Celje - skladišče D-Per 65/1979 GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE 5000013533,6 COBISS o LETO XIII PETEK, 28. DECEMBER 1979 ŠTEVILKA 6 Ob prehodu iz starega v novo leto Jože ALJAŽ, predsednik delavskega sveta DO RLV-: "Minevajo dnevi, tedni, meseci, in že je leto naokrog. Zavemo se, da smo za leto starejši, da čas beži in ga nič ne more zaustaviti, tudi človek ne. Pa vendar imamo enkrat na leto občutek, da se čas za hip le ustavi in nastane prelomnica. To je ob novem letu, ko je treba pogledati nazaj in proučiti naše delovne uspehe in neuspehe. V Šaleški dolini je premog zaradi velikega pomena energetike še vedno primarna gospodarska dejavnost. Zato mu je treba posvetiti vso pozornost in skrbeti, da bomo sprejete planske naloge za izkoriščanje premogovnih rezerv kljub težavam uresničili. Poglejmo, kako smo delali v naši delovni organizaciji v tem letu! Kljub mnogim težavam, na katere smo naleteli med letom, so rezultati dokaj uspešni. Z odkopom 4 500 000 ton premoga bomo dosegli cilj, ki smo si ga zadali. Veseli smo, da bomo letos le dosegli to, česar lani zaradi požara nismo mogli. Pot do uspeha pa tudi letos ni bila lahka, saj smo naleteli na mnoge probleme in ovire. Vendar v želji, da zadovoljimo svoje in družbene potrebe, smo premagali vse težave - večkrat tudi za ceno osebnih odrekanj. Zavoljo energetske krize, ki je sredi leta zajela celotno našo domovino, Dalje na 2. strani! Članom delovnih kolektivov vseh temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v naši sestavljeni organizaciji združenega dela želimo V NOVEM LETU 1980 veliko delovnih uspehov in osebne ter družinske sreče! O Vso srečo v novem letu 1980 želimo tudi vsem upokojencem in zunanjim sodelavcem združenih organizacij v SOZD REK Velenje. Koordinatorji družbenopolitičnih organizacij v SOZD REK Velenje, predsednik delavskega sveta in poslovodni odbor SOZD REK Velenje smo se rudarji zopet morali izkazati z marljivostjo in požrtvovalnostjo. Tudi tokrat naša družbena zavest in naš čut odgovornosti nista zatajila. Sklenili smo, da bomo po kolektivnem dopustu delali vse sobote, samo da bomo lahko zadovoljili potrebe po energiji. Le s sobotnim delom smo lahko dali letos tudi široki potrošnji več kakor 300 000 ton premoga in tako omogočili družinam, da jim bo to zimo doma prijetno toplo. Kljub tem okolnostim pa se v naši delovni organizaciji nismo usmerili le v izpolnjevanje proizvodnih nalog, saj smo marsikaj napravili tudi na samoupravnem področju. Uspešno delo v jami je torej spremljalo uspešno razvijanje samouprave. Vseskozi smo se zavzemali za poglabljanje socialističnih samoupravnih družbeno-eko-nomskih in družbenopolitičnih odnosov. Zavzemali smo se za tak položaj delavca, da bo delavec v samoupravnem procesu resnično čimbolj uspešno in po demokratični poti odločal o sadovih svojega sedanjega in minulega dela. V letošnjem letu smo sprejeli akte o samoupravni organizaciji SOZD REK Velenje in celotnega slovenskega elektrogospodarstva, kar je vsekakor pozitivno za našo delovno organizacijo. Sprejeli smo statute in samoupravne sporazume o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovnih skupnosti in drugih delavcev, izvedli volitve v delavske svete TOZD in delovnih skupnosti, sodelovali pri kadrovanju delegatov za samoupravne organe v SIS, družbenopolitičnih skupnostih ter drugih skupnostih in organizacijah. Tako smo ustvarili vse pogoje za uspešnejše delovanje delavcev naše delovne organizacije v letu 1980. Za sklep se ustavimo še pri naših željah ob vstopu v novo leto! Ena naših največjih želja je seveda, da bi se naši delavci , še posebej rudarji, ki so vsak dan izpostavljeni mnogim nevarnostim, vračali v krog svojih najdražjih zdravi in zadovoljni. Nadalje želimo, da bi tudi v prihodnje svoje planske naloge, ob zmanjšanju števila ljudi v bolniški in s povečanim številom zaposlenih, tako dobro izpolnjevali, kot smo jih v letošnjem letu. Pri tem zlasti ne smemo zanemarjati varnosti pri delu in nadaljnjega razvoja mehanizacije v našem rudniku, saj sta to dva zelo važna pogoja za doseganje naših ciljev. Povedati je treba, da v prihodnjem letu nameravamo nabaviti opremo še za 240 metrov mehaniziranih čel; s tem pa se bi naš rudnik leta 1981 že uvrstil med popolnoma mehanizirane. To bo vsekakor velik dosežek za našo delovno organizacijo. Vsem delavcem združenih organizacij v SOZD REK Velenje in njihovim svojcem želim ob novem letu v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov v delovni organizaciji RLV... ... srečno! " Janez ČRNIVEC, predsednik delavskega sveta DO TE Šoštanj: "Delo TE Šoštanj v letu 1979 lahko predstavimo čisto na kratko, z eno samo številko. Proizvedli smo 2 750 000 000 kWh. Ta številka zajema vse: delo in težave naših 'pogon-cev' , naših vzdrževalcev in drugih strokovnih delavcev, pa še celo vrsto zunanjih vplivov, od katerih naše delo zavisi - hidrološke razmere in z njimi povezano proizvodnjo v hidroelektrarnah, pa trdno zavest, da je treba energetsko gorivo kar najbolj čuvati in ga uporabljati predvsem takrat, ko je stiska velika. V tej številki je skrito težaško delo velenjskega rudarja , njegova borba za doseganje zastavljenih proizvodnih načrtov, njegov uspeh in njegove težave. Pa ni dovolj, da le zagotovimo premog, da le proizvedemo energijo. Prenesti jo je treba in razdeliti vsem uporabnikom in jim s tem zagotoviti nemoten proizvodni proces, tam kjer delajo, in primerno stopnjo udobja doma. V suhem in navidezno nezgovornem podatku o 'naši' proizvodnji se skriva delo cele vrste ljudi. In ne le njihovo delo, ampak tudi njihov družbeno-ekonomski in samoupravni položaj, kot se često 'politično' izražamo; tako 'politično' , da skoraj pozabimo, da govorimo o človeških uspehih in neuspehih, o zadovoljstvu in nezadovoljstvu, o upanjih in razočaranjih vsakega izmed ljudi, ki mu je tista naša proizvodnja delo, osnova za delo ali pa splošna dobrina. Na take reči prevečkrat pozabimo! Posebno radi takrat, ko se pričnemo 'uvrščati' ; ne zaradi dela, ki ga opravljamo, pač pa zaradi ozkih ciljev, ki jih želimo uveljaviti. Takrat postanemo rudarji, proizvajalci elektrike, prenosniki, distributerji in uporabniki. Ne v imenu delitve dela in ne v imenu dogovora o deležih prihodka, ki iz delitve dela morajo izhajati, temveč v imenu nekake moči, ki jo za vsak primer raje ne merimo z vloženim delom. Taki pojavi, kadar pride do njih, so nam le v škodo, saj nas odmikajo od zastavljenega cilja, od vzpostavljanja socialističnih samoupravnih dohodkovnih odnosov. Na tem področju vidim najobsežnejše naloge za leto 1980. V doslednem uvajanju takih dohodkovnih odnosov v celotni verigi, ki ima opravka z električno energijo, pa v razvoju teh odnosov do slehernega delavca, bo vse, kar smo kdaj uzakonili in zapisali, postalo življenjska resnica za vsakega posameznika. V tej smeri želim vsem delavcem največ uspehov v novem letu..." ga naših delegatov in delegatskega sistema, ki ga je nasploh treba okrepiti, da ne bi veljalo: dobri delegati - slab delegatski sistem. V naših OZD vsekakor moramo poglabljati samoupravljanje za skupne programe in razvojne načrte, ki naj temeljijo na trdnih tleh. Čakajo nas torej zahtevne naloge. Vendar večja povezanost med temeljnimi organizacijami v prihodnjem obdobju bo zanesljivo prispevala h krepitvi našega socialističnega samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Želim si, in ta želja je prav gotovo skupna večini delavcev REK Velenje, da bi naša sestavljena organizacija bila končno le izoblikovana in da bi se v organizacijah, ki jih združuje, odražalo njeno delo in vloga. Vendar ob tem bi opomnil: izgubljeni korak v našem razvoju nas ne sme zaustaviti, temveč spodbuditi in združiti za nadaljnji razvoj. "Za nami je leto, leto 1979, ko smo delavci Elektrostroj ne opreme uspešno gospodarili in uresničevali naloge, ki smo si jih zadali bodisi sami ali pa nam jih je naložila naša družba. Temeljne organizacije so začele gospodariti skladno z zakonom o združenem delu. Sprejeli smo akcijske programe za večjo produktivnost, boljšo gospodarnost, krepitev materialnega položaja temeljnih organizacij združenega dela in večjo poslovno uspešnost. Naši uspehi pri tem niso majhni, poleg tega pa so plod naših lastnih prizadevanj in izkušenj. V tem letu smo se vključili v mednarodno delitev dela, in to na zahtevnem zapadnem evropskem trgu. Vendar združevanje in poglabljanje skupnih potreb in interesov pri oblikovanju novih oblik dela med temeljnimi organizacijami je še na začetku poti. Naše največje skupno zadovoljstvo v tem letu je, da so delavci treh naših TOZD prvič v novih proizvodnih prostorih. S tem se je uresničila dolgoletna želja delavcev teh TOZD. S tem smo dokončali II. fazo izgradnje nadomestnih objektov, za katere smo pretežni del sredstev ustvarili sami. Gospodarski in samoupravni uspehi so odraz našega dela, pri tem pa ne morem mimo ovir za boljšo gospodar nost - pomanjkanja repromateriala, proizvodne opreme in kvalificiranih delavcev pa prepočasnega urejanja in izvajanja stanovanjske izgradnje. Poglobljeno smo se lotili tudi opredeljevanja skupnih nalog za srednjeročno obdobje 1981-1985. Za to obdobje smo načrtovali povezanost naših temeljnih organizacij za skupno proizvodnjo novih tehnologij in razvoj višje kvalitete dela. Naše delo bo usmerjeno v doseganje visoke produktivnosti dela, obvladovanje najzahtevnejših tehnologij in izgradnjo zahtevnih objektov za rudarstvo in industrijo. Pri samoupravnem dogovarjanju v SOZD REK Velenje pa bo treba okrepiti skupne interese in opredeliti vlogo OZD, ki niso povezane s skupnim prihodkom iz proizvodnje termoelektrične in toplotne energije. To je nalo- Vsem delavcem naše sestavljene organizacije - še posebej pa delavcem naše delovne organizacije in delavcem, ki z njo tesno sodelujejo,želim v novem letu 1980 veliko delovnih uspehov, zdravja in medsebojnega razumevanja tako pri delu kot doma v družinskem krogu!" Emil PEČNIK, predsednik delavskega sveta DO Plastike: "Težko je v nekaj besedah predstaviti delovno organizacijo, ki združuje delo 174 delavcev v dveh TOZD -TOZD Plastični izdelki in TOZD Kovinski izdelki in galanterija (KIG), poleg tega pa ima še nepopolno delovno skupnost skupnih služb (DSSS), saj del skupnih opravil za našo delovno organizacijo opravlja DSSS SOZD REK Velenje. Kakor koli že, v minulem letu, letu 1979, smo v naši delovni organizaciji planske naloge - čeprav so bile težavne - v celoti uresničili. Težave, ki smo jih imeli, so v veliki meri izvirale iz znane situacije, v kateri se je znašla vsa industrija, ki je vezana na proizvode iz surove nafte in zemeljskega plina. Te težave so se kazale v neurejenosti cen našega osnovnega materiala , plastičnih mas, in s tem tudi v neurejenosti cen naših izdelkov, zlasti kozarcev. Poleg tega pa smo imeli nekaj težav z dobavo nujne nove opreme, predvsem nove linije za proizvodnjo embalažnih trakov, brez katere si proizvodnje in poslovanja naše delovne organizacije v prihodnjih letih še zamisliti ne bi mogli. Stara linija za proizvodnjo trakov je namreč bila že v takem stanju, da smo na njej lahko proizvajali le še s polovično zmogljivostjo. To pa je bil za nas vse- kakor zelo pereč problem, saj so embalažni trakovi še vedno naš proizvod številka 1, čeprav smo pred leti uvedli poleg proizvodnje trakov še proizvodnjo plastičnih vrvi in kozarcev. Ob tem naj povem, da naša delovna organizacija pokriva dve tretjini potreb domačega tržišča po tovrstnih izdelkih, za katere povpraševanje venomer narašča, in bi zato na vsak način bilo škoda, da bi se zaradi nerednih dobav ali slabe kakovosti izdelkov odjemalci začeli odvračati od nas. Se pravi, da bi začeli izgubljati ne ravno lahko pridobljeno tržišče. Naši načrti za prihodnje leto! Za prihodnje leto načrtujemo 45-odstotno povečanje proizvodnje pri nespremenjenem številu zaposlenih delavcev. To je realno načrtovanje, saj temelji na uresničenih naložbah v nove stroje, ki nam zagotavljajo tako povečanje količine kakor tudi kvalitete proizvodnje. Veliko vlogo ob povečani proizvodnji trakov bosta morali odigrati tudi DSSS, in to pri organizaciji prodaje doma in na tujih tržiščih, in TOZD KIG, ki se je v preteklem letu precej razvila in naloge že uspešno opravlja. V TOZD KIG načrtujejo, da bodo pokrili vse potrebe domačega tržišča po spenjalnih napravah. Mednje spadajo pakirni avtomati, ročni spenjalci, odvijalci tra kov, sponke itd. ; skratka vse, kar potrebujejo uporabniki trakov za spenjanje. Tesna povezava obeh TOZD in DSSS, ki se kaže v skupnem poslovnem uspehu, pa terja še nadaljnje povečanje zmogljivosti TOZD KIG. In sicer zato, da bi dosegli možnost izvoza in oskrbo kupcev naših plastičnih izdelkov s kompletnim priborom za pakiranje, kar je skupni cilj naše delovne organizacije. V minulem letu smo s pakirnimi avtomati že prodrli na tuja tržišča. Vendar v letu 1980 moramo izvoz še povečati in razširiti na kompletno našo tehnologijo pakiranja. Naši načrti in naloge za prihodnje leto kakor tudi za nadaljnja leta torej niso mali. Vendar uspehi in uresničene naloge v preteklem obdobju nam dajejo spodbudo, da jih bomo še bolj prizadevno kot doslej uresničevali in uresničili. Vsem delavcem v naši sestavljeni organizaciji želim srečno novo leto 1980! " Ivo BOŽIČ, predsednik delavskega sveta DO Avtoparka: "Navadno ob minevajočem letu proučimo svoje poslovanje in skoraj vedno s številkami prikažemo, kaj smo naredili, česa nismo mogli in kaj bomo v prihodnosti morali popraviti, da bomo zadovoljni mi, predvsem pa tisti, ki so jim naše storitve namenjene. Tudi delovna organizacija Avtopark to pot ne bo izjema! Da smo svoj plan prihodka, ki smo si ga zastavili v višini 80 milijonov dinarjev, dosegli, je bilo treba prevoziti na tisoče kilometrov in opraviti na tisoče delovnih ur. In prav vse zvrsti našega voznega parka so prispevale svoj delež za dosego tega cilja; njihovi deleži so takšnile: - avtobusi 19 % - lahki tovornjaki 14 % - težki tovornjaki 43 % - težka mehanizacija 18 % - delavnica 6 % Iz tega se vidi, da smo v letu 1979 zastavljene cilje dosegli, vendar z mnogo več truda kot v letih prej. Prevozne storitve so namreč posebna zvrst storitev, zato so energetska kriza, podražitve goriva , rezervnih delov in vsi drugi ukrepi močno prizadeli naše poslovanje. Vsaj delno smo to skušali uskladiti z rebalansom plana v juliju, vendar se nam ni povsem posrečilo. Največje probleme smo imeli z osebnimi vozili, saj ob četrtkih in torkih niso smela na cesto in tako niso mogla ustvarjati pričakovanih prihodkov. Na drugi strani pa smo prav na te dneve ugotavljali, da imamo premalo avtobusov. Zavoljo tega je bilo mnogo negodovanja, vendar smo storili vse, kar je bilo v naših močeh. Žal pa včasih tudi to ni bilo dovolj. Zato smo zdaj, ko končujemo leto, v naših željah in ciljih za leto 1980 posvetili prvo skrb nabavi novih avtobusov. Na ta način bomo lahko odpravili vse omenjene pomanjkljivosti in svoje storitve v bodoče opravljali v še večje zadovoljstvo nas, predvsem pa naših potnikov. Ne nazadnje moram poudariti, da so k takšnemu poslovnemu rezultatu pripomogle tudi naše družbenopolitične organizacije, saj smo vse leto prav v vseh zasledovali naše poslovanje in s konkretnimi, praktičnimi akcijskimi programi odpravljali pomanjkljivosti. Naše delo v letu 1979 uspešno končujemo in v trdnem upanju, da nam bo prihajajoče leto prineslo čimmanj težav in vsaj toliko uspehov kot minevajoče leto, želimo vsem našim šoferjem in delovnim tovarišem, prav tako pa tudi njihovim družinam , VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 1980!" IZ NEKE ŠOFERSKE ŽALOSTINKE Revež, kdor ga liter spije,/pa potem volan drži./ Če se v Škarjah ne razbije,/ pa v jarku obtiči. Klel bo avto, klel bo cesto,/ sklenil, da ne bo več pil,/ bo prehodil celo mesto / in mehanike lovil... Pa brez zamere! "Prav neverjetno hitro je minilo letošnje leto. Že smo na pragu novega leta 1980. Ob tem je prav, da se ozremo na prehojeno pot in na tiste mejnike na tej poti, ki so odločilno vplivali na rezultate gospodarjenja. Vsem našim delavcem je nedvomno živo v spominu 11. maj, ko smo morali zaradi zaustavitve termoelektrarn v Šoštanju kar za 37 dni prekiniti našo proizvodnjo. Vendar kolektiva tudi tako hud udarec ni omajal. Nasprotno! Še z večjim elanom in voljo smo se lotili dela, pri čemer smo se morali marsičemu odpovedati. Tako smo skoraj v celoti nadomestiti izgubljeno proizvodnjo. Veliko pozornost smo v tem letu namenili tudi naši nadaljnji razvojni usmeritvi. Cilj, da bomo vsako leto dali na tržišče po en nov proizvod, uresničujemo... V letošnjem letu smo v celoti obvladali proizvodnjo EFE-LIT strojnih ometov, ki so plod dela naše razvojne službe. Za prihodnje leto pripravljamo maso za estri-he v stanovanjski izgradnji. V nadaljnjih letih pa nameravamo razviti še nekatere druge materiale za končna dela v gradbeništvu, ki jih sedaj uvažamo. Na ta način si bomo zagotovili možnost ne le prodaje materiala, temveč tudi lastnega znanja. V letu 1980, ko slavimo 20-letnico dela naše delovne organizacije, bomo morali še bolj kot kdaj koli prej zastaviti vse sile za še večji razmah samoupravljanja in krepitve našega samoupravnega sistema znotraj naše delovne organizacije. Resda smo na tem področju s skupnim prizadevanjem napravili že veliko, vendar s storjenim ne smemo biti zadovoljni, saj pretirano samozadovoljstvo vodi vedno le po poti navzdol. Vsem delovnim ljudem v SOZD REK Velenje, še posebej pa delavcev v delovni organizaciji EFE, želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče v novem, 1980. letu." Mitja LAVRIČ, predsednik delavskega sveta DO Tiskarne: "Ob izteku leta se ozremo nazaj, poravnamo račune; rekel bi: pospravimo predale in si zadamo naloge, ki naj bi jih izpolnili v prihodnjem letu. Namerno sem napisal 'naj bi' , kajti lahko se zgodi, da se tudi najboljši načrt spreobrne, če ne znamo aktivirati vseh svojih pozitivnih sil. Leto,od katerega se poslavljamo, je bilo za nas pomem bno, da že dolgo ne tako. Učvrstili smo se kot delovna organizacija; še bolj pomembno pa je bilo to, da smo se vselili v nove prostore; resda že ob koncu preteklega leta, toda redno in brez zastojev smo začeli poslovati šele v letošnjem letu. Zastavili smo si dokaj visok plan: 30 milijonov dinarjev vsega prihodka,in ta plan bomo predvidoma presegli za 16 odstotkov. V prihodnjem letu nas čakajo še večje naloge. Če hočemo poravnati vse obveznosti do družbe pa anuitete, ki niso tako male, in obdržati korak z osebnimi dohodki nasproti vsak dan večji draginji, se moramo še bolj angažirati kot v tem letu. Zadali smo si plan vsega pri hodka v višini 39 milijonov dinarjev, zaposliti pa nameravamo samo še dva visoko kvalificirana ofset tiskarja. Za uresničenje tega plana bomo morali potiskati predvidoma okrog sedem milijonov pol papirja, od tega 2,5 milijona samokopirnega, ki je v Jugoslaviji vedno bolj iskan. Vse te naloge bomo realizirali le, če se bomo vsi, ampak res prav vsi, angažirali v največji možni meri. Vsem delavcem v SOZD REK želim v prihodnjem letu veliko delovnih uspehov!" Milka ŠTURM , predsednica delavskega sveta delovne skupnosti "Družbeni standard": "Obpolnih rokah dela tudi čas hitreje mineva. Kar težko je verjeti, da se je leto tako hitro obrnilo in da smo že spet pred zahtevno nalogo, kako v naših gostinskih enotah čim lepše popeljati goste iz starega v novo leto. In vendar je od zadnje podobne naloge minilo že skoraj 365 dni. V tem času je delovna skupnost Družbeni standard opravila kar precej dela in zato smo z minevajočim letom razmeroma zadovoljni. V naših enotah smo v tem obdobju pripravili in razdelili preko 2 milijona hladnih obrokov malic ter okrog 600 000 toplih obrokov. Preko 1 000 delavcem naše sestavljene organizacije smo organizirali stanovanja v samskih domovih in poskrbeli za zimska in letna letovanja, ki se jih je udeležilo blizu 8 000 letovalcev. Prav tako smo organizirali vrsto gostinskih prireditev v naših obratih kot tudi izven njih. S temi dejavnostmi smo ustvarili čez 10 milijard sta- rih dinarjev vsega prihodka. Pri tem je pomembno, da smo tak finančni rezultat dosegli predvsem na račun večjega obsega in bolj kvalitetnega dela in manj ali skoraj nič na račun večjih cen storitev in večjega števila zaposlenih. Pri našem delu smo se srečevali tudi s težavami. Na prvem mestu s pomanjkanjem nekaterih prehrambenih materialov, z nenehnim naraščanjem nabavnih cen materialov in storitev, s kadrovskimi težavami - s temi predvsem v času sezone - in še z nekaterimi drugimi. Nekatere enote pa poslujejo vse dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih, torej imajo neugoden delovni čas, kar nam povzroča probleme pri zaposlovanju. Na drugi strani pa imamo zaradi tega veliko nadurnega dela; in tudi odsotnosti od dela niso ravno redke. Zavedamo se, da nam leto, ki je pred nami, ne prinaša kaj bistveno novega. Obseg našega dela bo ostal približno enak letošnjemu. Zato si bomo morali zelo prizadevati, da bomo naloge, ki smo si jih zadali, kar najboljše opravili in tako prispevali svoj delež k uspehu celotne sestavljene organizacije REK Velenje. Vsem delavcem naše sestavljene organizacije in članom njihovih družin želim zdravo in srečno 1980. leto!" Tanja LISAC, predsednica delavskega sveta delovne skupnosti AOP: "Delovna skupnost Avtomatske obdelave podatkov se ukvarja z obdelavami poslovno-tehničnih informacij naših OZD (uporabniki) z računalnikom. Organizirani smo v skladu z določbami 403. člena zakona o združenem delu. Koledarsko leto, ki se izteka, pomeni leto prvega druž beno-samoupravnega priznanja za naše delo. To leto je bil prvič potrjen plan dela delovne skupnosti AOP, čeprav oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov obstaja v REK Velenje že od 1972. leta. Uredili smo si tudi svobodno menjavo dela in pravilne dohodkovne odnose med uporabniki in našo delovno skupnostjo. Pri izpolnjevanju letnega plana dela nismo imeli večjih težav in ocenjujemo, da smo kvalitetno opravljali svoje naloge. To je bilo mogoče predvsem zaradi racionalizacije starih obdelav in ureditve operativnega izvajanja dela. Se največ težav pri projektnem delu nam povzročajo obdelave, ki so bile predvidene enotno za cel kombinat (osnovna sredstva, kadrovska evidenca, osebni dohodki) ; saj s preoblikovanjem REK Velenje nastopa- jo nanovo ustanovljene delovne organizacije z različnimi zahtevami pri teh,v temelju enotno zasnovanih aplikacijah. Vendar do sedaj smo lahko v glavnem izpolnili vse zahteve. Največja ovira za širjenje, in tudi za izboljšanje dosedanjega dela, je naša sedanja računalniška oprema - IBM S/3. Ta oprema je tehnološko zastarela, izrabljena, in ima daleč premajhne zmogljivosti za vse potrebe, ki se oblikujejo v SOZD REK Velenje. Zaradi prezasedenosti računalnika (konci in začetki delovnih mesecev) in zaradi vse pogostejših okvar opreme smo bili večkrat primorani spreminjati dogovorjene roke za predajo rezultatov. Uporabniki so spremljali naše težave z razumevanjem, saj smo jim povedali, da v prihodnjem letu načrtujemo nabavo nove, sodobne računalniške opreme, ki jim bo omogočala zajemanje podatkov, kontrole in odpravljanje napak na njihovem delovnem mestu, s pomočjo terminalov... Mimogrede: terminal je računalniška oprema, sestavljena iz ekrana, tastature in lahko tudi izpisovalnika, ki omogoča samostojno delo uporabnika z njegovimi lastnimi podatki. Kaj pa za naprej? Čaka nas trdo delo, saj se bo s spremembo računalnika tudi naše delo popolnoma spremenilo. Da bi lahko uspešno opravljali svoje bodoče zadolžitve, se bomo morali ustrezno strokovno izobraziti. Šele ko bomo izšolani za nov način obdelovanja podatkov, bomo lahko pričeli s preurejanjem sedanjih obdelav za nov računalnik. Da pa bi lahko pričeli s prvo nalogo v obširnem procesu, ki ga bo terjala sprememba opreme - to je z izbiro najustreznejšega ponudnika računalniške opreme -morajo delovne organizacije znotraj našega kombinata tako investicijo predvideti v svojih planih za prihodnje leto. Uporabniki vedo, v kakšni situaciji se nahajamo, in zato smo prepričani, da naše načrte podpirajo. Res je, da je računalniška obdelava draga. Vendar le po eni strani. Oceniti je namreč treba mnogotere možnosti obdelav s sodobnim računalnikom, ki ročno sploh niso izvedljive - z zastarelo računalniško opremo pa le delno, in še to zelo počasi - in videli bomo, da cena ne bo prevelika. V letu 1980 želimo delavci delovne skupnosti AOP vsem drugim delavcev v SOZD REK Velenje veliko delovnih uspehov in osebne sreče!" Franc DEBELJAK, predsednik delavskega sveta delovne skupnosti "Zavarovanja": "O delovnih rezultatih in problematiki v delovni skup- nosti Zavarovanje v letu 1979 in reševanju te problematike pa o njenem planu za leto 1980 kaže povedati tole: - Delovna skupnost Zavarovanje je v letu 1979 opravljala zavarovanje v vseh delovnih organizacijah in delovnih skupnosti SOZD. Pri tem se je soočala s kadrovskimi težavami pri pokrivanju vseh predvidenih zavarovalnih mest in izmen. In to zaradi premajhnega števila zaposlenih delavcev v skupnosti -vratarjev, stražarjev in čuvajev. Število mest ali izmen za izvajanje zavarovanja se je namreč povečalo, in sicer v samskih domovih, DSSS SOZD, Tiskarni in AOP - dodatno sprejetih delavcev pa je bilo za to povečanje premalo. Nadaljnji problem je bila in je še starostna struktura naših delavcev. Imamo namreč veliko starejših in invalidnih delavcev, zavoljo tega pa neprestane težave z nadomeščanjem odsotnih zaradi slabega zdravja, bolezni in tudi dolgih dopustov, ki pripadajo takim delavcem. To je tudi razlog za veliko število opravljenih nadur v naši delovni skupnosti med letom. Zaradi omenjenih razlogov odsotne delavce smo namreč nadomeščali tako, da so delavci, ki so bili prosti, nadomeščali odsotne. Manjkajoče delavce smo poskušali dobiti tudi z javnim razpisom, vendar ni bilo zaželjenih rezultatov. To pa zaradi posebnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delavci - varnostniki. - Poleg rednega zavarovanja smo opravljali vsak mesec tudi zavarovanja pri dvigu, prevozu in izplačilu osebnih dohodkov in druge, posebej naročene zavarovalne naloge. - V naši delovni skupnosti smo v letu 1979 veliko storili tudi na področju NZ in CZ. Organizirali in izvedli smo nekaj seminarjev za člane NZ v delovni skupnosti in za pridobitev pravice nošenja in uporabe orožja naših delavcev pri opravljanju delovnih dolžnosti. Nekateri od teh seminarjev so bili skoraj v celoti praktični (vaje v streljanju z orožjem ipd.). Organizirali smo tudi usposabljanje za fizično zavarovanje in obvladovanje požarno-varnostnih predpisov. - Delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovni skupnosti Zavarovanje pa ni bilo najboljše, in to zaradi nesoglasij v vodstvu delovne skupnosti, ki so zelo slabo vplivala na delo celotnega kolektiva. Naloge, ki smo si jih zadali za leto 1980! - Ureditev medsebojnih odnosov v delovni skupnosti - Boljše sodelovanje s kadrovsko-splošnim sektorjem DSSS SOZD glede dajanja strokovne pomoči pri sprejemanju in kadrovanju novih delavcev - Izboljšanje sodelovanja z vsemi drugimi združenimi organizacijami v SOZD - Posvečanje še večje pozornosti dodatnemu, splošnemu in strokovnemu izobraževanju naših delavcev Vsem delavcem v SOZD REK Velenje želim srečno novo leto 1980!" "Ob prehodu v novo leto 1980 se najprej ozrimo nazaj! V delovni skupnosti skupnih služb SOZD REK Velenje smo ob koncu lanskega leta drug drugemu zaželeli veliko plodnega dela, zadovoljstva, tovariškega razumevanja, uspešnega sodelovanja in osebne sreče v novem letu 1979. Vse to smo ob novem letu 1979 zaželeli tudi vsem drugim delavcem v našem kombinatu. Kako pa je bilo v resnici? V letošnje leto smo vstopili utrujeni zaradi nenehnega predlaganja, usklajevanja in neuspešnega iskanja za večino sprejemljivih rešitev delovne in kadrovske organiziranosti naše in podobnih drugih delovnih skupnosti v SOZD REK Velenje. Res, vsak predlog v tej zvezi je moral, ne da bi doživel širšo obravnavo, odstopiti prostor novemu predlogu, ta še novejšemu in tako naprej. Navsezadnje pa je glavnina bistvenih problemov slavila zmago, saj se rešitve, ki so obveljale,niso mogle otresti slabosti kompromisarske metode reševanja problemov. Vendar delavski svet delovne skupnosti skupnih služb SOZD je kljub temu, da je ugotovil, da je v predlogih aktov za organiziranost delovne skupnosti, ki jih je potrdil delavski svet SOZD, kup pomanjkljivosti - dal predlog teh aktov v sprejem delavcem delovne skupnosti. Saj kaj pa bi naj storil drugega spričo omenje ne metode reševanja problemov... Osnovne delovne in kadrovsko-organizacijske akte v naši delovni skupnosti torej imamo. Referendum je bil uspešen! Delo za uresničevanje teh aktov pa je pred nami, in vedno nam mora biti v zavesti, da imamo v aktih zapisane dolžnosti pa pravice, ki jih dostikrat skorajda ni mogoče uresničiti. Delavci delovne skupnosti skupnih služb SOZD smo kljub takim okolnostim zaukazane in dovoljene delovne naloge opravljali in opravili. Ne glede na opisano situacijo možnosti želim v novem letu 1980 vsem sodelavcem v delovni skupnosti skupnih služb SOZD veliko plodnega dela in čimveč tovariškega sodelovanja z drugimi delavci v naši sestavljeni organizaciji, prav tako pa tudi obilo družinske sreče. Vse to želim tudi vsem drugim delavcem v SOZD REK Velenje!" Investicijska izgradnja nadomestnih objektov za sedanje rudniške objekte v varnostnem stebru 16 Razgovor z inženirjema Alojzom Diaccijem in Milenkom Pipušem Rudar: Ali bi hoteli uvodoma povedati nekaj več o vzrokih, zaradi katerih je izgradnja nadomestnih objektov za sedanje rudniške objekte v območju varnostnega stebra 16 sploh potrebna, in kaj je za dokončno realizacijo te investicije doslej že storjenega? Diacci: S to izgradnjo želimo izpolniti osnovne pogoje za zagotavljanje uresničevanja letnih proizvodnih planov RLV v višini 4,7 milijona ton premoga. Tako visoko letno proizvodnjo bomo dosegli le, če bomo temeljni organizaciji Jami Pesje omogočili odkopavati premog v stebru 16. Torej v stebru, na katerem in v katerem so sedaj locirane vse zgradbe in naprave temeljne organizacije Jame Preloge in spremljevalni objekti, ki omogočajo normalno delo te jamske temeljne organizacije. Uresničevanje te investicijske naloge se je začelo 1975. leta, z izdelavo osnovne dokumentacije, nadaljevalo pa se je leto dni pozneje, z izdelavo dopolnilne dokumentacije, dokler leta 1977 nismo izdelali investicijskega programa. Ta program smo izdelali povsem v skladu z določili pravilnika o izgradnji investicij- skih objektov in takega je lansko leto obravnavala in sprejela skupščina interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije (ISE). Pogodbo za izvajanje vseh predvidenih del v tem programu pa smo podpisali šele v začetku letošnjega leta. Med izdelavo in sprejemom programa v skupščini ISE smo začeli graditi prezračevalni jašek v Šoštanju, ki bo zgrajen do konca letošnjega leta. V pripravi pa je tudi izgradnja prevažalnega jaška v Novih Prelogah. Poleg tega delamo nadkopne povezave do prezračevalnega jaška v Šoštanju. Podobne povezave bomo naredili tudi med bodočim prevažalnim jaškom in sedanjo jamo Preloge. Poleg tega pa bomo naredili transportno in zračilno povezavo proti jami Pesje. Rudar: Zato torej na zemljiščnem kompleksu, ki je predviden za postavitev nadomestnih objektov, skoraj ni videti nobene aktivnosti. Vsa pripravljalna dela sedaj potekajo v glavnem pod površjem zemlje, ali ne? Alojz DIACCI (desno), glavni inženir razvoja, in Milenko PIPUŠ, vodja investicijske skupine v RLV - oba diplomirana inženirja rudarstva - med razgovorom za naše glasilo Pipuš: Tako jel Temu želim dodati še to, da je taka izgradnja zahtevna in tudi razmeroma dolgotrajna. Že spomladi prihodnjega leta pa bodo gradbišča zaživela tudi na kompleksu industrijske cone III (zahodno od zgradb "Elektrostrojne opreme" med deponijo premoga in reko Pako) in cone II (v Pesju), kjer bo poleg sedanjih rudniških objektov zrasla nova klasirnica z drobilnico. Kot zanimivost naj dodam, da bomo z izkopanim materialom iz prevažalnega jaška dvignili površino cone III za en meter in se tako izognili težavam s talnimi vodami. Vendar ob tem naj opomnim, da so predvideni projekti za izgradnjo glavnih objektov (gar derobe , kopalnice, reševalne postaje, upravne zgradbe rudnika, klasirnice z drobilnico, razdelilne transformatorske postaje in avtobusne postaje) še v izdelavi. Rudar: Ali so za to veliko investicijo zagotovljena že vsa potrebna finančna sredstva? Slišali smo namreč, da vsi objekti ne bodo financirani iz republiških energetskih sredstev. Kateri objekti so to in kako boste rešili vprašanje njihovega financiranja? Diacci: Ne glede na to, da je o virih financiranja mogoče slišati različna mnenja, je povsem jasno, da se bo izgradnja vseh objektov morala financirati prav iz sredstev energetike. Sredstva, ki jih rudnik dobiva s prodajo premoga, bodisi energetiki ali industriji in široki potrošnji, ne zadoščajo niti za enostavno, kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Torej bomo vsa potrebna sredstva morali dobiti od interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, in sicer po postopku, ki je predviden za take potrebe. Res pa je, da zaenkrat financiranje v celoti še ni rešeno. Vendar kljub temu imamo v ta namen do konca leta 1980 že zagotovljenih 937 milijonov dinarjev (93,7 milijarde starih dinarjev). To so tista sredstva, ki smo jih dobili po samoupravnem sporazumu o izgradnji elektroenergetskih objektov v letih 1976 do 1980; povečana za toliko, kolikor so v tem obdobju znašale podražitve. Rudar: Kljub nujnosti čim prejšnje izgradnje nadomestnih objektov za sedanje objekte v stebru 16 in na njem pa se baje mora vaš razvojno tehnični sektor spoprijemati s številnimi kadrovsko -organizacijskimi problemi izgradnje. To je s problemi, ki so, kot smo slišali, največ prispevali k temu, da je izgradnja teh objektov že v zamudi za deset do šestnajst mesecev. Je to res, ko pa vendar vsi vemo, da zaradi varovanja sedanjih objektov v stebru 16 rudarji v jami Pesje zmanjšujejo obseg od -kopnih polj proti zahodu in da je zato vsaka zamuda v izgradnji nadomestnih objektov nedopustna?... Kaj bi lahko rekli v tej zvezi? Diacci: Razlogov za zamude pri izgradnji nadomestnih objektov je več, kljub temu pa jih lahko strnemo v tri glavne. Najprej je treba omeniti dolg postopek za potrditev investicijskega programa. Drugi razlog vidim v ne povsem izpopolnjeni kadrovski zasedbi našega razvojno tehničnega sektorja, zlasti njegove investicijske skupine; nepopolni zato, ker ta izgradnja pomeni za nas zelo obsežno in časovno zelo omejeno nalogo, poleg tega pa pri izgradnji objektov v jami tudi zelo zahtevno, in sicer zaradi posebnih mon-tangeoloških razmer v prihribinah velenjske jame. Tretji razlog pa je v precejšnjem primanjkovanju strokovno usposobljenih in opremljenih izvajalcev del. Res je, da sta med nosilci jamskih del tudi naši temeljni organizaciji Jamske gradnje in Priprave, toda njuna udeležba še zdaleč ne more zadoščati. Delitev del pri izgradnji nadomestnih objektov na rudarska gradbena, zunanja gradbena dela in montažo opreme vsekakor terja tud: veliko zunanjih izvajalcev del. Od teh smo angažirali zasavski rudarsko-elektroenergetski kombinat "Edvard Kardelj", ljubljanski Geološki zavod, rudarski inštitut v Ljubljani in Beogradu. Poleg še nekaterih drugih izvajalcev pa sodelujeta tudi ljubljanski inženirski biro "Elektroprojekt" in naša delovna organizacija Elektrostrojna oprema. Vendar tudi ob takem obsegu angažiranja zunanjih izvajalcev del so še težave. Kar se tiče zadnjega dela vašega vprašanja pa tole! Odkopna dela v jami Pesje proti zahodu, se pravi, proti stebru 16, res nekoliko počasneje napredujejo, močneje pa vključujejo druga jamska polja. To urejajo s tako imenovano notranjo regulacijo. In za sklep! Celotna izgradnja nadomestnih objektov mora biti končana v 1985. letu. Z ozirom na doslej opravljena dela smo prepričani, da bomo to nalogo v tem roku tudi izvedli. Seveda pa ne smemo pozabiti - in to znova poudarjam - da so za dosego tega cilja potrebna močna investicijska skupina (služba), zagotovljena finančna sred stva in dovolj usposobljeni izvajalci del. To je izvajalci s sodobno tehnološko opremo za izgradnjo tako rudarskih gradbenih kot tudi zunanjih gradbenih objektov v okviru tega velikega investicijskega projekta. Pripravil Bojan Ograjenšek Opomba Poglejte še prilogo k temu razgovoru, ki jo objavljamo na stra -neh 14 in 15! Nagradni natečaj Oglejte si oštevilčene fotografije, ki jih je znotraj našega kombinata posnel sodelavec pri našem glasilu Loj z Ojsteršek. Po ogledu povprašajte naokrog in sestavite napis za eno ali več slik, ki naj ne presega 60 besed. Najboljše napise (resne ali šaljive) bomo nagradili z lepimi knjižnimi nagradami in jih objavili v našem glasilu. Napise s svojim točnim naslovom pošljite do torka, 15. januarja, v: "Uredništvo glasila Rudar-Informator , Prešernova 5, 63320 Velenje". Zraven vsakega napisa zapišite tudi številko fotografije, na katero se napis nanaša. Uredniški odbor Pot me vodi v črne rove Kadunja, v kateri danes odkopavamo lignit, je bila nekoč , pred milijoni leti, eden izmed zalivov širnega Panonskega morja. Iz tega zaliva je tisoč in tisoč let počasi odtekala voda, dokler ni ostalo samo še jezero. Legenda pripoveduje, da so ljudje, ki so živeli na obalah tega jezera, velikokrat opazovali igro meglic na vodni površini in jo primerjali z igro jezerskih vil, bitij, ki so živele le v domišljiji teh prvih prebivalcev. Zanimivo je, da se je prav v igri besed, ko se je to ljudsko izročilo prenašalo iz roda v rod, pojavil in vse do pred nekaj stoletji uporabljal pojem "viljenje" , po katerem je dobilo ime naše mesto ob Paki. Sočasno z nastajanjem in potem izginjanjem tega pradavnega jezera so pod jezerskim dnom tiho oglenele rastlinske naplavine in bi nemoteno oglenele še danes in naprej, v zgodovino prihodnosti, če jih človek ne bi začel izkoriščati že v fazi lignita. To motenje, izkoriščanje, grabež globoko pod zemljo je kaj kmalu zamikal tudi mene. .. "V velenjski rudnik hočem," sem si dejal po končani osnovni šoli. Začrtana življenjska pot se mi je začela izpolnjevati takrat, ko sem dobil ugodno rešeno prošnjo za vpis v rudarsko šolo. Do tistega sončnega dneva, ko smo se sošolci prvega letnika rudarske poklicne šole zbrali v garderobah Jame Skale, pa je moralo preteči še nekaj časa. Končno je le prišel dan, ko smo se prvič oblekli v delovna oblačila, si pripasali akumulatorske svetilke, na glavo posadili čelade in se po skupinah spustili v temno brezno uvozno-izvoznega jaška. Naše prve korake po črnih jamskih labirintih je spremljala tesnoba, ki je izginjala z vsakim udarcem čelade v nizke strope pohodnih poti in celo z vsakim ponesrečenim korakom, ki nas je silil v lovljenje ravnotežja. Na koncu te poti je v spominu ostal le še kanček nesmiselne jeze zaradi naše nespretnosti in širok nasmeh bodočih stanovskih tovarišev, ki smo jih v jami srečevali na vsakem koraku. Celo opazka, ki jo je star rudar obešenjaško namenil naši skupini - češ, kaj nam pa bodo ti otroci v jami - nas ni razjezila. Tri leta kasneje... Se nekaj tednov nas loči do sprejema v rudarski stan. Tradicionalen "skok čez kožo" bo ob dnevu rudarjev, 3. julija. Skoraj verjeti ne morem, da je šolanje minilo tako hitro. Vendar v telesu čutim tisto moč, ki jo prvič , ko sem nebogljeno sledil svetlemu žarku svetilke po rudniških rovih, nisem občutil. Torej le ni minilo tako malo časa. Ojačale so roke in razširila so se ramena. Pri praktičnem pouku v jami so ojekleneli otroš- ki obrazi. In oči, čeprav velikokrat polne premogovega prahu, iskrivo gledajo v obraze starejših rudarjev. Že dolgo smo njihovi. Življenje se začenja... Anton Dorenik Utrinki in čestitke slušateljev rudarske nadzorniške šole pri RŠC Velenje Slušatelji rudarske nadzorniške šole pri RŠC Velenje se pridružujemo vsem, ki ob koncu leta pregledujejo račune svojega bolj ali manj uspešnega dela. Pridru- Z odkopov v našem rudniku: podpiranje žujemo se vsem, ki so v preteklem letu na kakršen koli način prispevali naši skupnosti, da smo zadovoljivo gospodarili. Tudi mi, slušatelji nadzorniške šole, smo nekaj prispevali k proizvodnji, saj smo poleg študija še vedno zaposleni. Vsako leto prinaša nove delovne uspehe, pa tudi neuspehe. Prizadevati si moramo na vseh področjih, da bi dosegli to, kar smo si v začetku leta zadali. V rudarstvu je pač tako, da moramo vedno pričakovati kakšen spodrsljaj, ker je delo rudarja odvisno od geoloških razmer. Rudarji se moramo spopadati z nepred videnimi težavami, kljub temu pa sta volja in delovni elan rudarja vedno neomahljiva. Rudarji ne poznamo počitka, če je potreba po premogu pereča. V rudarstvu uvajamo nove odkopne metode, nova podporja. Za takšno tehnološko izpopolnjevanje pa mora biti rudar razgledan, oborožen s primernim znanjem. Želja nas vseh je, da bi vsak zaposleni prispeval vse, kar zmore. Za boljšo in večjo proizvodnjo se moramo nenehno izpopolnjevati. Le z dodatno izobrazbo bomo zmogli izpolniti še večje naloge, ki so pred nami ob začetku novega leta. Novo leto 1980 naj bo še bolj plodno na vseh področjih proizvodnje in prav tako pri vzgoji novih kadrov! Slušatelji rudarske nadzorniške šole želimo vsem zaposlenim in njihovim svojcem, da bi bližajoče se novo leto 1980 preživeli v miru in v izobilju delovnih in osebnih uspehov. Jože Blatnik RLV-Jamski transport Obiskali smo našega upokojenega rudarja Avgusta PIRNATA POGREŠAM SODELAVCE IZ JAME Do hiše "Skale 14, Velenje", ki jo iščem med množico drugih, pelje lepa asfaltirana cesta. Le na mestu, kjer je postavljen most čez potok, je potrebno nekoliko več vozniške spretnosti, ker je most, čeprav širok, brez ograje. Kratka tlakovana cesta se konča pred lično rumeno hišo, prislonjeno ob vznožje hriba, ki se greje v poslednjih žarkih popoldanskega sonca. Najprej v zraku začutim vonj po repi, ki nedvomno pomeni , da se kuha večerja za večno lačne prašiče, ki jih slišim pogrkavati nekje zadaj za hišo. Še preden dodobra razmislim, kje naj koga poiščem, zagledam žensko srednjih let, ki je obstala pri vhodu v hišo in sedaj opazuje moj neodločni korak, ko se napotim proti njej. Potem ko se seznaniva, me odpelje v kuhinjo, kjer za mizo najdeva Avgusta PIRNATA, njenega moža, drugače pa od nog do glave rudarja, ki se je letošnjega aprila -po štiriintridesetih letih dela v našem rudniku, umaknil v pokoj. V prvem trenutku je moj sobesednik kar malce preveč zadržan, zato se bojim, da me naslednjo uro čaka težko delo. Vendar moj strah je nepotreben, zakaj takoj, ko mu opišem namen obiska, se trde obrazne poteze Avgusta Pirnata sprostijo, in iz njegove tihe, nekoliko sunkovite pripovedi izvlečem nekaj ugotovitev, ki mi odprejo vrata v zgodnja leta sogovornikove mladosti. Rojen je bil poleti 1928. leta v Skalah, v krogu številne kmečke družine. Deset otrok se je rodilo, vendar so trije izmed njih umrli kmalu po rojstvu. Nekakšno neprizadetost občutim v njegovi pripovedi, ko govori o revščini, ki jih je pestila. Čeprav kmetija ni bila majhna, so težko živeli, saj kmetijski pridelki na tržišču niso imeli prave cene. Zato ni čudno, da so obleko nosili drug za drugim, saj denarja, ki jim ga je nekaj le "vrglo" sadje, ni bilo niti za najosnovnejše življenjske potrebščine. Tudi lesa so imeli veliko, vendar zanj ravno tako niso skoraj nič dobili. V takih razmerah je Avgust dočakal trinajsto leto starosti, ko se je začela druga svetovna vojna. Njegova pripoved postane še počasnejša in tišja. Skupaj doživljava njegovo ponovljeno pot v Šoštanj, kamor ga je mati poslala po kvas. Že na poti je srečal nekaj možakarjev v uniformah, šele v Šoštanju pa je izvedel, da so to ostanki stare jugoslovanske vojske, ki se je po padcu vlade razbežala na vse strani. Nekaj dni zatem so naše kraje zasedli Nemci. Iz prvega obdobja vojne se Avgust spominja, da je okupator ujel očeta, ko se je vračal z neuspešnih "orožnih vaj". Le temu, da je znal nekaj nemških besed in da predhodnice nemške vojske niso bile dovolj pazljive, gre zahvala, da se je očetu posrečilo pobegniti. Štiriinštiridesetega leta je tedaj šestnajstletni Avgust odšel v partizane. Postal je borec Tomšičeve brigade. Tu se njegova pripoved konča, vendar ga spodbudim, da na kratko opiše svoje izkušnje še iz tega obdobja. Nič kaj lepi niso njegovi spomini. Kljub vsesplošnemu pomanjkanju v zgodnjih otroških letih se je Avgustu v spomine na partizanska leta najbolj zarezalo pomanjkanje hrane. "Orožje in strelivo smo že pobrali okupatorju, hrane pa ni in ni bilo," je povedal. Ko se je Tomšičeva brigada zadrževala na Pohorju, so hodili po hrano v dolino, to pa je pomenilo veliko ur hoje s polnimi nahrbtniki. V dolino so nosili časopise in drugo propagandno gradivo, nazaj pa hrano. Poleg lakote so bili za doraščajočega Avgusta zelo naporni tudi dolgi pohodi; na primer pohod iz Zgornje Savinjske doline v Zavodnje, od tam na Graško goro, z nje pa na Pohorje. "Kadar so bili napori le prehudi, sem stoje, naslonjen na kako drevo ob poti, zadremal," mi pove opazno vznemirjen. Mislim si, mogoče ga malo jezi, ker so mu leta zabrisala podrobne spomine na tiste hude dni. Vendar iz Avgustove nadaljnje pripovedi ugotovim, da se je verjetno vznemiril zaradi spomina na dva padla brata v partizanih... Prve mesece po vojni je pazil ujetnike, ki so obnavljali našo do tal porušeno domovino. Bil je v Celju, dalj časa pa tudi v Zgornjem Doliču, kjer so ujetniki obnavljali železniški most na progi Slovenj Gradec - Velenje, ki so ga porušili partizani. Konec jeseni 1945. leta se je po demobilizaciji vrnil domov v Skale in se prvega decembra zaposlil v tedanjem zunanjem obratu našega rudnika. Od tod dalje je njegova pripoved nekoliko hitrejša. "Po nekaj mesecih dela sem opravil izpit za kvalifikacijo. RŠC je bil takrat šele v ustanavljanju, naše gospodarstvo pa je nujno potrebovalo izučene kadre," se danes spominja Avgust Pirnat. Leta 1958, torej skoraj trinajst let potem, ko je prišel v velenjski rudnik in se zaposlil v zunanjem obratu, se je odločil, da odide iz zunanjega obrata v jamo. "Malo so me res nagovarjali sodelavci, glavni razlog za to mojo odločitev pa je bil znatno večji zaslužek v jami," mi pojasni sogovornik. Zanima me, kako se je privadil, "Prve mesece je bila res bolj žalostna pesem, potem pa sem jamo vzljubil," odgovori Avgust. Skoraj enaindvajset let se je dan za dnem spuščal v nedrja Šaleške doline, in čeprav mnogokrat ni bilo lahko, se Avgust Pirnat z nekakšno sramežljivo žalostjo spominja preživetih let v jami. Ne skriva, da so bila to leta garanja in odrekanj tako v delovni skupnosti Zračenje, kot v Jami Pesje, kjer je delal kot kvalificirani kopač in zadnji dve leti še kot strežnik mehanizacije. Skril pa bi rad ganjenost, ko govori o svojih bivših sodelavcih. Pogreša jih. Pogreša tudi okolje, ki mu je dajalo kruh toliko let. Le za nekaj trenutkov njegove obrazne poteze ob spominih na jamska leta otrdijo. To je tedaj, ko se spomni tistih sodelavcev in znancev, ki jim je jama vzela življenje. Čeprav mi še malo predtem omeni, da ima še kar dobre živce, ob teh spominih ne more skriti drhtečih rok, ki jih je sklenil pred sebe na mizo. "Najhuje je bilo prvih nekaj mesecev po odhodu v pokoj ," nadaljuje svojo pripoved. "V teh mesecih niti tega nisem vedel, kaj bi počel z rokami. Postajale so mi odvečne v prisiljenem brezdelju. Potem sem se navadil , čeprav obujanje spominov - tako kot zdajle -prav hitro odpre še nezaceljeno rano. " Ob teh Pirnatovih besedah pride v kuhinjo njegov sin Milan. Vprašam ga, če namerava tudi on po očetovih stopinjah. "To pa ne," se vmeša oče Avgust in doda: "Milan bi rad postal orodjar, vendar pa se bo, kot kaže, izučil za varilca, ker so bila vsa učna mesta za orodjarje že zasedena. Tudi štipendijo so mu odklonili, čeprav bi jo sinu upokojenega rudarja le lahko odobrili." V bistvu pa je moj sobesednik s sinovo odločitvijo zadovoljen; zanj je glavno to, da se sin ni odločil za jamo. .. "V resnici imajo rudarji slabe osebne dohodke, meni v tej zvezi Avgust in to svoje mnenje utemelji takole: "To se vidi šele potem, ko odideš v pokoj in vsakega prvega v mesecu dobiš le čisto povprečje osebnega dohodka. To pa je brez dodatkov, ki jih imaš kot rudar v jami, in zato za dobro tretjino manjše od prejemkov, ki si jih bil vajen. Mislim, da nizko vrednotenje trdega in nevarnega dela rudarjev povzroča tudi tako veliko fluktuacijo jamskih delavcev." Ob koncu ga vprašam še, kako preživlja dneve, ki jih sedaj lahko ureja povsem po svoje. Ker ne odgovori takoj, niti ni slišati njegovega uvodnega nasmeha, ki spremlja skoraj vsak njegov odgovor, že pomislim, da je preslišal vprašanje. Vendar ga ni preslišal:nenadoma počasi dvigne roko in kazalec usmeri na televizor, na katerem opazim nekaj zloženih časopisov in revij... "Začel sem veliko brati," končno le odvrne. "Včasih se mi zdi, da moram nadomestiti zamujeno, saj časa za branje vse do upokojitve res nisem imel. " Med najinim pogovorom pade noč. Avgust PIRNAT med razgovorom Ob slovesu me gospodar pospremi do mostu, čez kate-rega zapeljem še posebno previdno. Gospodarjevo svarilo, da so se s tremi avtomobili, ki so doslej zdrsnili mimo nezaščitenega mostu v potok, pošteno namučili, preden so jih izvlekli na cesto, je namreč padlo na plodna tla. Zakaj pa tudi ne bi, saj je bilo to svarilo Avgusta Pirnata, ki je - kot je sam povedal - ravno zaradi tega, ker je spoštoval dogovorjeni delovni red in disciplino, lahko srečno preživel dvajset let dolgo pot po jamah našega rudnika. -bo- Nekaj nazadnje upokojenih naših delavcev Martin VODONČNIK, upokojen 26. oktobra Rojen 23. avgusta 1931 na Kozjaku pri Velenju. Poročen z Marto, rojeno Hudournik. Ludvik POGLADIČ, upokojen 23. novembra Rojen 2. julija 1923 v Spodnjem Doliču. Poročen s Frančiško, rojeno Merzdovnik. Od 16. januarja 1973 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Klasirnici, kjer je delal do upokojitve. Od 4. oktobra 1976 je neprekinjeno delel v RLV, s krajšima prekinitvama pa že od leta 1950. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1960 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1976 v RŠC in še isto leto nazaj v Jamo vzhod, leta 1977 pa v Steber 8, zdaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1957 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1959 še za kvalificiranega kopača. Blaž CVIKL, upokojen 27. novembra Rojen 21. decembra 1935 v Hramšah pri Dobrni. Poročen z Veroniko, rojeno Pušnik. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Ivan JELEN, upokojen 6. novembra Rojen 26. junija 1925 v Lazah pri Velenju. Poročen s Stanislavo, rojeno Ocepek. Od 8. aprila 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot polkvalificirani tesar v jamski gradbeni skupini. Leta 1974 je bil premeščen v Jamo vzhod in leta 1977 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1972 je opravil izpit za kvalificiranega kopača. Aktivni udeleženec NOV od leta 1944 dalje. Franc HRIBERŠEK, upokojen 9. novembra Rojen 27. marca 1923 v Prelogah pri Velenju. Poročen s Štefko, rojeno Ježovnik. Od 23. januarja 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v jamskem delu Klasirnice, kjer je delal do upokojitve. Od 1. septembra 1960 je neprekinjeno delal pri RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Zunanjem obratu. Leta 1962 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1964 nazaj v Zunanji obrat, zdaj Zunanja dejavnost, kjer je delal do upokojitve. Leta 1966 je opravil izpit za žerjavovodjo. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Po podatkih iz kadrovske evidence in oddelka za socialno zavarovanje v kadrovsko-splošnem sektorju skupnih služb SOZD REK Velenje - Vesna KORE S Izid zbiranja denarnih prispevkov za zimsko pomoč duševno nezadostno razvitim otrokom iz manj premožnih družin na področju naše občine Na izplačilnih ali delovnih mestih smo delavci SOZD REK Velenje ob izplačilu osebnih dohodkov v decembru 1979 za ta namen prispevali : - v Rudniku lignita Velenje 16 588,70 dinarja - v Termoelektrarnah Šoštanj 4 054,85 dinarja - v Elektrostrojni opremi 944,95 dinarja - v Plastiki 351 ,90 dinarja - v EFE 503,60 dinarja - v Tiskarni 4 358,00 dinarja - v A OP 443,00 dinarja - v Zavarovanju 414,45 dinarja - v DSSS SOZD z delom DSSS RLV 2 262,90 dinarja SKUPAJ 29 922,35 dinarja PREKLICUJEM VELJAVNOST izplačilnega kartončka in delovne izkaznice SOZD REK Velenje št. 039543 - Ivan PLANINŠEK (Zabukovica 144, Griže). Pobudnik akcije in prevzemnik zbranega denarja - Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v občini Velenje - se nam v imenu otrok, ki bodo deležni te naše pomoči, za izkazano vest in razumevanje iskreno zahvaljuje. Še posebej pa se zahvaljuje vsem, ki so imeli na skrbi zbiranje prispevkov. Uredništvo PRILOGA K OBJAVLJENEMU RAZGOVORU NA STRANEH 7-9 Rudar, 28. december 1979 • Stran 14 in stran 15 irBdiasttiTBjsEia coma III naritomssM objekti-MDTO zazčdaua fllLV legenda: t strojnica za prevažaIni strej 1A. kompresorska postaja TU ;• 2. temelji za jeklen stolp nad jarkom .3 zgradba ventilatorske postaje Šošta^ 6 zaprti transportni trak od klasirnice do deponge premoga TEŠ 10. zgradba razdelilne transformatorske postaje 20/6 kV 11. kopalnice in garderobe za jamske delavce 12. jamska reševalna postaja • * v ;V ' ' 13. upravna zgradba jamskih TOZD 14. hala za popravilo mehanizacije in jeklenega podporja 15. žaga in pomožni prostori 16. delavnice zunanjega obrata ■ — 17 železniški tiri . ' : ; / : 18. skladiščna žerjavna proga ‘ 1 19. glavno skladišče materiala 20. skladišče cementa. apna in drugega materiala 21. glavno skladišče jeklenk za kisik in dissous 22. skladišče lahto vnetljivih snovi 23. odprti skladiščni prostori 24. železniške in kamionske rampe 2S avtobusna postaja 26. cestne površine 27. parkirne površine 28. most preko Poke 30. cestni priključek do ventilatorske postaje 31. asfaltiranje ob skladišču razstrelilnih sredstev v Konti 32 žična ograjo 35. zunanje skladišče razstrelilnih sredstev v Konini 36. ostali objekti zunanje ureditve al-toplovodna mreža • a 2-vodovodna in hidrant na mreža a3-telefonsko omrežje a4-zunanjo razsvetljava a 5-pr im orna in sekundarna kanalizacija 0 6-visok> napetostno omrežje a 7-nizko napetostno omrežje 37. (bi) zaklonišče . V, A .• :,'r\ -. '<•v A vv:.v-;v. " V. ■' CELOTNA IZGRADNJA NADOMESTNIH OBJEKTOV MORA BITI KONČANA V 1985. LETU! INDUSTRIJSKA ŽFl.E/NIC A ŠOŠTAfi Z Z /fia53 £Z % -ii11L 1^! i li li !i 11 N 11 n 11! f'[ .jilil!l. j/zir— m. r\ ms mm&m Predstavljamo vam trenerja in igralce člane nogometnega kluba "RUDAR Velenje" Naprvo kratek pregled jesenskih uspehov in neuspehov kluba v II. zvezni ligi - zahod Vsak, kdor naš nogomet pobil že pozna, bo priznal: pri žrebanju za jesenski del tekmovanja v II. zvezni ligi -zahod "Rudar" ni imel prave sreče, saj se je v prvih kolih moral pomeriti s sorazmerno najbolj nevarnimi nasprotniki v ligi, v celem jesenskem delu tekmovanja pa zaradi tega odigrati eno prvenstveno tekmo več na tujem terenu. A kljub temu končni izkupiček "Rudarja" le ni bil tako slab. Vendar preden rečemo o njem kaj več, preletimo pot do njega! V prvem kolu so naši fantje igrali v Vinkovcih proti "Dinamu" in klonili z visokim rezultatom 0:3. Na srečo pa so zatem doma s 3:0 odpravili moštvo "Bosne" iz Visokega in se z drugega gostovanja, v Novem Sadu, vrnili z eno točko in izidom 0:0. V četrtem kolu so doma - na srečanju z "Leotarci" -ponovno dosegli delitev točk, in sicer ob rezultatu 1:1. Toda v Kikindi so potem gladko izgubili, saj so domači dali dva gola, naši pa nobenega. Rezultat naslednje tekme - doma, s "Spartakom" - je zopet bil neodločen, 2:2- čeprav so gostje vodili že z dvema goloma prednosti. Nato so potovali v Pulo in z rezultatom 1:3 izgubili tekmo z moštvom "Istre". Kljub porazu pa jih je to srečanje spodbudilo, saj predtem v jesenskem delu tekmovanja v gosteh niso dali še nobenega gola. V osmem kolu so doma, v spopadu z "Iskro" iz Bugojna, vnovič zmagali, vendar le z rezultatom 1:0. Deveto in deseto kolo! Ti koli sta bili za naše fante najtežji, saj so v devetem bili hud boj v Zagrebu, v katerem bi verjetno tudi zmagali ali igrali vsaj neodločeno, če ne bi imel "prste vmes" sodnik, ki je domačim pripomogel do minimalne zmage z 1:0. V desetem kolu pa so jo prav tako po trdem boju skupili kar s 0:3 s "Proleterjem" v Zrenjaninu. V nadaljnjih srečanjih jesenskega dela tekmovanja pa so razen v gosteh v Bihaču, kjer jih je neusmiljeno - z rezultatom 4:0 - porazilo moštvo "Jedinstva", vedno zmagali: - najprej doma s 3:1 na tekmi z "Vrbasom", - potem v Trbovljah z 1:0 na tekmi s soimenjakom "Rudarjem" in - nato ponovno doma z 2:1 na tekmi s "Famosom", - pa porazu v Bihaču pa končno še s 3:2 na slovenskem derbiju z "Mariborom". Doseženih 15 od 30 možnih točk in 8. mesto, natančno v sredini lestvice jesenskega dela tekmovanja za prven stvo v II. zvezni ligi - zahod, tak je torej "izkupiček" našega "Rudarja" pred prezimovanjem... če njegovo "ozimnico" pogledamo v golih, pa: 17 danih proti 23 dobljenim golom in pri tem le dva dana gola na tujih igriščih, medtem ko si jih je na svojem igrišču - kljub temu, da na njem ni izgubil nobene tekme - dovolil dati kar sedem! Trener Kemal Omeragič pri delu Skratka, ne kdove kako dobra, prav tako pa tudi ne naj slabša popotnica za čez zimo... posebno, če pomislimo na "Maribor", ki je - ne nazadnje tudi zaradi tega, ker so mu naši fantje "pokazali zobe" - pristal prav pri dnu lestvice! Kaj pa spomladi? V spomladanskem delu tekmovanja za prvenstvo v II. zvezni ligi - zahod bo imel naš "Rudar" ugodnejši razpored tekem, kot ga je imel v jeseni. Startal bo doma, proti "Dinamu" iz Vinkovcev, in poleg te imel na svojem terenu še sedem prvenstvenih tekem. V klubu pravijo: "Storili bomo vse, da bomo pred svojim občinstvom vedno zmagali." Torej na 16 dobljenih točk že računajo, kar pa seveda ni dovolj za uvrstitev v zgornji del lestvice; za mesto v družbi boljših in najboljših. Tako mesto bo terjalo od njih tudi uspešnost na igriščih drugih moštev. Za to naš "Rudar" nekaj možnosti že ima, nekaj pa jih bo še pridobil z novimi okrepitvami. Ena od teh je tretji vratar beograjske "Crvene Zvezde" Tomič, ki je branil tudi v vratih državne mladinske reprezentance in bo spomladi okrepil moštvo našega "Rudarja" že v prvem kolu tekmovanja v II. zvezni ligi - zahod. Prav gotovo pa bo prišlo do okrepitve tudi v špici napada naših fantov, saj smo lahko videli, da je njihov "smodnik" še preslab za doseganje večjega števila golov. Uvodoma še o jesenskih srečanjih "Rudarjevih" mladincev... REZULTATI SREČANJ Rudar Vransko 2:1 Maribor Rudar 0:0 Rudar Brežice 2:0 Rudar T. Rudar V. 4:0 Rudar Litija 0:3 b.b. Kladivar Rudar 2:3 Rudar Koroška 1:1 Rudar Aluminij 1:3 Kamnik Rudar 1:3 Mozirje Rudar 1:3 Usnjar Rudar 2:1 Razlog za brez borbe izgubljeni točki mladega "Rudarja" z "Litijo" je bil spor zaradi nogometnega igrišča v Velenju, na katerem se bi naj ta tekma odigrala, vendar je člansko moštvo "Rudarja" ni dovolilo odigrati; rekli so: "Odigrajte jo v Šoštanju, da bo velenjsko igrišče ostalo nepoškodovano za srečanje, ki čaka nas! " S tem pa se mladi niso strinjali. UVRSTITEV 1. Rudar Trbovlje 11 9-1-1 52:12 19 2. Usnjar Šoštanj 11 7-1-3 26:29 15 3. Maribor 8 6-1-1 25: 4 13 4. Koroška 11 5-3-3 32:19 13 5. Vransko 12 5-3-4 21:16 13 6. Litija 11 4-4-3 22:18 12 7. Rudar Velenje 11 5-2-4 16:16 12 8. Pragersko 9 4-2-3 23:13 10 9. Kamnik 10 3-3-4 20:27 9 10. Mozirje 11 3-2-6 17:31 8 11. Aluminij 10 2-1-7 28:39 5 12. Kladivar 9 2-1-6 15:25 5 13. Brežice 9 0-0-9 7:51 0 Trener mladincev našega "Rudarja" je od takrat, ko je prišel iz JLA , Josip PIRIČ (ta je poskrbel tudi za pomladitev "Rudarjevih" mladincev iz vrst pionirjev), pred njim pa je bil trener Uroš DEVIČ. In o jesenskih srečanjih "Rudarjevih 11 pionirjev! REZULTATI SREČANJ Žalec Rudar 0:5 Rudar Gradbenik 9:0 Šmartno Rudar 2:5 Rudar Fužinar 2:3 Usnjar Rudar 1:4 Rudar Vransko 4:0 Elkroj Rudar 0:6 Rudar Ojstrica 4:1 UVRSTITEV 1. Žalec 9 8-0-1 26: 9 16 2. Rudar 8 7-0-1 39: 7 14 3. Fužinar 1( 6-1-3 24:13 13 4. Kladivar 7 6-0-1 38: 8 12 5. Gradbenik 1( 6-0-4 22:28 12 6. Vransko 8 5-1-2 13: 7 11 7. Ojstrica 9 2-3-4 7:17 7. 8. Elkroj 1( 3-0-7 20:25 6 9. Šmartno 9 2-0-7 15:21 4 10. Akumulator 8 1-0-7 2:26 2 11. Usnjar 1( 0-1-9 6:51 i Trener "Rudarjevih" pionirjev je Drago ZLODEJ Kemal OMERAGIČ - Kiki, trener igralcev članov Kemal Omeragič je priznan nogometni strokovnjak v Jugoslaviji in tudi izven meja naše domovine. Rodil se je 16. septembra 1930. leta v Skopju, kjer je tudi začel svojo uspešno nogometno pot. Prvi večji uspeh je dosegel, ko je komaj 17 let star zaigral v "zlati" enajsterici skopskega "Vardarja", moštvu, ki se je povzpelo prav na vrh lestvice jugoslovanskega mladinskega nogometa. Vendar takrat so mu dnevi v Skopju bili že šteti, ker je sklenil, da bo odšel v Pulo in se vpisal na tamkajšnjo srednjo tehnično gradbeno šolo. To je tudi storil in se v Puli šolal do leta 1950, nato pa se je zaposlil v Beogradu, v tedanjem ministrstvu za gradbeno dejavnost. Nogometa seveda tudi v Beogradu ni opustil. Igral je za prvoligaša "Radničkega", potem pa se je preselil v Zrenjanin, kjer je v devetih letih sodeloval na 540 tekmah "Proleterja", večinoma kot kapetan moštva. Pri "Proleterju" se je odločil tudi, da bo odšel v Sarajevo in se vpisal v poklicno trenersko šolo. Po končani trenerski šoli je na trnovo pot poklicnega trenerja najprej stopil v Kaknju, nato pa pri "Čeliku", vendar ne za dolgo, saj že leta 1965 popelje v prvo zvezno ligo "Proleterja". V letih 1968-1972, ko je trener pri "Mariboru", pa v ligo najboljših v državi za eno sezono popelje tudi ta obdravski nogometni klub. Iz Maribora se potem "Kiki" preseli v tujino, v Turčijo, kjer v Izmiru trenira moštvo, ki se pod njegovim vodstvom najprej pripravi za uspešen preboj v prvo državno ligo, nato pa postane državni prvak in dvakrat pokalni zmagovalec. Iz Turčije se na spomlad 1979. leta Kemal Omeragič vrne v domovino in postane trener drugoligaša "Kikin-de", ki pod njegovim trenerskim vodstvom v 13 kolih ne doživi nobenega poraza. Zelo tesno - z rezultatom 1:0- vendar zasluženo, premaga tudi našega "Rudarja". Od tod pa Kemal Omeragič - s popularnim vzdevkom "Kiki" - pride k nam, v Velenje, in prevzame trenersko krmilo našega "Rudarja". Z njim takoj začne orati brazde za boljšo klubsko disciplino. Zahteva "red i rad", nekaj igralcem, ki se nočejo ali ne morejo privaditi na redno in trdo delo v klubu, pa prek zdravega jedra kluba da vedeti, da bodo morali oditi. Dva tudi odideta, najprej Raukovič in potem še Mujič. S "Kikijem" je torej v našem "Rudarju" zapihal drugačen veter, katerega sadovi so že vidni, še bolj pa bodo - to lahko upamo - spomladi. Igralci člani Miladin PURAČ, prvi vratar Rojen leta 1951 v Novem Sadu, po poklicu strojni tehnik , sedaj izredni študent višje trenerske šole. Nogomet je pričel igrati pri novosadskih pionirjih, kot vratar pa se je uveljavil v mladinskih moštvih Novega Sada. Od tod ga je pot nogometnega vratarja vodila k "Slaviji", potem k "Vrbasu" in končno k "Vojvodini". Branil je tudi za amatersko reprezentanco SAP Vojvodine , ko si je na turnirju republik in pokrajin priborila drugo mesto. K našemu "Rudarju" je prišel letos in si pri njem utrdil sloves uspešnega vratarja. Na nekaterih "Rudarjevih" tekmah se je pokazal prav nepremagljiv. Le včasih je popustil in storil tudi kakšno začetniško vratarsko napako. PREKLICUJEM VELJAVNOST izplačilnega kartončka SOZD REK Velenje št. 092622 -Kadrija JUNUZOVIČ (Kersnikova 13, Velenje). Dušan RUSMIR, standardna štirica, (zvezni igralec) Rojen leta 1954 v Pakracu, po poklicu kvalificirani monter. Kot pionir je nogomet pričel igrati pri beograjskem OFK, kjer je dopolnjeval tudi mladinsko moštvo. Od OFK je prestopil k "Mariboru", kjer je igral eno leto. K našemu "Rudarju" je prišel leta 1976 in precej prispeval k njegovemu preboju iz slovenske v II. zvezno ligo. Rusmir je znan po velikem akcijskem radiju na igrišču, dobrem posluhu za igro v polju in zanesljivosti v podajanju žoge pred gol. Njegova slabost pa je, da včasih po nepotrebnem preigrava nasprotne igralce. Rojen leta 1951 v Goričanu v Medmurju, po poklicu strojni ključavničar. Z nogometom se je pričel ukvarjati pri ljubljanski "Olimpiji" leta 1966, nato je igral pri "Mercatorju", k našemu "Rudarju" pa je prišel ob njegovem preboju v II. zvezno ligo. Njegovo vlogo v moštvu "Rudarja" na tekmah prepoznamo po številki 8 na dresu. Nedavno je uspešno prestal operacijo na kolenu (minis-kusa), vendar še vedno težje igra. Zato ga poznamo predvsem kot uspešnega igralca pri zamenjavah. To je kot igralca, ki se zna hitro vživeti v situacijo na igrišču, ki zna sila dobro slediti gibanju žoge, ki žogo tudi zelo dobro obvladuje, vendar se zanjo nerad spušča v dvoboje. Željko CICAK, rezervni, drugi vratar Rojen leta 1953 v Kaknju. V nogometnih vratih igra že od pionirskih let v Kaknju, kjer se kot vratar uveljavi tudi v prvem moštvu. Vendar po prihodu v Velenje si dokaj težko izbori mesto drugega vratarja "Rudarja", in to zaradi tega, ker še sedaj včasih premalo spretno posreduje v kritičnih situacijah pred vrati. Peter BUŠKOVIČ, igralec na levem krilu ali pri zvezi Rojen leta 1952 v Cetinju, po poklicu ekonomski tehnik. Nogometu se je zapisal že pri otroških igrah na cetinjskih cestah, zaresni igralec pa je postal pri titograj-skem OFK. Nato je igral pri "Lovčenu", leta 1977 pa je prišel v Velenje, kjer je v moštvu "Rudarja", kadar je imel priložnost, dokazal, da je zanesljiv in zelo koristen krilni igralec. Dobrivoj TRN1N1Č, igralec v napadu Rojen leta 1955 v Drvarju. Z nogometom se je začel ukvarjati razmeroma pozno. Najprej je igral v manj znanih klubih v BiH, potem v banjaluškem "Borcu" in pri "Kozari" v Bosanski Gradiški, od koder je letos prišel k našemu "Rudarju". Na tekmah ima sila dober nos za odkrivanje situacij, iz katerih je mogoče dati gol, zelo iznajdljiv pa je tudi v prestrezanju odbite žoge. Milan RISTIČ, igralec za zvezo Rodil se je leta 1954 v Kruševcu. Nogomet je pričel igrati pri "Napredku"; najprej je igral pri pionirjih, potem pri mladincih, ravno na svoj osemnajsti rojstni dan pa je postal član prvega moštva tega kluba. V Velenje je prišel letos, in kadar je imel priložnost, je pokazal, da je zanesljiv in dober nogometaš. Le na treningih mu je včasih zmanjkalo volje. Z več volje na treningih in malo več borbenosti bi gotovo lahko postal član prve postave "Rudarja". Ziad NUMANSPAHIČ, igralec v špici napada Rojen leta 1955 (ravno na dan novega leta) v Bosanski Gradiški. Pred prihodom v Velenje je igral pri "Kozari". V napadu je zelo hiter, vendar, kadar ima žogo, včasih preveč mečkav. To pa je tudi razlog, da se je na tekmah nekajkrat znašel na klopi. Štefan HOHNJEC, igralec za zvezo v napadu Rojen leta 1952 v Čakovcu, po poklicu gradbeni tehnik. Nogometaš, ki se je pogostoma selil iz kluba v klub. Igral je tudi v tujini; v Avstriji, Španiji in ZRN. Pri našem "Rudarju" je zdaj že drugič, v igro se je vključil na zadnjem srečanju naših fantov s trboveljskim "Rudarjem", ko je dokaj uspešno zamenjal poškodovanega Rusmirja. Nasploh je soliden nogometaš. Le v takšni kondiciji še ni, kot bi lahko bil. Abdulah ORUČ, obrambni igralec Rojen leta 1956 v Kiseljaku, po poklicu kvalificirani strugar. Od pionirskih let do odhoda v JLA je igral pri "Sarajevu" , po vrnitvi iz JLA pa se je prestavil k "Napredku" v Kruševcu in odtod prišel v Velenje, kjer je uspešno zamenjal Bracanoviča. Je izredno zanesljiv obrambni igralec, in hiter; tudi če igra v napadu. Dušan DŽURIČ, obrambni igralec Rojen leta 1951 v Bosanskem Grahovcu, po poklicu lesni tehnik, sedaj tudi študent višje upravne šole. Nogometu se je zapisal, ko še ni bil star deset let, in to pri sarajevskem "Železničarju". V mladeniških letih pred odhodom v JLA pa je zapored član prvih moštev sarajevske "Bosne", "Novega Sada" in "Borova". Potem odsluži vojake in po prihodu od vojakov, leta 1967, pride v Velenje, kjer našemu "Rudarju" pomaga pri utiranju poti v II. zvezno ligo. Je igralec, ki nikoli ne odpove. Igra resda bolj ostro, vendar nikoli grobo. Kot strelec je Miljkovič verjetno najboljši tehnik v moštvu našega "Rudarja". Škoda je le, da je bolj len za tekanje po igrišču, kadar bi moral teči tudi brez žoge. Slobodan KUSTUDIČ, igralec v napadu, dobro pa se obnese tudi v obrambi Rojen leta 1947 v Čačku, absolvent prve stopnje ekonomske fakultete. Ves čas do prihoda v Velenje - to je bilo v letu, ko se je naš "Rudar" prebil v II. zvezno ligo - ja igral pri subotiškem "Spartaku". V moštvu Rudarja je bil lani najboljši strelec; dal je kar 14 golov in za odlično igro čez leto prejel rdeči trak "Dela". Muris KIKIČ, igralec za zvezo in tudi za napad po desnem krilu Rojen leta 1953 v Gradačcu (BiH), po poklicu kovinarski tehnik, ob delu študira še naprej. Čar nogometa ga je prevzel že kot pionirja, doma, v Gradačcu, pri "Zvezdi". Pozneje ga je pot nogometaša pripeljala k tuzlanski "Slobodi" in potem v Brčko, od tod pa v Velenje, to je bilo leta 1977. Včasih mu moči že zmanjkuje, kljub temu pa je še vedno med najučinkovitejšimi "Rudarjevimi" igralci; v igri z glavo pa gotovo najboljši in poleg tega strelec tako z levo kakor desno nogo. Kemal ČELIČ, igralec v obrambi Kikič je vsekakor dober igralec. Le kanček odločnosti mu včasih manjka, posebno ob priložnostih za strel na gol. Je pa zato mojster v preigravanju, bodisi v napadu ali obrambi. Slobodan MILJKOVIČ, igralec v napadu Rojen leta 1949 v Kruševcu, absolvent gimnazije. Nogomet je začel igrati s trinajstimi leti pri "Napredku" v Kruševcu in pri njem igral tudi že kot član. Vendar pred prihodom v Velenje - to je bilo približno pred dvema letoma - se je preizkusil še pri beograjskem "Partizanu" , "Osjeku" in nazadnje "Mariboru". Rojen leta 1951 v Bosanskem Šabcu. Do leta 1974 je od pionirskih let dalje igral pri "Borcu", v tem letu pa se je prestavil k tuzlanski "Slobodi" in nato k "Osijeku", kjer je pripomogel moštvu pri preboju v prvo zvezno ligo, lani pa je prišel v Velenje in po prihodu večkrat igral v prvem moštvu "Rudarja"; ne pa vedno, ker je naredil nekaj spodrsljajev. Je zelo zanesljiv obrambni igralec. Še posebno dober posluh za igro ima na sredini igrišča. Suad KARALIČ, obrambni igralec Rojen leta 1955 v Sarajevu. Do prihoda v Velenje, prišel je letos, je igral pri "Železničarju", potem pri "Iskri", nato zopet pri "Železničarju" in nazadnje pri "Radniku". Zaenkrat pri našem "Rudarju" ni igralca, ki bi ga lahko uspešno zamenjal. Njegove igralske odlike so: hiter start na prvo žogo, borbenost in dober pregled nad igro in gibanjem žoge. Milenko GLIŠIČ, igralec v špici napada Rojen leta 1951 v Visokem v BiH. K našemu "Rudarju" je prišel letos, prej pa je igral za "Olimpijo" , "Pirot", "Mercatorja" , "Maribor" , "Napredak" in "Trepčo". Najbolj robusten med igralci "Rudarja". Na "Rudarjevih" prvenstvenih tekmah je dal pet golov. Ostro starta na prvo žogo. Vendar če že naredi prekršek, se zna zanj športno opravičiti. Mirko MIŠETIČ, igralec v obrambi in za zvezo Rojen leta 1955 v Ljuboški pri Mostarju. Z nogometno žogo se je spoprijateljil že kot pionir doma pri "Slogi". Ko je izpolnil pogoje za člana, pa se je pridružil moštvu zeniškega "Čelika", se potem preizkusil še pri "Rudarju" v Ljubiji, letos pa je prišel k našemu "Rudarju". Nekaj časa je igral v prvem moštvu "Rudarja" in na tekmah pokazal, da je hiter, bister, elastičen, prodoren, vsestranski igralec. Škoda je le, da nima enako hitrih soigralcev. Milan DJUROVIČ, igralec za zvezo v obrambi Rojen leta 1952 v Zmajevu. Pred prihodom v Velenje, prišel je letos, je igral pri "Bodučnosti" v Titogradu, nato pri "Novem Sadu" in nazadnje zopet pri titograjski "Bodučnosti". Na igrišču je zelo borben, zanesljiv pri startih na žogo, dobro igra tudi z glavo, vendar na splošno malo prepočasen. Dušan TOMIČ, nanovo došli vratar Na prošnjo, naj nekaj pove o sebi in svoji nogometni karieri, je povedal tole: - Rodil sem se leta 1958 v Rumi. Zdaj sem profesionalni nogometaš in študent višje trenerske šole v Beogradu. Nogomet sem začel igrati v pionirskih vrstah "Slove-na" v Rumi, z igranjem v mladinskih vrstah pa sem nadaljeval pri beograjski "Crveni Zvezdi", kjer sem leta 1973 podpisal pogodbo in se tako zapisal profesionalnemu nogometu. V času od leta 1973 do leta 1977, ko sem odšel v Ameriko, kjer sem približno dve leti branil pri newyor-škem "Viglisu", sem kot vratar sodeloval na 18 tekmah mlajše mladinske državne reprezentance, 12 tekmah starejše mladinske državne reprezentance in kar na 56 tekmah reprezentance Srbije in reprezentance Beograda. Po vrnitvi iz Amerike v Beograd pa sem sporazumno s "Crveno Zvezdo" podpisal pogodbo z velenjskim "Rudarjem", da bom od spomladi dalje dve leti branil za njegovo moštvo; pravico imam, da zanj branim že v prvem spomladanskem kolu, ko se bo doma pomeril z "Dinamom" iz Vinkovcev. Prepričan sem in prizadeval si bom, da bom uspešno branil v vratih "Rudarja". Rojen leta 1961 v Podnovlju, dijak 4. letnika rudarske tehnične šole pri RŠC Velenje. Nogomet je začel igrati pri našem "Rudarju", kjer je kmalu postal član njegove mladinske ekipe, letos pa je že podpisal z njim pogodbo za štiriletno sodelovanje v njegovem prvem moštvu. V prvem moštvu "Rudarja" še ni redno nastopal, saj mlad, kot je še, je za klub in njega boljše, da ni. Bil pa je že rezerva na eni od prvenstvenih "Rudarjevih" tekem v minuli sezoni; na tekmi proti "Proleterju". Je zelo perspektiven igralec; o njem bomo prav gotovo še slišali... Matjaž KLJAJIČ, levo krilo ali igralec za zvezo v napadu Rojen leta 1961 v Črni na Koroškem, dijak 4. letnika elektro tehnične šole pri RŠC Velenje. Z nogometom se je začel ukvarjati že kot mlajši pionir v Velenju in se potem izpopolnjeval v igri tudi v mladinskem moštvu "Rudarja", s katerim je tudi on že podpisal pogodbo za štiriletno sodelovanje v njegovem članskem moštvu. Kaj menita o doseženih rezultatih in načrtih "Rudarja" za prihodnjo sezono trener Omeragič in predsednik izvršilnega odbora kluba inženir Jože Suhel? Kemal Omeragič: "S točkami, ki smo si jih zagotovili v jeseni, smo v klubu do neke mere zadovoljni. To pa na noben način ne velja za igro igralcev, saj posamezniki in moštvo kot celota niso izkoristili vseh svojih sposobnosti in priložnosti, ki so jih imeli na tekmah. Za to je resda bilo nekaj opravičljivih vzrokov. Eden od teh so bili, recimo, prihodi novih igralcev, ki se seveda niso mogli uigrati kar čez noč, spričo tega pa je učinkovitost moštva neprestano nihala. Drugi tak vzrok je prav gotovo bil sila neugoden razpored tekem, ki nam ga je določil žreb. Vendar vse to nas ne opravičuje v tolikšni meri, da bi z igro lahko bili povsem zadovoljni. V prvem moštvu "Rudarja" še ni redno tekmoval, bil pa je rezerva na več njegovih tekmah. Je nadarjen nogometaš, zato lahko prej ko slej pričakujemo, da ga bomo na tekmah, namesto na klopi za rezerve, ves čas videli v igri. Na spomladanski del prvenstva se bomo torej morali bolje pripraviti, saj bo prav tako, če ne še bolj naporen, kot je bil jesenski del. Z mirnim prezimovanjem potemtakem ne bo nič. Čez zimo bomo morali storiti vse, da se bomo med tekmovanjem lahko izognili napakam , ki smo jih delali doslej in bi jih , če bi jih še delali, utegnili plačati celo z izpadom iz II. zvezne lige. Zavedati se namreč moramo, da bo zaradi izpadov iz I. zvezne lige izpadlo iz naše lige kakih pet moštev in da bo zavoljo tega spomladi konkurenca zelo ostra. S tremi igralci, ki bodo po vsej verjetnosti v mini prestopnem roku okrepili vrste igralcev našega kluba, bomo nedvomno znatno okrepili učinkovitost našega moštva. Toda to nam še ne zagotavlja, da bomo dosegli rezultate, ki si jih želimo, saj je garancija za uresničenje slehernih želja predvsem dobra pripravljenost. Rojen leta 1957 v Velenju, po poklicu strojni ključavničar. Vse od pionirskih let igra pri našem "Rudarju". Sodeloval je tudi v njegovem mladinskem moštvu, ki si je izborilo vstop v I. slovensko ligo, in v moštvu, ki je klubu priborilo vstop v II. zvezno ligo. Le vojaščina je začasno prekinila njegovo delo v velenjskem "Rudarju". Iz JLA se je vrnil letos in kmalu po prihodu podpisal pogodbo za štiriletno sodelovanje z moštvom "Rudarja". Po prihodu od vojakov na prvenstvenih tekmah še ni igral za "Rudarja", razen na tekmi proti "Spartaku", ko je vskočil kot rezerva. Upa pa, da si bo z vztrajnim treningom kmalu izboril najprej stalno mesto rezervnega igralca, potem pa tudi stalno mesto v prvem moštvu kluba. Ob koncu leta želim vsem igralcem in vodstvu kluba "Rudar", prav tako pa naši zvesti publiki, kar največ zadovoljstva v novem letu." Jože Šuhel: "Jesenski del borb za točke je za nami. Uvrstitev 'Rudarja’na osmo mesto je realna in kaže trenutno kvaliteto njegovega prvega moštva. Razlika v igri med moštvom, ki je igralo letos spomladi , in moštvom, ki je igralo sedaj, v jeseni, je več kot očitna. Vidi se, da je bilo delo sistematično. Največja pridobitev pa je, da se je okrepila disciplina v klubu, da so ukrepe v tej zvezi podprli člani izvršnega odbora kluba kakor tudi igralci. Največ zaslug za zbolj šanje discipline pa prav gotovo ima trener Omeragič. Je pa še cela vrsta drugih, nerešenih klubskih problemov. Recimo financiranje kluba - to je že en tak, in to velik problem, saj klub še vedno dobiva sredstva nesistematično, neenakomerno in v precejšnji meri tudi s prosjačenjem, ker ne gre drugače! Ta problem bo vsekakor treba rešiti, če hočemo, da bo klub deloval tako, kakor si želijo ljubitelji nogometa v Velenju in okoliških krajih. Prepričan sem, da je izvršilni odbor ob zadnji reorganizaciji kluba pravilno razdelil naloge za razrešitev problemov delovanja kluba. Gre za naloge, ki se nanašajo na delo prvega moštva, na delo z mladino in na delo s pionirji, saj močan je le tisti klub, ki ima dober podmladek. Prvi sadovi uresničevanja teh nalog so že vidni. Iz m la dinskih vrst sta letos podpisala pogodbo za 4-letno igranje pri klubu mlada in perspektivna nogometaša Klja- Predsednik izvršilnega odbora NK "Rudar" Velenje (in vodja teme ljne organizacije RLV "Priprave") inženir Jože ŠVHEL jič in Zirdum, prav tako Frangeš, ki se je letos vrnil iz vojske, klub pa se bo okrepil tudi z obema Hudari-noma, ki se bosta vrnila iz vojske sredi leta 1980. Če naj povem, kaj si ob koncu leta najbolj želim, moram reči tole! Želim si, da bi prva postava našega 'Rudarja’ bila dovolj uigrana v spomladanskem delu prvenstva, v katerem bodo srečanja še težavnejša, kot so bila zdaj, v jeseni. Z drugimi besedami povedano: želim si, da bi bila tako močna, da bi obdržala osmo mesto na lestvici ali pa se morebiti za kakšno mesto celo dvignila. K temu pa naj dodam še tole! V imenu izvršilnega odbora kluba se iskreno zahvaljujem vsem, ki so klubu med letom na kakršen koli način pomagali. Hvala tudi zvesti publiki našega kluba, saj je zelo veliko pripomogla k uspehom moštva našega kluba na prvenstvenih tekmah! In srečno novo leto vsem skupaj! " Pripravil Loj z Ojsteršek Naše letošnje delavske športne igre ZADNJE TEKMOVANJE V OKVIRU IGER - ODBOJKA! Zadnje tekmovanje v okviru naših letošnjih delavskih športnih iger, v odbojki, smo izvedli v soboto, 15. decembra, v telovadnicah RŠC Velenje. Rezultati srečanj v I. kolu predtekmovanja J. transport J. gradnje 0 2 b.b. A OP Družbeni standard 2 0 b.b. ESO-KVD Gradbena dej. 0 0 b.b. J. Skale J. Preloge 0 2 ESO-EO J. mehanizacija 0 2 Pl astika Zračenje 2 0 b.b. Zunanja dej. RŠC-RPP 2 0 b.b. Priprave Mizarska dej. 2 0 b.b. Tiskarna ESO-SO 0 2 Avtopark RLV-DSSS 0 2 b.b. Klasirnica TEŠ-Proizvodnja 1 2 J. Pesje TEŠ-Vzdrževanje 0 2 Prosta je bila ekipa DSSS SOZD. Rezultati srečanj v II. kolu predtekmovanja J. gradnje J. mehanizacija 0 2 b.b. Plastika ESO-SO 2 0 DSSS SOZD Zunanja dej. 0 2 b.b. RLV-DSSS AOP 2 0 TEŠ-Vzdrževan je TEŠ-Proizvodnja 2 0 J. Preloge Priprave 0 2 Rezultati srečanj v III. kolu predtekmovanja Zunanja dej. : Priprave 0 : 2 Plastika : TEŠ-Vzdrževanje 2 : 0 RLV-DSSS : J. mehanizacija 0 : 2 Izidi finalnih tekem Priprave : J. mehanizacija 0 : 2 Plastika : J. mehanizacija 1 : 2 Priprave : Plastika 1 : 2 Končna lestvica 1. J. mehanizacija 27 točk 2. Plastika 25 3. Priprave 24 4. RLV-DSSS 23 5. TEŠ-Vzdrževanje 22 6. Zunanja dejavnost 21 7. ESO-SO 20 8. J. Preloge 19 9. AOP 18 10. TEŠ-Proizvodnja 17 11. J. gradnje 16 12. ESO-EO 15 13. J. Pesje 14 14. Tiskarna 13 15. J. Skale 12 16. Klasirnica 11 Druge OZD niso poslale svoje ekipe na to tekmovanje. Spodaj objavljamo še končne rezultate naših letošnjih delavskih športnih iger, saj z odbojko smo letošnje igre končali. Ti rezultati nedvomno kažejo lep uspeh organizatorjev letošnjih iger, to je predvsem referentov za šport in rekreacijo, prav tako pa uspešnost naših delavcev športnikov in njihovih ekip. Seveda uspeh vseh referentov in ekip ni enak. Vendar pohvaliti kaže ob koncu leta vse - uspešnejše in najuspešnejše brez zadržka, manj uspešne pa z opombo, naj v prihodnjem letu nekoliko bolj skrbno sodelujejo pri naših delavskih športnih igrah. Boris LISA C, delovna skupnost AOP Lep uspeh nogometašev Klasirnice Nogometna ekipa temeljne organizacije RLV Klasirnice, ki jo vidimo na sliki (skupaj s Hermanom Arličem, predsednikom delavskega sveta Klasirnice), si je priborila naslov letošnjega občinskega prvaka v delavskem malem nogometu, saj je v finalnem tekmovanju premagala vse svoje nasprotnice: ekipo TOZD Gorenje-Ser-vis s 4:2, ekipo TOZD Vegrad - Gradnje s 7:1 in ekipo Ere prav tako s 7:1. Za doseženo prvo mesto ji iskreno čestitamo! Komisija za šport in rekreacijo v SOZD REK Velenje Končni rezultati naših letbšnjih delavskih športnih iger MESTO EKIPA SMUČANJE ŠAH KEGLJANJE RIBOLOV KROS MINI GOLF NOGOMET ROKOMET ATLETIKA PLAVANJE NAMIZNI TENIS STRELJANJE ODBOJKA SKUPAJ TOČK ŠPRTNI REFERENT 1. J. mehanizacija 22+4 21+4 27+4 19+3 20+3 25+4 18 25 21+3 25+3 18+2 24+4 27 326 Nande Korpnik 2. TEŠ-Vzdrževanje (z 25+4 25+4 16+4 16+3 24+3 11+4 22 27 22+3 27+3 27+2 23+4 22 321 Nino Ošlovnik Inženiringom in DSSS) 3. Klasirnica 21+4 11+4 20+4 21+3 25+3 21+4 25 24 20+3 24+3 25+2 27+4 16 314 Janko Špindler 4. ESO-Elektro obrati 27+4 10+4 18+4 23+3 22+3 23+4 27 18 27+3 23+3 12+2 19+4 15 298 Ivan Druks 5. J. Preloge 13+4 18+4 24+4 25+3 17+3 22+4 19 19 23+3 21+3 20+2 22+4 19 296 Milan Čepelnik 6. Priprave 12+4 23+4 22+4 14+3 18+3 27+4 20 22 17+3 19+3 22+2 16+4 24 290 Ivo Hojan 7. ESO-Strojni obrati 19+4 24+4 10+4 17+3 27+3 12+4 12 7 25+3 22+3 23+2 21+4 20 273 Štefan Obal 8. Zračenje in Kopalnica 11+4 22+4 25+4 13+3 +1 24+4 21 20 19+3 13+3 13+2 12+4 - 225 A dem Biščič 9. ESO-KKO, VTO, DSSS 24+4 9+4 14+4 20+3 23+3 17+4 15 8 16+3 14+3 24+2 +1 - 215 Vlado Berlot 10. J. Skale +3 14+4 15+4 25+3 15+3 15+4 24 13 15+3 +2 16+2 14+4 12 210 Ivan Meh 11. Plastika 16+4 20+4 5+4 - 21+3 16+4 23 23 +2 +3 17+2 10+4 25 206 Drago Ta m še 12. AOP 15+4 12+4 9+4 - 14+3 8+4 5 15 14+3 18+3 21+2 18+4 18 198 Boris Lisac 13. RLV-DSSS +2 27+4 3+4 19+3 13+3 +1 4 9 24+3 + 1 19+2 20+4 23 188 Franc Vedenik 14. RŠC-RPP 20+4 - 23+4 27+4 + 1 18+4 13 21 + 1 - 14+2 25+4 - 184 Gvido Ovnik 15. Tiskarna +3 15+4 12+4 12+3 - 20+4 2 12 - 20+3 9+2 13+4 13 155 Marko Boruta 16. J. transport +2 13+4 13+4 15+3 +1 9+4 17 14 18+3 16+3 - 11+4 - 154 Matjaž Klemenčič 17. 14+4 - 21+4 22+3 - 10+4 14 10 - 15+3 - 9+4 14 151 Avgust Oblak 18. A vtopark 18+4 19+4 7+4 12+3 19+3 19+4 16 16 - - - - - 148 Ivan Pogladič 19. J. gradnje - 16+4 6+4 - 16+3 6+4 10 11 - 17+3 10+2 15+4 16 147 Drago Veselinovič 20. Zun. dejavnost +1 - 8+4 - +2 14+4 11 17 - + 1 15+2 8+4 21 112 Jože Kompari 21. TEŠ-Proizvodnja 17+4 - 19+4 +1 - 7+4 8 - - +2 - 17+4 17 104 Nino Ošlovnik 22. Družbeni standard 10+4 17+4 17+4 - - 13+4 9 - +2 12+3 - - - 99 Drago Kostajnšek 23. EFE in DSSS SOZD (z Zavarovanjem) 23+4 - 11+4 +2 - +1 6 - +2 “ 11+2 +1 67 Niko Pečovnik 24. Miz. dejavnost _ _ 4+4 _ _ - 3 - - - - - - 11 Stanko Kutnjak 25. Grad. dejavnost +1 - - - - - 7 - - - - - - 8 Mirko Simončič Nekaj misli na rob letošnji poletni turistični sezoni Čeprav se spomini na letošnje počitniško potepanje po jadranski obali, po naših hribih in tujini počasi že umi kajo za zaveso pozabe, nikakor ne kaže pozabiti prav vseh razlogov, zakaj smo dopust preživeli lepo in zakaj manj prijetno. To pot bom namerno pozabil svetlejšo plat mojega letošnjega oddiha na morju, ker se bojim, da bodo ob njej zvodeneli ugovori zoper obnašanje naših turističnih delavcev, ki jih - kot kaže - izkušnje iz minulih let niso prav nič naučile. Da je to res, sem se prepričal v avtokampu Runke, kjer sem letos z družino preživel na splošno še kar prijeten oddih. Kaj me je motilo? Doslej sem q razlikovanju domačih in tujih turistov slišal le od prijateljev in znancev, nekaj pa sem o tem po javu zvedel tudi iz časopisja. V Runkah pa sem to razlikovanje občutil na svoji koži... Ne le, da so "devizni" gosti imeli prednost pri postrež bi v restavraciji počitniškega kompleksa, oni so imeli tudi edini možnost, da so svoje avtomobile parkirali poleg svojih šotorov in počitniških prikolic, medtem ko smo se domači turisti z našimi avtomobili morali umakniti na parkirišča zunaj kampa. Morda sta to res malenkosti, ki nasproti drugim nepravilnostim komaj kaj pomenita, nikakor pa ne morem ostati neprizadet ob stališču nekega delavca v tem kampu, ki mi je brez ovinkov povedal, da komur v Runkah ni všeč, gre lahko drugam. Na morje nisem prišel zato, da bi tudi tistih deset dni razmišljal o naporih za stabilizacijo našega gospodarstva ; med ukrepi ima zanesljivo pomembno vlogo tudi količina deviznega priliva od turistov, ki zmanjšuje naš zunanje trgovinski primanjkljaj. Vendar ti napori ne smejo sloneti na prepričanju, da moramo za vsako ceno - torej tudi za ceno počutja domačega turista -iztržiti čimveč deviz. Ob tem razmišljanju se mi poraja še ena misel... V tej brezkompromisni bitki za devize gredo naši turistični delavci velikokrat predaleč. Tako zelo se že spozabijo, da verjetno ni več daleč čas, ko se bodo nad tem zamislili celo tujci. Nekateri med njimi že godrnjajo nad "celovitostjo’1 naše turistične ponudbe, ki se v glavnem začne in največkrat tudi konča pri tem, kar je dala že narava. Seveda nekaterim to zadostuje, drugi pa vihajo nosove; nedvomno so oboji v dilemi ali oditi na dopust v turistično razvitejši državi Italijo in Španijo ali v turistično manj razvito Jugoslavijo. Mnogi se zaenkrat še odločajo za našo državo, in to predvsem zaradi naše notranje politične trdnosti, ki jo v Italiji in Španiji pogrešajo. Seveda ne mislim, da bodo naši ljudje politično manj trdni, če jih bodo naši turistični delavci izigravali na račun tujcev. Menim le, da s svojim neodgovornim obnašanjem in (tudi) razlikovanjem vnašajo nejevoljo, ki je nemalokrat razlog, da se naši ljudje odločajo za odhajanje na dopust v tujino, kjer so - to lahko rečem brez bojazni, da bi mi kdo lahko očital pomanjkanje skromnosti - spoštovan gost, kamorkoli že pridejo. Tega bi se nedvomno morali zavedati tudi v Runkah, in to še zlasti zavoljo tega, ker ta avtokamp obstaja že deset let, vendar se razen s čistimi sanitarijami (! ) prav z ničemer ne more pohvaliti. Še s športnimi objekti in otroškim igriščem ne, saj je oboje v dokaj zapuščenem stanju, da premajhne trgovine niti posebej ne omenjam. Mar bomo domači turisti res drugorazredni turisti vse dotlej, ko bo turistična reka odtekla mimo naših nadvse lepih krajev in obal v tiste države, kjer turistični delavci ne zapostavljajo domačih turistov pred tujimi, ampak vidijo v obojih le zabave in počitka željne goste? Ivan Jelen PRODAM Prodam zelo dobro ohranjen pralni stroj GORENJE 663. Informacije dobite po telefonu 851 108, Velenje. ZA SALO IN ZA RES Nekaj zbranih od vsepovsod Z "RADIA ERIVAN" Vprašanje: Kako je pravzaprav z dedkom Mrazom, ali še kdo verjame vanj? Odgovor: Vsekakor. Najbolj tisti, ki se jim ni posrečilo letos dobiti premoga. Vprašanje: Žena bi rada silvestrovala na morju, jaz pa v hribih. Poznate kakšen kompromis? Odgovor: Da:na morju! VSEM PRIZADEVANJEM NAVKLJUB — Fantje, kaj pa, če bi eden pogledal, če ni morda v koreninah kaj narobe, da tako hitro raste PIKA NA I Novi podnajemnik si ogleduje stanovanje. "Kaj pomeni ta veliki madež na zidu?" "Pred vami je tu stanoval neki izumitelj, ki je večno eksperimentiral z novimi eksplozivi," pravi gospodinja. "Potemtakem je to madež od eksploziva?" "Ne, to je izumitelj." Star dedek Mraz sloni pijan ob šanku in toži, kako krivično je življenje. "Poglejte me," pravi natakarju, "vas vidim kar dvakrat , mene pa sploh ni. " "Ali veste, kdo je pravi pivec?" "Seveda, to je moški, ki odpre steklenico viskija in odvrže zamašek." — Tako, naše nagrajevanje vodilnih uslužbencev je v glavnem v redu, najti moramo samo še kriterije, kako smo do teh postavk prišli PLUS DVE OD DRUGOD - MORDA IZ VELENJA? - Rad bi govoril s šefom. - Ga ni tukaj. - Pa sem ga videl skozi okno! - On pa vas ! Tri iz zbirke karikatur Milana Mavra "Humoristova petletka" - Stara mama, zakaj pa je zadnje čase toliko porok popoldne? - Ker so neveste dopoldne še v šoli! Zbrala Vesna Kores DVE ORIGINALNI OJSTERŠKOVI GASILSKA Kjer gori, tam nas ni, kjer se pije, tam smo vsi! BAHANJE Tončka: Mi imamo pa nov avto! Tine: Mi imamo pa novo hišo! Tončka: Mi imamo pa bogatega strica! Tine: Moja mama pa ima dva ateja! Tončka: Mi pa smo dobili avto premoga, vi pa ne... — Jaz bi že bil za nagrajevanje po delu — samo kdo mi garantira, da bo to nagrajevanje res ostalo samo pri delavcih Strokovne službe občinskih skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Laško, Žalec, Mozirje, Velenje ter zakonska svetovalnica pri Centru za socialno delo v Celju objavljajo PROGRAM PREDZAKONSKEGA SVETOVANJA za obdobje od 1 . 1. 1980 do 30. 6 . 1980 Predzakonsko svetovanje za osebe, ki so se odločile skleniti zakonsko zvezo, je pomembna novost slovenske družinske zakonodaje . Namen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih želja, da ustvarijo ubrano skupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo in da svojim otrokom omogočijo srečno otroštvo. Z dnem 1. 1. 1980 začne veljati določilo "zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih",da morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, pred sklenitvijo zakonske zveze obiskati zakonsko svetovalnico ter ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze predložiti matičarju potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico. Občani se predzakonskega svetovanja praviloma udeležijo v občini, kjer imajo stalno prebivališče, če pa želijo, se ga lahko udeležijo tudi v drugi občini. Program predzakonskega svetovanja se bo izvajal: v občini Šmarje pri Jelšah: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Ob- * činske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah št. 4 (v sobi št. 2) ter - vsak prvi petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupnih služb SIS v Šmarju pri Jelšah št. 4 (II. nadstropje); v občini Šentjur pri Celju: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur, ul. Leona Dobro-tinška št. 2 (nad tehnično trgovino Merx) ter - vsak drugi petek v mesecu ob 15. uri v prostorih nove zgradbe družbenopolitičnih organizacij in SIS v Šentjurju, ulica Dušana Kvedra (v II. nadstropju, sejna soba št. 1); v občini Slovenske Konjice: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti so cialnega skrbstva Slovenske Konjice (soba št. 2), Partizanska 17 (stara občina),ter - vsak tret ji petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupščine občine Slovenske Konjice, Partizanska 17; v občini Laško: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti so cialnega skrbstva Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec),v sobi št. 8, ter - vsak četrti petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi SIS Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec); v občini Žalec: - vsako sredo od 8. do 16. ure ter - vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 15. uri v Zdravstvenem domu v Žalcu (vi. nadstropju); v občini Mozirje: - vsako sredo od 8. do 16. ure ter - vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih Skupne službe SIS Mozirje; v občini Velenje: - vsako sredo od 8. do 16. ure ter - vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, Kidričeva 23; v obč.ini Celje: - vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Zakonske svetovalnice pri Centru za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6 (II. nadstropje, soba št. 2),ter - vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob 15. uri v dvorani Obrtnega združenja Celje, Gregorčičeva 6 (pritličje). V vseh občinah pričnejo z izvajanjem predzakonskega svetovanja zadnjo sredo v mesecu decembru 1979 (od 8. do 16. ure). RUDAR - INFORMATOR: Glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Velenje (Velenje - Rudarska 6, telefon h.c. 851 100) Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata: a) delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Franc Avberšek (RLV - J. Preloge), Franc Kos (RLV - J. Preloge), Vili Romih (RLV - J.Pesje), Ivan Jelen (RLV - J.Škale), Ludvik Hribar (RLV - J. mehanizacija in J. transport), Franc Miklavčič (RLV - J.gradnje), Anton Čas (RLV - Priprave), Franc Druks (RLV - Klasirnica), Franc Kramer (RLV - Zunanja, Gradbena in Mizarska dejavnost), Anton Ribarič (RLV - delovne skupnosti), Maks Lomšek (TE Šoštanj), Pavle Planinc (ESO), Roman Rebernik (Plastika), Emil Medvešek (Avtopark), Mile Maksimovič (EFE), Silvo Pešak (TISK), Dragica Zupanc in Mirko Žolnir (delovne skupnosti SOZD); b) delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Teodor Jelen (DSSS SOZD - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD - glavni in tehnični urednik), Bojan Ograjenšek (DSSS SOZD - novinar), Vesna Kores (DSSS SOZD - tajnica glasila), Lojze Ojsteršek (DSSS SOZD - fotografske storitve), Mirko Bizjak (predstavnik KPO SOZD - stalni sodelavec), Drago Bahun (tajnik organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij SOZD - stalni sodelavec), Majda Pirš (referentka za informiranje v TE Šoštanj - stalna sodelavka), Tone Šeliga (predstavnik OK SZDL Velenje - stalni sodelavec). Predsednik uredniškega odbora: Anton Ribarič • Naslov uredništva: Velenje - Prešernova 5 (DSSS SOZD - telefon h.c. 851 100, interno 260 - soba 31 nad pošto Velenje). Tiska TISK REK Velenje (Velenje - Celjska cesta, telefon 850 566 ali 851 630• Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada v višini števila zaposlenih + 100 izvodov. Novoletna nagradna križanka 1 ČLOVEKO SL0V7E ullMLEC RASTL. hrane neprib= TEN SPIS ZASTRU- PITVE Sestavil In M .Lomšek uruRPA ■ Gl JA VRSTA LETALA RIBJA •JAJČECA GLAV. ŠTEVNI K KAMNINA Avale KRALJEVIM POP HIMALAJO HUDA Melka LOŠČ Tovarna Gospod. Opreme. VELENJ5 = KA SOZD VELI KES.A OBSEDA STRESANJE DREVES JUNAK ENEIDE ZNIŽANI SLIKANJE (oingL) REKA V ROMUNIJI PREBIVALEC BEOCIJE MESTO V ZRN ŠPORTNA JADRNICA DEL VOZA PREBIVAL' KA GANE VULKAN NA HAVAJIH HČERIMM02 POSLEDICE :EMRL0= STI INTEN = ZI VEN SLOVEN SKA PES= NICA(V,<*,J ETER (srbohrv.) MAKED. MOŠKO IME švicarski PRA * KANTON OZNAKA NA RECEPTU tAHLA ROSA Tasta N t kota UPANJE ŠOTO ČN IGA TARE DREVESNA V/LA CERKOVNIK AMER. MOŠKO IME MESTO V BIH .znano iz NOJS Orq.Zdr. Marodoi/ UKROČENA Žival AMERIŠKI MUZIKO- LOG PLATINA ZENSKO ZDRAVJU £*OPL7IVO ZELIŠČE OLIO (fonet.) NASPROT* ŠALJIVO" EDEN ORAMŽADE SARAJEVO TEORIJA RAZDEJJ/= VOSTI NA KVANTE PRITOK RENA IZ ŠVICE SVETI PT1 STARIH “ PŽANOV »UŠIK AFRIŠKI VELETOK MM5KAS6 RIMSKA 4 BEOGRAD KIRURŠKA PRIPRAVA PRANJE MESTO V FRANCIJI AVIGNONA NASLOV ROMANA M GORKEGA ■JUDOVSKI POMLAD. MESEC RIMSKA 999 SVETOP/-SEMSKA OSEBNOST Aoo m1 SOGLASNIK FRANCOSKA REKA shramba ZA VINO PREGOVOR IZREK ČEBELAR. STROKOV - MEDMET ZANIKANJA NAUK O RITMU ČEZMERN /ŽIVALCI TABLET PRIPOMOČKI ORANJE VUL60 (okrq.; SOVJETSKI SLIKAR A/ckSonder sladka ALKOHOL, PIJAČA r;&i< Popovič Koča GRŠKI BO a SMRTI OSEBNI IMEK STARORIM. NADZORNIK 3AV. ZGRADB FRANCOSKI ŽUPAN CASOMER ZAGREBŠKI TEDNIK HA15TR0RJE (Srbohrv.) Etektro-KarcUo - NIČLE STALIŠČE HOLMU LJUDSKA knjiga GORA NA OTOKU PALAV4NU PRODAJALKA RATLUKA FOSFOR ALUMINIJ SOL OKSALNE KISLINE UGANKARSKI SLOVARČEK e AISNE - francoska reka, levi pritok Oise, izvira v Argonih, APOKRIF - nepristen, podtaknjen, ponarejen spis ali listina, GERAŠIMOV - Aleksander Mihaj-lovič (1881-1963), sovjetski slikar socialistični realist, MAUNA KEA - vulkan na Havajih, 4 208 m, OKORN - Jože (1897-1944), slovenski čebelarski učitelj, ogromno je storil za napredek umnega čebelarjenja, ORANGE - mesto v Franciji, ob avtocesti St. Etienne - Marseille, severno od Avignona, ORFERODE - mesto v ZRN ob meji z DDR, REESE - Gustave, pomemben ameriški muzikolog, TEETH - najvišja gora na otoku Palavanu na Filipinih, 1 798 m, TENAKEL - kirurško držalo za ude, ali držalo za rokopise pri stavnem stroju Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja do torka, 15. januarja. Izmed pravilnih rešitev bomo tri nagradili s knjižnimi nagradami v vrednosti 250, 150 in 100 dinarjev. Uredniški odbor. Srečno! Prijetno silvestrovanje!