršnekoli Sprevodnik še enkrat po- vljudnosti. Nič ni pomagalo, skusi z rokami. Peljal sem se samo dve po- »Daj, no, daj, saj se ne ljate, kakšen obraz sem napravil, ko sem zvedel, da ima obriti cucek dveh Američank prav tako kot vsi inozemski turisti 6vojo kabino. Kaj hočemo — inozemski cucek. dališčem še vedno dalo najti deset! AMERIKANEC DOZIVI DRUGI rOLITlCM PORAZ NA JADRANU izletu, ki ga 6tane 8 000 dolarjev. H POČASI PREKO JADRANA V BRINDISI rl večerilo se je. Ker j« večerja zgodaj, smo polegli v svoje naslonjače na ladji in v poslušanju pogovora med mornarji, ki so ža na široko komentirali prvo kolo zvezne nogometne liga Stal sem na prednjem delu ladje in čakal, kdaj se bodo pred nami pokazale visoke planino, ki bodo pomenile Premišljal som potem, ka^o a]bansko repubiiko. Z levim bi bilo, če bi se ladja potap- pcm opazil kako ^ m prvi nastop njihvesa ljub- ijala, kakšne prednosti bi inozemci uživali tam. Skoraj prepričan sem bil, da bi se oni prvi skobacali v rešilne čolne. je politiku iz Cambridgea, ki ljenca Hajduka, poskušali je prav tako opazoval dalja- zaspati. Drugo jutro nas iei vo, približal Amerikanec, ki čakal obisk v prvi tuji luki plača dva dolarja za striženje. Očitno bi se spet rad pogovarjal z njim, pomislim in prisluhnem. »Oprostite za tisto včeraj,« zmenca Amerikanec. »Hotel bi vam zdaj nadrobneje — Brindisiju. O Brindisiju pa kaj več v naslednii repor-. taži. MITO TREFALT Ca m brid ge molči. »Ali ste laburist?« vpraša Amerikanec. Očitno ga je to in V SLOVENIJI DESET POKLICNIH GLEDALIŠČ ruži na iz Francije, ki je potovala v Grčijo in nazaj z našo ladjo, je ^^^je'stališče.« bila oborožena z vsemi mogočimi turističnimi vodiči in — z denarjem seveda. Prijaznega možakarja, družinskega poglavarja, ki so mu najbolj 6krbelo. vsi na palubi za kabinske »Ne!« odgovori Anglež potnike pravili general Sa- se nasloni na hrbet, lan, sem poprosil, če mi za »Vedel sem, da ne. Saj kratek čas pokaže ilustrira- ste videti čisto normalni!« nega vodiča po Jugoslaviji v vzklikne pomirjeno, prepri-francoščini. Prelistal sem čan, da bo šlo zdaj vse nekaj strani in opazil, da so gladko. ga pisali naši in francoski »Mislite, da bi laburista avtorjL Literarno preteklost spoznali na oko?« in sedanjost Jugoslavije »Ah seveda, to sem pre- predstavljajo na primer Nje- pričan!« goš (na prvem mestu), Pre- Molčita in gledata naprej, šeren, Cankar, Zupančič in Anglež se obrne in nasloni Andrič. Zanimivo je poglav- na trebuh, je o gledališčih, ki ga je na- »Ste vi republikanec?« napisal neki Francoz. Ko izlije daljuje že začeti politični Grkom sicer ni ostalo kUovs svoj slavospev slovenskim dvogovor študent. Vpraša kakšno število antičnih k*, igravcem, kulturi njihovega popolnoma običajno, čeprav pov, saj so danes največ j« telesa in jezika ter neopo- je bilo v njegovem glasu ču- umetnine antičnih umetnikov rečnemu temperamentu, se- titi, da bo svojega nasprot- raztresene po angleških, fran-znani bravca tudi z gledali- nika zdaj, zdaj pičil s kako coskih in italijanskih muze-šči. »Lahko si predstavljate,« jedko besedo. Jih, kar pa je ostalo na grs-piše, »kakšna kultura je to, »Seveda!« mu odgovori sa- kem Je večinoma brez glave, če ima te mali, komaj nekaj moumevno Američan. Skoraj posebno kipi grških bogov in več kot miljonski narod, kar malo ponosno. polbogov. To so posledic« »Vedel sem, da ste. Saj ste turške okupacije, ki je na ta videti čisto abnormalni!« način sramotila grške rellgi. reče mali rdečclasi študent ozne kulte. Seveda danes n« in gleda dalje proti Albaniji, manjka turistov, Id postav- deset državnih gledališč, da ~, ....... . ne govorimo o neštetih ama- Med najprivlačnejšimi turističnimi letovišči Je prav gotovo terskih skupinah na pode-Apolonovo kolo. Posejano s hoteli in kopališči, jadrnicami želgu!« ki motornimi čolni pa tudi sterilnimi jahtami. Grki trde. MmvLa m v t;«t;k . kranjsko, ali pa štejejo gle- karski spopad. firajo svetu Človek in stroj Stroji zamenjujejo ljudi pri delu Ko prepušča svoje roke in delovno mesto strojem, se človek počuti osamljen in brez stika z življenjem Človek in stroj Zmeda v industrijsko razvitih državah je splošna. V Ameriki je skoraj dva milijona delavcev zgubilo delovno mesto po zaslugi vedno bolj dovršenih strojev. Zaradi porasta produktivnosti dela je v zadnjih desetih letih izgubilo delovno mesto vsak teden 25 tisoč ameriških delavcev. Z dobo avtomatizacije nastajajo v proizvodnji povsod velike in občutljive spremembe. Indu- strija ne rabi več delavcev, kot generalom niso več potrebni vojaki. Generalom so potrebne samo tarče in industriji potrošniki. Ves ta razvoj ni protisloven. Stvar je videti fantastična za državnike, sociologe in ekonome, če je ne bi dopolnjevalo psihološko in moralno ozadje. ali je človek opravil svoje? Vprašanje, ki ga po svetu zelo pogosto postavljajo, se ZANIMIVOSTI e TEMELJI IZ RUMENJAKOV Pravijo, da ima hiša Aleksandra Dončova na obali Varci ar ja nenavadne temelje. Zgradili so jo pred 90 leti in namesto vode v malti za temelje menda uporabili rumenjake. Temelji, ki so skoraj 10 mesecev na leto pod vodo, so najbolj zdravi del te hiše. «> TELEVIZIJA NA POLJ-] SKEM Poljski listi so prinesli zanimive podatke o številu te-J levizijskih sprejemnikov in] gospodinjskih strojev na| • Poljskem. Na Poljskem imajo sedaj okoli 1 milijon tele-] vizijskih sprejemnikov, lansko leto pa jih je bilo samoj 650.000. Nadalje so na Polj-J skem našteli poldrugi mili-j Jon šivalnih strojev, 250.000] hladilnikov, 700.000 sesavcev] fca prah, 5,5 milijonov radijskih sprejemnikov, 4,5 mili-i jone koles in 150.000 avtomobilov. # AVTOBUS NA VODI Novo vozilo, ki ga imenujejo avtobus na vodi, ker drsi po vodni površini, je začelo pred dnevi prevažati potnike v Veliki Britaniji. Avtobus na vodi lahko prepelje 24 potnikov. PREMAJHNE STENE Ameriški parni ki »Nor-mandie«, »Liberte« in »Ue de France« so odslužili. Razumljivo je, da bodo iz njih pobr-j'i dragocene slike in stenske slikarije, ki so v mnogočem pripomogle, da so omenjeni parniki pripadali vrsti najbolj luksuznih plovnih objektov. Lastniki parni-kov so si zelo veliko obetali kost. Na orjaških ladjah so od prodaje umetniških del, vendar so bili krepko razočaranj. Na dražbi se je zbralo veliko radovednežev in skoraj nič ponudnikov. Prodane so bile le nekatere dragocene slike, za stenske slikarije pa se ni nihče potegoval. — Vzrok za to je njihova veli-imele umetnine veliko prostora, na kopnem pa skoraj ni tako velikih sten, na katere bi bilo umetnine mogoče preseliti. glasi: -Ali je človek preživel svoj vek?« Ali je primerno in v pravem času, da postavimo to vprašanje? Vprašanje je primerno, ker je odgovor nanj resnejši kot kdaj koli. Pred nekaj leti sta bila neki tvrdki v Chicagu potrebna dva delavca za proizvodnjo tisoč radijskih sprejemnikov na dan. Sedaj ji je potrebno šest delavcev, da dnevno izdela tisoč televizijskih sprejemnikov. Neki drugi ameriški tovarni je potrebno 30 delavcev za celotno proizvodnjo raket. Slika v Ameriki ni osamljena. V Franciji je od leta 1947 do lani proizvodnja v podržavljeni tovarni »Renault« porasla štirikrat, medtem ko se je število delavcev in uslužbencev povečalo samo za 15 odstotkov. Lahko bi našteli na stotine primerov od industrije stekla do strojev, da bi potrdili, da avtomatizacija osvaja svet. SKLEPANJE IN SKLEPNI RAČUN Značilen sklep iz opazovanja premikov v industriji je naslednji: vedno manj opravil ostane, ki jih stroji ne bi bili zmožni opraviti. Stroji so postali tako dovršeni, da lahkq sami prebirajo sadje, izdelujejo nove stroje in celo usmerjajo in ukazujejo ljudem. Stopili smo v obdobje, ko najbolj dovršeni stroji ovirajo delo zastarelih na primer v 21 minutah se-strojev. Ameriški pisarniški stroj stavi plačilno listo za izplačilo dvotedenskega zaslužka ose m tisoč delavcem, robot v ameriški samopostrežni pro-dajalnici pa po delovnem času sam ugotovi blago, ki mu je treba povečati zaloge, elektronski možgani v britanskem ministrstvu za socialno skrbništvo pa opravljajo delo za 2.630 uslužbencev. Vsi ti stroji niso človeku sovražnik. Niti eden gospodarstvenik temu ni oporekal. Kljub vsemu temu je pred kratkim neki ameriški znanstvenik dejal, da bo avtomatizacija v industriji izzvala hujšo krizo, kot je biLa leta 1930. zadnja ura Človeštva? V zadnjih 150 letih smo bili priče »prihoda strojev na oblast«. Delavci so nastopali proti strojem, ki so jih gledali kot »tatove kruha«, uničevali so jih in metali med staro železo Zakaj? Zato, ker so se stroji pojavljali nepričakovano, v času, ko je ureditev socialne zakonodaje še zaostajala in zaščita, ki so jo dobili delavci, zdaleka ni obvarovala delavskih družin pred občutnimi socialnimi potresi. Zadnjih petdeset let je človeštvo napravilo ogromen korak naprej v intelektualnem pogledu. Zdaj od delavcev zahtevamo neprimerno večje sposobnosti kot pred pol stoletja. Iz tega zapažanja lahko napravimo zaključek, da človeštvu ne preti neposredna nevarnost, da se počuti kot nekaj, kar je preživeto. Vendar sprememb ne smemo zanemarjati. Naš svet postaja vse bolj čaroben, hkrati pa tudi vse bolj preteč. Elektronski stroj FOSDIC opravlja delo za 2000 ljudi. Uporabljajo ga pri zbiranju podatkov različnih popisov LEPOTA izpodriva srečo »Lepe žene nimajo sreče v življenju«, trdi francoski novinar na osnovi rezultatov svoje ankete. Iz njegovega članka povzemamo nekatere zanimive ugotovitve Pred nekaj meseci so v z manj lepote se zadovoljijo Neka italijanska igravka Franciji veliko pisali o po- s tistim, kar so in odločno pa o lem meni takole: »Le- skusu samomora lepe igrav- branijo svojo srečo. Lepoti- ^ dekleta čutijo popolno ke Ive Nicolson. Ta je novi- ce pa so veliko bolj ravno- osamljenost. Odhajajo na narjem izjavila, da je želela dušne. One si mislijo: eden jeme premiere v nočne umreti zato. ker 6e njen je izgubljen, našla bom de- i ^J, Z' » _ ' ... _x_ — _ , . * . , z. J. , , lokale. Obkrožene so z Ijud- partner Tony Perkins ne set drugih. Toda na koncu se zmeni zanjo. Ko je Perkins sante izgubijo.« tb zvedel, je bil zelo presenečen in ji je takoj telefoni- GRDE 2ENE PREVZE-ral. Igravka ga je prosila, MAJO MOZE naj se ne razburja, ker je to Neka lcpotica je dojakl. napočile. Vsakdo jih hoče izjavila samo zato, Ker je „Imarno veiiko težav v bor- pokazati, da jim poslužijo pač treba dati neko pojas- bJ proti grdim ženskam. — kot okrasek. »Sanjam o fan- nil?' j Prevzele so nam vse moške... tu. ki ne bi imel avtomobila Poskus samomora je pri- m ženam wekakor in ki bi me odpeljal v šel kot posledica cele vrste v« da M we y m9đabi drmano restavracijo, kjer težav in razočaranj. Toda za Težave M za. večerjala makarone, po **" čnejo. ko nezavestno začno večerji pa bi skupaj odšla v izgubljati svojo »-saraokon- predmestni kino.« mi. In prav zaradi tega so osamljene. Nikdar jim nihče ne predlaga, da bi odšle v neko tiho mesto, kjer bi 6e lahko diskretno zabavale in čami je bila tudi večja, pred katero je Ive hotela zbcžati £ o^Qma kadaf - bila je preveč lepa. Njena tcmu ^^.^ prevehko Ce sta bili ti dve lepotici kdaj nesrečni, ob izboru «» natečaju za lepotico sveta tega nista pokazali . lepota, ki ji je omogočila bleščeč vzpon najprej kot manekenki in nato kot filmski igravki, jo je pripeljala 'do obupa. Kako je mogoče važnost. Nato se pojavi še problem: koga izbrati. Pravilo je že. da 6e slabo poročajo, da fe ločujejo in 6pu- ». . sčaio v najrazličnejše avan-ishti na smrt. če je človek. turp_ prev^ Jcpa -ena ne mesreca v gorečem morju Sorodniki in prijatelji potnikov v letalu na letališča ŠSt SL"i1ev vtTmjiieu v R»° de Janeiru so nemočni gledali, kako se je odigrala korenina drame. Psihiater, ki je zdravil Brigitte Bardot po poskusu samomora, je dejal: »Preveč nenavadna letalska nesreča Letalo DC-8 — 153 ton te- vzpenjali na krila ali kot ob- čeli prerivati k izhodu. Pre-! žak potniški reakcijski orjak sedeni tekali po trupu. Ob- hod med sedeži je bil hitra — je z brzino 270 kilometrov krožal jih je plamen in niso zatrpan, zato so se začeli na uro drvelo po stezi za imeli kam. Preden so na prerivati in padati. Možje 60 tako lep? — so se spraševali ljudje, ko so opazovali nje ne slike v časopisih. MLADE IN LEPE SAMOMORI V KE Statistiki v svetovni zdrav- Jo bila izčrpana od iskanja stveni organizaciji razpola- Mnoga lepa dekleta so gajo s podatki o samomonh v ^^^"je ftziČna"podoba vzletcnJe- Bil° Je zvečer obali našli nekaj čolnov, je klicali svoje žene, matere okoli tri četrt na enajst. Sa- preteklo že precej dragocenih otroke. Se hujša panika ja mo še tristo metrov je pre- minut. Eden izmed potnikov nastala, ko smo se znašli v ostalo do kenca steze, ko je se je sam rešil tako, da je vodi. Le s težavo smo uspeli pilot spoznal, da mehanizem pod vodo preplaval razdaljo odpreti dvoje vrat. za vzlet ne deluje. Poskušal mod letalom in obalo in se „ , je zmanjšati hitrost, vendar tako izognil .ognju. Ničesar ,J**J sc je PravzaPrav 23<>-. zaman. Velikan je drvel na- ni znal povedati o nesreči. 1 ravnost proti cisternam z go- Zbranim je govoril: »Izgubil 0° možnih vzrokom rivom. Le nekaj metrov pred sem srajco in desni čevelj, nesreče strokovnjaki menije^ njimi je pilotu uspelo spre- Ne vem, ali je bilo v letalu da Je najverjetneje, da je po 1200 ženami, ki so se usmr- k, go blli od 1947 do se_ meniti smer in se jim izog- ali dokler sem bil pod vodo.« 61001 okvara v sistemu kotile na svetu v enem letu. je daj v eni najbolj znanih pa- niti. Letalo je zaoralo po trdi Po desetih minutah je mand. Pred kratkim se ja bilo več kot 800 žena. ki So riških modnih hiš, je 20 ne- zemlji. Tenak operni zid, ki ogenj sam ugasnil in zavla- tak° Ponesrečilo tudi letalo veljale za lepe in privlačne, srečnih. Med njimi je kar 14 je obkrožal letališče, je leta- dal je popoln mrak. Medtem uPa Boing na pariškem leta-Razumljivo je. da se pri ločenih zena. Samo pet je lo zlahka prebilo, vendar je ko so pričakovali vojaške li^ču- Ker so pri nesreči vi tem vsiljuje vprašanje, če 60 srečnih. Na vprašanje, če pri tem izgubilo en motor, reflektorje, so uperili na brazilskem letalu ostali živ| lepa dekleta sploh lahko mislijo, da bi bile bolj sreč- Na letalu je izbruhnil po- kraj nesreče luči vseh mo- P;lot in <:lani posadke, bodo srečna. ne, če bi bile manj lepe, so žar. Se nekaj desetin metrov Pri svojih raziskovanjih je vse odgovorile z da. Uprav- in izginjlo je v morju, novinar prišel do zaklju- niča evropske agencije za poskusih samomorov vsega sveta. Tako so lahko enostavna izdala. Lepota za- ugotovili, da so lepa dekleta h,eva 00 žene močan karak- veliko bolj nagnjena k sa- ter- c kar 00 lahko preprečilo razdaljo, vedno s po enim mnoge nesreče, ki bi se še Zaliv Guanabara na tem ponesrečencem. utegnile pripetiti, mestu ni globok. Letalo Rešili so vsega skupaj 72 Piloti menijo, da bi mora- je najprej potonilo, ta- potnikov in 11 članov posad- le biti steze daljše. Letališče MORJE GORI resnejši in se je potrebno od- omogočili preprost, a srečen koj nato pa izplavalo na po- ke. Na pot jih je-odslo 105. v Parizu je dolgo 4 tisoo ločati za vse življenje. Di- zakon. Samo vsaka deseta v vršino približno 500 metrov rektorica nekega ameriškega tem uspe. A ostale največ- od obale. Gledavcem na oba- dekliskega zavoda je o lepih krat poskušajo najti pozab- li se je takoj potem, ko se je dekletih 'izjavila: »Videti je, ljenje v alkoholu... Pozab- dim nkoliko reazkadil, nudil kot da se njihovi problemi ljenje - od česa?- Od tega, strašen prizor. Potniki so se povečujejo z lepoto. Dekleta ker so preveč lepe. metrov, letališče v Rio da PANIKA MED POTNIKI Janeiru ^ 3 iisQČ mo,rovJ Član posadke je povedal: Piloti menijo, da je potrebno -Panika je nastala šele vsaj 5 tisoč metrov dolgo le-tedaj, ko je letalo nale- tališče, da se je mogoče izog^ vlekli iz trupa aviona in se telo r.a zid. Ljudje so se za- niti nesreči. Poročilu poslušajte v »»k. dan ob 5.0S, S.. 7.. B., 10.. 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 15. septembra itt. it ' it. ii 16 1k T>»u«> — —** Ml V ..» ...i ■ i t '- • .»<. > xi nedcl)«lio popoldne Prenoa PEA Iz. Beograda 19.09 Glasbene razglednice 20.00 Va*a peaem — vaša melodija 20.50 Športna poročita 21.00 Spomini Julija Bet teta na slavne pevec 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 »Grob na Ilovi gori« skladbe Marija Svetela 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Zabavni .kaleidoskop 9.45 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 10.15 Od tod in ondod 11.00 Melodije iz Wagnerjevega Tannhauserja 11.30 Matineja za zabavo 12.05 Igra nam Trio Bardorfer 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselt: O siliranju in krmljenju govedi v jesenskem času 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Med rapsodijami 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavni orkester Alfred Scholz 15.25 Koncertni plesi Henrvka Wieniawskega 15.40 Štirje zbori Slavka Mihelčiča 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Evropsko prvenstvo v atletiki 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Želimo vam prijetno zabavo NEDELJA - 16. septembra 6.0O Z vedro glasbo v nedeljsko jutro 6.30 Napotki za turiste 7.30 Radijski kolerla* in prireditve dneva 8.40 -Moj očka ima konji.ka dva«- in druge slovenske narodne 8 55 Glasbena medigra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Promencdni koncert dunajskih simfonikov 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Opoldanski intermezzo »n>imni» 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Četrt ure s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslušavci čestljajo in pozdravljajo — II. PONEDELJEK 8.05 Manj znane operne arije 8.35 Malo instrumentov — veliko glasbe 8.55 Za male radovedneže 9.25 Češki zabavni orkestri 9.40 Iz makedonske glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tujec — baletna glasba 11.22 Zabavni kaleidoskop 12.05 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci Jun,oaVovar*»klh narodov 15.20 Kvintet bratov Avucnik 15.30 V torek Ttasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sprehod po ruski glasbeni literaturi 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zveneče kaskade 18.30 2 narodno pesmijo po Latinski Ameriki 17. septembra j 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Prvi večerni ples 20.30 Radijska igra 21.10 Simfonietta 21.30 Izberite si svojega pevca 22.15 Godalni kvartet 22.43 Dva radijska pihalna ansambla 23.05 Ce želite - zaplešite 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franjo Cafnik: Ekonomska upravičenost obžagovanja vej gozdnemu drevju 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Klavirski kvintet op. 8 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Veak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 10 Rendez-vous z glasbo 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz doline v planino 20.45 Kulturna konikar 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi 22.15 Vrtiljak vsega — za vsakogar 22.30 Literarni nokturno 23.C5 Zadnji ples pred polnočjo TOELK — 18. septembra SREDA — 19. septembra 8.05 Zborovske plesne pesmi 8.25 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Glasbena matineja 9.40 Sedem pevcev — sedem popevk 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj Svarovih ck-a.lb za violino in klavir 11.20 Zabavna ruleta 12.05 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Vinko Sadar: Visokošolski študij poljedelstva 12.25 Melodije ob 12.25 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Baumarchaisovi junaki v operi 8.05 Svet v orkestralnih barvah 8.55 Pisan 6vet pravljic in zgodb 9.25 Sovjetske, poljske in romunske popevke 9.45 Od mazurke do tarantele 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pet pevcev — pet popevk 11.05 Človek in zdravje 11.25 Dueti iz Bizetove »Carmen« 12.05 Ob ritmu Kmečke godbe 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Trstenjak: Zeleno gnojenje v vinogradih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dva divertimenta 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Tri V/ebrove uverture 15.20 V narodnem tonu 15.45 Trije violinisti igrajo skladbice 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Vedri intermezzo na hammond orglah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Beethoven in Soštakovič 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Fedora — opera 21.35 Lepe melodije 22.15 Zvočne slike raznih dežel 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zaplešimo in za pojmo ČETRTEK - 20. septembra 8.05 Poje sopranistka Nada Zrimškova 8.20 Fagot in rog 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz »Istrske svadbe-« 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tretja simfonija 11.30 Zabavna ruleta 12.05 Ansambel Borisa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Nace Lovšin: Selekcija govedi • na posestvih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pianist Jose S trubi 13.52 Ravelova »Ciganka« 14.03 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Operni recital baritoni sta _ 16.00 Vsak dan za vas 1S.OO /VKVviMlnotvVV r/> rvn 20.00 Stabat mater — oratorij 21.30 Jazz — tokrat vokalno TOREK - 18. septembra 20.00 Zabavni pelemele 20.30 Po sodobni glasbeni literaturi 21.00 Popevke se vrstijo 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21 45 SREDA — 19. septembra 20.00 Za ples in razvedrilo 21.00 Štirikrat petnajst ČETRTEK - 20. septembra 22.15 Sobotni ples -SijL- 20.00 Obrazi iz angleške glasbe 21.00 Šestdeset zabavnih melodij PETEK — 21. septembra 20.00 Tržaška sopranistka 20.35 Iz filmov in glasbenih revij 21.00 Odlomki iz opere 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 15. septembra JTV 14.58 Prvenstvo Evrope v atletiki RTV Ljubljana 19.30 Veter — serijski film RTV Zagreb 19.30 Velesejemski TV biro št. 24 JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Rezerviran čas RTV Beograd 20.30 S kamero po domovini in po svetu 20.50 Dokumentarni film Italija RTV Beograd 2215 Tretji človek - ~erij6ki tlim NEDELJA — 16. septembra RTV Beograd 15.58 Sedmo evropsko prvenstvo v atletiki RTV Beograd 20.00 Sedem dni RTV Zagreb 20.45 Velesejemski biro št. 25 RTV Ljubljana 21.15 Ljubezen in besede -ital i lanski film RTV Zagreb 21.15 Pogon »B« - jugoslovanski film RTV Beograd 12 45 Posnetki s sedmega evropskega prvenstva v atletiki PONEDELJEK - 17. septembra RTV Zagreb 19.30 Velesejemski biro št. 26 JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Varljivo jutro — drama TOREK - 18. "septembra Ni sporeda SREDA — 19. septembra 20 30 S kamero po svetu RTV Ljubljana 2100 Sprehod skozi čas -reportaža RTV Beograd 21.00 Poštna kočija — 6erijski film 21.30 Koncert mezzosopra-nistke Biserke Cvejić PETEK - 21. septembra RTV Ljubljana 18.00 Ca rode j na kreda — * TV slikanica RTV Beograd 18.15 Veselo potovanj« 18.45 Rezerviran čas 19.15 Loto in športna prognoza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik I RTV Zagreb 19.30 Velesejemski biro št. 27 JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Kličemo vas po telefonu zabavno glasbena oddaja ČETRTEK - 20. septembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 18.00 Mendov spored RTV Zagreb 19.00 Kratki filmi RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Spomini RTV Zagreb 19.45 Kratki propagandni filmi JTV ' RTV Ljubljana 18.30 Nova doba arhitekture 19.00 S kamero po Afriki RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Zagreb 19.30 Velesejemski TV biro št. 27 JTV 20 00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Zupan okraja sanita - prenos iz Mestnega gledališča Kino SOBOTA — 15. septembra CENTER - angl. W film V SOBOTO ZVEČER - V NEDELJO ZJUTRAJ ob 18. in 20. uri STORŽlC - italijanski film NOC ob 17. in 19. uri SVOBODA - ameriški film GOLO MESTO ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC - ameriški barvni film BENNY GOODMAN ob 19.30 VISOKO - amer. barv. W Kt»VBOY ob 19.30 NEDELJA — 16. septembra CENTER — amer. kriminalni film GOLO MESTO ob 16. in 18. uri, Veseli večer beograjskih humoristov ob 20. uri STORZlC - ital. barv. CS film POSLEDNJI RAJ ob 10. in 13. uri, angl. VV film V SOBOTO ZVEČER - V NEDELJO ZJUTRAJ ob 15. in 17. uri, italijanski film NOC ob 19. uri, premiera domačega filma ZVIZG OB OSMIH ob 21. uri SVOBODA — amer. barv. vestem OSAMLJENI MA-SCEVAVEC ob 16. in 18. uri, ameriški film GOLO MESTO ob 20. uri Letni kino PARTIZAN -angl. barv. W film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 19.30 Cerklje KRVAVEC - ameriški barvni film BENNY GOODMAN ob 16. in 19. uri NAKLO — amer. barv. film TRIJE NASILNEŽI ob 16. in 18. uri ŽABN1CA - amer. film KOVBOY ob 10. uri MAVClCE - amer. film KOVBOY ob 15.30 PODBREZJE - amer. film KOVBOY ob 19. uri CENTF.R — prctn\«ta Vtal. I tlima PO T01_.1K.1H L.ETT111 I ob 17.30 In 20. uri STORZlC - domači flJm ZVIZG OB OSMIH ob 15., 17. In 19. uri TOREK - 18. septembra CENTER - ital. franc. CS film PO. TOLIKO LETU! ob 17.30 in 20 uri STORZlC - amer. barvni CS film OBRAČUN V TA- GLOBUS BLE ROCKU ob 15., 17. in 19. uri SREDA — 19. septembra CENTER - ital. franc. film PO TOLIKO LETIH ob 17.30 in 20. uri STORZlC — amer. film KOVINSKA ZVEZDA ob 10., 15., 17. in 19. uri ČETRTEK — 20. septembra CENTER - angl. barv. V V film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri STORZlC - ital. franc. film PO TOLIKO LETIH ob 10.. domači film ZVIZG OB OSMIH ob 15. uri, španski barv. film PRODAJAVKA VIJOLIC ob 17. in 19. uri PETEK - 21. septembra CENTER - angl. barv. W film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri STORZlC - domači film 2VI2G OB OSMIH ob 10., 15., 17. hi 19. uri Jesenice »RADIO« 15. do 16. septembra nemški film NURNBERSKI PROCES; 17. do 18. septembra ruski barv. CS film RDEČA JADRA; 20. do 21 septembra ruski barvni film ZORANA LEDINA II. del Žirovnica 15. septembra ruski barvni film ZORANA LEDINA I. del; 16. septembra japonsla film KAMIKAZE; 19. septembra ruski barv. CS film RDEČA JADRA Dovje 15. septembra japonski film KAMIKAZE; 16. septembra ruski barv. film ZORANA LEDINA I. del; 20. septembra ruski barv. CS film RDEČA JADRA Koroška Bela 15. septembra ruski barvni film ZORANA LEDINA II. del; 16. septembra francoski film GREH MLADOSTI; 17. septembra nem. film NURNBERSKI PROCES Kropa 15. septembra jugosl. CS film SIGNALI NAD MESTOM ob 20. uri; 16. septembra ameriški barv. film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 16. in 20. uri; 20. septembra ital. film GENERAL ROVERE ob 20. uri i^iiAi.:^ A pp- 15. aaptamVira <-«-v Jugnal barv. tlim ZVEZDA POTU ,NA JTJO. ob 20. uri; 1».aep-tembra čel. jugotl barv. tlim ZVEZDA POTUJE NA JUG ob 16. uri Skofja Loka »SORA« 15. do 16. septembra ital-film MINA V RITMU ob 18. in 20. uri; 16. septembra ital. film NEOBIČAJNI SVET ob 9.30; 18. do 19. septembra franc. film S. O. S. RADIO TAXI ob 18. in 20. uri; 20. in 21. septembra nemški film ROZE ZA DRŽAVNEGA TO-ZIVCA ob 18. in 20 uri Radovljica 15. septembra amer. barvni film CRNI NAREDNIK ob 18. uri; 16. septembra amer. barv. film CRNI NAREDNIK ob 16. in 20. uri; 15. septembra ital. franc. barv. film BELE SENCE ob 20. uri; 16. septembra ital. franc. barv. film BELE SENCE ob 18. uri; 16. septembra franc. barv. film AVANTURE A. LUPE-NA ob 10. uri Duplica 15. septembra ital. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 20. uri; 16. septembra ital. barv. CS film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 15., 17. in 19. uri; 19. septembra japonski barvni film ob 17. uri; 20. septembra jap. film KONJ FANTOM ob 19. uri. Športne prireditve NOGOMET V borbi za prvenstvene točke bo jutri najzanimivej še srečanje med vodilnima j enajstoricama kranjskega Tri- j glava, ki bo gost celjskega Kladivarja. Bržkone se bodo Kranjčani potrudili tudi na MKi/i -v* T rt* t — 3u*x\. -v itedaAVoA' IS. septembra, bodo ljubit«-' 1)1 moto sporta spet lahko prišli na tvoj račun.. Prizadevni člani AMD Tržič bodo ob 14. uri priredili v zameno za nekdanje cestno hitrostne moto dirke I. mednarodni ljubeljski moto-cross. Prireditev bo bržkone zanimiva že zaradi same zvrsti tekmovanja in tudi zato, ker bo udeležba polnoštevilna. Prvega ljubeljskega moto-cros-sa se bo udeležilo 12 avstrijskih in 18 jugoslovanskih tekmovavcev. Turistični informator ROKOMET Kranj — Jutrišnja Športna nedelja ho v Kranju v znamenju rokometa. Samo na igrišču Mladosti bodo štiri srečanja, in sicer ob 8. uri Mladost B : Duplje (gorenjska liga), ob 9.30 Mladost : : Svoboda (rep. liga za ženske), ob 10.30 Iskra : Mladost (rep. liga za moške) in ob 11.30 Triglav : Tržič B (gorenjska liga). Razen tega bosta v Kranju še dve rokometni srečanji v okviru gorenjske lige, jn sicer ob 9. uri Iskra B : Tržič C ter ob 10. uri Savica : Radovljica. Tržič — V okviru gorenjske rokometne lige se bosta jutri ob 9. uri srečali moštvi Partizana Križe in Zabnice. Republiški ligaši iz Tržiča bodo gostovali v Piranu. Golnik — Tudi na Golniku se bosta jutri srečali dve moštvi v borbi za točke v gorenjski ligi, in sicer bo ob 9. uri srečanje med domačim Storžičem in Zabnico. KRANJ: ! Hotel Evropa — Prostih j«" še 15 postelj, vendar — kot nam poročajo — bo jutri in v sredo vse zasedeno. Hotel Jelen — prostih 15 ležišč. Zasebne tujske sobe so i glavnem vse zasedene — ra* zen 3. Dom na Joštu — Na raz-< pol ago je 28 postelj. KRVAVEC: Dom na Krvavcu — Prostih' je še 42 ležišč. JEZERSKO: Dom na Jezerskem — Do 20. septembra je vse zasedeno. V privatnih sobah pa je na razpolago še 50 ležišč. Češka koča - Prostih je še 30 ležišč. PREDDVOR: Grad Hrib — Trenutno j« prostih še 17 ležišč. BOHINJ: Čeprav je turistična 6ezona pri kraju, je večina sob zasedenih, vendar jih je moč rezervirati po telefonu BLED: V hotelih in privatnih so* bah so še proste postelje j KRANJSKA GORA: 1 Tudi tu je dovolj prostora* tako v hotelih kot zasebnih turističnih sobah. »vročem« celjskem igrišču in poskrbeli za prijetno popoldne vsem tistim, ki si bodo ogledail to - srečanje. Seveda pa bo tudi uspeh lahko toliko večji, kolikor več bo na tekmi v Celju tudi ljubiteljev triglavove enajstorice. i 7 DOM * DRI / INA • MODA • DOM • DRl'/.lXA • MODA 9 DOM # DRUJLINA • MODA • DOM • DRUŽINA • MODA Zene z dolgimi obrazi Zene, ki so previtke, ima:o navadno tudi potegnjen obraz. Potruditi se morajo, da s pričesko popravijo in dajo obra-zr več okrogline. Izogibale se bodo dolgih last ki bi padali na obraz. Prav tako si jih tudi ne bodo strogo počesale v zaviteh na vrhu glave. S tem bi še bolj poudaril ioster izraz obraza. Najbolj primerna je kratka pričeska. Lasje padajo lahko globoko na čelo, v višini sredine obraza naj bo pričeska najširša, če nosite klobuk, se boste izognile visokemu, ozkemu klobuku, ki bi še podaljšal obraz. Priporočljive so širše oblike klobuka, pod katerim bo obraz videti nežen. Še nekaj — tista, ki ima že izrazito ostro, dolgo brado, se bo izogibala V-izrezov. — Nosite obleke^ z majhnimi, rahlo zaokroženimi ovratniki. Če imate ie obleke s trikotnimi vratnimi izrezi, ti privežite pisan šal okoli vratu, ki bo ustvaril mehak prehod od vratu k bradi. — Obraz bo tako videti bolj poln in mlad. Poskusite! Vita mini Telo ne bi bilo zdravo, č$ t hrane ne bi uživali tudi potrebnih vitaminov* Vitamin A varuje kožo in sluznico. Precej ga je v mleku maslu in živalskih maščobah. Veliko vitamina A vsebujejo ribje maščobe. V po-vrtnini, npr. korenju, zelju in solati — ga je tudi precej. Vitamin B je važen za rast organizma. Je v mleku, beljaku, v vseh vrstah sadja in zelenjave, v mesu in jetrih. Vitamin C varuje telo pred skorbutom in delno varu;c telo pred nalezljivimi boleznimi. Veliko vitamina C je v povrtnini, divji zelenjavi, limonah, pomarančah, tipku in papriki. Vitamin D varuje pred ra-bititom. Je v mleku, rumenjakih in ribjem olju. Vitamin E vpliva na delovanje mišic in žlez z notranjim izločanjem. Vsebujejo ga rastlinska olja. MODNI NAKIT ženska je v preteklosti nosila samo pravi — dragoceni nakit ali pa raje nič, če tega ni imela. Tudi današnja žena sicer ceni dragoceni nakit in tudi želi imeti nekaj res lepega. Je zvesta nezapisanemu pravilu, da ne nosi brezvrednostnih prstanov. Zaveda se pa vloge dekorativnega, modnega nakita, ki poživlja njeno garderobo: ogrlice, gumbe, zapestne gumbe, zaponke in rutke. Kostimov, pulijev in oblek filigrana ne bodo pristojale si kar ne moremo več zamišljati brez dodatnih okraskov. Vendar pozor, nikdar ne bodite pretirano radodarne v obešanju nakita. Ogrlica in uhani, ki se dopolnjujejo, so lahko očarljiv dodatek k obleki. Ce pa dodamo še zaponko, je verjetno odveč in vse skupaj je lahko videti ceneno. Prekoračena je dovoljena mera in naš trud, da bi bile videti elegantne, je zaman. Kroj, barva, vzorec dekolte določajo, ali bomo imele ogrlico, uhane, zaponko ali samo zapestnico in zaponko. Ce 6i ne moremo privoščiti k vsaki obleki določenih uhanov, si bomo izbrale uhane, ki ne bodo upadljivi in jih lahko nosimo k več oblekam. Dobro se vedno poglejmo v ogledalo in kritično presodimo učinek modnih dodatkov. Ogrlica iz umetnih biserov se verjetno najde skoraj v vsaki skrinjici za nakit današnje žene. Vendar kako pogosto 6e jo nosi k neprimerni obleki ali celo športnemu puliju. Čeprav je ogrlica umetna, ni pravilno, da jo nosimo k obleki iz grobega športnega blaga ali ceneno potiskani poletni obleki. Prav tako zapestnice iz Kostim s krznenim dodatkom, ki poudari ženskost in je primeren za jesenske dni PRANJE GLAVE k lahki 6vileni obleki ali bombažasti obleki. Pri izbiri rdeče ogrlice bodimo previdne. Bolje bi bilo, če je ne bi imele okoli vratu, kot pa, da se tepeta barvi laka in črtala za ustnice z ogrlico. Pretirano velikih obeskov, pa čeprav jih vidimo v trgovinah, 60 raje izogibajmo. Prav nič ne bomo bolj privlačne, če nam bo na dolgi verižici opletal velik in težak okrasek. Lepi so za pest-ni gumbi in lahko zelo poživijo enostavno krojeno bluzo. Ne smejo pa biti preveliki. . Nali nasveti % Madeže, ki jih povzroči trava, odpravimo iz volnenega blaga z mlačno vodo in milom, iz platnenega s špiritom in kropom, iz svile pa z bencinom. O Krpe za mazanje parketa hranimo v dobro zaprti pločevinasti škatli. Tako ne postanejo trde in jih lahko zmeraj znova uporabljamo. OTROK - EDINEC Da so lasje lepi, jih je treba negovati in redno umivati. Zmotno je mnenje, da prepogosto umivanje lasem škoduje. Paziti moramo le, da je um i valno sredstvo dobro in ne premočno. Lase si najprej zmočimo; če pa imate suhe lase, jih še prej zmasirajte z dobrim lasnim oljem. Na mokre lase ulijte nekaj umival-nega sredstva in lase dobro zdrgnite. Ko bo pena gosta, ni več" umazanije na glavi. Nato lase temeljito izperite s toplo vodo in delno osušite • toplo brisačo. Nato si jih fazčešite in navijte. Pričeska vam bo dlje držala, če si prej ti lepo podviti. Ce vam prvič lase natrete * limono (če ste ne uspe, se ne jezite preveč, blondinka) pivom ali krepi- saj vas bo šele vaja izučila, lom za lase (dobite v dro- Ko so lasje suhi, jih razčešite, geriji). Pri navijanju bodite narahlo stopirajte in preče- natančni; konci las morajo bi- site. Bonboniera namesto rož Zgodi se, da nam gosti prinesejo namesto cvetic bonboni ero. Morda ne vemo, ali bi jo takoj odprli in ponudili ali bi jo sprav ili. Zadostuje, če se zahvalimo In odstranimo ovojni papir, čeprav že slutimo, kaj je v zavitku. Ni potrebno, da bi postregli s prejetimi bonboni, saj prejete knjige tudi ne bi takoj prelistali in prebrali gostom kakšen odlomek. Ali' je nujno, da je edinec razvajen. Ne. s pravilno vzgojo prav gotovo dosežemo, da otrok ni egoističen in se prilagodi družbi. Otroka moramo že zelo zgodaj pustiti na igrišče za otroke, da pride tako v stik z vrstniki. Navajajte ga, da bo rad posodil lopatice, žogo ali kako drugo ljubo igračo drugim otrokom. Zgodaj ga naučite delitve. Naj mu bo razumljivo, da bo od vsake tablice čokolade ali zavojčka bonbonov ponudil še drugim. Pošljite ga kmalu v otroški vrtec. Z življenjem v vrtcu se bo privadil na red in na odnos z vrstniki. Vstop v šolo mu zato ne bo težak in življenje v razredu razumljivo. Nikdar ga ne razvajajte in mu ne ugodite vseh želja, čeprav vam gre težko »ne« od ust, se navadite pri otroku tudi te besede. Pozneje ga pustite, da se bo vključil v kak krožek ali pionirsko organiza- cijo. Mora imeti stik z vrstniki in svoje osamljenosti ne bo nikdar čutil. KAKO SKRBIMO ZA TAPETE Marsikatera gospodinja jo z žalostjo ugotovila, da so tapete, ki jih je skušala očistiti z mokro krpo. postale popolnoma progaste in razmazane. Tapet nikoli ne čistimo mokrih, razen če imamo posebno preparirane — proti vodi odporne tapete. Navadne tapete razprašimo samo s suho čisto krpo. Zelo zamazane tapete očistimo tako, da natresemo na krpo nekaj drobne ovsene moke in z njo zdr/nemo umazano mesto. Nato še prebriše-mo s čisto krpo. Rjaste madeže odpravimo s tapet s pomočjo mehke radirke. Radirka ne sme mazati in madeže enostavno poradiramo. 23. filmski festival v Benetkah Burt Lancaster v »Ptičarju« Dremai Ko so se priprave, za letošnji filmski festival v Benetkah bližale koncu in je bilo znanih že vseh štirinajst filmov, ki jih je žirija sprejela v uradni del programa, so bili Obeti svetovnega filmskega občinstva veliki. Imena Pasolini, Leopoldu Torre-Nilsson, Go-dard, Kubrick Welles, da omenimo samo nekatera, so obljubljala kvaliteto, ki ne more razočarati. Toda 30 let potem, ko so ga fanfare na Lidu prvič zbudile iz sna, letošnji štirinajstdnevni festival filmske umetnosti ni mogel popolnoma prebuditi beneškega leva. Zakaj festival, katerega simbol je, ni izpolnil pričakovanj. Predvsem pa se je izkazalo, kako tvegano je vsako napovedovanje favoritov: tako rekoč vsa težko pričakovana dela so razočarala, medtem ko so nekateri skoro neznani avtorji najprijetneje presenetili. Gostitelji — Italijani 60 se udeležili festivala s tremi filmi. Za dva izmed njih so ves čas priprav za festival delali veliko reklamo in jima obetali najvišja priznanja — prodrl pa je le tretji. Rossijevo -»Crno meglo« so uvrstiti takoj na prvi večer (po otvoritvi, ki je bila kljub praznim sedežem v dvorani obetajoča — mirna, brez hrupa in brez zvezd, če odštejemo Gino) z očitnim namenom, da bi takoj spočetka presenetil festivalsko občinstvo in obrnili pozornost k italijanskim delom. ■— To bi jim mogoče tudi uspelo, če ne bi bilo Antonionija. Rcsoijev film je namreč kljub modernemu izrazu, moderni psihologiji in idejam preb'izu Antonioniju (toda od njega siromašnejši za tisto briljantno dovršenost), da bi mogel presenetiti in uspeti. Pač pa je odkril odlično igro deslej malo znanega Enriqua Marie Salerna. NEFILMSKI PASOLINUEV FILM »Mammo Romo« Piera Paola Pasolinija, velikega naprednega italijan. književnika, je beneški festival pričakal kot favorita. Projekcije sta se udeležila 6ama An-tonioni, in Visconti. Glavno vlogo rimske prostitutke, ki zaman poskuša dati svojemu sinu boljše življenje, je zaigrala Anna Magnani. — In vendar — film ni uspel. Ne da bi razočaral Pasolini kot Pasolini. razočaral je film kot film: bil je samo prenos in ilustracija Pasolinijevih idej, Pasolini književnik je preglasil Pasolinija režiserja. Zal, celo silovita igra Anne Magnani je bila pod ravnijo njenih velikih stvaritev (Mimogrede: Pasolinija so zaradi tega filma v času festivala postavili na zatožno klop, a je bil oproščen obtožbe.) Cisto tiho je prišel na festival Vaierio Zurlini z »Dru- žinsko kroniko« — in odnesel pol »Zlatega leva«, čeprav mu po »Deklici s kovčkom«, ki jo je lani pokazal v informativni sekciji, ni nihče pripisoval dosti upanja. Toda Zurlini je prišel zadnji večer, videl presenečeno občinstvo in zmagal. Toda za oba najvišja, čeprav ne izredno visoka, vrhova festivala so poskrbeli Francozi. Najprej Jean-Luc Godard s filmom »Živeti svoje življenje«, seveda z Anno Kari no. To je preprosta in trpka pripoved o vsakdanji zgodbi mlade, lepe in siromašne Nane. dekleta s pariškega pločnika. Razmišljanje o tem. kako je včasih med krepostjo in prostitucijo samo majhen korak, in o tem, kako veliko ceno je treba plačati zanj. Godard sicer ni dosegel mojstrstva »Do zadnjega diha«, pač pa posebno nagrado festivala. Drugi vrh pa je bila »The-rese Desqueyroux-< George-sa Franjuja z Emmanuelle Riva in Samijem Freyem v glavnih vlogah. Film je odličen prenos istoimenskega romana Francoisa Mauriaca, ki je za film tudi napisal scenarij. V nasprotju z Go-' dardom je to povsem tradicionalno delo, toda to le iz potrebe snovi odgovarjajočega stila. Emmanuelle Riva pa si je z vlogo v tem filmu priigrala nagrado za najboljšo žensko vlogo. NESREČNA »LOLITA« IN SREČNI LANCASTER Za noben film najesti valu niso delali take reklame kot za ameriško »Loli to« Stan-leya Kubricka po slovitem, nekdaj tako na pada nem romanu Vladimira Nabokova o odnosih med profesorjem in učenko. Morda je zato ta zgolj enostranski prenos romana še toliko bolj razočaral. Predvsem pa od Kubricka nismo pričakovali tako konvencionalnega filma brez osebnega pečata, tako holly- vvoodskega filma v polnem pomenu te besede. In njegovo odkritje Sue Lyon — ni veliko odkritje, pač pa je odkritje filma odlična igra Jamesa Massona, ki vse do konca ni imel resnega tekmeca v »moški konkurenci«. Toda ... Nagrado mu je tako rekoč izpred nosa odnesel Burt Lancaster za 6vojo vlogo v drugem ameriškem predstavniku na festivalu — »Ptičar-ju iz Alcatraza« Johna Fran-kenheimerja. Sicer pa je ta film o Robertu Stroudu, ki je preživel v 6amici 43 le' in našel tam novo živijeni v proučevanju ptičjih bolezni (po resničnem dogodku^ povsem konvencionalen ir nič več kot solidno obrtniške delo. Sovjetska zveza se je prav tako predstavila z dvem; filmoma. »Ljudje in zveri-Sergeja Gerasimova nis" ogrele festivalnega občinstva. Ogromne dimenzije tega »filmskega romana«, ki traja polnih 190 minut, pač niso bile v sorazmerju z umetniško silo njegovih ustvarjavcev. Zato pa je očaralo lirično nežno, sveže, toplo in iskreno »Ivanovo otroštvo« Andreja Tarkow-skega. Zanj je doslej neznani Tarkowsky dobil najvišje priznanje festivala — z »Družinsko kroniko« si deli beneškega »Zlatega leva«. Vrsti festivalskih razočaranj se je na žalost pridružil tudi Argentinec Leopol-do Torre-Nilsson, ki sicer velja za najboljšega južnoameriškega režiserja, toda njegova »omemoracija« — kljub vedno zanimivemu filozofskemu razmišljanju o številnih obrazih resnice — ni veliko delo — manjka mu iskrene umetniške sile in globine, vse preveč je le plod hladne rutine. Pod kriteriji beneškega festivala sta bila.tudi angleški predstavnik »Cas pre- skušnje« Petera Glenvilla (kljub odličnima igravcema Laurenceu Olivieru in Simone Signoret) in japonska »Blazna lisica« Toma Uchida. Ker festivalskih presenečenj — Loseveve »Eve« in VVellesovega »Procesa« po neskončnih pripetijah ni bilo, je po razdelitvi nagrad v 60boto zvečer dremajoči mogočni beneški lev lahko spet trdno zaspal v upanju, da ga bo festival prihodnje leto s pogumnimi, 6vojega pokrovitelja vrednimi filmi popolnoma prebudil iz sna. NEURADNI DEL Čeprav velja — »ne drezaj v leva, dokler spi« — naj si čisto potiho (tako kot se je tudi odvijal) ogledamo še neuradni del programa. Retrospektivna sekcija je z antologijskim izborom prikaza- la nastanek ameriškega zvočnega filma. V informativni sekciji 6e je poleg nekaterih repriz z drugih letošnjih festivalov, npr. »Okusa po medu«, »Electre« in »Cleo«, pojavilo tudi nekaj filmov, ki bi bolj kot marsikateri drug zaslužili vstop v konkurenčni del programa. To velja predvsem za Reichen-baehovo pripoved o življenjskih sanjah in življenju boksarja — »Tako veliko srce« in pa za odličnega Ze-manovega »Barona Miin-chausena«, o katerem smo že pisali. V informativni pro-zadnji trenutek tudi Bulajičevo mesto« in kljub temu poželo aplavze v dvorani in ugoden odmev pri kritiki. Končno se je v poluradni konkurenci za novo ustanovljeno nagrado za prvo samostojno režirano delo pomerila desetorica mlsdih režiserjev iz osmih držav. Žirija je podelila to priznanje 6kupaj Američanu Franku Perryju za »Davida in Lizo« in Argentincu Fernandu Virri za »Popla vijence«. DUŠAN OGRIZEK gram je prispelo »Vzkipelo Prizor iz nagrajenega sovjetskega filma »Ivanovo oirošt vo« Prva Je bila cenen posnetek deklice, U sva Jo videla popoldne — Marv Drover. Verjetno Je imela na sebi svojo praznično obleko in se smehljala s tistim otrdelim smehljajem iz zadrege, Id sprem! ia dosledno vse priložnostne posnetke. Druga j: izvirala iz dražjega ateljeja: Kazala je damo sivih las, z visokim kožuhovinastim ovratnikom. Najbrž je bila Miss Rose, ki ji je Asher-jeva dolgovala zahvalo za zapuščino In za lokal. Tretja slika je bila že zelo stara in obledela. Na njej jc bil upodobljen mlad par. Oba v staromodni obleki. Stala sta tesno drug ob drugem, roko v roki, on z rožo v gumbnici in nekaj slovesnega je ležalo na teh obrazih. »Najbrž poročna fotografija,« je dejal Poirot. »Ali vam nisem rekel, Hastings, da je včasih morala biti lepa?« Prav je imel. Čeprav jo je staromodna obleka In čudna frizura delala malce smešno, je kljub temu kazala res lepe poteze. Bila je nedvomno lepa. Ogledal sem si še drugo osebo poleg nje. Skoraj nemogoče je bilo spoznati v tem krepkem, svežem možu z vojaško držo telesa propadlega Jeana Asherja. Poklical sem si v spomin podobo krmežljavega, starega pijanca in izčrpano, velo lice mrtve žene in sem se zgrozil nad neusmiljenostjo časa. Iz tega prostora so vodile stopnice v prvo nadstropje, kjer je bilo dvoje sob; prva je bila prazna, najbrž je bila spalnica gospe Asherjeve. Preiskala jo je že policija, pa jo je pustila v prav takem redu, kot je bila. Nekaj starih po grinjal na postelji. V omari perilo, dokaj zakrpano, v drugem predalu kuharski recepti, broširan roman »Zelena oaza«, par novih nogavic, ganljivih v svojem blesku umetne svile, dvoje figuric ia omari: pastirček in psiček s kosmatim, zavihanim repom. Na steni ob vratih črn dežni plašč in pletena jopica — to je bila imovina gospe Asherjeve. Papirje, če jih Je kaj bilo, Je očividno vzela policija. »Ubogo revše,« Je zamrmral Poirot. »Pojdiva, Hastings, tu ni ničesar za naju'.« Ženski so psovke začuda kar onemele na ustnih. Naglo je stopila z zadnje stopnice, si brž uredila frizuro in popravila krilo: »Prosim, gospod, stopite dalje! Ali ne bi hoteli malo sesti?« Zelo majhna soba je bila prenatrpana 7 ogromnim, težkim pohištvom. Zmotala sva se v sobico in sedla na zofo, ki je bila trda kot kamen. »Saj mi oprostite, da sem bila nekoliko nevljudna,« je dejala ženska. »Ne bosta mi verjela, gospoda, kako silno vsiljivi so tile potniki: sesalci za prah, svilene nogavice, prašek proti moljem in taka ropotija, vrata bi vam najraje vlomili— in vsi vam drdrajo: Mrs. Fovvler sem, Mrs. Fovvler tja.« Poirot je spretno ujel ime: »Trdno upam, Mrs. Fovvler, da boste ugodili moji prošnji?« »Toda saj ne vem...«. Tistih pet funtov ji je lebdelo pred očmi, zapeljivo in vabljivo... »Seveda sem dobro poznala Mre. Asherjevo, toda o tem pisati...!« Poirot je seveda pohitel hi ji dopovedoval ter zagotavljal, naj mu pove samo nekaj podatkov, vse drugo da bo že on sam uredil. Ta zatrjevanja so ji vlila pogum in iz njenih ost se je vsul a toča spominov in pridig, sum-ničenj. dvomov in domnev. »Cisto sama zase je vedno živela, to je res, ta Asherjeva. Posebno ljubezniva ni bila, kar je res, je res, saj to so vsi vedeli, toda saj je morala toliko prestati v svojem življenju, ta uboga para, prav vsakdo jo je pomilova!! Njen mož bi bil že zdavnaj spadal za mrežo in sav* pahe! Saj ne, da bi se ga bila Asherjeva bala, o ne, to prav zares ne; ah, kje pa, ko pa je bfta pravi pravcati hišni zmaj, prava ooprnica, če je začela vrteti svoj kolovrat v brezzobih ustih! Oh, ta da bi ostala komu kaj dolžna? Ce se je koga lotila, ga je obrala do kosti! No da, toda vrč gre tolikokrat po vodo, da se razbije. In kolikokrat ji je rekla: 'Le pazite se, ta dedec vam bo še enkrat vrat zavil: Zapomnite si moje besede!' No, in ali se ni res natanko tako zgodilo, ti moj ljubi bog, uboga revica! In ona, stanuje čisto zraven, p« ni ničesar slišala! Od sile je to! Res bi se človek snedel!« Medtem ko je vsa zadihana lovila sapo, ji je vpadel v besedo Poirot in povprašal: »Ali ni Asherjeva večkrat dobivala neka nenavadna pisma — brez podpisa, zaznamovana le a črkami ABC ali podobno?« Obžalovaje je Mrs. Fovvlerjeva zanikala: »Ze vem, kaj mislite! Anonimno se pravi temu. V takih pismih je polno takih stvari, ki človek ne govori o njih javno in zardi pri njih, ko jih čita. STe verjamem, da bi bil Asher kaj takega pisal.« Njegova žena ji ni nikdar pripovedovala o tem, da bi bil kdaj to storil. »Kako mislite? Vozni red — pri nji? Nc ,mkoIi ni nobenega videla pri nji. Da bi ji kdo katerega poslal po pošti? Ah, kje neki! Prav gotovo bi ji bila Asherjeva to povedala! Ko je dekle prišlo in dejalo: 'Mati, tanile pri sosedi je pa vse polno policije,' sem se zelo prestrašila. In ko sem potem zvedela, kaj se je zgodilo — tako vam povem, z enim samim prstom, če bi se me kdo dotaknil, bi me bil prekucnil, tako vam povem! Dostikrat sem jo svarila: 'Moški, če je pijan, sem dejala, je kot v«:"k, ki trga ovce.' No, in umor je to i ;:r potrdil.« Globoko jc zajela sapo, ko jc nehala s poročilom. »Nihče ni videl Asherja, da bi bil prestopil prag lokala, se mi zdi?« je vprašal Poirot. Mrs. Fovvlerjeva je prezirljivo pihnila skozi nos. »Prav gotovo se ni dal nikomur videti!« Kako Pa je prišel gospod Asher v trgovinico, nc da bi ga pri tem kdo videl, tega seveda ni poj—snila. Zadaj ni bilo nobenega vhoda in Asherja so večinoma vsi v okolici vsaj na videz poznali. »Toda viseti ni hotel in se kajpada ni nikomur pokazal.« Poirot je še nekaj časa poslušal njeno br-branje, ko pa je Mrs. Fovvlerjeva verjetno iz-biebciala vse, kar je vedela, je zaključil pogovor s tem, da ji je stisnil v roko pet funtov. »Mnogo denarja za malo blaga ,kaj, prijatelj,« sem mu dejal, ko sva stopila na cesto. »Zaenkrat gotovo.« »Mislile, da ve več, kot je povedala?« »Dragi moj, zaenkrat smo v taki situaciji, da niti ne vemo, kakšna vprašanja naj zastavljamo. Kot otroci smo, ki se v temi igrajo slepe miši. Predse stezam© roke in grabimo v zrak. Mrs. Fovvler nam je povedala vse, kar je mastila, da ve in še nekaj čenč povrhu. Morda nam bodo njeni podatki prišli še kdaj prav. Teh pet funtov sem naložil za prihodnost.« Kaj je s tem mislil, nisem prav dobro razumel, vendar sem imel premalo časa, da bi razmišljal o tem, zakaj v tem trenutku sva treščila naravnost inšpektorju Glenu v roke. DVA OBISKA Inšpektor se je držal precej kislo. Vse popoldne je poskušal, kot nama je pripovedoval, sestaviti popoln seznam vseh tistih ljudi, ki so jih videli vstopiti v lokal. »Pa niso nikogar videli?« je vprašal Poirot. »O. pač! Tri visoke nioAke potuhnjenega po« gleda — štiri manjše s črnimi brki — dre polni bradi — tri debeluhe — vse same neznance — in vse temnih obrazov. Čudež, da ni nihče videl trope zakrinkanih roparjev z revolverji!« Poirot se je sočutno smehljal. »Ali je kdo videl Asherja?« »Ne. Tudi to mu stvori v prid. Pravkar sem dejal policijskemu komisarju, da spada zadeva pod Scotland Yard. Ne verjamem, da je stori-vec domačin. »Tudi jaz sem tega mnenja,« je resno pripomnil Poirot. Preden smo se vrrJli v London, smo naredili še dva obiska. Najprej smo obiskali Mr. Jamesa Partridgea. Mr. Partridgc jc bil menda zadnji, ki je videl Mrs. Asherjevo živo. Bil je v njenem lofialu ob pol šestih. Mali gospod, bančni uradnik po poklicu, je bil posušen numček, s ščipalnikom na nosa. Izražal se je sila precizno. Hišica, kjer je stanoval, je bila natanko tako pedantno urejena in čista kot on sam. »Gospod - eh - Poirot,« je dejal ob pogledu na vizitko. »Od inšpektorja Glcna? Prosim, s čim naj vam ustrežem, gospod Poirot?« »Kot slišim, ste bili vi, gospod Partridge, zadnji, ki je videl gospo Asherjevo še živo?« Mr. Partridge je položil konice prstov sfliu-paj, da so se dotikale in zrl na Poirot a kot na sumljiv ček. »To je p« pomembno vprašanje, gospod Poirot,« je odgovoril. Za menoj je dosti drugih ljudi kupovalo t Asherjevi trgovini.« »Ce je tako, a« za niso prijavili.« Mr. Partridge se je nalahno odkaSjal. »Dosti je ljudi, H se ne zavedajo svojih dolžnosti do skupnosti,« je pripomnil in pogledal prek svojega ščapalnjka kot sova. »Resnično, zelo resnično, je zamrmral Poirot, »Ti pa ste se popolnoma prostovoljno javili pri policiji?« »Kajpada! Ko sem zvedel za ogabno dejanje, sem sd takoj mislil, da bi moji podatki utegnili biti koristni in sem takoj šel na policijo.« »Zelo prav ste storili,« je slovesno pripomnil Poirot. »Bodite tako dobri, pa mi ponovite svoje podatke!« »Z velikim veseljem! Bil sem na poti domov in točno ob pol šestih ...« »Oprostite, kako pa ste vedeli tako natančno, koliko jc ura?« Mr. Partridge je bil očitno nekoliko nejevoljen zaradi te prekinitve pogovora. »Cerkvena ura je ravno bila, pogledal sem na svojo in videl, da zaostaja za eno minuto. Takoj nato pa sem stopil v lokal Mrs. Asherjeve.« »Ali ste biti stalni odjemavec?« »Dokaj redno sem kupoval pri nji, ker je njen lokal na poti, kjer hodim v urad. Dva- do trikrat tedensko sem kupil pri nji tobak za pipo.« -Pobliže niste poznali Mrs. Asherjeve? Ali veste kaj več o njeni preteklosti?« »Niti najmanj! Razen redkih besed pri nakupu in priložnostnih opazk o vremenu nisem nikoli gcvoril kaj več z njo.« »Ali ste vedeli, da je njen mož pijanec in da ji je večkrat grozil?« »Ničesar nisem vedel o njem.« »Po videzu pa ste jo poznali. Ali ste včeraj opazili na nji kaj posebnega? Se vam je zdela morda razburjena ali potrta?« Mr. Partridgc je pomislil. »Kolikor sem opazil, se mi je zdela ravno taka kot vedno.« Poirot se jc dvignil. »Hvala vam za vaše podatke, mr. Partridge! »AH imate morda kak vozni red ABC? Za vlak, s katerim bi se vrnfl v London, bi rad pogledal.« »Tamle za vašim hrbtom,« je odgovoril Partridge. Na knjižni polici sta med nekaterimi dro« gimi knjigami stala vozni red ABC in Bradsha-wova knjiga kurzov. Pošrot je vzel v roke vozni red ABC In M delal, kot da nekaj išče, potem pa se je z a h vabi Partridge u in se poslovil. Zakaj ljudje zaidejo Ali ste že kdaj opazili, da da ne bo mogel iti preko oz- z zaprtimi očmi ne morete kega mostu, a da se pri tem hoditi naravnost? Lahko brez ne bi zadel v ograjo. Prav akrbi stavite s prijateljem, tako ne bo nikomur uspelo, Prijatelji živali štirinajstletni Peter Raison Iz Južnoafriške unije je v Jo-haunesburgu znan kot izredno sposoben dreser. Niti mesec dni mu ni potrebno za dresiranje psa, ki ga nauči najrazličnejših akrobacij. Ko je v njegovem mestu gostovala potujoča cirkuška skupina, se je Peter hitro spoprijateljil z levi in tigri. Pre- senečeni direktor skupine je izjavil, da se tem zverem do sedaj razen krotitelja še nihče ni upal približati. Nenavadnemu dečku je ponudil, dagre s cirkusom, kjer bo prejemal visoko denarno nagrado. Vendar je Peter to ponudbo odbil, češ da je lahko prijatelj samo tistim živalim, ki živijo na prostosti. da bi z zavezanimi očmi prišel do 30 metrov oddaljenega drevesa, čeprav bi si pot prej dobro ogledal. Vedno ga bo zaneslo v stran, največkrat v levo. To zanašanje se v naravi vedno dogaja, če ne moremo z očmi nadzorovati svoje poti. Tako so na primer trije ljudje v megleni noči hoteli preko doline. Po dolgem tavanju so prišli spet na mesto, od koder so krenili na pot. Bila je zima in naslednji dan so po sledovih ugotovili, da so ponoči naredili tri kroge in se končno vrnili na prvotno mesto. Neki znanstvenik piše v svoji knjigi, mlada rast Dedek je »JeteJ« na Luno »Dedek, ne d remi Ji, mar ne veš, na Luno so satelit izstrelili, postajo za Mars bodo gori zgradili, pa tudi za druge planete! Dedek, kaj veš za atomske rakete? Z Alešem jo bova sama naredila, načrte sva zanjo že v krožku dobila.« Dedek se zdrami — zamaje z glavo: »Ta reč vama vendar letela ne bo! Pa mamico, očka sta kaj vprašala?« »Sva, sva, pa sta temu samo se smejala. Uh! In tako govorila, pa naju plašila: da Marsovci takšne zelence požro! A midva z Alešem — da bi to verjela! Prav midva — bova prva letela!« Dedek še bolj zamaje z glavo: »Vnučka kar tvezita, je že noro! Gotovo sta v polno luno zijala, ki lice presvetlo te dni je kazala. Zato vaju J r k a zdaj — trka in trkala vaju bo vse do mrka.« A vnučka ne odnehata, še govorita, naprej in naprej še dedka učita: o kozmičnih žarkih, o luninih morjih, o radarju, o reaktivnih motorjih ... Glej! Dedek že kima, že kima, verjame, dremotec na Luno ga prvega vzame! J F. da se je — tavajoč po puščavi v Tibetu — zelo razveselil, ko je našel v pesku človeške stopinje. Toda ko si jih je natančneje ogledal, je ugotovil, da so to njegovi lastni sledovi. Nekaj ur ni gledal v kompas in je hodeč v krogu prišel do svojih sledov. Vzrok vsemu temu je nesimetričnost našega telesa Skoraj 96 odstotkov ljudi ima desnos tran obraza bolj izrazito kot levo. Desna roka V glavnem mestu Japonske dobili mladi fotografi ia je močnejša kot leva, prav — Tokiu so pred kratkim Poljske, Japonske, Cehoslo- tako tudi noga. Ker torej z pripravili prvo mednarodno vaške, Koreje, Belgije, ZDA desno stran obraza bolj iz- razstavo fotografij najmla;- in Anglije. Med nagrajenimi rake in če poti ne nadzoru- ših fotoreporterjev iz vseh je bila samo ena deklica, jemo z očmi, takoj zaidemo koncev sveta. Razstavljali so v levo. Pri levičarjih je stvar lahko le dečki in deklice do ista, le da te zanaša na starosti 14 let. Sodelovalo jih desno. je 200. Prvih osem nagrad so Najmlajši iotoreporterji PESEM MALEGA CIGANCKA Pionirji - iznajditelji Se pred šestimi meseci j« mali francoski ciganček Ra-mungio živel s starši ix» enajstimi brati in sestrami v hišici na kolesih. Selili so se Člani društva iznajditeljev četku šolskega leta ustanovi- ^ ^aja v kraj. V tem času v Ljubljani menijo, da se v li pri nekaterih ljubljanskih pa ga je slišal neki gostilni« glavah dečkov in deklic skri- osnovnih šolah klube mladih čar, ko je pel, in ga povabil vajo mnoge zanimive ideje, iznajditeljev. Tako bodo v Pariz. Sedaj je 11-letnl ki jih je treba podpirati in učenci šol »Tone Cufar« In deček postal »zvezda«. Pred pravilno usmerjati. Zato so »Prežihov Voranc« dobili na- kratkim je posnel svojo prvo se odločili, da bodo ob za- \ogo, da po svojih idejah ploščo in obiskal svojce, da zgradijo igrišče in razne teh- skupaj t njimi proslavi ta> Y~w i nične igračke za to igrišče, veliki dogodek. La smeti VS/ OTROCI V človeškem telesu je MILO ZA DRAGO Mimoidoči je vprašal Ivan-čka: »Ali imaš brata ali sestrico?* Ivanček mu je odgovoril — »Ne, jaz sem vsa otročad v okoli 150 tisoč kilometrov raz-"tsl-< ni h krvnih žil in žilic. Ce bi . jih sestavili eno za drugo, bi lako štirikrat opasali Zemljo. Ko -se je mama vrnila s • Štorklja je brez glasu. trga, jo je Darko vprašal: Edini glas, ki ga lahko pov-»Mama, ali ti je Mojca zroča, je ropotanje s kljunom. povedala, da nisem bil pri- # Paradižnik je danes zelo den?* Iskana zelenjava in sestavni »Ne, nič ni rekla. Zakaj pa del naše prehrane. Toda še vprašuješ?* pred 100 leti je prevladovalo Takega prijatelja si lahko privošči sin živinozdravnika v »Nič, mama, nič. Če je mišljenje, da je plod paradiž-Rodeziji. Oče je našel nepreskrbljenega mladiča in ga tako, tudi jaz ne bom pove- nika strupen, pripeljal domov. Ko bo odrastel, da bodo pustih na svo- dal, da je razbila tisto vazo % Povprečen človek lahko bodo z omare.* -misli« s hitrostjo 500 besed MLADI VEDEZ na minuto, medtem ko lahko izgovori okoli 100 besed. % Modri kiti so največje živali na svetu. Odrasli kit doseže dolžino več kot 30 metrov in težo okoli 120 ton. To je približna teža petindvajsetih slonov ali stopetdest volov. Samo srce odraslega kita tehta okoli 700 kilogramov« jezik pa okoli 4000 kilogramov. % Jetra so najbolj toplo mesto t človeškem organizmu. Temperatura v njih ša okoli 40 stopinj. • t POZAB! JTVOST 0 RAZSTAVA I.VHKOMISELNOSTI Zadnjih nekaj let cvete v ZDA nova vrsta kriminala: varanje lahkomiselnih državljanov s pomočjo časopisnih Oglasov/t Prevarant na primer objavi v časopisu, da proti plačilu enega samega dolarja pošlje sredstvo proti plešavosti (v resnici pa pobarvano vodo). Na tisoče jih pošlje svoj dolar — in ko porabijo prvo steklenico, še drugega in tretjega. Ko končno uvidijo, da so prevarani, je goljuf že bogat. V VVashingtonu so pripravili razstavo predmetov, ki so jih zaplenili pri takih goljufih, da bi tako pomagali državljanom. Tam je na kupe raznih »radioaktivnih« zapestnic, »zdravil za vse bolezni«, aparatov za olajšanje raznih del itd. 0 STARA ZGRADBA NAPRODAJ V nekem lokalnem angleškem časopisu se je pojavil oglas z naslednjo vsebino: »Prodamo lepo staro zgradbo iz časov kralja Georga«. Zainteresirani kupci so na svoje veliko presenečenje odkrili, da ponujena zgradba ni niti lepa niti stara in tudi to, da gre za mestno šolo, ki je nihče ni nameraval prodati. Oglas so objavili učenci te šole. 0 LOV POD LEDOM V Britanski Kolumbiji ob Tihem oceanu je v modi nov šport: podvodni ribolov v za-ledenelih sjezerih. Tam celo poleti pade temperatura pod minus 10 stopinj in zato jezera zaledenijo. Mladi športniki z žago naredijo v ledu luknjo in se skoznjo spustijo pod ledeno ploščo in lovijo losose. Ribiči so zaščiteni z gumijasto obleko, le obraz Imajo nepokrit. Križanka št. 56 »Juhe?, posadka podmornice naju je opazila!« — Saj sem ti rekel, da imaš premalo bencina! BREZ BESED NA MORJU HOTEL-**" 1 1 S • > • —1 It 11 tt W iS 15 — Cene so pri nas pa zelo trdne VELEOPTIM1ST Križanka je magična, zato velja, prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. popularna igra z žogo, 7., 2. primitiven obrambni objekt, 8., 3. kurivo, ki ga pridobivajo na barju, 9., 14. znamka italijanskih kamionov, 10., 4. stanovanje z več sobami, 12., 5. avtomobilska oznaka Reke, 13., 11. sestavina čaja, 14., 9. izobrazba, 15., 6. zbornik, letopis. LJUBEZENSKA IGRA — Imate zelo radi presenečenja »Pustite me, imam rezervacijo!« Pred neka) dnevi sem ugledal na ulici plakat z zelo umestnim napisom: »Sadje pred je J jo operite/* Bil sem pripravljen še isti trenutek postulati nasvet, toda ker nisem imel pri roki nobenega sadja, ga nisem mogel oprati. V najbližji prodajalni sem kupil jabolko in slučajno prebral napis na zidu: »Preden začneš jeiti, si umi] roke!* »To se pa res lepo sklada*, sem razmišljal na poti domov; hkrati bom opral tako prvo kot tudi drugo. Tako se je začelo. V dvigalu sem na ogledalu opazil letak: »Pij samo prekuhano mleko.* Vrnil sem se spet v mesto, da bi kupil mleko. Skuhal sem ga. Vrnil roke. Potem opral jabolko. Zadovoljen sam s seboj sem pojedel jabolko, popil mleko in ugotovil, da je celoten obrok — vzeto na splošno — dobro potekal. Toda — zmotil sem se. Naslednii dan se nisem počutil najbolje. Ko sem sedel v kavarni, sem prebral plakat: »Poboljšaj svoje kvalifikacije.* Takoj sem začel z izboljševan-em svojih kvalifikacij, toda čez pol ure sem naletel na poziv: »Uničuj gozdne škodljivce!* — ki je bil natisnjen na škatlici vžigalic. Ta poziv mi je končno uničil mir. Ko sem se z električnim vlakom pripekal do gozda, sem opazil na zidu postaje parolo: »Spoznaj svoj rodni kraj!* dile pred menoj. Nič zato, sem se tolažil — ko bom uničeval gozdne škodhivce, bom obenem spoznaval tudi svo/ rodni kraj. Na tak način bom prihranil tako čas kot tudi moč! Gozdni čuvai me e hitro vrgel iz gozda. Po vsej verjetnosti je Žrtev reklame Razlaloščen sem se vrnil v mesto. Na srečo me je tam spet opogumil plakat: »Bodi mož!* Odšel sem domov in si poskušal urediti misli. Tako raztresen sem vključil radio. Ta korak ie bil usoden. Nove in nove naloge so se grma- menil, da so že vsi Škodljivci uničeni. Še več — naložil mi je kazen. — V kritičnih urah štedite električno energiio!* — je nekd$ strogo zapovedal na koncu oddaje. Izključil sem radio, ugasnil električno luč in prižgal svečo, da bi pri trepetajoči svetlobi prebral ča- sopis. Toda prvo, kar m: je padlo v oči, ko sem odprl časopis, jc bil opomin: »Povečaj pozornost proti požarom.'* Hitro (fm ugasnil svečo. Naslednje jutro sem ugledal plakat z velikim naslovom: »Hrani denar v hranilnici!* glede na to, da -e bilo moje materialno stanje po kazni, ki sem jo plačal gozdnemu čuvaju, več kot žalostno, te naloge ni*em mogel izpolniti. Toda v trenutku je v moji glavi zableščalo upan e v obliki letakov, ki so iih v Maršalskovi ulici delili nekaki entuziasti. Tam je pisalo: »Redi prašiče čez zimo. Tako si lahko povečaš dohodke.* Začtl s.em se ozirati, da bi zagledal kakšnega praseta. Toda vsi napori so bili zaman. Rešitev je prišla nepričakovano. Zbral sem vse plakate, lističe, škatlice od vžigalic, letake in jih z občutkom ogromnega olajšanja na duši odnesel v skladišče odpadkov. Na to me je opomnil napis, ki sem ga prebral na cigaretni škatlici: »Zbirajte in vračajte star papir!* Anatol Potemkovsky