•V AGISU- — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Datum : 18.4-„1985
Leto izdaje: I
^-HOGOČE danes gospodariti brez kreditov?
(s
Sede 10 konference sindikata 16.4.1985)
Ta o ■
Vans;i-nd-ikata bi lahko rekel, je bila v znamenju razprave o poslo-fo JU Agisa in kako bi lahko bilo leto boljše.
smo že» "da je na aeji družbeno-politionih organizacij 6.5.35 šan-iQ1?®novana skupina, katere naloga je pripraviti ukrepe za izbolj-v Je dikvidnostnega stanja DO. . "
^Undi1Cat:U.meni^0’	^ midi jard (starih), kolikor smo lani pla-
kako'?0bres^^ ’ mnoS° preveč in da je tu treba odločno ukrepati. Toda
moramo vsak mesec nadomestiti manjkajoča sredstva s 11 -v -1 > ir. to iz meseca v mesec, v višini 26 milijard. To pa pomeni
% tujih (tudi za OD) pove, da obresti moč-
tlo ^ lastnih sredstev in Šl % tujix. v	u.» vuxCC,uj. muu-
tkd' , eae8ajo akumulacijo. Brez kreditov najbrž ne bo šlo niti v bodoče. +■- e9 pa je najbolj pomembna kvaliteta kreditov. To pomeni, da je iskati kredite, ki so za delovno organizacijo najbolj ugodni.
se moramo, da se celotno jugoslovansko gospodarstvo sooča s
tr-
eba

^dimi 1 v t 7 ’ u-cA vej.uLno jugosrovansKo gospoaarsrvo sooča težavami in tako tudi Agis znotraj tega. Da pa kljub vsemu v llikak^^1„nadGdabše, nam pove podatek, da je drugod še -1	m- ---
br'oiJ°r-n® Poraeni, da ne bi moglb biti boljše*. ______ v_ x._________v.
Vaj .odnje ob bistvenem zmanjšanju stroškov na enoto proizvoda in se-
veda il
slabše. To pa Izhod je v povečanju
3e o marsičem, denimo kvaliteti.
dnevnega reda je bila posvečena iskanjem vzrokov za *ajo ?J'1 re-t'erendxmi. DPO TOZD in DSSS so bile zadolžene, da analizi-f6terj"^0s^cusad0 ugotoviti vzroke, ki so povzročili izjemno slab izid s nduma. Na 10 konference so do seje prispeli samo štirje zapisni-PH), k ja? so obravnavali referendum, in sicer iz Orodjarne,
^ Jerale, Vzdrževanja in DSSS.
tzi^^^^dkov bi lahko zaključil, da so glavni vzroki za tako slab v referenduma:
" aee^USne ocerLitve
N Heen0t:ne ocenitve za enaka dela v vseh TOZD PorS-tn? gledanje na delitev čistega dohodka po ZR za leto 1984 -
samouPravnih aktov (neupoštevanje sedaj veljavnih SaS, v be-n^lmenzioniranje pogojev dela, itd.)
" pj^^umevanje vsebine SaS
" be2Ie"*"a'£ Razpon v ocenitvah med vodilnimi in ostalimi delovnimi mesti aupanje v predloge vodstva.
Zal si ne moremo ustvariti, celovitejše podobe vzrokov, ker nimamo „ / vseh zapisnikov. Eno pa je^ž^sedaj, in sicer to, da bomo morali pocf kati do temeljite analize stanja vzrokov. S strokovnimi sodelavci, ^ so prevzeli nalogo, je dogovorjeno, da pristopijo k akciji takoj, ko da bodo rezultati ankete znani že meseca maja. V anketo bomo zaj6t vsi zaposleni. Izkušnja tega referenduma pa je, da dva tako pomembna samoupravna sporazuma ne sodita na en referendum, kajti mirno lahko * čemo, da je samoupravni sporazum o združitvi v DO propadel zaradi s9Jl upravnega sporazuma o pridobivanju in ....
Letos bomo tudi v Agisu počastili 1 proslavi, ki bo 27« aprila v Mostju nim jubilejem 40 let osvoboditve 35 let samoupravljanja
smo prepričani, da se bomo proslave vsi udeležili ja bo pri Gasilskem domu kresovanje
maj - praznik dela na osrednji Ker bo proslava posvečena pomen1
Na predvečer 1»
Najbrž ni treba posebej omenj da bo tudi tu enkratna priložnost za praznovanje in počastitev pr&:
iti'
Nosilec priprav praznovanja 1. maja v naši delovni organizaciji je tod Stalna akcijska konferenca ZSMS D0? in ta bo v naisednji števil^ našega glasila, ki bo izšla pred praznikom, objavila program možnost-vključevanja v pohodne enote 27- aprila.
Ker bo potekel mandat delavskim svetom TOZD in DO in ker je bila do5 navada, da se na koncu mandata organizira za člane DS izlet, je 10 ^ ference predlagal, ' da se omogoči vsem delegatom DS TOZD in DO st^ kovne ekskurzije po enotnih kriterijih - približno enaka dolžina x’eJ' cije 250 km v eno stran, največ dva dni itd.
Namest-nik predsednika 10 00S TOZD Kovinska obdelava je posredoval vprašanje, ki ga postavljajo zaposleni v zvezi z možnostjo, da bi ^ pranje delovnih oblek dobili pralni prašek.
10 konference meni, da je vprašanje upravičeno' in zato zadolžuje Sl^y varstva pri delu, da pripravi enotne kriterije, po katerih bodo P?0* vodni delavci lahko prejemali pralni prah.
M.
VIŠJE CENE ČRNE METALURGIJE NAS PRISILJUJEJO V DVIGOVANJE CEN NAŠIH IZDELKOV
)
(s posveta poslovodnih organov 12.4.1985)
jj	*
Ob ugotovitvida se je podražila črna metalurgija za 40 %, kooperaV 1 za 30 % in še kaj, nimamo nobene druge izbire kot da v skladu s ted di reagiramo z dvigom cen naših izdelkov v povprečju 18 % na zdajci cene. Najbrž dejstvo, da sedaj pri nekaterih izdelkih s prodajno s®1 , ne pokrivamo niti variabilnih stroškov, dovolj zgovorno utemeljuj6 še zahteve po višjih cenah naših izdelkov. Predloge povišanj cen dni obravnavali tudi delavski sveti TOZD.
j w
Veliko pomislekov so v TOZD vzbudili poračuni TOZD Orodjarna za izdelana v lanskem ali pa končana v letošnjem letu. V TOZD-u se ni*v ne morejo sprijazniti s tem, da bi plačali poračune za orodja, izdf^j na v lanskem letu, ampak so pripravljeni plačati poračun samo za tP- j \ del orodja, ki je bil izdelan v letošnjem letu. Kako naj temeljne °. A V nizacije, ki so izdelke, izdelane na teh orodjih, že prodale, sedaJ
Za 'to orodje plača poračun? Komu naj c;a zaračuna TOŽB? Sicer pa so lansko leto potrjeni zaključni računi in je poračunavanje toliko tolj nerazumljivo.
tein je najbrž prav, da povem tudi to, da so v TOZD Orodjarna dosegli evropsko kvaliteto izdelave orodij. Ob tem pa je treba še poveda-ta, da se ta orodja pri nas montirajo na stare (kvaliteti orodje nau-|trezne) stiskalnice. Zgodi se namreč, da se orodje zaradi tega po-skodu-je že- po prvih udarcih. Za to pa najbrž niso krivi orodjarji...
*?-cra't (šal) ne morem poročati s posveta, da ne bi napisal kri-"tro, izrečeno na račun TOZD Komerciala. Težko je namreč razumeti, ^aksne izgovore iščejo v tej TOZD, da opravičijo nekvaliteto izdobav ^asih izdelkov. Kupca namreč ne zanima kakšna je naša povezanost s _ operanti. Njih zanima naš izdelek, za katerega smo se ob-vezali, da bomo kupcu v nekem roku dobavili.
^okdo je dal primer: Ko kupimo pralni stroj in se nam ta pozneje po-•p.?1'11 nas ne zanima kateri kooperant je izdelal del, ki se je pokva-Sv . ^as tokrat zanima končni izdelovalec in tu hočemo uveljaviti °3o pravico. Logično, mar ne!
Sava	je bila pobudnica sestanka AGIS in TOZD Gumama, in sicer
. la izpostavljena problematika preskrbe TOZD Gumama s kovinskimi
2 °
®'krani smo se obvezali, da bomo v roku. enega meseca pripravi-^ ?au4ij0., is katere mora biti jasno razvidna preskrba z repromate-do h°m- oroddi in tehnologijo ze nemoteno proizvodnjo. Ob tem pa morasti zagotovljeni viri sredstev za izvajanje takšnega programa.
la-vv^^i vt^stva TOZD Avtooprema je bila izrečena skrb za varnost de-tI>a^Cev° Vsem nam je namreč znano, da se skozi to dvorišče odvija ves l07nSi>Or"t:na in drugi promet za potrebe Save Kranj, TOZD Gumama. V
Avtooprema ugotavljajo, da je zaradi tega prometa (prehitra vož k ^ ogrožena varnost delavcev TOZD. Najbrž kratkoročno gledc,T1~ _eiavci Gumarne ne bi koristili teh transportnih poti, ne
Najbrž kratkoročno gledano,tega,
bo moč
Lahko pa dosežemo to, da se ob koriščenju Agisovega dvorišča Po rtran?£?ori vsi dosledno pridržanje jo reda, ki je predpisan za vožnjo v°rišču lon/h). Bo to težko?
^bal ^ Pro1°leTQ v naši delovni organizaciji pomeni tudi transportna Pa še281’ pnedvsem^Bvrobokspalete, ker so drage. Naš odnos do palet
Vedno ni takšen kot bi moral biti. Delno poškodovane palete naj-med smeti. Lesexe pa največkrat končajo v pečeh. Kazalo bi sijati o možnosti iDopravila vseh vrst nalet.
Ob
Oq -p m d® bila dana tudi pobuda, da bi se les podrtih topolov v naši ^lo	Za izdelavo palet. Gre za 130 m^ lesa, to pa nikakor ni
tie več pa pomeni strošek, ki ga imamo z nabavo dotrajanih palet,
Si
^dŠe Pa "bo v 1ed zvezi TOZD Vzdrževanje pripravilo predlog najsmotr-uPorabe lesa podrtih topolov.
1
M.
ŠT
L
'afeta
mladosti V PTUJU
1	-k
bo Do zvezna štafeta v Ptuju 20. aprila ob 11AO, in sicer A	štafete pri stavbi PTT. Iz naše delovne organizacije
nošenju štafete sodeloval mladinec Vlado Fridl iz TOZD l2na mehanika.
IZ ANALIZE NESREČ ERI DELU V DO AGIS
Uspesno preprečevanje nesreč zahteva dobro poznavanje organizacije izvodnje, tehnološkega postopka, delovnih priprav in nazadnje tudi vi" rov in vzrokov nesreč pri delu, katere ugotavljamo z varnostno anali2°'
Poznamo različne postopke za ugotavljanje nevarnosti in za izdelavo nostne analize. Izbira metode je odvisna od cilja in namena, katerega želimo z varnostno analizo doseči.
Cilj Službe varstva pri delu v delovni organizaciji Agis je, da z vaJ^ nostno analizo poglobimo razmišljanje 'o odpravi nevarnosti, kakor tudi’ da povečamo zavest do varovanja družbenega premoženja, katerega največ" je bogastvo je človek.
Službi varstva pri delu je bilo v času od 1.1.1984 do 31.12.1984 prijaV' 1jenih 130 nesreč pri delu, od tega 17 na poti na delo ali z dela, 29 kar je bilo izgubljenih 1464 delovnih dni.
Zap.
št.
TOZD	St .nesreč St. i zgub. Ustvar. efekt."
pri delu del. dni del. ur
Ind.
pog.
1.	AVTO OPREMA	52
2.	SERVISI	13
3.	KOV. OBDELAVA	13
4.	ORODJARNA	8
5.	PREČ. MEHANIKA	2
6.	VELIKA OPREMA	12
7.	VZMETARNA	17
8.	VZDRŽEVANJE	9
9.	KOMERCIALA	2
10. DSSS	?
710	1,100.007	4,7
84	176.301	7,4
125	230.263	5,6
82	239.140	3,3
15	173.604	1,2
103	205.885	5,8
131	125.431	13,5
140	217.541	4,2
31	151.034	1,3
38	463.458	0,4
64,3
47,6
54,3
34.2
8,6
52.5 104,5
64.3
20.5
8,2
SKUPAJ	130	1464
3,082.547
4,2
S
5
j
s
8
ti
1
H
4
t:
P:
Iti
A
te
3t
Iz tabele je razvidno, da se največ primerov nesreč pri delu pripeti v TOZD Avtooprema. Vendar, če pogledamo, da ima TOZD Avtooprema tudi največ je število zaposlenih delavcev, vidimo, da ta podatek ni real e11. Zato se izračunata indeksa teže in indeksa pogostosti, ki dajeta real" nejso sliko, pa tudi drugačen vrstni red kritičnejših TOZD.
Kot glavna oblika nesreč pri delu se najčešče pojavljajo stisnjena ali med predmete (20 %), padci predmetov (18,5%) in tujki (18,5 %)• v Kot.materialni povzročitelji pa se najčešče pojavljajo obdelovalni ^ ji in ročna orodja, kar je glede na rešim proizvodnje tudi razumijiL saj je večina delovnih mest vezana kovno za obdelovalne stroje in roc^ orodja.

CO'
Ml
Ml
M
Visok procent je tudi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev.
Pregled poškodb po delih telesa nam pokaže, da se kar 56 % vseh nesr^ pri delu nanaša na poškodbe prstov rok in oči.

Primerjava analize nesreč pri delu za leto 1984 z leti 1977 - 1935 pokaže, da so nesreče v rahlem porastu, kakor tudi izgubljeni delovni ? dnevi.	^
Če smo v prejšnjih letih lahko bili s stanjem varstva pri delu zadovo^f ^ ni, nam danes vsekakor ne more biti vseeno, da pri skoraj enakem šte^ D lu zaposlenih in ustvarjenih .efektivnih delovnih urah, izgubi delovni s organizacija za 30 /o več delovnih dni pri 25 % porastu nesreč pri delu glede na leto poprej.
Kaj
.je glavni raz-rlog za to povečanje, bi pokazala verjetno analiza
n _ , w t. j	-u '-v- v -l. j t-A. v v/	v v#	v-> ^	jv w	v j-j. w	j.v-% j—
^cialnih razmer clelaivcev (mislimo na padec standarda), kajti nekje godn^m vsiljuje mnenje ? da delavcu ni cilj zavarovati samega sebe in 2aae^aXce z varnim načinom dela, temveč ustvariti večji osebni dohodek o- ®Y°do eksistenco. V kalcšni meri pa nam to uspeva, kažejo rezultati lay lze; Ali - je torej boljše delati hitreje in ogroziti sebe in sode-2ag3?’ kakor pa po predvidenem tehnološkem postopku z uporabo osebnih ‘°itnih sredstev in opreme varno opravljati delo, pa presodite sami.
Služba varstva pri delu
—
^UBEnt kaj
s
ge b^em, da bi slaipno ustvarili čim boljše pogoje za študij ob delu, stji^^kli c on. 17» aprila sestanek vseh, ki že študirajo, pa tudi tiso " g vse šele za študij ob delu odločajo. Že uvodoma naj povem, da aeiešenci sestanka pokazali veliko zanimanje za takšno obliko dela.
•'•ist	0 u-getavljanju in razporejanju celotnega prihocUca (Uradni
^ci •®t. 5G od 19.10.1984) določa, da se izobraževanje ob delu fi-Ho {v,?8' sklada skupne porabe, kar pa sedaj seveda ne pome-ni, da ima-tt>eb teres,^da. bi bilo izobraževanja manj. Nasprotno, študij ob delu je PisvH 0^°Sočiti vsem, ki imajo željo, pa tudi druge pogoje, ki jih pred-
gg6 Sola°
j® kilo opaziti, da študentje pogrešajo recimo razpise di-nalog, spisek učbenikov, ki so v naši knjižnici, itd.
VSein?a oblika sodelovanja med referentom izobraževanja, vodstvom DO in
9tai

ki se izobražujejo ob del.u in iz dela, naj ne bo izjema, temveč na Praksa.
>

^B^^A^SAMGZASpITA POMEMBEN DEJAVNIK PRI VAROVANJU
V
v	PREMOŽENJA
kvgacu marcu so delavci v eni od TOZD v naši delovni organizaciji ugo-^ u,o:0l ^9 manjka izdelek večje vrednosti. Izpolnili so svojo dolžnost phioga^vT^ev povedali svojemu predpostavljenemu, ta pa službi družbene AktU3e, ki je dalje ukrepala. Rezultat je jasen. Storilec je bil %o -D° zakaj pišem o tem primeru? Zato, ker nam dokaj nazorno kaše, Kžb ^	36 Se zave<^amo samozaščitnega ravnanja.
®ha SdTnrt'7.n t *!-n -no +• Q n Q -rroSr^/^ r-iz-MruamK-n n -i 5-i -P	tr -rro r>/^TrQn -in drUZ'
8,
v'ber>a a samozaščita postaja vedno pomembnejši faktor v varovanju
Premoženja. Tu mislim na vse? predvsem pri preprečevanju odtuje-er preprečevanju kakršne koli druge škode. Pri tem pa seveda ne ^ dZa^iti na dobre, pristne medsebojne odnose, kajti le-ti so po-hobro in '.učinkovito delovanje družbene samozaščite.
js
ri/
l


'AU
an :Q'enad-omestljivi izgubi drage mame ^0 a Jz Vi DO VTČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem
stvYIS
za vso pomoč, darovano cvetje ter sprem-na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Darinka Kolarič
VARNOST KOLESARJEV V CESTNEM PROMETU
Z otoplitvijo vremena "bomo na cestnih površinah srečevali vse vec vo^' nikov koles z motorjem in kolesarjev« K povečanemu številu kolesarji je pripomogla tudi visoka cena pogonskih goriv.
V letu 1935 in 1934 so na območju občine Ptuj vozniki koles povzročil,
53 prometnih nezgod. Zaskrbljujoče je tudi stanje prometne .varnosti " . nikov koles z motorjem, ki so v 1. 1983 in 1984 povzročili 108 nezgod
------ v	v._________________v,____________________ _	______
Vendar še tako široke cestne površine niso dovolj varne za varen pr00 vseh udeležencev, če ne upoštevamo prometnih pravil. Vpadnice v me6t°, Ptuj so velika nevarnost za kolesarje in voznike koles z motorjem,
Št.
so prometne površine preozke ter ni zgrajenih kolesarskih stez, proi^ na njih pa je zelo velik. Svoj delež za večjo ogroženost na cestah de^ napravila tudi zima, ki je poškodovala ceste na določenih odsekih. Ijalci cest zaradi slabega vr-emena še niso uspeli popraviti poškod°v nega vozišča.
Kolesarjem predlagamo, da si ustiEno opremijo kolo za varno vožnjo. Predvsem je važno, da imate na kolesu brezhibni zavori (prva in zadbJ zavora), spredaj belo luč, zadaj rdečo luč in rdeč odsevnik, ter da 1 ostali deli v brezhibnem stanju.


Dtie
Vse
lov!
te"
de
oj
Pi
V letu 1983 smo v OZD pregledali nad 600 koles ter ugotovili, da 3® komaj 9 /o koles brezhibnih. Največ napak - hib je bilo na zavorah i11	0^.
opremljenosti koles s svetlobnimi napravami.	J °c
VO'
Akcijo smo izvajali tudi v osnovnih šolah, kjer smo pregledali 1900 4 les ter je bilo nas 60 % brezhibnih. Velik delež za tako visok proc®11^ brezhibnih koles imajo mentorji^a prometno vzgojo v osnovnih šolah’ so organizirali servise za poprailo koles.	.
Pri vožnji s kolesom vam predlagamo, da ne uporabljate ohlapnih obl^ ^ kajti pri vožnji vam lahko zadnje kolo ali zobnik verige prime obl^cL in si tako ogrozite svojo varnost ali celo povzročite prometno nez3°
-i^0/
Na delo s kolesom se odpravite pravočasno in v prometu upoštevajte V^0 metna pravila. Predvsem pri spremembi smeri in pri razvrščanju na ali desno stran vozišča pravočasno nakažite smer, ter to opravite ^ da ne ovirate drugih udeležencev v prometu.
sj
Pri vključevanju iz stranske ceste na prednostno cesto se vselej P*’6" pričajte, ali je cesta, na katero se vključujete, prosta.
ai " de M
L
a t
sde ' cl
V
sa
NIKOLI NE IZSILJUJTE PREDNOSTI, KAJTI TO VAS LAHKO STANE ŽIVLJENJE' D
. j ^
Skupščina občine P*ll^oj 1 ^ Svet za preventivo in	^ B
v cestnem prometu	•
ŠČEPEC TEGA TEDNA
Nas zapeče kdaj vest ob tem švicarskem pregovoru?
Če človek preživi dan v brezdelju je približno tako, kot če bi nekaj ukradel....
G<
K
V]
h
ti
H(