avtotehna H 3 n 311 glasilo delovne organizacije avtotehna n.sol.o., Ijubljana leto XIII redna izdaja marec 1987 S Prešernovo sliko počastimo 8. februar, slovenski kulturni praznik, z njegovimi verzi pa 8. marec, dan žena \ ' ^ ' ’ -• P liliP! S , 4 N .1 1 Vsaka izboljšava je pomembna Vsako stvar je mogoče narediti bolje, varneje, natančneje, na lažji način. Le pravi človek se je mora lotiti. Eden teh pravih je v Avtotehni 62-letni avtomehanik Maks Platošek, vodja servisa III v sektorju Montaže in servisi. Svojega inovatorstva ni nikdar obešal na veliki zvon. Pa tudi s kakšnim revolucionarnim izumom se ne more pohvaliti. Lahko pa se pohvali z nepregledno vrsto drobnih izboljšav, ki ne le lajšajo, ampak včasih celo sploh omogočajo delo njegovim sodelavcem. Mednje sodi tudi dvoje novih orodij. Ključ za nastavitev zavor Prvo je specialno orodje, ključ za nastavitev zavor lamovega avto- busa 260A 120. To je nov tip avtobusa, ki ga po sporazumom s Tamom in Avtomontažo dodelu-jemo. Običaj je, da tovarna hkrati z novim vozilom razvija tudi specialna orodja, ki omogočajo izdelavo in servisiranje, a pri Tamu tega niso storili. Za nastavitev zavor so poslali le nekakšno ploščato palico, ki so jo delavci hitro poimenovali kar »šerhakelj«. Oblika kar ustreza imenu. Zaradi težkega dostopa do zobnikov, je bilo nastavljanje zavor s to palico težko, zamudno, pa še nenatančno povrhu in vozila v premnogih primerih niso prestala prvega tehničnega pregleda. To je vzpodbudilo mojstra Plato-ška, da se je lotil izdelave novega primernejšega orodja. Bistvena lastnost novega orodja je zglob, ki drži ključ v vsaki poziciji in omogoča tudi vertikalno nastavitev, kar je še posebej pomembno zaradi težavnega pristopa, in dvojna zareza z vodilom, ki podaljša kot vrtenja in stabilizira orodje, da ne zdrsava. Mojster je izdelal en sam tak ključ, vendar delajo le še z njim. Ne le v Avtotehni, ampak tudi v Avtomontaži, od koder si ga hodijo sposojat. Zanj pa se zanima tudi TAM, ki je že poslal enega svojih inženirjev, ki si je orodje ogledal. Naprava za izpihovanje cevi Druga novost je stabilna naprava za izpihovanje cevi premera od 06 do 0 22 z rezervarjem. Ime je res dolgo, a pomemben je prav vsak podatek. Napravo potrebujejo za izpihovanje železnih opilkov, ki nastajajo pri notranjem rezkanju in če ostanejo v cevi, poškodujejo zračne ventile. Na mesec je potrebno izpihati kakih 3000 komadov zračnih cevi različnih dimenzij. Delo je bilo zamudno, saj je bilo za vsako cev posebej potrebno vzeti in odložiti pištolo, pa še nevarno, saj so lahko opilki poškodovali delavcu oči. Zdaj poteka izpihovanje enopotezno in brez nevarnosti. Rezervoar za zrak pa omogoča dovolj močan pritisk zraka tudi pri največji dimenziji cevi. Prihranek časa je pomemben v obeh primerih, natančnih podatkov o tem pa ni, saj ga še niso merili. To je škoda, saj tako ni mogoče oceniti vrednosti izboljšave. Mojster Platošek ima pri svojem inovatorskem delu tako med večino sodelavcev, kot pri predpostavljenih, vso moralno podporo. To pa je na žalost tudi vse. V Avtotehni sicer imamo komisijo za inovacije, katere predsednik je prav Platošek, a očitno mu gre delo bolje od rok kot predsednikovanje. Tako nimamo niti pravilnika o inovacijah, po katerem bi bilo mogoče tako delo še kaj več kot moralno nagraditi. Tudi zaradi tega ostaja Maks Platošek bela vrana med nami. In ko bo šel čez pol leta v pokoj, ne bo v Avtotehni nikogar več, ki bi z inovacijami in izboljšavami skrbel za boljše in lažje delo, To pa je velika škoda, saj je v naši proizvodnji in servisiranju še mnogo stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. In gotovo je pri nas še kaj sposobnih in iščočih duhov, ki bi jih prav ustrezna stimulacija zbrskala na plan. j.č. Na letošnji natečaj za stanovanjska posojila je prispelo 80 prošenj delavcev Avtotehne, ki nimajo ustrezno urejenih stanovanjskih razmer. Od tega 69 delavcev prosi za dodelitev posojila za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanjske enote. 3 delavci prosijo za udeležbo pri nakupu stanovanja, ki ga bo realizirala DO zakonca, 8 pa se jih je prijavilo evidenčno, ker želijo svoj problem rešiti s pomočjo naše DO v prihodnjih letih. PROŠNJE ZA POSOJILA 1987 TOZD NAKUP GRADNJA ADAPTACIJE SOUDELEŽBA EVIDENČNO Št. prošenj Znesek Št. prošenj Znesek Št. prošenj Znesek Št. prošenj Znesek ZASTOPSSTVA 4 31.000.000,- 10 35.500.000,- 18 60.200.000,- 2 14.000.000,- 5 NOVA 2 19.000.000,- 7 44.000.000,- 6 20.500.000,- 1 7.000.000,- 2 VIS 3 28.000.000,- 3 12.800.000,- 2 5.800.000,- — — 1 DSSS 5 37.000.000,- 3 8.500.000,- 6 13.800.000,- — — SKUPAJ: 14 115.000.000,- 23 100.800.000,- 32 100.300.000,- 3 21.000.000,- 8 Rezultati natečaja za stanovanjska posojila v letu 1987 SKUPAJ: 80 prošenj, 337.100.000,- din Pravno-kadrovska služba: Miša Rudolf RAČUNALNIKI V AVTOTEHNI (II) V decembrski številki našega glasila smo vam predstavili Avtotehnine računalnike: hišni računalnik Oric Nova 64, modularni računalniški sistem Nova 3000, univerzalni računalnik Nova 5000 in terminal Nova 3000. Današnje nadaljevanje pa opisuje tiskalnik Nova 2000, Epsonove tiskalnike P-80-P, FX-85 in FX-105 ter dosedanje prodajne izkušnje. TISKALNIK NOVA 2000 Od štirih tiskalnikov, ki jih nudi TOZD Nova, smo tiskalnik Nova 2000 razvili sami. Namenjen je računalniškim centrom. Je samostojen matrični tiskalnik z mikro- TOZD NOVA tudi sestavlja in prireja za jugoslovansko jezikovno področje tri Epsonove tiskalnike in sicer Epson Nova P-80-P, Epson Nova FX-85 in Epson Nova FX-105. Tiskalnik Epson Nova P-80-P je majhen prenosni 80-kolonski tiskalnik, namenjen za domačo in šolsko rabo. Uporabljamo procesorskim upravljanjem in paralelnim Centronics priključkom. Robustna mehanika omogoča velike obremenitve in z inteligentnim mikroporcesorskim upravljanjem veliko hitrost dvosmernega tiskanja. lahko termični papir formata A4 ali običajni papir in termični pisalni trak. Tiskalnika Epson Nova FX-85 in Epson Nova FX-105 sta namenjena delu z osebnimi računalniki, zlasti pri pisanju s procesorji teksta. Tiskalnika sta si podobna, saj se razlikujeta le v širini valja. FX-85 uporablja poljuben papir formata A4, FX-105 pa formata A3. Oba tiskalnika imata bogat izbor oblik znakov in vgrajen jugoslovanski nabor znakov. Sta kompatibilna z IBM računalniki, z vmesniki pa ustrezata tudi številnim drugim računalnikom. Firma Epson najavlja za leto 1987 nova modela tiskalnikov in sicer FX-800 ter FX-1000, ki sta izboljšani verziji tiskalnikov FX-85 in FX-105. Kogar zanima še kratek opis igralne palice Roki, spisek programskih kaset za mikroračunalnik Oric Nova 64 in cenik računalniške opreme, naj prebere naslednje vrstice. IGRALNA PALICA ROKI Igralna palica ROKI se odlikuje s prikupno obliko, lahkim in mehkim upravljanjem in z veliko zanesljivostjo delovanja. Tehnično je igralna palica ROKI izdelana takole: na ročico je pritrjen permanentni magnet, okrog katerega so v osmih smereh nameščeni reed releji. Značilnost reed relejev je, da so v ampulah z vakuumom in zdržijo zelo veliko število preklopov. Releji se prožijo pod vplivom magnetnega polja. Taka izvedba je veliko bolj kvalitetna in zanesljiva kot je izvedba z mikrostikali, ki jo uporablja večina proizvajalcev. Omogoča tudi mnogo daljšo življenjsko dobo izdelka. Standardna izvedba priključnega kabla igralne palice ROKI omogoča, da jo lahko uporabite za večino popularnih hišnih mikroračunalnikov, kot so Sinclair, Commodore, Amstrad, Atari, BBC, Oric in drugi. Nekateri mikroračunalniki imajo priključek za igralno palico že vgrajen, pri ostalih pa palico priklopite na ustrezen vmesnik. Tehnični podatki tiskalnika Nova 2000 Način tiskanja: matrični Hitrost tiskanja: 120 znakov/s (pri matrici 9x7) 100 znakov/s (pri matrici 9x9) 45 znakov/s (pri pisemski obliki) Smer tiskanja: dvosmerna z optimiranjem hoda glave Število iglic v glavi: 9 Razdalja med vrsticami: 1/8", 1/6", 1/4", 1/3" ali nastavljiva v korakih po 0,18 mm Set znakov: 96 znakov in kontrolni znaki YU znaki grafični znaki Oblika znakov: tisk z matrico 9x7 normalna z matrico 9x9 pisemska z matrico 18x18 Gostota znakov: 10 znakov/colo 12 znakov/colo 15 znakov/colo pri povečani pisavi so vse vrednosti polovične Število znakov v vrstici: 110 (pri gostoti 10 znakov/colo) 132 (pri 12 znakov/colo) 165 (pri 15 znakov/colo) Papir: brezkončni perforirani papir širina papirja: od 100 do 330 mm pogon: preko perforacije kontrola: optična s kontrolo šifre papirja Kopije: original + 2 kopiji Pisalni trak: črn, Borroughsova kaseta, 2 milijona znakov Upravljanje: mikroprocesor 8085 Notranji spomin: 396 znakov Napajanje: 220 V ± 10%, 50 Hz CENIK RAČUNALNIŠKE OPREME 1. Računalnik Oric Nova/64 .. 140.000,-din 2. Tiskalnik EPSON P-80-P .. 242.000,- din 3. Trak za tiskalnik EPSON P-80-P 4. Kabel PKC 36-20 (za priključitev 2.600,- din tiskalnika na računalnik) ... 25.000,- din 5. Komandna (igralna) palica ROKI 8.800,- din 6. Disketna enota NOVA/800 .. 460.000,- din 7. Terminal NOVA/3000 1.570.000.- din 8. Programske kasete 2.000,— din/kos 9. Priročniki v angleščini 3.500.— din/kos 10. Tiskalnik EPSON FX-85 1.025.000,- din 11. Tiskalnik EPSON FX-105 1.300.000,- din 12. Kaseta za FX-85 ... 17.500,-din 13. Kaseta za FX-105 ... 36.000,- din Cene so brez prometnega davka in veljajo Iranko skladišče Avtotehne v Ljubljani. tea* >«v3 jaj, h»9 sim 3 i S I ■■■■H Razstavni prostor Avtotehne TOZD Nova na Elektroniki 1986 v Ljubljani. SPISEK KASET S PROGRAMI ZA RAČUNALNIK ORIC NOVA 64 Program Vsebina Avtor — urejevalnik besedila Baza — podatkovna baza Kal k — delo s tabelami Oric Mon — programiranje v strojni kodi Oric CAD — 3-D risanje načrtov Evolucija — šolski program (biologija) Živalski sistem — šolski program (biologija) Periodni sistem elementov - šolski program (kemija) Catch the verb — šolski program (angleščina) Zid in Poker — arkadna igra in igra Cena: 2.000.— din/kos Pripravljamo Hidroenergetske osnove SFRJ — šolski program Od Egipta do Babilona — šolski program Slovenska slovnica — šolski program Sateliti 1, li, lil — šolski program Planeti — šolski program Streljanje besed — šolski program Vodenje šolske hranilnice — program za šole Slovar — izobraževalni program Morsejeva abeceda — izobraževalni program Radiotelegrafske kratice — izobraževalni program Razširjeni basic — programski jezik Forth — programski jezik Logo — programski jezik Pascal — programski jezik Assembler — programski jezik Risar — pomožni program Programator zvoka — pomožni program Generator črk — pomožni program Števni k frekvenc — pomožni program Križanka — igra in šolski program Nora kača - igra Gorivo - igra Othello - igra PRIROČNIKI V ANGLEŠČINI 1. 1. Sinclair: Oric and Atmos Machine Gode 2. M. James in S. M. Gee: The Atmos Programmer 3. V. Apps: 40 Educational Games For The Oric Atmos 4. M. james, S. M. Gee in K. Evvbank: The Atmos Book of Games Cena: 3.500.— din/kos O PRODAJI RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME Jugoslovanski računalniški trg je zelo nepredvidljiv. Na rijem je veliko ponudnikov, takih z lastno proizvodnjo, pa tudi samo »se-stavljalcev«, in med vsemi temi tudi Avtotehna TOZD Nova išče svoj prostor. Mikroračunalnik Oric Nova 64 je pretežno namenjen osnovnim in srednjim šolam. V Sloveniji so bile pred prihodom Orica na tržišče šole že precej opremljene s Spectrumi in Commodori. Priložnost za Orica, ki je tema dvema računalnikoma vsaj enakovreden, če ju z nekaterimi las- tnostmi celo ne prekaša, je bila v učinkoviti podpori s šolskimi in drugimi programi. Žal te priložnosti nismo izkoristili, saj izhajajo programi z veliko zamudo, kar prav gotovo negativno vpliva na prodajo v Sloveniji in tudi drugje po Jugoslaviji. Čeprav je Oric Nova 64 sedaj edini domači hišni mikroračunalnik, ki ga je možno kupiti, je njegova prodaja v ostalih republikah zelo težka. Nikjer še niso objavili javnega razpisa za enotno opremo osnovnih in srednjih šol z računalniki, čeprav so kriteriji Računalniški sistem Nova 3000 za »šolski« računalnik že dolgo znani in razpisi obljubljam že več kot leto dni. Očitna je težnja republik in obeh pokrajin k zapiranju in k iskanju »republiškega« proizvajalca. Oricove možnosti pri objektivni presoji niso majhne in upamo, da bomo prodrli v osnovne šole vsaj v dveh, treh delih Jugoslavije. Sorazmerno zelo dobro namreč prodaja naš hišni računalnik Svjetlost iz Sarajeva, vse večje pa je povpraševanje tudi v Vojvodini in delu Srbije. Oricova cena je za šole konkurenčna, povečana za prometni davek (30,9%) pa je za individualni nakup sorazmerno visoka. Zato ne gre računati na veliko prodajo posameznikom. Ocenjujemo, da se bodo prodajne možnosti Orica povečale, ko bodo prišli iz proizvodnje disketna enota Nova mikrodisk in računalnik Nova 800 ter novi šolski in nešolski programi. Zlasti Nova 800 bo zanimiva v mreži za potrebe šol, pa tudi kot samostojen računalnik. Srednje šole se bodo večinoma odločale za nakup osebnih računalnikov. Tu se lahko Avtotehna vključi edino z IBM kompatibilnimi osebnimi računalniki, ki jih sestavljamo skupaj z Mikroračunalniškim centrom pri ljubljanskem Forumu. Intenzivno si prizadevamo tudi za izvoz Orica na vzhodno tržišče (Poljska, Bolgarija, SZ in ČSSR), kjer tudi še niso izgubljene vse možnosti. Ostale računalniške sisteme šele začenjamo izdelovati in se pripravljamo za njihovo promocijo na trgu. Nekaj uspehov je že bilo: prvi univerzalni računalnik Nova 5000 že pol leta deluje v ljubljanskem Tehno-impexu, pred štirinajstimi dnevi smo najnovejši modularni sistem Nova 3000 montirali v črnomaljskem Beltu, nekateri potencialni kupci so že dobili naše ponudbe in pričakujemo, da bo prodaja stekla po načrtih. Manj uspešno prodajamo terminal Nova 3000, ki ga bomo morali najbrž nekoliko spremeniti. V razvojni fazi pa je še lokalni terminal. Izredno uspešno smo decembra lani začeli prodajati tiskalnike Epson Nova FX-105 in Epson Nova FX-1000. Omenimo samo pogodbo z ljubljanskim Intertra-dom za dobavo 1.250 tiskalnikov v letu 1987, ki ob uspešni prodaji tiskalnikov tudi drugim kupcem kaže, da bo dinarska prodaja tiskalnikov presegla naša pričakovanja. Rezultati prodaje računalnikov in računalniške opreme bi bili boljši, če ne bi TOZD-a bremenile sorazmerno visoke zaloge polizdelkov. Akcija odprodaje polizdelkov zaradi specifičnosti jugoslovanskega trga za elektronske elemente ni Spoštovani urednik! <...) laz sem pričakoval računalnik ZX SPECTRUM 48 kot je pisalo v Timu, ampak zdaj sem se prepričal, da je tudi ORIC NOVA 64 prima računalnik. Ko sem preizkusil vse programe, ki so bili v knjigi (posebno všeč mi je bila glasba) sem jih začel malospreminjati. Uspelo mi je napisati tudi nekaj svojih. Ob računalniku sem se naučil marsikaj, o čemer se mi prej še sanjalo ni. Tudi kaseto sem hotel preizkusiti, toda na žalost ni delovalo, čeprav sem delal vse tako kot je pisalo v knjigi. Računalnik ima namreč tak kabel, da ne ustreza nobenemu novejšemu radiu. Vsaj tistim ne, ki sem jih jaz preizkusil. MOj PREDLOG: Mislim, da bi bilo dobro, če bi zraven računalnika poslali tudi kasetofon. (...) S spoštovanjem Martin Bolka uspela v zadovoljivi meri in se bomo morali še močno potruditi za zmanjšanje zalog elektronskih komponent. Računalniško dejavnost TOZD Nova smo že lani jeseni predstavili praktično na vseh ustreznih sejmih v Jugoslaviji, organizirali smo nekaj seminarjev in posebnih predstavitev, v časopisih in revijah (Svet kompjutera, Tim) imamo redne rubrike, sodelu- 1. Statut skupnosti (3. odstavek 21. člena) določa, da se osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo v času, ko je po zakonu moral delati dalj kot poln delovni čas in se tako delo po samoupravnem splošnem aktu organizacije v skladu z zakonom šteje kot poseben delovni pogoj za ugotovitev pokojninske osnove, upošteva v celoti. Navedena novost je bila v statut sprejeta po široki razpravi z namenom, da se delavcem, ki so tako delo morali opravljati in so zato prejeli višje osebne dohodke, le-ti v celoti upoštevajo v pokojninsko osnovo ter se jim s tem izboljša gmotni položaj. jemo pa tudi v nekaterih akcijah (z Zvezo organizacij za tehniško kulturo Slovenije, revijo Tim, novosadskim Dnevnikom). Zanimanje za naše računalniške izdelke pravzaprav ni majhno in ob vsklajenem sodelovanju razvoja, proizvodnje in prodaje lahko pričakujemo še boljše rezultate. Gregor Plaveč Prejšnji sistem delavcem ni omogočal, da bi se njihovi osebni dohodki za delo prek polnega delovnega časa vštevali v pokojninsko osnovo v celoti, saj so se preračunavali na poln delovni čas in tako na višino pokojnine niso ustrezno vplivali. 2. Za upoštevanje osebnih dohodkov za delo prek polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo morata biti po statutu izpolnjena dva temeljna pogoja: a) da je delavec dejansko prejel osebni dohodek za delo v času, ko je po zakonu moral delati dalj kot poln delovni čas, b) da se tako delo šteje po samoupravnem splošnem aktu organi- zacije v skladu z zakonom kot poseben delovni pogoj. Republiški komite za delo in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji prosita organizacije združenega dela in vse odgovorne osebe, da v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi izdajajo potrdila o osebnih dohodkih za delo prek polnega delovnega časa le za primere, ko se je v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti organizacije štelo kot poseben delovni pogoj in ga zato Skupnost v skladu s statutom mora upoštevati pri odemri pokojnine. Le tako bo omogočena dosledna in pravočasna realizacija navedenega določila statuta Skupnosti, dosežen pa bo tudi njegov pozitivni namen. To torej pomeni, da se v pokojninsko osnovo ne morejo upoštevati osebni dohodki za kakršnokoli delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), ampak le osebni dohodki za delo, za katero sta bila izpolnjena navedena pogoja in so bili praviloma obračunani (že v času izplačila) prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 3. Primerov, v katerih lahko organizacije združenega dela in delovne skupnosti delavcem odredijo delo prek polnega delovnega časa, ki se šteje kot poseben delovni pogoj, ne določajo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temveč zakon in drugi predpisi o delovnih razmerjih in posebni zakoni za posamezne gospodarske ali družbene dejavnosti. V samoupravnih slošnih aktih organizacij pa morajo biti okvirna zakonska določila konkretizirana tako, da so določeni pogoji in izjemne okoliščine, v katerih je takšno delo potrebno. Praviloma je delo prek polnega delovnega časa, ki se šteje kot poseben delovni pogoj, možno uvesti le, če dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času niti z boljšo organizacijo dela, delitvijo dela, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Štiri tisoč zahtevkov že rešenih 4. Skupnost je prejela že okoli 16.000 zahtevkov za upoštevanje ^osebnega dohodka za delo prek polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo in jih okoli 4.000 že rešila. Iz te množice zahtevkov pa je razvidno, da tako posamezniki kot organizacije združenega dela predpise delovnopravne zakonodaje in statuta skupnosti pogosto razumejo preširoko in pričakujejo, da bo skupnost pozitivno reševala tudi zahtevke, ki ne izpolnjujejo pogojev, navedenih pod 2. točko, tega obvestila. Prvi zahtevki tudi kažejo, da tovrstna vprašanja v večini organizacij niso ustrezno samoupravno urejena, še zlasti pa je očitno, da so bila potrdila o prejetih osebnih dohodkih za delo prek polnega delovnega časa izdana tudi v primerih, ko ni šlo za delo v smislu 21. člena statuta in delovnopravnih predpisov. 5. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti morajo skladno z zakonom o matični evidenci Skupnosti na predpisanih obrazcih sporočati podatke o osebnih dohodkih in zavarovalni dobi delavcev, odgovorne pa so tudi za pravilnost sporočenih podatkov. Med njimi so tudi podatki o osebnih dohodkih za delo prek polnega delovnega časa, ki se šteje kot poseben delovni pogoj. Ker velja določilo 3. odstavka 21. člena statuta tudi za nazaj, in sicer za osebne dohodke, ki so jih delavci prejeli od leta 1966 dalje (razen za upokojence, upokojene po zveznem zakonu iz leta 1966), morajo organizacije, ki še niso sporočile podatkov o osebnih dohodkih za delo prek polnega delovnega časa, naknadno sporočiti Skupnosti te podatke za upokojence, ki zahtevajo, da se jim pokojnina na novo odmeri z upoštevanjem osebnih dohodkov za delo prek polnega delovnega časa v dejanskem znesku. 6. Skupnost mora pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja upoštevati podatke organizacij združenega dela in delovnih skupnosti o zavarovalni dobi in osebnih dohodkih zavarovancev, saj je po 25. členu Zakona o matični evidenci za pravilnost podatkov, vpisanih v prijave podatkov, odgovoren vložnik prijave podatkov oziroma odgovorne osebe v organizaciji. V skladu s 26. členom zakona o matični evidenci pa lahko Skupnost preverja pravilnost prijavljenih podatkov in jih, če misli, da so netočni, zmotni, namenoma nepravilno prika- Delo in pokojninska osnova Kdaj se za pokojninsko osnovo upošteva delo prek polnega delovnega časa — Skupnost je dobila že 16 tisoč zahtevkov — Upoštevati je treba 21. člen statuta LJUBLJANA, 15. februarja — V zvezi z uveljavljanjem pravic, da se osebni dohodki za delo prek polnega delovnega časa vštevajo delavcem v pokojninsko osnovo, je bilo veliko različnih razlag, pomanjkljivih obvestil in člankov. Zato sta republiški komite za delo in strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pojasnila, kako je z uveljavljanjem teh pravic. zani ali če so v nasprotju z že prej poslanimi podatki, dodatno preveri prek revizorjev matične evidence, organov inšpekcij za delo ali drugih pristojnih organov. Nujna je natančnost pri izdajanju potrdil Organizacije morajo pri osebnih dohodkih za delo prek polnega delovnega časa nedvoumno navesti, da jih je zavarovanec prejel za delo prek polnega delovnega časa, ki je bilo urejeno v samoupravnih splošnih aktih in ki se je štelo kot poseben delovni pogoj. Skupnost tega ne more sama ugotavljati, zato v primerih, ko organizacije na potrdilih o osebnih dohodkih za delo prek polnega delovnega časa ne navajajo, da se je delo štelo kot poseben delovni pogoj, ne more pozitivno rešiti zahtevkov. 7. Republiški komite za delo in Skupnost opozarjata organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zavarovance in upokojence, da je Skupnost pripravila poseben obrazec vloge, s katero upravičenci uveljavljajo vštevanje osebnih dohodkov za delo prek polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo za nazaj. Ta je na voljo v vseh enotah stro- kovne službe v SR Sloveniji. Obrazec vsebuje tudi potrdilo, ki ga mora v celoti izpolniti organizacija združenega dela v primeru, da je bilo delo prek polnega delovnega časa poseben delovni pogoj v skladu z določili delovne zakonodaje, samoupravnih splošnih aktov in statuta skupnosti. 8. Skupnost in komite opažata nezadovoljstvo posameznikov in organizacij v primerih, k oso v enaki gospodarski ali družbeni dejavnosti posamezni primeri dela prek polnega delovnega časa upoštevani različno. To je lahko posledica različne urejenosti dela prek polnega delovnega časa v posameznih organizacijah, zato morajo biti organizacije združenega dela in delovne skupnosti vnaprej bolj pozorne na pravilno samoupravno urejanje dela prek polnega delovnega časa. S tem v zvezi Republiški komite za delo ponovno opozarja na stališče, ki ga je zavzel že ob predlogu spremembe, da bo novi statut pripomogel tudi k temu, da bo v prihodnje zagotovljeno bolj pravilno urejanje dela prek polnega delovnega časa v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela. Planinsko društvo v letu 1986 (Res kratko poročilo) Planinsko društvo je v letu 1986 praznovalo 10. obletnico obstoja. Vseh članov je bilo blizu 100, od tega 10 otrok. Izvedenih je bilo 12 izletov (od planiranih 9). Trikrat je padla višina 2000 m, vseh udeležencev je bilo v skupnem številu 177, največ v Tamarju in izletu v neznano — 31, najmanj na Kamniško sedlo — 4. Najdaljši manevri so bili na Vremenščico, najvišji pa na Stol. Kateri izlet je bil najlepši? Dajte no, vsi so bili najlepši! Za ves hec je bilo porabljenih 315.000 din, nesreče ali poškodbe ni bilo nobene. Tudi izgubil se ni nihče. Letos bo še boljše, ker boste z nami tudi vi! SREČANJE AKTIVA UPOKOJENCEV Pred koncem leta smo se še enkrat zbrali, da se po dolgem času spet vidimo, malo poklepetamo in se skupaj poslovimo od starega leta. Nihče od nas namreč ne ve, kaj bo prineslo drugo leto v naše življenje. Bilo nas je precej, vsi so bili sproščeni in veseli. Na naše srečanje so prišli tudi predstavniki AT: generalni direktor, predstavnik DS in sindikata in drugi. Tov. generalni nas je seznanil s težavami in uspehi podjetja in plani za prihodnje leto. Bili smo postreženi z enkratno dobro večerjo, pijačo in sladicami. Restavracija »Urška« se lahko skrije. Upam, da se tam ne bomo več sestajali, ker je tu v Elrastju pri Tinčku vse bolj okusno in sveže pripravljeno. Po večerji so se nam razvezali jeziki in razpoloženje je bilo na višku, saj smo bili glasni kot čebele v panju; ko rojijo. Bilo je, kot da so se srečali stari prijatelji, pravzaprav pa so to bili stari borci pri AT, ki imajo tudi zasluge za dosedanje uspehe. Med nami je bilo namreč največ takih, ki so delali pri AT kar po 25 ali pa tudi po 35 let. Vsi se med seboj dokaj dobro poznamo in pri naših srečanjih ali izletih nismo bili še nikoli tako sproščeni, veseli in zadovoljni. Če pomislim za nazaj, imam občutek, da smo postali velika družina. Generalni in tudi drugi predstavniki AT so nam vsem želeli srečno Novo leto. Vsi smo dobili lepe koledarje, čestitke in rdeč nagelj, kar je bilo tako prisrčno in veselo. Tema, mraz in pozna noč so nas nekako nagnali domov. A mi se bomo še srečali, da gremo skupaj na kak izlet in si tako polepšamo ta zadnji del našega življenja. Vsi pa upamo, da bo naša AT, na katero smo zlasti sedaj, ko smo že v pokoju, vsi tako ponosni, še pokazala razumevanje za nas upokojence in nam nudila kako izdatno pomoč. Tudi mi upokojenci želimo vsem aktivnim delavcem pri AT v Novem letu zdravje in veliko uspeha pri delu. Bodite srečni! Vaša upokojenka: Milka Pavšelj Čirule, čarule Novoletne prireditve za naše najmlajše se včasih posrečijo, včasih pa tudi ne. No, če je \1mes coprnija, potem pač ne more biti težav. Ni važno, od kod naši Miši tako dobre zveze s čarovniki (da so dobre ni dvoma, saj je pripeljala kar najboljšega), važno je, da dobro delujejo. In da čarovniki dobro coprajo. Tale, imenuje se Miran Čanak, je copral odlično. Ne zato, ker bi pri-copral ali odcopral kaj posebnega, v glavnem so prihajali in izginjali raznobarvni robčki, ampak zato, ker so prav vsi otroci coprali z njim. Vso dvorano Doma Španskih borcev je spremenil v en sam velik razred črnošolcev, ki so si dobro zapomnili snov, saj po malem čarajo še danes. Druga pohvale vredna stvar letošnje novoletne prireditve za otroke je bila vzorna organizacija in naglica, saj je bila prireditev opravljena v eni uri. Tu gre pohvaliti dedka Mraza in njegovo spremstvo, ki so naglo, pa vendar tako, da je bil vsak otrok posebej deležen kančka pozornosti, podelili darilca. In tretja pohvale vredna stvar so bila darilca. Za sorazmerno majhen denar, ki je pricurljal iz sindikalne blagajne, so dobili otroci stvari, ki jih niso zavrgli že naslednji dan. Razveseljevala in učila jih bodo še vso zimo. IO PD AT SLOVENIJA KOLESARI Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenje je pripravil zanimivo akcijo »SLOVENIJA KOLESARI«, ki naj bi vzpodbudila čim širšo športno rekreativno aktivnost posameznikov še zlasti pa družin. Akcija poteka v smislu svobodne izbire pot in časa. Za vzpodbudo in stimulacijo pridobijo udeleženci, ki prevozijo: — družina 5 voženj od tega ena nad 50 km — posamezniki 5 voženj od tega tri nad 50 km VELIKO MEDALJO. Za malo medaljo pa so pogoji sledeči: - družina tri vožnje od tega ena nad 50 km - posamezniki pet voženj od tega ena nad 50 km. Vsak udeleženec si iz seznama možnih prog izbere svojo pot ter si v kartonček, ki ga dobite na Kolesarski zvezi Slovenije — Breg 2 — 61000 Ljubljana vpisuje prevožene poti. Ko doseže ustrezno število voženj za malo ali veliko medaljo kartonček pošlje kolesarski zvezi, ki mu pošlje ustrezno medaljo. Za vrsto poti, ki so primerne za kolesarjenje je kolesarska zveza pripravila tudi popis prog na koncu katerih — ne na vseh — dobite tudi žig o opravljeni vožnji; žig ni pogoj za pridobitev medalje, saj organizator meni, da bi bila napak vsaka formalnost, pa tudi zavest posameznika nekaj velja. Komisija za športno rekreacijo in oddih pri RS ZSS je akcijo »SLOVENIJA KOLESARI« ocenila v smislu stališč o množičnih športnih prireditvah, kot ustrezno rekreativno aktivnost in jo predlaga za vključitev v programe športne rekreacije v OZD. POVABITE SODELAVCE NA KOLO! TERMINSKI KOLEDAR 1987 delovni dnevi 1 prosti dnevi št. dni: 260 št. ur: 2184 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEM. OKTOBER NOVEMB. DECEMBER č 1 N 1 N 1 S 1 P 1 P 1 S 1 s 1 T 1 C 1 N 1 T 1 p 2 P 2 P 2 c 2 S 2 T 2 č 2 N 2 S 2 P 2 P 2 S 2 S 3 T 3 T 3 P 3 N 3 S 3 p 3 P 3 c 3 S 3 T 3 c 3 N 4 S 4 S 4 S 4 P 4 c 4 S 4 T 4 P 4 N 4 S 4 P 4 P 5 c 5 c 5 N 5 T 5 P 5 N 5 S 5 S 5 P 5 c 5 S 5 T 6 P 6 P 6 P 6 S 6 S 6 P 6 c 6 N 6 T 6 p 6 N 6 S 7 S 7 S 7 T 7 c 7 N 7 T 7 P 7 P 7 S 7 s 7 P 7 c 8 N 8 N 8 S 8 P 8 P 8 S 8 S 8 T 8 c 8 N 8 T 8 p 9 P 9 P 9 c 9 S 9 T 9 c 9 N 9 S 9 P 9 P 9 S 9 S 10 T 10 T 10 P 10 N 10 S 10 p 10 P 10 č 10 S 10 T 10 c 10 N 11 S 11 S 11 S 11 P 11 c 11 S 11 T 11 p 11 N 11 S 11 p 11 P 12 c 12 c 12 N 12 T 12 P 12 N 12 S 12 s 12 P 12 c 12 S 12 T 13 P 13 P 13 P 13 S 13 S 13 P 13 c 13 N 13 T 13 P 13 N 13 S 14 S 14 S 14 T 14 c 14 N 14 T 14 P 14 P 14 S 14 S 14 P 14 c 15 N 15 N 15 S 15 P 15 P 15 S 15 S 15 T 15 c 15 N 15 T 15 P 16 P 16 P 16 c 16 S 16 T 16 c 16 N 16 S 16 P 16 P 16 S 16 S 17 T 17 T 17 P 17 N 17 S 17 P 17 P 17 c 17 s 17 T 17 c 17 N 18 S 18 S 18 S 18 P 18 c 18 S 18 T 18 P 18 N 18 S 18 P 18 P 19 c 19 c 19 N 19 T 19 p 19 N 19 S 19 S 19 P 19 c 19 S 19 T 20 P 20 P 20 P 20 S 20 S 20 P 20 c 20 N 20 T 20 P 20 N 20 S 21 S 21 S 21 T 21 č 21 N 21 T 21 P 21 P 21 S 21 S 21 P 21 c 22 N 22 N 22 S 22 p 22 P 22 s 22 S 22 T 22 c 22 N 22 T 22 P 23 P 23 P 23 c 23 s 23 T 23 c 23 N 23 S 23 P 23 P 23 S 23 S 24 T 24 T 24 P 24 N 24 S 24 P 24 P 24 c 24 S 24 T 24 c 24 N 25 S 25 S 25 S 25 P 25 c 25 S 25 T 25 P 25 N 25 S 25 p 25 P 26 c 26 c 26 N 26 T 26 P 26 N 26 S 26 S 26 P 26 c 26 s 26 T 27 P 27 P 27 P 27 S 27 S 27 P 27 c 27 N 27 T 27 p 27 N 27 S 28 S 28 s 28 T 28 c 28 N 28 T 28 p 28 P 28 S 28 S 28 P 28 č 29 N 29 S 29 P 29 P 29 S 29 s 29 T 29 c 29 N 29 T 29 p 30 P 30 c 30 S 30 T 30 c 30 N 30 S 30 P 30 P 30 S 30 s 31 T 31 N 31 p 31 P 31 s 31 c 31 22 20 22 21 21 22 23 21 22 22 21 23 185 168 185 176 176 185 193 176 185 185 176 194 DAN KAKRŠNEGA Sl ČLOVEK LAHKO SAMO ŽELI »Samo kar je zapisano ostane« je rekel Franci in mi dal nalogo, da zapišem vtise o sobotnem — 4. 10. 1986 — vzponu na karavnški vrh VRTAČA — 2180 m, sosedo ponosnega Stola, ki ga je sedemčlanska odprava našega PD, osvojila 14 dni prej. Tokrat se nas je ob šestih, s prisrčnim »dobro jutro ali smo vsi«, pozdravilo in odpravilo iz Ljubljane sedem navdušencev. Šoferja, Franci in Ani, sta nas že malo pred sedmo, varno odložila na Ljubelju. Tam nas je že čakala nekdanja članica kolektiva — Mihela. Za vzpon, do višine 1500 m, smo izkoristili priložnost in se peljali s sedežnico. Pod nami se je vila pot, ki smo jo ob povratku kar lepo prehodili peš. Za popestritev so poskrbeli delavci žičnice. Nekje na tretjini poti, se je stvar ustavila in kakšnih petnajst minut smo porabili za temeljit višinski ogled okolice. V koči ob žičnici na Zelenici, sta nas prijazno sprejela oskrbnik in njegova žena. Nekateri smo malo olajšali nahrbtnike, popili čaj in drugi kavo ter se napotili proti cilju. Pika nas je poučila o gori na katero smo se namenili. Vrtoglavim jo je odsvetovala. Skrbna Kati nas je, »za vsak slučaj« hitro vpisala v knjigo obiskovalcev, »da nas bodo vedeli kot iskati«, se je pošalila. Mehka pot nas je potem vodila ob pobočju gore. Na levi smo puščali za seboj Begunjščico. Pod nami se je vila dolina Završnice. Ne tako daleč se nam je nudil prekrasen pogled na Bled in jezero. Iz gozda smo prišli med gosto nizko borovje. Stanka in Vera sta se umaknili v slačilnico. Postalo je pošteno toplo. Po natančno dveh urah hoda, smo dosegli vrh. Nudil se nam je prekrasen pogled vse do Celovca na avstrijski in Radovljice na naši strani. Bil je to eden tistih prekrasnih jesenskih dni, ko so gore najlepše. Kopale so se v soncu in gorele v rdečini macesnov in bukovega listja. V družbi krokarjev smo pomalicali, opravili obvezni spominski posnetek, ter lenobno polegli po skalah. Sonce nas je prijetno grelo in nikomur ni bilo do nadaljevanja poti na Stol, katerega obisk, tudi sicer tokrat ni bil v planu. Po dveh urah prijetnega lenarjenja smo zapustili dvojni vrh Vrtače — jugoslovanski in avstrijski — ter se proti večeru, prijetno utrujeni, vrnili v Ljubljano. Erika Komše-Lesjak PRIŠLI - ODŠLI TOZD VOZILA IN SERVIS o.sub.o. Prišli: 15. 12. 1986 KRIŽMANIČ Igor Odšli: 19. 12. 1986 JANKOVIČ Miša - JLA TOZD ZASTOPSTVA o.sub.o. Prišli: 1. 1. 1987 ŠEKORANJA Matjaž 12. 1. 1987 SLAK Ivan 15. 1. 1987 SELIŠKAR Alenka 19. 1. 1987 TROBEC Franc 19. 1. 1987 HRIBERNIK-DOVIČ Darinka Odšli: 10. 12. 1986 ROBER Milan 31. 12. 1986 VELER Miran 8. 12. 1986 BILBAN Dušan 19. 12. 1986 RANT Boštjan -JLA 3. 1. 1987 MALOVIČ Tomaž 15. 1. 1987 PREBIL Niko 31. 1. 1987 TOMAŽIN Sonja 31. 1. 1987 RADISAVLJEVIČ Boris 31. 1. 1987 MEDVED Matjaž 31. 1. 1987 ANDREEVSKI Vladimir 31. 1. 1987 MARINČIČ Ivan TOZD NOVA Prišli: 8. 12. 1986 JAKOŠ Damjan 15. 12. 1986 SLOBODNJAK Bojan Odšli: 1.12.1986 KOZLEVČAR Samo 16. 12. 1986 LEBAN Cvetka 11. 1. 1987 HOJAN Marija DSSS Prišli: 19. 1. 1987 BAŠ Ivan 26. 1. 1987 NAGODE Ernest Odšli: 14. 12. 1986 NARTNIK Tatjana 27. 1. 1987 SKALAR Marinka VSL ODPADEL Slabo vreme preprečilo tekmovanje Sindikalno prvenstvo Avtotehne je že vsa leta prednostna športna prireditev v Avtotehni in če je le za kaj denar, potem je za veleslalom. Tako sta se tudi letos športna komisija (beri: Miša Rudolf) in sindikat nanj dobro pripravila. Prvenstvo je bilo predvideno za nedeljo, 15. februarja na Kobli. Miša je poskrbela za vse. Za avtobuse, karte za žičnico, enolončnico, medalje, ki so jih izdelali v obratu naše kovinske galanterije, muziko in nagrade. Postavitev proge in merjenje rezultatov smo prepustili vrlim Domžalčanom, z nekdaj našim Tonetom Zupanom na čelu. Potem pa je topel dež vse postavil na glavo. Tekmo smo morali zadnji hip (zadnji hip zato, ker smo do zadnjega upali, da se bo vreme le popravilo) odpovedati. Vendar je bila tudi odpoved dobro organizirana. Objavljena je bila po radiu, za vsak primer pa je Miša še vsakega posebej opozorila po telefonu. Kaj sedaj? Tekma bo, a še ni povsem jasno kdaj. Prijave in vplačila veljajo. Kdor takrat ne bo mogel ali želel na tekmo, lahko odpove udeležbo in dobi denar nazaj. Seveda se lahko prijavijo tudi tisti, ki se tokrat še niso. Vsi, ki so dobili karte za žičnico, jih bodo morali vrniti, ker so.zaradi datuma neveljavne. Dobili bodo nove. Želimo vam mraz, sneg, sonce in dobro smuko! Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), jana Černič, Jurij Černič (gl. ur.), Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Kresija v nakladi 750 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Oproščeno prometnega davka po členu 421-1/72.