283 noč in dan, dokler enkrat to ali ono vrtalo ne najde več skalnatega upora, da udari v prazno — v rovno votlino južne strani! Omenimo naj še geoloških razmer in koliko so vplivale na delo. Saj je geologija nerazdružno spojena s tehniko predorne gradnje. Govorimo pa le o delu od bohinjske strani. Terciarni lapor je jenjal pri kml'6. Potem se je začel apnenec (Dachsteinkalk). Imenujmo ga kar triglavski apnenec; to ime mu smemo dati v naši domovini po vsej pravici, saj obstoji ne le Triglavsko gorovje, ampak vse Julijske alpe največ iz te snovi. Ta apnenec spada v gornjo triasno formacijo. Sega pa do km 2"852, kjer se začenja jura. Jura na naši strani je tudi apnenec, siv do temnosiv, v skladih, debelih od 5 cm do 2 m. Navadno padajo skladi precej strmo na sever. Ta kamen je, da se tehnično izrazimo, srednje trd. A tupatam postaja od silicija kremenit, in na teh krajih se prikazuje večkrat rogovec. Ta pa je zelo trd, saj ni nič drugega kot kremenec, in ima v deset-delni lestvici trdote število 7. Z navadnim jeklom se ne da vpraskati, ampak jeklo riše na njem. Najslabši je tam, kjer kažejo tanjši, skoraj horizontalni skladi podolžne trakove rogovca. Ostrina vrtala kmalu predere primeroma mehki apnenec, a kakor hitro naleti poševno na rogovec, se ga ne prime kar tako, ampak izpodrsne ob njem večkrat ; s tem se pa vrtalo v luknji že upogne, obtiči, in stroj ga odtrga. Nato je treba zraven v negotovo začeti novo luknjo, a čas je izgubljen. Seveda so ostrine precej skrhane in vrtala se morajo večkrat menjati. Zato je rogovec v blizo navpično ležečih skladih, ali celo masiven kot tak, mnogo boljši. Jurski apnenec je bil doslej skoraj suh, le tupatam je kapalo. O triglavskem apnencu in o zaprekah, s katerimi se je bilo bojevati v njem, hočemo pa sporočiti nekaj še prihodnjič. (Dalje.) ZVONIMIR: HREPENENJE. i\aj ?.. . To edino mi ostalo je izza mladih dni? Le lahna senca, same sanje ... Mladost, kje si ? . .. kje si ? Kje jasni dnevi ste pomladnji? Ah sanje nične, proč! — — Po sreči hrepenenje v srcu budi mi novo moč. Glej, s krepko dušo, krepkim srcem bom stopil v šumni svet, Ustvaril si bom novo srečo — pomlad bo moja spet!