-Jaslužsaa kazen za več požigov. Dne 12. julija je odgovni-jal prcd mariborskim kazenskim Fenatom 3Uetni posestnik in bivši pismonoša Franc Paulič iz Radehove pri Št. Lenartu v Slov. gor., ker je požgal lani meseca decembra iz maščevanja petim posestnikom več poslopij. Izsleditev požigalca je bila zelo težavna in se je konečno nepridiprav sam izdal in pod težo dokazov tudi priznal, da je požigal, da bi se maščeval radi raznih pravd in prepirov. Paulič, ki je povzročil nad pol milijona dinarjev škode, je bil obsojen na 15 let težke ječe in na trajno zgubo državljanskih pravic. Vlom z obilnim plenom. Med Viltušem in Kamnico v Bresternici pri Mariboru stoji ob cesti nekak gradič, kateremu pravijo Trojanek in je lasfmariborskega odvetnika Blankeja. Gradič je lepo opremljen in služi kot letno bivališče premožne rodbine. V noči od 11. na 12. julija so obiskali Trojanek neznani vlomilci, ki so odnesli: vso posteljnino, več oblek, srebrno namizno orodje in še razne druge vrednostne predmete. Ko so izvršili svoj posel, so zakrili.z omoti električne luči in pili, rajajoč krog mize v jedilni sobi. Čutili so se varne, ker je gradič sicer ob cesti, a na samem in stanuje viničar dalje proč v viničariji. Blanke je hudo oškodovan, vendar je zavarovan za slučaj vloma. Dve strehi zgoreli. V noči dne 14. ju]ija je začela iz nepojasnjenega vzroka goreti streha na hiši posestnika Antona Breganta v Ruperčah v župniji Sv. Peter pri Mariboru. Ogenj je preskočil tudi na s.reho h.evn. Hitro pribrzeli gasilci iz Maribora in Pobrežja so s svojima motoikoma naglo pogasili ogcnj in sta zgoreli le strehi na obeh poslopjih. Velika sreča v smrtni nevarnosti. :— Dne 14. julija zjutraj je vozil vlak Maribor—Kotoriba s polno paro iz posta- je Ormož, ko jc peljal posestnik Keček Ivan s kravami po loteršiškem prehodnem potu. Voz je bil ob progi baš tedaj, ko je pripeljal mimo vlak. Lokomotiva je ubila obe kravi in ju vrgla daleč proč. Voznik je še skočil z voza v zadnjem trenutku. Do nesreče, ki le slučajno ni zahtevala človeške žrtve, je došlo radi tega, ker je delalo na progi več delavcev in je Keček prezrl prihod vlaka. Smrten zaključek prepira med tastom in zeiom. Alojz škrinjar, posest- nik \ Središču ob Dravi, jc živel v prcpiru s svojiru zetom Antonom Ribičem iz Obreža. Dne 12. julija pa je končal ta prepir med obema s smrtjo tasta, ker ga je lopnil zet trikrat tako s kolom po glavi, da je Škrinjar obležal z zdrobljeno lobanjo mrtev. Ribič se izgovarja s silobranom, čoš, da ga je tast napadel s starim bajonetom. Preiskava bo * že dognala, tkedo da nosi pretežno krivdo na tako žalostnem dejanju. Neznana žrtev na železniški progi. Dne 12. julija zvečer je povozila lokomotiva iz Čakovca ./-izu postaje Središče neznanca in ga tal.j razmesarila, da sta ležali roka in noga proč od trupla. Povoženi je star kakih 30 let, v delavski obleki in ima na levi roki utetovirani črki I. P. in letnico 1901—192122. Še ni dognano, ali gre v tem slučaju za samomor ali za nesrečo. Kedo je povoženi nesrečnež, so dognali. Gre za po- Amerikanska letalca Mat.ern in Griffin po preletu A.lantskega Oceana v 19 urah na lefališuu v Berlinu. Letalcema se je pokvarilo l^talo ob rusko-poljski meji Łn se jima je izjalovil polet okrog sveta. Francoska podmornica »Prometej«, ki se je potopila pred kratkem na poskušnji vožnji in se je zadušilo v njej nad 60 mož posadke. Stavka v Belgiji. Orožniki ščitijo javna poslopja. sestnika Jožefa Pokrivača iz Koga pri Središču. V prepiru s svojo ženo je zagrozil, da bo žo l.apravil konec svojemu življenju. Nesrečni oče zapušča poleg žene še pet otrok. Utonil pri kopanju. Da bi se ohladil od vročine, se je podal Ignacij Košak v Muro pri železniškem mostu pri Murskem Središču. Ni znal plavati, zašel je v globokejši tolmun in utonil. Mura ga je naplavila že drugi dan v Petišovcih. Splavarji, pozor! Od 15. t. m. do konca oktobra t. 1. bodo na Dravi in sicer med obema ptujskima mostoma in 500 metrov od železniškega mostu navzdol vojaške vaje. V tem prostoru je zabranjena vožnja in sicer ob delavnikih od 5.30 do 11.30 in od 15. do 19. ure. Straža bo postavljena 1300 m od lesenega mosta navzgor na desnem bregu in bode imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi morajo, čim opazijo signalno ploščo, pristati in sicer najmanj v razdalji 300 m navzgor Drave. Od 1. septembra do konca oktobra bodo tudi nočne vaje ter je od 21. do 2. ure v že omenjenem prostoru vsak promet zabranjen. Ob nedeljah se vojaške vaje ne vršijo in je plovba popolnoma prosta. Odgovornost za morebitno nesrečo nosi splavar oziroma lastnik plovbe. Neznanega utopljenca je naplavila Drava v Spuhlji pri Ptuju. Gre za 50— 60 let starega moškega, ki je moralže biti dalje časa v vodi. Radi ran na glavi je bil sodno raztelesen, a so dognali, da se je obtolkel vsled butanja ob skalovje. Neznan mladenič se je pagnal v obupu v noči dne 13. julija z mosta v Ptuju v Dravo in utonil. Mlada žrtev noža. 211etni posestniški sin Jernej Golf in posestnik Štefan Hostnik, oba od Bv. Trojice v Halozah, sta pila v vinotoču dne 12. julija z žensko družbo v Dražencih pri Ptuju. Ko se je odpravil na večer Golf proti domu, je stopil Hostnik za njim in ga sunil z nožem trikrat v prsa. Z cnim sunkom je bil mladenič zadet naravnost v srce in je obležal mrtev. Ubijalec je nato pobegnil s svojim dekletom proti Lancovi vasi, ikjer ga je zagrabil posestnik Ivan Kranjc in ga odpeljal s pomočjo župana Koreta v Dražence, kjer so že bili orožniki, ki so odgnali surovino v ptujske zapore. Uboj je pripisovati sovraštvu. Dva zabcrUjajr. z nožem. V prepiiu in pijanem stanju ;~ zabodci z nožem Iv. Lednik v roko ia -- 261etnega posestniškega sina Ivana Vodovnika iz Lepc njive pri Mozirj.i. Ranjenca so prepeIjali v celjsko bolnico. Težko je ponesrečil v Trbovljah rudar Andrej Bončar. Cela plast premoga se je usula po njem in mu je zmečkala ^esno nogo \ stopalu. Smrt slovsnskega vseučiliščnega profssorja. Profesor na ljubljanskem vseučilišču g. dr. Fran Jesenko je dne 14. julija podlegel v ljubljanski splošni bolnici poškodbam, ki jih je dobil dne 12. t. m. popoldne pri padcu nad izvirom Savice. Iz Save so potegnili pri Hrastnikn 66 letnega hlapca Jornoja Kranjca. Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. 261etni posestriik Franc Macedon v Orešju pri Š larjeti na Dolenjskem je snažil lovsko puško in ni znal, da je v njej naboj. Orožje se je neriadoma sprožilo in neprevidnež je obležal mrtev s prestreljenimi prsi. Dva nevarna vlomilca in tatova pod ključem. Orožniki v Krai.ju so zaprli nevarna vlomilca in ta.ova osebah: Viljema Kodelje in 271etnega Julija Golcba, ki je doma iz Trsta, pristojen pa v Št. Ruoert na Dolenjsko. Smrtna nesreča Tomaža Bafe. Dne 12. julija, ob C. uri zjutraj, se je hotel odpeljati v svojem letalu v bližini letališča Otrokovice pri Zlinu na Moravskem tamošnji veleindustrijalec Tom. Bafa v Švico. Kmalu za tem, ko se je dvignil v družbi pilota 700 m visoko, je treščilo letalo na tla. Pilot je bil pri priči mrtev, Bafa pa je izdihnil pri Z letalom smrtno ponesrečeni češki veleindustrijalec Bata. prevozu v bolnico. Zapušča ženo in 19letnega sina, ki se je mudil v Švici in k njemu je bil namenjen smrtno ponesrečeni oče. Tomaž Bata je bil rojen 1. 1876 v Zlinu na Moravskem kot sin čevljarskega mojstra. Kot mlad čevljar je prodajal svojo robo po sejmih. Leta 1894 je ustanovil tvornico za izdelovanje čevljev in po proučitvi čevljarske industrije v Ameriki in v Nemčiji je začel ob začetku svetovne vojne izdelovati vojaške čevlje. Leta 1917 je svoje podjetje v Žlinu tako povzdignil, da je izgotovil dnevno s 4000 delavci 10 tisoč parov. V zlinskih tvornicah je bllp koncem lanskega leta zaposlenih 16 tisoč delavcev in je dajalo 32 tvornic dnevno 100.000 parov. Batovi čevlji so bili razširjeni po celi Evropi in jih je kupovala; radi nizke cene rada gospoda in priprosti ljudje. Bata je bil dobro' znan tudi naročnikom ter čitateljem »Slovenskega Gospodarja«, saj so bili njegovi veliki oglasi s-koraj v vsaki številki. Treba o pokojnem še to povdariti, da so bili v njegovih podjetih delavci udeleženi pri razdelitvi dobička po enoletnem zadovoljivem delu. Polovica dobička se je vpisala na račun ter, obrestovala z 10 ods.otki letno. Bil je tudi velik nasprotnik alkohola in brezmejnega pušenja. Za svoje delavstvoje skrbel vzorno z ustanovitvijo raznih socijalnih naprav. Nekaj dni pred nesrečo je kakor v zli slutnji rekel ženi in svojim ožjim sodelavcem: »Ako bi se mi zgodila nesreča, ostanite še eno. leto skupaj ter delajte v mojem duhu1 kakor dosedaj. Še le po enem letu, ako bi videli, da ne morete več dalje, s& Redka prikazen: kobjlo sesa t$le. razidite.« Blagemu pokojniku ostani časten in hvaležen spomin! Veliko francosko bojno letalo je ponesrečilo te dni pr" vežbanju v francoskem Maroku v ~3verni Afriki. Na gorečem aeroplanu se je vnelo v zraku s strašno eksplozijo 280 kg bomb. Tri oficirje, ki so bili v letalu, je raznesla eksplozija na vse štiri vetrove, da njihovih ostankov niso mogli zbrati. Črna smrt uničuje Eitajce. Po vojni, medsebojnem klanju in po strahoviti povodnji ter lakoti uničuje sedaj Kitajce kolera ali črna smrt, ki kosi z vso neusmiljenostjo po pokrajini Šansi. Voda je okužena in ljudje umirajo na tisoče in tisoče po mestih in deželi. Počitniško poslovanje knjigari. in papirnic v Maiiboru. Podpisane tvrdke so se zedinile, da bo njih poslovanje sedaj v .olskih počitnicah in sicer pričenši z 18. t. m. ter do oključno dne 26. avgusta t. 1., od 7.45 od 12.30 ter od 15. do 19. ure. Izvzete so sobote ter mariborski teden od 6. do 15. avgusta. — Zlata Brišnik. — Tiskarna sv. Cirila, — Heinz \V. :— Novak F. ^— Platzer A. — Sax Hinko. — Sclieidbach I. — Tiskovna zadruga. — Weixl V.