h Sava
Uraro
4. XVII	4. MAREC 1977
Seia delavskega sveta
V	četrtek, 24. februarja, je bila skupna seja dosedanjega in novoizvoljenega delavskega sveta delovne organizacije. Iz obsežnega dnevnega reda povzemamo nekaj pomembnejših obravnav.
—	Po poročilih o delu posameznih izvršilnih organov pri delavskem svetu delovne organizacije in po razpravi o poročilih je predsednik Anton Bajuk predlagal razrešnico tem organom in dosedanjemu delavskemu svetu. Takoj ;za tem je bil konstituiran novi delavski svet delovne organizacije.
V	enem od naslednjih Informatorjev bomo objavili poinmenski seznam delegatov in namestnikov.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Ivan Tomplak, za namestnika pa tov. Desimir Miloševič iz skupnosti tozdov Vulkan Niš. Delavski svet je nato na predlog kadrovskih komisij sindikata in ZK ter izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata potrdil — člane izvršnih organov delavskega sveta delovne organizacije.
—	Na seji je bil potrjen predlog razpisne komisije za imenovanje namestnika glavnega direktorja. Rajpisna komisija je predlagala, da se na to delovno mesto imeuje dipl. inž. Bruno Skumavec, dosedanji direktor tehničnega sektorja.
Ivan Tomplak-predsednik delavskega svela delovne organizacije
Člani novoizvoljenega delavskega sveta delovne organizacije so na svoji prvi seji, 24. februarja 1977, izvolili za predsednika Ivana Tom-plaka, izmenskega delovodjo iz tozda Polizdelki, TAP.
Tov. Tomplak se je rodil 14. 7. 1946 v Špitaliču v Tuhinjski dolini. V Savo je prišel leta 1963. Končal je poklicno gumarsko, leta 1976 pa še delovodsko šolo. Novoizvoljeni predsednik delavskega sveta je bil že doslej družbenopolitično aktiven, cenjen pa je tudi kot vesten in dober delavec. Leta 1968 je bil predsednik mladinskega aktiva valjarne in član tovarniškega komiteja mladine, leta 1969 je bil član centralnega delavskega sveta delovne organizacije, nato član upravnega odbora, od 1972 do 1974 vodja delovne skupine. Pred dvema letoma so ga izvolili za predsednika delavskega sveta tozda Polizdelki in člana delavskega sveta delovne organizacije.
OB 8. MARCU
Mnenja so različna: eni trdijo, da je bilo narejenega veliko, drugi trdijo, da malo, za položaj delovne žene v samoupravni socialistični družbi. Kakorkoli — vsega še ni. In najbrže vsega še kmalu ne bo. To ni napoved pesimista, ampak izkušnje kažejo tako.
Od začetka naše revolucije do danes se je položaj žensk v Jugoslaviji ničkolikokrat spremenil na bolje.
Vsako obdobje je od njih zahtevalo njihov delež in vsakemu obdobju so ga dale. Zahteve in možnosti so se spreminjale. In se bodo. Tako v osnovni celici družbe, pri delu v tovarni, v krajevni skupnosti in v družbi kot celoti.
Prav gotovo še danes ponavljamo, da je treba dati delovni ženi tudi ustrezno mesto v procesu družbenega upravljanja. Toda ne tisto formalno, pač zaradi strukture, ampak tisto pravo, vsebinsko, vplivno. Mesto, kjer bo bolj občuteno sodelovala pri razreševanju številnih vprašanj dela in življenja. Še posebej zato, ker je npr. v Kranju zaposlenih kar 30 odstotkov žensk. Tudi zato, ker bremena še zdaleč niso enakomerno porazdeljena med žensko in moškim.
Uveljavitev žensk v samoupravni družbi ne bo prišla sama po sebi, ne z resolucijami in ne z dekreti. Obe takoimenovani »strani« bosta morali narediti svoje. Skupaj! Predvsem z izobraževanjem, z osveščanjem..., ker marsikje zgolj predsodki, miselnost zavirajo napredek. Ker se z izobraževanjem in osveščanjem tudi medsebojni odnosi humanizirajo, poglablja se razumevanje in tovarištvo.
In v tem so temelji odločanja, npr. o gradnji vrtcev, obratov družbene prehrane, o izboljševanju delovnih razmer, o enakomerni porazdelitvi dela žena — mož. In tako naprej.
Tale uvodnik bi lahko utemeljeval z mnogoterimi številkami, s podatki, s takimi ali drugačnimi dokazi o vlogi in prispevku jugoslovanske žene v 35-letnem obdobju, v revoluciji in v povojni graditvi. Ne, da to nima pomena, ampak to je bilo že tolikokrat zapisano in povedano, da bralca morda tokrat ne bi zanimalo. Pa še zato ne, ker so misli usmerjene k jutrišnjemu prazniku.
K želji, da vam bi voščili vsi, ki ste jim dragi in oni vam. S prijazno besedo in s spoštovanjem!
Pa še tole: resda 8. marcu oz. ženam ob tem dnevu velja posebna pozornost. Pa to ni čisto prav. Še bolj prav bi bilo, če bi jih s šopkom rož razveselili tudi katerikoli dan v letu, jih razumeli vedno, ko to potrebujejo, in jih podprli v vseh akcijah za še boljši položaj v družbi.
Vam, Savčanke pa najlepše želje!
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
2
Izbrali smo za vas
Pomen dveh obletnic
Letos se bomo s posebno pozornostjo, spoštovanjem in ljubeznijo spominjali dveh izjemno pomembnih mejnikov iz zgodovine razrednega in narodnostnega boja delavskega razreda jugoslovanskih narodov za njegove pravice: 40-letnice prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in 40-letnice ustanovitve KP Slovenije — dveh mejnikov, ko so bili ustvarjeni temelji revolucije in narodnoosvobodilnega boja, kar je delavcem priborilo lastništvo nad proizvajalnimi sredstvi. To pa je preraslo v kvalitetno novo, še bogatejšo vsebino osveščeno delavsko samoupravljanje, čigar vrh je zakon o združenem delu, ki smo ga za dan republike lani potrdili vsi jugoslovanski delavci.
Kako se bomo spominjali obeh dogodkov? Z delom, z zavestnim dograjevanjem družbenopolitičnega sistema, ki smo ga potrdili za svojega, s sodelovanjem v delu organov, kjer sodelujemo kot delegati, ter s svojim stalnim strokovnim in družbenim izobraževanjem. Poleg teh, osebnih, a za vse obvezujočih oblik in načinov, bomo obe pomembni obletnici počastili še s številnimi zunanjimi znaki, pomembnimi založniškimi dejanji na področju izdajanja družbenoslovne misli, srečanji in pogovori z udeleženci razrednega in narodnostnega boja, ki so desetletja svojega življenja izgorevali za delavsko stvar, danes pa kje v pokoju ali po krivici odrinjeni opazujejo življenje okrog sebe, ki je vrednostni odraz njihovega življenjskega boja, ko bi še vedno lahko dragoceno svetovali, s spodbujenim delom knjižnic, z nastopi amaterskih gledaliških skupin, z ljubiteljsko dejavnostjo, ki podira okvire brezosebne potrošniške družbe in gradi pristne, tople medčloveške stike, s tovariškim delom v sindikalni organizaciji, s povezovanjem v krajevni skupnosti in s proslavami.
Na tiskovni konferenci organizacijskega odbora za proslavo obeh 40-letnic, vodi ga član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS
Franc Šali, so člani organizacijskega odbora glavne in odgovorne urednike slovenskih časnikov seznanili s programom za izvedbo proslav. Na tiskovni konferenci so ponovno poudarili vlogo in pomen glasil v združenem delu ter nas pooblastili, da z vami narežemo stike.
V pripravah na proslavljanje obeh štiridesetletnic naj bi sredstva množičnega obveščanja, torej tudi glasila v združenem delu, odigrala pomembno vlogo. Objavljala naj bi ustrezne zanimive odlomke iz knjig revolucionarjev, ki so sodelovali pri obeh pomembnih mejnikih. Uredništva glasil v združenem delu naj bi še posebej v svoji delovni organizaciji oziroma svojem kraju poiskala stare revolucionarje in organizirala pogovor z njimi. Za prve dni marca pripravljata naš sektor in aktiv pri Društvu novinarjev Slovenije obisk na Čebinah in organiziran pogovor z nekaterimi vidnimi udeleženci ustanovnega sestanka, o čemer bi objavili zapis tudi v našem glasilu.
Kar zadeva literaturo, dovolite, da vas spomnimo na letošnjo drugo številko Komunista (10. januar), kjer je objavljen seznam knjig, člankov in razprav, seznam slik in virov ter pregled ostalega tiska o Čebinah. Pravočasno bosta izšli tudi pomembni Komunistovi publikaciji Zgodovinska noč na Čebinah (pripravili so jo delavci v revirskem muzeju revolucije) in knjiga Pera Damjanoviča Prihod Tita na čelo KPJ (z dodatkom Alenke Ne-dog: Tito v Sloveniji). Iz obeh knjig bomo objavili krajše odlomke.
Če povzamemo: solidarnost in tovarištvo, ki sta našla svojo najvišjo potrditev v boju za uveljavitev delavskih in narodnostnih pravic, mora ob obeh 40-letnicah še dosledneje prerasti v imperativ našega razvoja.
To so cilji, za katere se zavzemata in jih uresničujeta tovariš Tito in zveza komunistov, ki jo bo letos popeljal že v peto desetletje!
(Po informacijah RS ZSS)
Več radialnih plaščev
Poznano je, da so se savski radialni avtomobilski plašči izredno hitro uveljavili na domačem in tujih tržiščih. Zato si kolektiv TAP ne prizadeva samo za dobro kvaliteto svojih izdelkov, pač pa poizkuša ves čas količinsko proizvodnjo čim bolj povečati. Le na ta način bo mogoče zadovoljiti vedno večje povpraševanje po naših radialkah.
Z vključevanjem novih proizvodnih zmogljivosti ter z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv, predvsem z večjo produktivnostjo smo doslej mogli iz leta v leto znatno povečevati proizvodnjo avtoplaščev, pri čemer seveda levji delež odpade na radialno pnevmatiko. Tako je poprečna dnevna proizvodnja v letu 1976 porastla za 9,3 % nasproti predlanski. Tudi za letos načrtujemo precejšnje povečanje proizvodnje, hkrati pa tudi prestruktuiranje asortimana v korist radialnih plaščev.
V vrsti delovnih zmag smo 10. februarja zabeležili še eno. Prvič v zgodovini Save nam je uspelo v
enem dnevu izdelati več radialnih plaščev kot diagonalnih. Pri tem pa je istočasno bil dosežen tudi dnevni proizvodni rekord 7.537 plaščev. Ta dan je bilo izdelanih 3.785 radialnih in 3.752 diagonalnih avtomobilskih plaščev.
Morda je zanimivo omeniti še nekaj. Naključje je hotelo, da je minulo skoraj natančno 6 let od 9. februarja 1971, ko je bil v Savi izdelan prvi radialni plašč. Kolikšen napredek je bil dosežen v teh letih, pričajo nekatere številke. V času, ko je bila v Savi razvita prva ra-dialka, smo dnevno izdelovali komaj nekaj čez 3000 diagonalnih plaščev dnevno. Torej 40 % današnjega obsega. Tudi ostali del Save na kranjski lokaciji je napredoval, saj je celotna proizvodnja v letu 1970 znašala 22.681 ton izdelkov. Lani pa smo izdelali 38.378 ton izdelkov.
Več o savskih radialnih plaščih in o ljudeh, ki jih ustvarjajo, bomo pisali prihodnjič.
V Toni je bilo cepljenje proti gripi
Kot ponavadi je bilo tudi to zimo k domačemu, preizkušenemu sred-v Totri organizirano preventivno stvu za preventivno odganjanje cepljenje proti gripi. Cepljenje je gripe — »antigripinu«. izvedla zdravniška ekipa iz Save.
Ker je bilo cepljenje opravljeno na Ne glede na to lahko ugotovimo, podlagi prostovoljne prijave, cep- da je bilo cepljenje uspešno, saj se ijencev ni bilo pretirano veliko. do sedaj še niso pojavila gripozna Izgleda, da se je večina raje zatekla obolenja.
Načela in gesla
— Kontrola, kritika in samokritika so koristne in potrebne, sicer družba drsi v nekvaliteto.
— Vodja mora biti osebno angažiran v vsaki fazi dela, a celotni pristop mora biti elastičen in human, ne pa avtoritativen in tog. To je učinkovitost, to je uspeh in vse to je treba podpirati.
— Eden od razlogov za formiranje tozdov je, da ljudje dobijo oz. jim vrnemo smisel odgovornosti za profit in izgubo.
—	Vsako podjetje je živ organizem in njegova struktura se mora prilagajati spremembam forme in cilja podjetja.
—	Tudi formalno dobra organizacijska struktura postane neučinkovita, če so odnosi slabi.
—	Za uspeh podjetja je zelo važno, kako raste volumen prodaje. Z drugimi besedami: pazi na prodajo in s pogojem, da stroški ne rastejo nekontrolirano, se bo dobiček sam ustvarjal.
—	Denar predstavlja univerzalno mero vrednosti ciljev, olajša primerjavo, kontrolo in osredotoči pozornost na dejstvo, da končni rezultat mora biti rentabilno delo.
—	Izobraževanje ni samo splošno kulturno delo, ni samo humanizem, ni samo socialno in politično vprašanje, ampak z vidika gospodarjenja v prvi vrsti nadvse važna gospodarska postavka, ki mora z vso svojo težo in rentabilnostnim računom priti v gospodarske kalkulacije.
—	Najvažnejša dejavnika proizvodnje sta človek in njegovo delo.
—	Človek, ki hoče biti skrajno dominanten, ne bo dober vodja, ampak diktator.
—	Največ napak pri ocenjevanju delovnih mest izvira iz neobjektivnega vrednotenje dela.
—	Nekatera delovna mesta so više vrednotena samo zato, ker spadajo v neko privilegirano skupino.
—	Tudi v najbolje organiziranem podjetju se nabere v letu dni teliko sprememb, da najboljša ocena delovnih mest zastari.
K. A.
Obisk v Kamniku
člani aktiva invalidnih delavcev Sava Kranj so 17. februarja obiskali dom za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku; obiska se je udeležilo 45 Savčanov.
Med obiskom so si naši sodelavci ogledali prostore doma, in sicer: malo šolo, fizioterapijo, učne delavnice in internat.
V	razgovoru z oskrbovanci in skrbniškim osebjem so bili Savčani seznanjeni s težkim življenjem prizadetih.
V	domu je 190 težkih invalidov, kot so paraplegiki, hudo poškodovani v prometnih nesrečah, težji bolniki sladkorne bolezni in mnogi drugi,
ki se lahko gibljejo samo v invalidskih voziščih in ob pomoči oskrbovalnega osebja.
V času rehabilitacije oz. bivanja v domu invalidi opravljajo razna primerna ročna dela, kot je kro-jaštvo, šiviljstvo in drugo.
Naši sodelavci so se za gostoljubnost zahvalili in ob tej priložnosti izročili invalidom v domu skromna darila.
Po končanem srečanju so se udeleženci izleta ustavili na večerji; na družabnem večeru je za dobro razpoloženje poskrbel Maks s harmoniko.
3
Gospodarjenje

Ni in kvaliteto našega dela
Poleg besed produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost je beseda kvaliteta gotovo največkrat uporabljena v naših programih, poročilih, sklepih, v akcijskih programih itd. To je povsem razumljivo, saj je kvaliteta našega dela in naših proizvodov eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na naš gospodarski položaj, na našo uspešnost in ne nazadnje na naš ugled med potrošniki.
Da je kvaliteta naših izdelkov na visoki ravni, ni treba posebej pisati. Če ne bi bilo tako, bi se presneto zvijali zaradi prodajnih krčev, saj bi bila skladišča do vrha polna.
Toda kvaliteta izdelkov ni dana sama po sebi. Zanjo se je treba dobesedno boriti in praktično vsak delavec Save lahko vpliva nanjo. Kako? Tudi kadrovik na primer? Da, vsakdo! S tem, da vsakdo opravi svoje delo kvalitetno. Že pred pričetkom proizvodnje, med njo in po tem.
Kako delamo? Kakšen je naš odnos do surovin, kakšna je njihova kvaliteta? Kolikšen je '% slabe kvalitete v proizvodnji, koliko zvozimo na smetišče? Kje bi kvaliteto dela in izdelkov lahko še izboljšali in s čim?
S temi vprašanji sem nagovoril tov. Mirka Bedekoviča, dipl. inž., direktorja sektorja za kakovost in zanesljivost.
Ko govorimo o kvaliteti, se nehote spomnimo velikih tovarn — koncernov, ki so si ustvarili svoj sloves izključno na podlagi dobre kvalitete svojih izdelkov. Zato zaradi dobrega slovesa tovarne dostikrat ukinejo kak izdelek, ki ni vrhunske kvalitete, včasih celo zahtevajo svoje izdelke nazaj v tovarno, da kaj izboljšajo (včasih je pa to tudi reklamni trik), vendar je vedno čutiti izredno pozornost. Vedo, da se dobri izdelki prodajajo sami in to dostikrat tudi na račun cene. Zato
Mirko Bedekovič
tudi reklamacije niso veren odraz kvalitete izdelkov. Delovna organizacija Sava na lokaciji Kranj ima le 0,2 %' reklamacij z ozirom na vrednost prodajne neto realizacije, kar pa znaša vseeno ugledno številko 3,809.000 novih din.
Reklamacija je dostikrat v zvezi z vrednostjo izdelka, »opravljanje« slabega izdelka pa je menda stvar slehernika. Zato je izdelek slabe kvalitete potencialna nevarnost tudi za vse ostale izdelke neke tovarne in uniči učinek še tako močne uradne reklame. Saj veste, koliko verjamemo znancem in kako se pred važnejšimi nakupi z njimi posvetujemo.
Naša tovarna Jc vedno slovela po izredno dobri kvaliteti izdelkov.
Tudi v času po vojni, ko je surovin primanjkovalo, so znali zagotoviti dobro kvaliteto. Naši kadri so vzgojeni v duhu kvalitete, to je del nas samih in vsakemu delavcu se zdi razumljivo in potrebno, da so surovine pregledane, ko pridejo v tovarno, da tekoča kontrola spremlja izdelke v toku procesa, da prevzemna kontrola kontrolira izdelke od zapustitve neke faze izdelave, posebno pa, ko izdelek zapušča tovarno.
Tako je bil v letu 1976 vrednostni normativ kvalitete dosežen 97,61 %, kar je za 0,39 % boljše kakor v letu 1975 oz. za 1,03 % višje, kakor smo normativ kvalitete planirali. Vrednost boljše kvalitete izdelkov (nad-normativne) je znašala kar 14 milijonov novih dinarjev (1,4 milijarde starih dinarjev) glede na bruto prodajno ceno.
O kvaliteti naših izdelkov pa lahko govorimo le, če upoštevamo vso našo proizvodnjo, ne le izbrane izdelke z dobrim normativom oz. kvaliteto. Na žalost to ni tako. Strojno kontrolirana količina izdelkov je bila le 88 %, k temu dodatno še 7,5 % izdelkov kontroliranih ročno, tako da je bilo kontrolirane skupno 95,5% proizvodnje oz. 36.685 ton izdelkov (brez odpadnih izdelkov). Le 86 % izdelkov pa je upoštevanih pri nagrajevanju delavcev po kvaliteti.
Slika pa ne bi bila popolna, če k navedenim številkam ne bi priključili še izgubo zaradi razvrednotenja zmesi in osnovnih polizdelkov, ki je znašala v letu 1976 1,09 milijona novih dinarjev. Tako najdemo tudi delen odgovor na vprašanje, kje so še naše rezerve, da bi jih izkoristili.
Izredno aktivni smo sedaj na področju porabe surovin, kajti tukaj so dejansko naše glavne rezerve. Vse surovine tehtamo ob vstopu v tovarno. Po določitvah bruto teže, specifikaciji tare, odstopanj osnovnih enot teže surovin od poprečne teže, določujemo neto težo prispelih surovin. Delo je precej obširno, zahtevno in zamudno, ker ima tudi ista surovina, vendar od drugega dobavitelja, tudi drugo neto težo in taro, tako da šablonsko določanje neto teže ni zanesljivo.
Podobno spremljamo odpadke: težo odpadka, izdelanega v nekem
tozdu, predaja tozd s čekom nabavni službi, isti odpadek spremlja tudi kontrola, ki ga specificira na odpadek pri predelavi (A) in odpadek pri preklasifikaciji izdelkov (B). Za ta proizvodni odpadek določene kesone pred odvozom iz tovarne tehtajo naložene z odpadkom na naši industrijski mostni tehtnici. Tako je trdni odpadek res že verodostojno s treh strani zajet. Reči moram, da so te količine odpadkov, ki jih odpeljemo iz tovarne, ogromne. K temu trdnemu odpadku moramo prišteti še odpadek topil (bencina, acetona, toluena, di-mentilentilketona itd.), ki izhlapijo ob izdelavi naših izdelkov. Nemajhne količine surovin pa so tudi v naših izdelkih nadnormativne teže. Delno je tukaj krivda v neažurirani dokumentaciji, delno pa v proizvodni disciplini. Ne smemo se potem čuditi, če vsota teh odpadkov dosega več kot tisoč ton. To je odpadek, ki je pretežno izdelavno pogojen, vendar je tudi velik procent odpadka posledica malomarnega dela. Z nekaterimi ukrepi se bo dalo tudi to stanje izboljšati. Predvsem mislim tukaj na predlog nagrajevanja prihranka materiala. Smisel tega nagrajevanja je v tem, da je na delovnih mestih, kjer ta odpadek je in kjer se odpadek lahko meri, delavec ali skupina delavcev nagrajena za prihranek materiala.
Predlagana je bila sprememba nagrajevanja po kvaliteti. Nov predlog vključuje vse zaposlene delavce Save, in sicer je nagrajevanje po kvaliteti dela odvisno od dosežene kvalitete dela posameznika in kvalitete skupine izdelkov takega obsega, na katerega delavec še vpliva. To pomeni, da bodo na dosežen kakovostni učinek nekega izdelka ali skupine izdelkov neposredno vezani vsi delavci, ki sodelujejo pri nastajanju tega izdelka. In še to je novost predloga, da bo osnova za nagrajevanje po kvaliteti le I. kakovostni razred izdelkov, ki predstavlja za delovno organizacijo Sava lokacija Kranj 93,71 % vseh proizvedenih izdelkov. Cilj nagrajevanje le I. kakovostnega razreda je v tem, ker le za izdelke I. kakovost-
nega razreda dobimo polno prodajno ceno.
Da bi dosegli ta cilj, pa moramo zagotoviti tudi temu primerne surovine, ki bodo ustrezale vsem našim zahtevam. Vhodna kontrola surovin vedno bolj zaostruje svoje kriterije. Že ob rahlih odstopanjih tehnično nabavnih predpisov preventivno reklamiramo, ob večjem odstopanju pa surovine zavračamo. V letu 1976 je bilo 89 reklamacij surovin, nobena reklamacija ni bila zavrnjena kot neosnovana. Reči moram, da so v preventivnem smislu reklamacije silno učinkovite. Dobavitelj je tako opozorjen, da nam ne more ničesar podtakniti, obenem ga naučimo da nam pošilja res kvalitetne surovine, inozemske dobavitelje pa naučimo tudi, da za nas ne velja pravilo: »Za Balkan je vse dobro«. Zato smo proti inozemskim dobaviteljem mogoče za kanček še ostrejši kakor do naših. Prej pri nas skoraj pravilo, da je proizvodnja »kradla« surovine pred sprostitvijo vhodne kontrole, se ne dogaja več. Večkrat pa moramo surovine, ki jih primanjkuje, sprostiti takoj ob dohodu v tovarno, ker bi v nasprotnem primeru proizvodnja stala. Vzamemo pa vsaj vzorce, in jih preizkusimo, da vidimo, ali je morebitna težava v proizvodnji, slab izdelek ali kasnejša reklamacija v vzročni zvezi s surovino.
Bilo bi še marsikaj pripomniti, razširiti, opremiti s številkami, vendar mislim, da sem bistveno povedal in tudi nakazal smeri našega delovanja. Trudimo se iskati rezerve tam, kjer dejansko so, to so pa predvsem surovine in odpadki. Temu vprašanju smo dosedaj posvetili mnogo premalo pozornosti, če računamo, da je poprečna vrednost 1 kg surovine brez vloženega dela 18,05 dinarjev, poprečna neto prodajna cena za 1 kg izdelka pa 29,03 dinarje. Jasno pa je, da moramo za reševanje te problematike najprej stanje dobro in točno spoznati. Že, ko se s problemom točno spoznavamo, vplivamo na izboljšanje, ker vsakdo rad počisti mizo, če dobi kontrolnega gosta.
Jošt
Rezultati kvalitete temelje tudi na rezultatih laboratorijskih raziskavah
4
Vesti iz Vulkana
Sklepanje pogodb o prodaji poroka zelo dobro
Začetek poslovnega leta je, zaradi tega planirajo proizvodnjo in njeno realizacijo. Pogovarjal sem se z Lju-bišo Milenkovičem, šefom prodajne službe, ter ga prosil, naj nam za naše bralce pove, kaj prodajna služba dela, načrtuje, predvideva, da bo uresničila v poslovnem letu. Na vprašanja, ki sem mu jih zastavil, je odgovoril naslednje:
»Plan realizacije je na nivoju lanskoletnega plana za domače in tuje tržišče. Do sedaj je prodajna služba zaključila pogajanje za več kot 50 '°/o letne proizvodnje, pogajanje pa še zelo dobro poteka. Predvidevam, da bomo do konca leta zaključili pogodbe za celotno proizvodnjo. Do sedaj imamo pogodbe za večji del gumenotehničnega blaga ter profilirani prolektor. V naslednjem obdobju bomo sklenili pogodbe za prodajo gumene obutve. Glede na zahteve kupcev obstaja veliko več možnosti
blaga za prvo opremo. Sedaj so v zaključni fazi pogovori z nekaterimi kupci prve opreme. Upamo, da bodo ugodno zaključeni.
Treba je omeniti, da ima prodajna služba na razpolago prospekte in popolne kataloge vseh naših izdelkov, to bo omogočilo, lažje seznanjanje kupcev z našim proizvodnim programom.
Politika prodajne službe v 1977. letu je usmerjena v čim boljše povezovanje s kupci tako, da upoštevamo realnosti kupo-prodajnih odnosov s kupci in se izogibamo sklepanju približnih pogodb brez neposredne koristi za skupnost tozdov. Le tako se v praksi izognemo neupravičenemu odtujevanju planirane akumulacije. V tem planu so uskladeni pogoji prodaje po strukturi proizvodnje. Analizirali smo vse kupce na osnovi uresničene rea-
Drobni tehnični izdelki
za sklepanje pogodb o prodaji, kot nam to omogoča planirana proizvodnja, saj z našimi zmogljivostmi ne moremo zadovoljiti tem zahtevam. To pride najbolj do izraza pri profiliranem protektorju, pri katerem se zahteve gibljejo do 2700 ton letno, pa tudi več. Zaradi tega smo prisiljeni pretehtati svoje možnosti za uvajanje dela na štiri izmene. Če to ne bo mogoče uresničiti, bomo prisiljeni, če ne bo drugega izhoda, izbrati potrebe po kupcih, ter sprejeti samo tiste količine, ki se bodo skladale z našimi proizvodnimi možnostmi.
V tem letu je naša usmerjenost nadaljnji razvoj in širjenje asortimenta predvsem gumeno-tehničnega
lizacije v 1976. letu in se na osnovi tega še dogovarjamo o pogojih prodaje v 1977.letu.
Prodajna služba je tudi izpopolnjena z delavci na delovnih mestih, ki so bila nezasedena. Reorganizirali bomo referate. To je važno zlasti zato, ker bodo tudi osebni dohodki delavcev prodajne službe odvisni izključno od učinka oziroma uresničevanja realizacije za vsakega referenta posebej. Da bi osebni dohodki zaposlenih v prodajni službi bili realni ter v skladu s principom stimulativnega nagrajevanja, je potrebno izoblikovati merila, ki bodo zagotovila pravilen obračun osebnih dohodkov.
N. Djordjevič
V deceoibru proizvedli sto fon profektoria
Odločen boj za osvajanje proizvodnje pro lektorja so imeli delavci tozda Elastomer v lanskem letu. Rezultati izrednega prizadevanja delavcev tudi niso bili zaman. Tako so v decembru lanskega leta zabeležili zelo pomemben uspeh; proizvedli so 110 ton protektorja. Ta
uspeh so olepšali s posebno proslavo, ki so jo organizirali sami proizvodni delavci in njihovi vodji. Menimo, da je potrebno o tem obvestiti najprej cel naš kolektiv, da bi videli kako se je potrebno prizadevati pri osvajanju nove proizvodnje. Zaradi tega sem imel pogovor
z direktorico tozda Elastomer, tovarišico Gordano Živkovič, dipl. inženirjem.
Tovarišica Živkovič je povedala naslednje: »Povpraševanje po protektorju je veliko. Zaradi tega je skupina naših delavcev, ki sem ji nudila pomoč, s svojim izrednim prizadevanjem osvojila proizvodnjo protektorja najboljše kvalitete in
razmerno dobro oskrbuje proizvodnjo z reprodukcijskim materialom; stiki med nabavo in proizvodnjo so dobri. Pri tem je potrebno posebej poudariti prizadevanje vodje nabavne službe Božidarja Djordjeviča in referenta nabave Milutina Urbančiča, ki sta veliko prispevala za to, da bi bila nabava materiala redna tako z domačega kakor tudi s tujega trga.
Skrbna kontrola izdelave protektorja
sicer kolikor imajo zmogljivosti. V tej skupini so poleg drugih: Branislav Stojanovič, poslovodja Gumo-tehne, Rado j ica Cvetkovič, poslovodja Valj are (valjalnice), Rajko Stojkovič, kvalificirani gumarski delavec. Bori voj e Markovič, gumarski tehnik, in Branislav Milenkovič, orodjar. Kvaliteta izdelka je ustrezna; v lanskem letu smo na 600 ton proizvodnje zabeležili manj kot 2 % slabo izdelanih protektorjev. Zadovoljni smo z osvojitvijo tega novega izdelka, menimo pa, da naše zmogljivosti niso tolikšne, da bi proizvedli toliko, kolikor kupci želijo. Ko bomo dobili novi dvovaljč-nik, bo ta problem rešen. To bo tudi večja možnost prodaje tega našega izdelka. Nabavna služba so-
Za sedaj izdelujemo protektor za naslednja podjetja:	Protektor iz
Ljubljane, Rumo iz Rume, Autogu-mo iz Skopja, Milo j e Zakič iz Obi-ličeva, Gumotehniko iz Sarajeva, Marjana Čaviča iz Zagreba ter za večino zasebnih kupcev.
V tem letu smo načrtovali proizvodnjo okrog 1200 ton potektorja, toda načrt bomo povečali tudi na 1800 ton. Da bi to povečanje dosegli, predvidevamo tudi drugačno organizacijo proizvodnje, ki nam mora zagotoviti boljšo, večjo in bolj zanesljivo proizvodnjo ter prodajo.
Odločilne finančne rezultate pričakujemo od zagotovitve objektov in strojev za finaliziranje — obnavljanje gum protektorja v tem letu.
N. Djordjevič
Ob referendumu
Z odlokom referenduma, ki smo ga izvedli 30.12.1976 v novi tovarni, smo se delavci tozda Elastomer in tozda Vulkob združili v eno tozd Elastomer.
Do te odločitve je prišlo po enomesečni rapravi delavcev obeh tozdov ter družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja, pri čemer so sodelovali tudi strokovne službe in gospodarsko vodstvo.
V združitvi so delavci našli svoj ekonomski interes glede na težnjo po skupnem vlaganju sredstev, znanja in moči, da bi izboljšali poslovne rezultate v naslednjem letu. Zmanjšanje obsega poslovanja tozda Vulkob je načrtovano v splošnem letnem načrtu skupnosti tozdov Vulkan, kar ima lahko težje posledice, če bi ta tozd tudi vnaprej posloval samostojno. Notranja proizvodna povezava teh dveh tozdov je znana ter je taka rešitev tudi najbolj ugodna. Zaradi tega so se delavci obeh tozdov na referendumu odločili za združitev.	N. Djordjevič
Kratke novice o športu
— V okviru tekmovanja delavskih športnih iger so naši šahisti dobili tekmo proti ekipi Nišprometa z rezultatom 4:0.
— 14. februarja se je začelo tekmovanje v šahu za ženske.
— Po besedah Božidarja Stanojeviča, enega izmed naših najboljših strelcev, je sredi februarja naša strelska ekipa začela s pripravami, ker v tem mesecu pričakuje veliko športnih srečanj.
— Čeprav aktivni člani nimajo pravice do nastopanja, naša šahovska ekipa ni dosti oslabljena. Mio-mir Stojanovič in Brana Kostič sta aktivna igralca šahovskega kluba Jastrebac iz Niša. Zaradi tega bo Miomir Stojanovič prvi človek naše šahovske ekipe, ki se bo ukvarjal s sestavo ekipe in z drugimi važnimi vprašanji.
— V januarju je bil v Suvi Reki prvi sestanek organizacijskega od-buia. 11. gumijade.
M. Urbančič
5
Družbenopolitične organizacije
Mladinski seminar
18. in 20. februarja je bil na Bledu v hotelu Svoboda seminar za predstavnike Zveze socialistične mladine Sava Kranj. Posamezne teme so obravnavali naši strokovni in družbenopolitični delavci ter predstavnik občinske zveze socialistične mladine Kranj. Semi-naristi so obravnavali naslednje teme:
—	gospodarski položaj delovne organizacije,
—	srednjeročni program razvoja delovne organizacije Sava 1976 do 1980,
—	gospodarski načrt za 1977. leto,
—	uresničevanje Zakona o združenem delu,
—	naloge zveze socialistične mladine v prihodnje,
—	problematika dela v osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine,
—	naloge zveze socialistične mladine pri uveljavljanju družbene samozaščite,
—	sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in uresničevanje skupnih nalog.
V uvodnem delu je tov. Filip Majcen orisal gospodarski položaj Save. Poudaril je, da je za razumevanje sedanjega stanja potrebno poznati gospodarska gibanja v letu 1976, ki je bilo za Savo zelo težko. Dejstvo je, da imamo pri nas tržno planski sistem, na katerega je vplivala energetska kriza po 1974. letu. Poleg administrativnih ovir so našo delovno organizacijo prizadeli
raščanje materialnih stroškov in s tem izpad ostanka dohodka. Kljub prizadevanjem kolektiva za čimbolj še poslovne uspehe smo samo delno zmanjšali poslovno izgubo, ki po zaključnem računu znaša 8 milijard (Informator 18), ki jo bomo morali nadomestiti iz višje amortizacije.
Rezultati poslovanja v prvih dveh mesecih kažejo na bolj ugodne po-
goje poslovanja, kar pomeni boljši uspeh, če se pogoji ne bodo bistveno poslabšali.
Tov. Franci Balanč je obrazložil gospodarski načrt Save za 1977. le-
Mladi Savčani na predavanju
tudi nekateri sistemski ukrepi, kot so zakon o zavarovanju plačil, carinske dajatve itd. Taki pogoji poslovanja so povzročili padec prodaje nekaterih izdelkov, stalno na-
Delovne akcije krepijo tovarištvo in enotnost v zvezi socialistične mladine
to (Informator 14), ki upošteva širše družbenoekonomske interese: stabilizacijske ukrepe, družbene dogovore in resolucije. Poudarek je predvsem na povišanju produktivnosti, omejevanju porabe materiala, režijskega dela in zaposlovanja, povečanju izvoza in tudi količinskega obsega proizvodnje.
Vzporedno z uresničevanjem gospodarskega načrta bo potrebno v letošnjem letu realizirati tudi načela Zakona o združenem delu.
O srednjeročnem planu razvoja delovne organizacije Sava od 1976. do 1980. leta je spregovoril tov. Ivan Škofič. V svojem predavanju je poudaril nujnost razvoja Save in uveljavljanju nove sodobnejše tehnologije.
V razgibani razpravi, ki je sledila predavanju, je bilo postavljenih več pomembnih vprašanj.
O odnosih Sava — strokovne službe Polikem je bilo pojasnjeno, da so bila v preteklem obdobju nekatera nerazumevanja o odločanju o rezultatih dela posameznih delovnih organizacij v Polikemu, ki pa so bila kasneje odpravljena. Funkcija Polikema kot širše družbene asociacije je, da prestruktuira slovensko bazično industrijo in usklajuje njen razvoj.
Nova organizacija sozda Sava, ki
bo uresničena v letošnjem letu, je povezana z večjimi finančnimi stroški in tudi manjšimi učinki v strokovnih službah in proizvodnji. Zato bo potrebno izvesti resnično kvalitetno in temeljito reorganizacijo, ki
bo tudi trajnejša. V Savi smo v preteklosti včasih prehitro in premalo premišljeno izvajali reorganizacijo, kar nam je kasneje povzročalo težave. Pri vsem tem pa je treba opozoriti na to, da se naša družba hitro razvija in da nas izgradnja novega družbenega sistema in odnosov nekaj stane, pri čemer pa ne smemo prezreti, da naša družba gradi svoj sistem, da ne upošteva vzhodnih modelov oz. zahodnega tržnega gospodarstva in odnosov.
Predelava odpadne gume je v Savi že večletno vprašanje. To vprašanje bo rešeno v nekaj mesecih, ko bodo začeli obratovati že montirani stroji.
Varstvo okolja — kot ustavna kategorija in dolgoročna naloga naše skupnosti je bila do sedaj premalo upoštevana. Na nekaterih področjih je bilo sprejetih nekaj ukrepov, vendar pa le-ti v celoti ne rešujejo tega vprašanja. V Savi smo nekatere rešitve upoštevali in tudi sprejeli sklepe za postopno rešitev tega vprašanja. Tako prav v tem obdobju poteka zadnja faza montiranja strojev za predelavo odpadne gume, že dalj časa poteka akcija za čim racionalnejšo porabo surovin, napeljava plina iz SSSR itd. Tudi v širši skupnosti so bili sprejeti ukrepi, ki bodo v daljšem obdobju prispevali k varstvu okolja (za nove objekte ni mogoče dobiti posojil od bank, če niso predvidena sredstva za graditev naprav za zaščito okolja).
(Nadaljevanje na 8. strani)
lože Vuk izvoljen za predsednika sveta ZK Polikem
Na prvi seji novoizvoljenega sveta ZK Polikem so člani sveta ugotovili, da so bile volitve novih članov izvedene v vseh delovnih organizacijah, v sekretariat pa so bili izvoljeni naslednji člani:
Jože Vuk — Sava Peter Kozin — Chemo Janez Mirnik — Helios Jože Teran — Donit Franci Prislan — Sava Jože Šlamberger — Astra
Za predsednika sveta je bil izvoljen Jože Vuk, za namestnika pa Peter Kozin in Janez Mirnik, za delegata v svet ZK Združenja tozdov kemične in gumarske industrije Slovenije pa je bil izvoljen Vid Koželj ter za njegovega namestnika Franci Prislan.
Na prvi seji so obravnavali tudi poročilo sekretarja Petra Kozine o dotedanjem delovanju sveta in sekretariata ZK Polikem, o predlogu razvojnih usmeritev ter sprejeli sklep o zadolžitvi skupnih služb sozda za dopolnitev predloga s tehtnimi predlogi iz razprave. Sekretariat pa je zadolžen za pripravo programa aktivnosti članov ZK s konkretnimi zadolžitvami in roki za realizacijo.
V svetu ZK Polikem pa so naslednji delavci — delegati Save:
Delegat	Namestnik	
Vuk Jože	Lesar Jože	
Klemenčič Jože	Mitrovič Vojo	
Debeljak Rajko	Gunčar Vlado	
Lah Tone	Zrinski Štefan	
Gerbajs Matija	Geiger Sašo	
Veselič Tone	Bradač Albin	
Rančov Pavla	Leskovec Jože	
Renko Tine	Vovk Majda	
Jurančič Zdenka	Studen Blaž	
Iglič Tomaž	Blagovič Franc	
Prislan Franci	Nanovski Ivan	
Horvat Tone	Kristan Stane	
Markovič Jože	Podakar Ivan	
Krt Matko	Kovič Tone	
Volčič Tone	Stružnik Jože	
Nadiževec Rudi	Orehar Adolf	
Pevc Ema	Pečjak Brane	
Košič Andrej	Čebokli Marija	
Bremec Dušan	Bau Sabina	
Kern Janez	Škrjanc Majda	B
Neil Živadin	Jovanovič Margita	JU
Jovanovič Vladimir	Lazarevič Dobrivoj	S
Stamenkovič Marica	Mirkovič Slobodan	£
Radi voj evič Ljubiša	Cekič Miodrag	|
Barač Dušan	Škundrič Boško	
Matič Miodrag	Škundrič Boško	S
Utvič Dorde	Škundrič Boško	
6
Izobraževanje
Velike spremembe v cerkvi -posledica velikih sprememb v svetu
V rimskokatoliški cerkvi je prišlo v zadnjem obdobju do velikanskih sprememb. Te spremembe so rezultat gibanja množic, rezultat zmagovitega pohoda socialističnih sil sveta, rezultat socializma. V zadnjih petdesetih letih se je svet bistveno spremenil. Naj spomnim na misel Veljka Vlahoviča, ki je dejal, da je znašal pred 128 leti, ko smo dobili prvi programski dokument, znanstvenega socializma, to je Komunistični manifest, svetovni letni dohodek 100 milijard dolarjev. V Leninovem času, ko je Lenin z oktobrsko revolucijo odprl novo poglavje v zgodovini človeštva in ko je, kot so nekateri zapisali, vrgel svet s tečajev, ko se je začela nova doba, je znašal svetovni letni dohodek 250 milijard dolarjev oziroma toliko, kolikor sedaj namenimo samo za oborožitev. Danes, po 128 letih, znaša svetovni letni dohodek 1500 milijard dolarjev, torej je petnajstkrat večji.
Večina znanstvenikov, ki je živela v kateremkoli obdobju človeštva, živi v sedanjem času. Število znanstvenih informacij se podvoji vsakih 12 let. Polovica vseh znanstvenih informacij, ki jih imamo in so nakopičene v našem spominu, v naših računalnikih, v naši praksi, je nastala v zadnjih petnajstih letih. V elektronski industriji pride en inženir na tri do štiri delavce. V razvitih deželah bo čez 20 let kulturna raven večine ljudi ustrezala srednji izobrazbi. To so spremembe, o katerih so v rimskokatoliški cerkvi morali razmišljati.
Mnogi si krčevito prizadevajo, da bi cerkev ostala na sedanjih pozicijah, da bi branila status quo, da bi se nič ne spremenilo v njej, da bi ohranila pravico odločanja tudi o političnih vprašanjih, da bi obdržala bogastvo in svoj velikanski vpliv v svetu. Toda znotraj cerkve se pojavljajo tudi progresivne sile — nekateri kardirali, škofje, duhovniki v Nemčiji, Franciji, Holandiji pa tudi v Sloveniji, ki zahtevajo spremembe. Zagrizena protikomunistična politika, ki so jo izvajale nekatere sile v cerkvi, je torej doživela polom. Cerkev je morala spoznati, da se je v preteklosti navezovala na družbene sisteme, ki so bili nehumani. To jo je kompromitiralo in odvračalo vernike od nje. Marsikje je cerkev branila konservativne pozicije vladajočih sil proti napredku in proti delavskemu razredu, se-
daj pa se nekatere cerkve, npr. v latinskoameriških državah in v Afriki, bore za pravice delovnih ljudi, proti diktaturi ameriškega kapitala itd. Med njimi so tudi duhovniki in celo visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so odločni bojevniki proti imperializmu, proti nadvladi ameriškega kapitala v Latinski Ameriki.
To je zaostrilo krizo teologije (dogmatike), vere in cerkve. Postavila se je zahteva, da je treba znova premisliti vero in preučiti cerkveno organizacijo, sicer bo cerkev izgubljala vpliv na vernike. Do tega prepričanja so prišli zlasti zato, ker ni bilo težko ugotoviti, da so se milijoni vernikov vključili v socialistično gibanje kljub pozivom in cerkvenim anatemam. Množica vernikov, ki je bila vključena v revolucionarno gibanje, je bila čedalje večja. Zato so se znotraj rimskokatoliške cerkve in znotraj drugih verskih skupin nujno pojavile sile, ki so terjale, da bi se cerkev približala današnjemu človeku, da bi postala bolj kritična do pojavov imperializma, kapitalističnega izkoriščanja, neokolonializma itd. Te spremembe so nedvomno pozitivne in jih ne smemo podcenjevati, ker gotovo niso samo taktične.
Za lažje razumevanje teh sprememb naj navedem nekatera stališča vodilnih cerkvenih funkcionarjev iz preteklosti. Papež Leon XIII. je leta 1878 govoril o novih socialnih silah kot o zlu. Cerkev je razglašal za edinega varuha moralnega in duhovnega preroda. Papež Pij XI. je leta 1937 dejal, da je komunizem zločinski, zato se mu ne sme nihče priključiti in vsakogar, ki bi si drznil sodelovati s komunisti, bo zadela najhujša kazen. Kaznoval ga bo Bog. Papež Pij XII., je leta 1946 v neki radijski božični poslanici govoril: »V dneh boja je vaše mesto v prvi bojni liniji. Dezerter in izdajalec je vsakdo, ki ponuja svoje zmožnosti, ki daje svoj glas strankam ali oblastem ki negirajo boga.« In na koncu poziva: »S Kristusom ali proti njemu.«
Toda papež Janez XXIII. je leta 1961 že pozival, da se morajo vsi ljudje dobre volje združiti v skupni graditvi humanega sveta, ki temelji na pravici, svobodi in ljubezni. Osnovni pogoj za takšno združevanje ljudi, tudi ateistov in komunistov, je spoštovanje verske svobode, spoštovanje človekove pravice, da veruje ali ne veruje. Takšna izjava pape-
ža Janeza XXIII. je obšla ves svet in je zatresla temelje rimskokatoliške cerkve. Prišlo je do vesoljnega zbora škofov, na katerem so sprejeli nekatere deklaracije in dokumente, ki so spremenili poglede na vrsto stvari. Zakaj se je papež Janez XXIII. odločil za tako smer razvoja rimskokatoliške cerkve? Gotovo ne samo zato, ker je bil pač dober človek in se mu je nenadoma »posvetilo«, da se mora boriti za združevanje ljudi dobre volje. Ne, pokazalo se je, kako iluzorna je misel, da se da komunizem ustaviti s silo. Saj bi bil slep, če ne bi videl, da so se prav nasprotno temu okrepile sile socializma.
Papež Janez XXIII. je zagotovo opazil, da je bila v obdobju hladne vojne apatičnost pri ljudeh zmeraj večja, da so se v tem času pojavili protesti proti kolonialnemu sistemu. Seveda si spremembe, ki jih je s to poslanico napovedal papež Janez XXIII., niso utirale poti gladko in brez težav. Znotraj vesoljne rimskokatoliške cerkve sta se pojavili dve struji: naprednejša, ki je terjala obnovo cerkve in prilagajanje spremembam v svetu (in v kateri so bili tudi 'takšni kardinali, kot so: Al-fink, Frings, Suenens in drugi), in konservativna, tradicionalna struja. V tej so bili Ottaviani, Šeper in nekateri drugi kardinali, ki se boje sprememb, so proti njim in zahteva-
Življenjski standard delovnega človeka je vprašanje, katerega jugoslovanski sindikati obravnavajo kot pomembno ekonomsko komponento. Stara resnica je, da se z naraščanjem življenjskih stroškov dohodek manjša, vse pa gre na škodo investicij, kar je pravzaprav nasprotno tistemu, kar želi doseči vsaka družba, ki želi napredovati. Zaradi tega bo cilj družbe čim bolj stabilne cene in življenjski stroški, da bi na ta način tudi investicije, torej vlaganje v razvoj, bile večje.
Čeprav je 1976 prišlo do določenega umirjanja cen na drobno, življenjski stroški naraščajo hitreje od njih in od cen proizvajalcev. V strukturi življenjskih stroškov največje povišanje predstavlja prehrana. Posamezni proizvajalci rešujejo svoje težave s pomočjo dviganja cen.
Po podatkih iz sveta jugoslovanskih sindikatov lahko pričakujemo, da bo naraščanje cen v tem letu gotovo doseglo 9 °/o, v skladu z družbenim dogovorom. Vprašanje je ali ne bo ta odstotek tudi presežen, ker jeseni z gotovostjo lahko pričakujemo višje cene poljkih pridelkov, ki so sedaj v sezoni relativno umirjene. Naraščanje cen prehrane pa ne bo ostalo brez posledic pri življenjskem standardu, v kolikor ne bi prišlo do naglega povečanja realnih osebnih dohodkov.
To bi še bolj porušilo stabilnost gospodarskih tokov in tudi ni predvideno v razvojni politiki. Bilo je namreč dogovorjeno, da osebni dohodki naraščajo v skladu s produktivnostjo dela. Produktivnost v industriji je namreč padla za 1,9 %. Istočasno so se realni osebni dohodki povečali za 2,6 %, v gospodarstvu znaša ta procent le 0,2 %.
Na tem področju je torej veliko neskladje. Kako pojasniti na pri-
jo, da cerkev zadrži pristojnosti v političnih vprašanjih. Borili so se proti škofovskemu kolegiju, bili so nezapuljivi do ekumenskega gibanja, ki se zavzema za zbliževanje krščanskih cerkva. Med tema dvema skupinama so se »sredinci«, ki se zavzemajo za nekakšen kompromis; boje se napetosti v cerkvi in zato se strinjajo, da mora priti do sprememb, a boje se tudi radikalnih ukrepov, prevelikih sprememb, ker mislijo, da bi s tem cerkev izgubila svoj položaj.
Seveda Vatikan ne more kar tako mimo teh teženj, ker je v marsičem odvisen od ene ali druge struje. Progresivna struja je na primer materialno izredno močna; to so cerkve v Nemčiji in Franciji, ki so izredno bogate. Še zlasti je bogata nemška cerkev, ker mnogo delavcev, ki so prišli iz različnih držav, plačuje cerkveni davek.
Moč progresivne skupine ima torej tudi svojo materialno, finančno oporo. Toda tudi konservativna je finančno močna, kajti na tej strani je na primer katoliška cerkev Združenih držav Amerike.
Mogoče bi bilo zanimivo koj povedati tudi o spremembah, do katerih je prišlo v cerkvi in v njenih pogledih na svet, na posamezna svetovna vprašanja, na posamezna cerkvena vprašanja itd.
mer, da se osebni dohodki povečujejo tudi tam, kjer se kopičijo izgube, ali pa, da so izločanja za skupno uporabo v prvem polletju. Glede na enako lanskoletno obdobje večja za 28 odstotkov in da na področju družbenih dejavnosti prihaja do zaostrovanja problema? Samo v zdravstvu znašajo izgube nad imiljardo in osemsto milijonov. Podobno je tudi v izobraževanju.
V tem obdobju počasneje rastejo prejemki iz delovnega razmerja, medtem ko so prejemki na podlagi osebnih dohodkov z 21 odstotnim naraščanjem v tem letu pod ravnijo naraščanja celotnih prejemkov prebivalstva. Poleg teh elementov na življenjski standard ljudi vpliva tudi stanovanje. Dejstvo, da stanovanje »nikoli ni bilo bolj odtujeno od človeka kot sedaj« — kot je to pred kratkim, ob neki pirložnosti, ugotovil Dušan Petrovič-Šane — vsi poznamo. Nekaj optimizma vliva podatek, da so rezultati v zadnjih treh mesecih nekoliko boljši v primerjavi z začetkom leta, čeprav je po drugi strani očiten padec stanovanjske izgradnje v družbenem sektorju. Do določene poživitve prihaja tudi v individualni gradnji zaradi zmanjšanja davka na promet posameznim vrstam gradbenega materiala v mesecu maju.
Gibanja na področju življenjskega standarda niso vzpodbudna, čeprav niso niti tako negativna, kar se moramo zahvaliti predvsem brzdanju inflacije. S padcem inflacij-eke stopnje pod 10 % je ugasnilo eno izmed na j večjih žarišč nestabilnosti; v novih predlogih za povečanje cen, ki se še pojavljajo, pa skriva nevarnost novega vala inflacije. To pa je tisto, kar bi v tem trenutku najmanj potrebovali in kar ogroža standard ljudi.
Nada Djermanovič
Ob kaj se standard spotika ?

8. marec - dan žena
Neko nedeljo, štirinajst dni po očetovi smrti, se je Pavel Vlasov hudo pijan vrnil domov. Majaje se, je zlezel v sprednji kot, udaril s pestjo po mizi, kakor je delal oče, in se zadrl na mater:
»Večerjo! .. .«
Mati je stopila k njemu, prisedla, objela sina in si potegnila njegovo glavo na prsi. Pavel se ji je z roko upiral v ramo, se branil in kričal: »Mama — podvizaj se! ... « »Bedaček ti!« je žalostno in prijazno rekla mati, zmagujoč njegov odpor.
»In — kadil bom! Daj mi očetovo pipo ...« je blebetal Pavel, s težavo premikaj e nepokorni jezik.
Prvikrat se je bil napil. Žganje mu je bilo oslabilo telo, a zavesti mu ni bilo utrnilo, in v glavi mu je razbijalo vprašanje:
Krepko je zatisnil oči in rekel:
»Vsi pij o ... «
Mati je globoko zdihnila. Imel je prav. Sama je vedela, da si nimajo ljudje kje zajeti veselja razen v krčmi. A vendar je dejala: »Ti pa nikar ne pij! Zate je že oče popil, kolikor je bilo treba. In mene je tudi dovolj zmučil. .. vsaj ti bi se lahko usmilil matere, ali ne?«
Ko je poslušal te žalostne besede, se je Pavel spomnil, da matere, dokler je oče živel, skoraj ni bilo opaziti v hiši, da je zmerom molčala in živela v nemirnem strahu pred tepežem. Ker se je ogibal srečanja z očetom, je bil zadnji čas le malokdaj doma, tako da se je bil matere odvadil. Zdaj jo je nepremično gledal, in pijanost ga je hitro minevala.
Bila je visoka, nekoliko sključena ženska, in njeno telo, zbito od dol-
Sprejem Bazoviške brigade
»Sem pijan? ... Pijan? ... «
Materino milovanje ga je spravljalo v zadrego, in njene žalostne oči so mu segale v srce. Najrajši bi se bil zjokal, in da bi potlačil to željo, se je skušal delati bolj pijanega, kakor je bil.
A mati ga je božala po potnih, kuštravih laseh in tiho ponavljala:
»Tega bi ne smel, ne ...«
Slabost ga je obšla. Po hudem napadu bljuvanja ga je spravila mati v posteljo in mu pokrila čelo z mokro brisačo. Nekoliko se je streznil, ali pod njim in okrog njega je vse valovalo in se zibalo, veke so mu postale težke, in v ustih je čutil zoprn, grenak okus. Skozi vejice je gledal materi v veliki obraz in zmedeno mislil:
»Menda je zame še prezgodaj ... drugi pijejo in jim nič ni... meni pa je slabo . .. «
Od nekod, iz daljave, je prihajal materin mehki glas:
»Kakšen rednik mi pa boš, če začneš piti. .. «
gega dela in moževih udarcev, se je premikalo brez glasu in nekam po strani, kakor bi jo bilo zmerom strah, da bi ob kaj ne zadela. Široki, podolgasti okrogli, od gubic ra-zorani in zabuhli obraz so ji osvetljevale temne oči, nemirne in žalostne, kakor oči večine žensk v predmestju. Nad desno obrvjo je imela globoko brazgotino, ki je vlekla obrv nekoliko navzgor, in videti je bilo, kakor da bi bilo tudi desno uho nekaj višje; to je dajalo njenemu licu tak izraz, kakor da bi zmerom plašno vlekla na uho ... V gostih, temnih laseh so se ji svetili sivi prameni. Vsa mehka je bila, vsa žalostna in pokorna ...
In po licih so ji počasi tekle solze.
»Počakaj, nikar ne jokaj!« je sin tiho zaprosil. »Piti mi daj.«
»Vode z ledom ti prinesem ...«
A ko se je vrnila, je bil že zaspal. Minuto ali kaj je stala pri njem, trudeč se, da bi ne dihala glasno, vrč v roki ji je drhtel, in led je tiho udarjal ob pločevino.
Dekleta in žene! Glejte, kako še mnogi spijo in ne vidijo, kako se vsa Slovenija upira proti nekdaj tako silovitemu sovražniku. Zdramite jih in opogumite, da zgrabijo za orožje, da strnjeno čimprej izženemo nasilneža. Prigovarjajte možem in fantom, da s tem olajšate potek mobilizacije.
Tako sem se tudi jaz energično lotila nekega fanta ter ga pridobila, da je prostovljno šel v našo vojsko. Začela sem:
»Miha, glej, kako trpi naš narod pod okupatorjem! Ali veš, za kaj se bore danes naši hrabri partizani — Ali si že kdaj slišal o njihovi hrabrosti — Pomisli, koliko slovenskih
fantov je že odšlo v boj proti sovražniku in so pripravljeni žrtvovati tudi kri in življenja, da rešijo našo domovino propasti. Ali ne bi hotel tudi ti pomagati v tej zadnji odločilni borbi, da brž dosežemo naš cilj — «
Tako sem ga nagovarjala in ga navdušila, da je vzplamtela njegova narodna zavest. Ni mi pustil nadalje prigovarjati, temveč mi je takoj obljubil, da se hoče kot zavedni Slovenec ramo ob rami z našimi partizani boriti za pravice in svobodo, ter izgnjati okupatorske roparje in
morilce, ki skrunijo našo domovino.
Nekega večera se je srečal s partizani. Vesel je bil, ko je odhajal z njimi. Danes izpolnjuje dane mi obljube, jaz pa mu voščim na tem potu obilo sreče.
Sedaj iščem novih vezi in želim pridobiti še več fantov, da stopijo v vrste naše Narodnoosvobodilne vojske. Vzpodbujati hočem ljudi toliko časa, dokler ne bo iztrgan slednji košček Slovenije iz krempljev okupatorja.
V spominu so mi ostali obraz partizanskih mater — tiste stare mame na Skomarju, imena ji več ne vem. Nikoli ne bom pozabila njene izbe, v kateri smo gostovali — izbe s krušno pečjo, na kateri je posedal njen mož, ne njenega toplega glasu, ko mi je govrila: »Pojdite spat, vas bom že jaz zbudila, ko bom skuhala!« In je sama bedela namesto mene in nam pripravljala zajtrk. Malo kruha je imela, pa mi je prinesla kos na skrivaj pod predpasnikom in žalostno rekla: »Saj bi ga dala, pa ga nimam za vse!«
Spomladi 1944 je bil v šoli miting. Oče in mati sta prosila, da bi ju vzeli s seboj. Kako srečna sta sedela med mladino v tistem majhnem razredu in kako zaverovano sta poslušala govornike! Bolničarka ni bila samo tista, ki neguje ranjence. Ko so ležali borci v agoniji, jim je bila sestra, mati, žena. Klicali so jo z različnimi imeni — v smrtnem boju se jim je razjasnil obraz v poslednjem videnju, ko jim je bila ta, ki jim je lajšala bolečine, poslanka od doma, ki ga ne bod nikoli več videli . ..
»Hanca, midva sva mlada, midva bova živela!«
Hanca ga je pogledala z mirnimi očmi.
»Rada te imam, Mate!«
Stal je pred njo, tenak in slok, lica zardela, oči polne veselega, zmage željnega ognja. V obraz je bil mlajši nego po letih; ustnic in velikih, izbuljenih oči izraz je bil sko-ro otroški — kljubovalen in sanjajoč otrok, ki mu je Krim krtina. Oblečen je bil slabo; noge so mu tičale v zakrpanih, nizkih čevljih, hlače so mu bile prekratke, tako da je kazal gole noge, kadar je hodil navkreber; okoli vratu je imel zavezano pisanu ruto in dvoje koncev mu je viselo nad zapeto pretesno suknjo na vrvi, kakor nemarno zavozlana pentlja. Stal je pred Han-co.
»To je tisti dan, Hanca, zdaj se odloči vse! In vendar me je skoro strah ... Ali se spominjaš, kako sem te srečal takrat v globeli in kako sem te ustavil, ko sem te komaj spoznal? Kakor otrok sem jokal in mislil sem, da je konec. Ti pa si šla z mano in vse je bilo dobro ...«
»Zdaj bo vse dobro, Mate!«
»Torej na pot!«
Zavzdihnil je — težka je bila pot in strma in zaupanja ni bilo v srcu, ne tiste trdne vere, ki se na poti z lahkimi koraki v hrib, in če ne vidi cilja nikjer.
»Dobro je, Hanca, da si šla z mano; kadar si ti pri meni, mi je prijetno in mislim, da je že blizu tista prihodnost... tista prihodnost, Hanca, ko bovo živela veselo za gorami. In kadar te ni, pomislim nate in nisem več žaloste. Zbogom, Hanca!«
Podala sta si roko narahlo, prsti so se komaj dotaknili prstov in nista si pogledala v oči. Napotil se je v hrib, Hanca se je vračala v globel.
Tih in plašen je bil njegov glas, ko se je poslavljal, in Hanci sami se je zganilo v prsih; bila je žalost, sočutju podobna, ali dvoma ni bilo
v njenem srcu. Žalost, kakor ob tistem večeru, ko jo je srečal v globeli in jo je ustavil. Poznala ga je po imenu in po obrazu, kakor ga je poznala vsa globel, toda prej se ni ozrla nikoli, če je šel mimo, tenak in visok, roke na hrbtu, glavo upognjeno. Tedaj pa se je ozrl nanjo z velikimi očmi in jo je prijel za rame z obema rokama. Pogledala mu je v obraz in vse njeno srce je s trepetalo od sočutja in vdanosti.
»Kam, Mate?«
»Pojdi z mano, Hanca! Moraš z mano!«
Ljubila ga je in je šla z njim, kamor je vodila pot. Jesen je bila, meglena in tiha; neprijazne sence so se plazile iz globeli visoko v hrib, vračale so se od sivega neba po blatnih klancih v globel in so jo napolnile vso do roba. Šla sta roko v roki, preko globeli, zmerom dalje, dokler nista prišla do tolmuna pod hribom. Nočilo se je že, globoko je ležala voda, tiha in črna je bila. »Glej, Hanca, to je bil nocoj moj cilj; zakaj ti ne veš, kako je meni težko in žalostno na svetu. Šel bi kam, daleč stran — kam — Da ostanem tukaj, ne bi ostal drugače kakor tam spodaj; tam je tiho, na dnu, nihče bi me ne motil... Dobro je, Hanca, da sem te srečal; tako se mi zdi, kakor da sem te ugledal prvikrat nocoj. Kod si hodila prej?«
»Poznam te, Mate, pa sem te videla v obraz šele nocoj.«
»Kako je to čudno, Hanca! Poglej tja, sonce se sveti nad hribom in nisem ga videl prej, šel sem kakor skozi noč. In ko si mi prišla naproti, se je zasvetilo sonce nad hribom. Zdaj vidim, kam gre moja pot, strma je in lepa, tja gre do sonca, ki sije nad hribom. Zdaj vidim, kam gre moja pot; strma je in lepa, tja gre do sonca, ki sije nad hribom ...«
»Ce ti je težko pri srcu, zakaj mi nisi povedal.«
Veliko sladkost je čutila Hanca ob tisti uri.
8
Družbenopolitične organizacije E
Mladinski seminar
Mlade delavke se vključujejo tudi v športno rekreativno in kulturno življenje Save
(Nadaljevanje s 5. strani)
O sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami in njihovimi skupnimi nalogami ter vlogi posameznih organizacij sta spregovorila tov. Franc Vidmar in Mile Milivoje-vič.
Skupna ugotovitev je bila, da lahko zastavljene cilje dosežemo le s skupnimi prizadevanji vseh družbenopolitičnih organizacij in s pravilno delitvijo dela. Mnoge naloge so splošnega pomena ne glede na članstvo v eni ali drugi organizaciji, zato bi jih morali tudi skupno enotno in racionalno uresničevati. Pri tem gre za uresničevanje osnovnih nalog, kot so uspešno gospodarjenje, izvrševanje plana, uresničitev zakonskih dolžnosti, kvalitete izdelkov, urejevanja medsebojnih odnosov, ocene družbenopolitične dejavnosti in kadrovske politike, izobraževanje itd. Pri izvedbi akcij je treba pravočasno ocenjevati rezultate in odpravljati pomanjkljivosti.
Družbena samozaščita
Področje družbene samozaščite urejajo zakonska določila in interni samoupravni sporazumi, uresničujejo pa jo vsi delovni ljudje. V Savi imamo institucije, ki se strokovno ukvarjajo z uresničevanjem tega ustavnega načela, to so: oddelek za zavarovanje delovne organizacije in samoupravno delavsko kontrolo ter odbore družbene samozaščite, gasilsko društvo, komisijo za varstvo okolja itd.
Tov. Studen je še poudaril, da so bili v preteklem obdobju doseženi vidni uspehi, vendar pa bi bili ob večji podpori družbenopolitičnih organizacij in celotnega kolektiva lahko večji. Tako smo priča zamujanju na delo, predčasnemu zapuščanju delovnega mesta, mnogim nesrečam zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov itd.
Takih negativnih pojavov bi bilo manj, če bi člani kolektiva tem pojavom posvetili več pozornosti, še posebno družbenopolitične organizacije, ki bi morale biti nosilec in pobudnik za posamezne akcije.
Zaključimo lahko, da je seminar opravičil svoj namen. Kvalitetna predavanja, razgibana in vsebinsko bogata razprava, ki je bila večkrat skrajšana zaradi pomanjkanja časa, je seminaristom razjasnila nekatera stališča, vsekakor pa so prisotni dobili mnogo koristnih napotkov za nadaljnje delo.
Tudi za družabno življenje je bilo dobro poskrbljeno, kar so nekateri bolj, drugi manj, tudi izkoristili. Na vsakem koraku si lahko srečal masko, bila je pustna sobota, in kar je še pomembnejše, dobro in vedro razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč.
O aktualnih nalogah ZSMS v prihodnjem obdobju je spregovoril sekretar občinske konference ZSMS Kranj tov. Andrej Lapanja, ki je v svojem referatu poudaril nekatere osnovne smernice delovanja mladine v Kranju, kjer je v industriji zaposlenih skoraj polovico mladine.
Mladi naj bi še naprej delovali v lokalnih akcijah in povsod tam, kjer pomeni delo neka sredstva. Več pozornosti je potrebno posvetiti novatorstvu, izboljšavi strojev, dela in še posebno pri porastu proizvodnje ter izkoriščenosti delovnega časa. Vse to naj bi dosegli tudi z usmerjenim izobraževanjem, ki naj bi se razvijalo tudi izven Kranja, in sicer v tistih mestih, kjer so za to pogoji — kjer obstoja za določeno panogo tradicija.
Spregovoril je tudi o sprejemanju mladih v ZK, in sicer naj bi temu posvetili večjo pozornost, saj mladih, ki niso aktivni člani ZSMS in SZDL, ne bodo več sprejemali v ZK. Za to naj bi v podjetjih ustanovili aktive mladih komunistov, ki naj bi bili odgovorni za delo na področju mladine.
V samoupravnih organih mora biti čim več mladih, ki bodo s svo-
jim delom in odločanjem prispevali k boljšemu samoupravljanju in bodo v teh organih izražali mnenja
mladih. Potrebno je voditi točno kadrovsko evidenco mladincev in imeti vedno pregled nad njo. Mlade je treba pripraviti do tega, da se bodo na sestankih vključevali v razpravo, za to pa je potrebno marsikaj storiti. Odgovori na zastavljena vprašanja naj bi bili strokovni in ne laični, kot so bili nekateri do sedaj. Izbira kandidatov za politično šolo je zelo zahtevna zadeva, saj naj bi bili kandidati sposobni pridobljeno znanje prenesti v svoje osnovne organizacije. Njihovo delo bomo spremljali in jim radi priskočili na pomoč, če bo to potrebno. Mladi naj v svoje akcije vključijo tudi praznovanje 85. rojstnega dne in 40. letnico prihoda predsednika Tita na čelo komunistične partije. Potrebna je izdelava koncepta dela, organizirati je treba obiske muzejev, na sestanke ali k akcijam povabiti stare komuniste iz Kranja (dva sta iz leta 1934), ki nam bodo povedali, kako so delovali komunisti in mladi včasih, in s svojimi izkušnjami pomagali k boljšemu delu. Nadalje je potrebno poglobiti sodelovanje mladine s pripadniki JLA in osnovati svet za obujanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, ki bi imel skrb za pripravo proslav, ureditev spomenikov ter vključiti čim več mladih v splošni ljudski odpor. Pri vseh teh naštetih oblikah delovanja pa ne smemo mimo obveščanja, ki še šepa. Tu mislimo predvsem prenašanja informacij, ki jih dobimo na sestankih, v sredine, kjer delamo, je končal tov. Lapajna.
Sledila je razprava; predvsem so mladi ugotovili, da smo kljub vsemu še premalo organizirani, premalo resni in da akcije, ki jih organiziramo, ne potekajo vedno tako, kot bi morale. Probleme, ki se pojavljajo, je potrebno analizirati in ugotovitve upoštevati pri nadalj-
njem delu. Posamezniki so tudi menili, da se premalo mladine ukvarja s športom, oziroma opažajo zapiranje določenih skupin športnikov v ozek krog. Velik problem je izobraževanje ob delu, saj izmensko delo preprečuje večje vključevanje mladih v študij ob delu. Rešitev tega problema naj bi bila naloga konference mladih delavcev, ki naj bi z dogovarjanjem med delavsko univerzo in zavzetimi delavci rešila ta problem.
V	razpravi o akcijskem programu in problematiki dela mladih po osnovnih organizacijah ZSMS Sava so sodelovali vsi seminaristi, ki so navedli naslednje probleme: sklepi, sprejeti na sestankih, se izvajajo površno ali pa jih sploh ne izvajajo, ne razpravljajo o določenem gradivu za seje ZSMS ker je udeležba premajhna, aktivni so predvsem člani predsedstva osnovne organizacije, nekateri mladinci se izogibajo funkcijam, nekateri ljudje kažejo nerazumevanje do problemov, ki se porajajo ob delu.
V	nadaljnji razpravi smo prišli do naslednjih ugotovitev:
Člani predsedstva in predsedniki osnovnih organizacij ne znajo pritegniti mlade k delu. To naj bi dosegli z odkritimi pogovori z mladimi in s konkretnim dodeljevanjem nalog, za katere rezultate bi potem odgovarjali. Ponekod je še premajhna povezava med mladino, sindikatom in ZK. Rešitev problemov bi morala biti tudi naloga vodilnih delavcev, kjer se problemi pojavljajo. Za nastale probleme pa smo krivi tudi sami, ker s svojo neaktivnostjo in neprimernim odnosom negativno vplivamo na ostale mladince. Problemov je dovolj, rešitve pa se ne ponujajo same, ampak jih je potrebno poiskati in reševati skupaj z ostalimi delavci v tovarni.
P. B.
Komisija za idejnopolitično dejavnost pri konferenci osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Sava Kranj je organizral mladinsko politično šolo.
V drugi polvici februarja so udeleženci že pričeli obravnavati obširen program, ki vsebuje osnove dialektičnega materializma, razvoj mednarodnega delavskega gibanja, subjektivne sile v naši družbi in praktični del. Usposabljanje poteka tako, da slušatelji pred sejo pregledajo ustrezno literaturo, na seji pa potem v razgovoru izmenjajo mnenja o posameznih vprašanjih ter zavzemajo skupna stališča.
Aktualno
9
Uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS
IZVOZ
Glede na dogajanja v bližnji preteklosti je potrebno omeniti dokaj močan izvoz v letih 1973 in 1974, ko je Sava spoštovala republiške in zvezne težnje, resolucije in izvozila leta 1973 za 4,988.417 dolarjev, 1. 1974 pa za 7.345.356 USA $. St em je bila ustvarjena zelo visoka osnova, saj je izvoz Save leta 1974 predstavljal 14 % celotnega dohodka. Omenjeno osnovo je bilo treba na osnovi predpisov leta 1975 povečati za 20 odst., to pa je predstavljalo osnovo za leto 1976. Ob tem je kranjska lokacija naletela na skoraj nepremostljive ovire, ki jih je lahko premagala samo s pomočjo skupnosti tozdov v Ljubljani, (Totra) in Nišu (Vulkan). Če omenjeni dve organizaciji ne bi imeli tako velikega izvoza na Vzhod, bi Sava na kranjski lokaciji imela v letu 1975 precej zastojev v proizvodnji.
Leto 1976 je prineslo glede uvoza izvoza še nekaj dodatnih sprememb. Poleg tega, da je bilo treba že prej omenjeno osnovo povečati spet za 20 °/o, kot osnova za pravico do uvoza v letu 1976 ni več štel izvoz v vzhodne države. To je pomenilo za celo Savo dodatne težave.
Zaradi dogajanj v letu 1975 in pa zaradi novih predpisov je bilo treba čimbolj povečati izvoz v zahodne dežele ter v dežele tretjega sveta. Ker pa Sava na takoimenovanih tretjih tržiščih še ni uveljavljena, je ostala edina možnost čimbolj povečati izvoz v zahodne dežele. Ta izvoz pa je zelo zahteven glede kvalitete izdelkov, poleg tega pa je konkurenca na omenjenih tržiščih tako močna, da je učinkovitost takšnega izvoza dokaj nizka. Naj omenimo samo podatek, da je stal Savo 1 USA dolar izvoza od 22.50 do 27.50 din ali 4,50 do 950 din več, kot je uradni tečaj dolarja v primerjavi z dinarjem. Ob tem je bilo treba izvažati v letu 1976 in tistih organizacijskih enot, ki so imele že uvedene poti prodaje v zahodnih državah. Pri tem je kranjska lokacija pomagala ostalim, ob tem pa zabeležila seve-veda temu primerne slabše poslovne rezultate.
V naslednjih letih bi želeli stabilen zunanjetrgovinski sistem, ki
se ne bi menjal iz leta v leto in tako onemogočal kakršnokoli dolgoročno planiranje politike zunanjetrgovinske menjave. Pri tem pa moramo vedeti, da gumarska panoga povsod v svetu, in tudi pri nas, kljub zelo optimističnim pričakovanejm ob koncu srednjeročnega planskega obdobja leta 1980 še vedno ne bo devizno aktivna panoga, saj izvoz gumarskih podjetij v svetu malokje presega 15 % celotnega dohodka.
UVOZ
V letu 1976 so na področju zunanjetrgovinske menjave SFRJ začeli veljati novi predpisi. Bistvena novost je v tem, da je ves uvoz iz konvertibilnega področja vezan na dosežen priliv od izvoza na konvertibilno področje.
Zaradi omejevanja uvoza iz Zahoda smo morali vsa prizadevanja
usmeriti v akcijo za zamenjavo zahodnih surovin z vzhodnimi oziroma domačimi materiali. To nam je v precejšnji meri uspelo in smo v začetku leta 1976 predvideli občutno zmanjšal delež uvoza v naši materialni bilanci. Z nepredvidenimi izpadi domačih saj in rej on korda so nastale dodatne potrebe po uvozu. Tako smo presegli planiran uvoz in smo presežek morali pokriti z dodatnim izvozom.
Zaradi omejevanja uvoza na absolutni znesek in potrebe po kritju tega uvoza s prilivom od izvoza smo se v lanskem letu večkrat srečevali s problemov nepravočasnega potrjevanja uvoznih prijav, saj sta si dinamika uvoza in izvoza (posebno priliva) toliko različni, da priliv eno-stvno ni mogel slediti dnevnemu odpisu deviznih sredstev. Ta problem smo reševali s prolongacijo (preložitev roka) vezave.
Ker absolutni znesek deviznih sredstev ni zadostoval za kritje vseh uvoznih potreb delovne organizacije Sava, smo morali dodatne potrebe kriti v razmerju 1 : 0,75, kar je zahtevalo dodaten izvoz, s tem pa zmanjšanje ponudbe naših izdelkov na domačem trgu.
Že v lanskem letu smo preko republiških organov in poslovnega združevanja Guma začeli akcijo, da
bi nam povečali absolutni znesek deviznih sredstev, vendar naša vloga ni bila rešena. Tudi letos smo že takoj v začetku leta ponovno zaprosili za dodatna sredstva za uvoz, ker je primanjkljaj veliko večji in ga ni mogoče pokriti z izvozom.
V	tej akciji si zelo prizadevamo in upamo, da bomo dosegli ustrezno rešitev.
URESNIČEVANJE CILJEV
INTEGRACIJE
V	letu 1975 smo izvedli osnovne naloge, ki so potrebne za integracijo. Ugotovimo lahko, da je leto 1976 prineslo v naše integracijske težnje nove kvalitete; zavedati smo se začeli, da moramo začeti živeti in delati kot en kolektiv. Na kranjski lokaciji se je to pakazalo z željo, da čimprej izvedemo akcije, ki nam jih narekujejo temelji o srednjeročnem razvoju delovne organizacije s tem, da čimprej poenotimo poslovanje med združenimi skupnostmi tozdov, da poenotimo tehnologijo in kakovost. Poudariti moramo, da smo na področju organizacije, inženiringa ter tudi drugih poslovnih funkcij kljub dislociranosti, dosegli dobre rezultate. Ugotovimo lahko tudi, da je bilo na področju skupne nabave uvoznih surovin kljub kratkemu času integracije narejenega veliko; s tem smo med drugim zagotovili bolj nemoten potek proizvodnje na posameznih lokacijah in znižali stroške nabave. Na področju skupnega nastopa na jugoslovanskem trgu in tujih trgih so nam analize pokazale še določeno neučinkovitost, razen nastopa preko skupne maloprodajne mreže. Analiziranje te pomanjkljivosti ob proučevanju zakona o združenem delu nam je tudi pokazala nujno potrebno po čimbolj čvrsti združitvi prodajne funkcije, kar smo s pridom uporabili pri opredelitvi bodoče organiziranosti Save.
S stališča dislociranih skupnosti tozdov lahko ugotovimo različne rezultate integracije. Uspehe lahko vidimo predvsem na področjih, kjer je v dosedanjem sodelovanju prišlo tudi do večjega združevanja dela in sredstev. Na področjih, kjer je bilo to doseženo v manjšem obsegu, so tudi rezultati integracije skromnejši. Omenjena problematika se tudi jasno odraža v odnosu posameznih dislociranih skupnosti tozdov do integracije.
Gornje ugotovitve nas obvezujejo, da v nadalnjem obdobju pospešeno pripravljamo organiziranost Save v skladu z zakonom o združenem delu. Pri tej organiziranosti se moramo izogniti pomanjkljivostim, ki jih je dosedanje obdobje integracije pokazalo in predvideti še večje združevanje dela in sredstev med posameznimi tozdi, spoštovati dogovorjene cilje, opredeljene v samoupravnem sporazumu o tem j ih srednjeročnega razvoja delovne organizacije. Le tako bo mogoče povečati lastno in družbeno produktivnost dela.
KADROVSKA POLITIKA
Glede kadrovske politike ugotavljamo, da se z doseženimi rezultati v precejšnji meri približujemo postavljenim nalogam.
Za kadrovanje na vodilna in vodstvena delovna mesta in za delovna mesta s specifično naravo dela imamo postavljene naslednje pogoje:
1.	Zahtevamo strokovno usposobljenost ustrezne smeri. Dopustna so odstopanja za eno stopnjo v izobrazbi, če ima kandidat ustrezno prakso s področja, ki sledi iz opisa delovnega mesta.
2.	Pri vseh kandidatih, ki kandidirajo na taka delovna mesta ugotavlja kadrovska komisija ZK in sindikata izpolnjevanje ostalih pogojev za zasedbo teh delovnih mest, in to:
—	članstvo in delovanje v organizacijah in društvih,
—	delovanje v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah,
—	uspešno urejanje medsebojnih odnosov,
—	ugled med sodelavci kot delavec in kot član družbenopolitičnih organizacij,
—	pohvale, nagrade in kazni.
3.	Ocena strokovnosti vsebuje poleg kvalifikacije in delovnih izkušenj tudi oceno kvalitete dela, organizacijske ter vodstvene sposobnosti kandidatov. To oceno oblikujejo kadrovsko splošni sektor, kandidatovi sodelavci ter njegov nadrejeni.
4.	Oceno so opisne. Kot pozitivne se štejejo naslednje ocene: v celoti ustreza, pretežno ustreza ali delno ustreza.
Zgoraj navedeni postopek je bil izveden za vse kandidate za taka delovna mesta in tako obdelano gradivo je bilo predloženo pristojnim organom upravljanja v presojo in potrditev.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Monika in Francka — naši dolgoletni sodelavki
10
Aktualno
Uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS
(Nadaljevanje z 9. strani)
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
V preteklem letu so bila izhodišča za delo na področju vzgoje in izobraževanja v naši delovni organizaciji naslednja:
1.	naloge, ki sta jih opredelila 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ,
2.	naloge, ki jih je opredelila 5. seja CK ZKS,
3.	potrebe delovne organizacije.
Temeljna naloga kongresnih dokumentov je reforma srednejga in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje. V naši delovni organizaciji smo se takoj vključili v reformna prizadevanja:	sodelovali smo pri
snovanju projekta reforme srednjega šolstva, vključevali delavce v razprave o reformi, aktivno sodelovali pri oblikovanju modela usmerjenega izobraževanja odraslih, pripravili osnutek usmerjenega izobraževanja v gumarski stroki ter pričeli pripravljati materialne pogoje za uvedbo usmerjenega izobraževanja v gumarski stroki (idejni projekt za novo šolo z delavnico za proizvodno -tehnični pouk).
Glede na odločno zahtevo kongresnih dokumentov, da morajo delavci postati subjekt izobraževalne politike, so se delavci naše delovne organizacije na zborih delavcev odločili za pristop k posebni izobraževalni skupnosti za kemijo, farmacijo in gumarstvo, kjer Izobraževalni center — kot verificrana ustanova za izobraževanje gumarskih kadrov — nastopa kot enakovreden izvajalec izobraževanja s srednjetehniško šolo — kemijski oddelek, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Ta skupnost je v svoji srednjeročni politiki dala prednost izobraževanju in vzgoji deficitarnih kadrov v proizvodnji. Zato in zaradi potreb v naši delovni organizaciji, smo v preteklem letu posvetili veliko skrb
strokovnemu izobraževanju zaposlenih delavcev. Organizirali smo izobraževanje novih in premeščenih delavcev, za posamezne skupine proizvodnih delavcev, strokovnih in vodilnih delavcev. V raznih oblikah strokovnega izobraževanja se je usposabljalo za delo preko 2000 delavcev.
V poklicni gumarski šoli za mladino je pouk temeljil na marksističnih osnovah, uvedli smo predmet samoupravljanje s temelji marksizma, pri proizvodno-tehničnem pouku pa vzgajali učence za delo in za čim večjo produktivnost bodočih delavcev v proizvodnji. Tudi naše štipendiste smo vzgajali v klubu štipendistov Save za bodoče strokovne sodelavce in samoupravlalce z razvijanjem pravilnega vrednotenja in odnosa do strokovnega in proizvodnega dela.
Na področju idejnopolitičnega izobraževanja smo v preteklem letu veliko naredili. Idejnopolitično izobraževanje je zajelo vse člane ZK, še zlasti pa s mo posvetili veliko skrb uposabljanju kandidatov za sprejem v ZK in novih članov ZK. Idejnopolitično so se izobraževali tudi člani drugih družbenopolitičnih organizacij, zveze socialistične mladine in sindikalne organizacije.
Raznih seminarjev in tečajev se je udeležilo 382 članov družbenopolitičnih organizacij. Za vse člane ZK pa je bilo organiziranih 5 predavanj.
Organizrali smo tudi 6 seminarjev za člane delavskih svetov in za člane svetov za medsebojna razmerja ter seminar za delegate, ki se jih je udeležilo 422 članov samoupravnih organov. Sodelovali smo tudi pri ustanovitvi kluba samoupravlj alcev. Tako se je družbenega izobraževanja udeležilo 804 članov našega kolektiva, kar kaže na to, da je družbenopolitično izobraževanje enakovreden sestavni del vzgoje in izobraževanja v naši delovni organizaciji.
Vidimo, da je najvišja potencialna rentabilnost pri prikazovanih projektih 140, najnižja pa 18. To pomeni, da bi se vložena sredstva povrnila z ostankom dohodka najprej v 8,5 mesecih, najkasneje pa 5,5 letih. Pri tem pa je ostal tehnološki nivo, razen pri prevlekah in delno klinastih jermenih, v glavnem nespremenjen. Vsa vlaganja so imela za cilj samo povečanje obsega proizvodnje in boljšo zasedbo že nameščenih zmogljivosti.
Prikazana rentabilnost pa ni kritična, saj je bila ena izmed osnov, da te projekte potrdijo samoupravni organi.
Poglejmo sedaj, kaj lahko dosežemo z racionalizacijami. Te so lahko posledica naključnih inovacijskih predlogov ali pa organiziranih stremljenj po racionalizaciji proizvodnje. Glavni cilj pa je vedno znižanje proizvodne cene, kajti to je tudi edini merljiv kriterij za določanje morebitne odškodnine avtorjem inovacijskih predlogov.
Če primerjamo vložena sredstva, potrebna za realizacijo dosedanjih inovacijskih predlogov, lahko ugotovimo, da so ta v primerjavi z doseženim prihrankom malenkostna.
Običajno ne presežejo 10 % letnega prihranka. To pa je ugodnejše kot samo vlaganje v razširitev obsega proizvodnje.
Zato je prav čudno, da je toliko dejavnikov, ki zavirajo razmah te dejavnosti. Največkrat se bojimo tveganja zaradi morebitnega neuspeha pri realizaciji določenega predloga. Vendar je pri majhnih vloženih sredstvih tudi tveganje v primerjavi z neposrednimi in posrednimi koristmi malenkostno.
Kljub določenemu tveganju pa tiče v racionalizacijah tiste skrite rezerve in v ustvarjalcih tista potencialna energija, ki jo je treba aktivirati in izkoriščati. Pri tem pa se je treba zavedati, da ustvarjalec ni samo visoko izobražen znanstvenik, temveč lahko vsak, ki sodeluje v proizvodnem procesu in vidi dogajanja okoli sebe. Treba je le, da nekoliko razmišlja o svojem delu in o tem, kaj bi lahko izboljšal in da je za to dodatno delo tudi primerno nagrajen.
Uspeh pa bo dosežen šele takrat, kadar bodo ustvarjeni taki pogoji, da se ne bodo trudili za racionalizacijo proizvodnje samo nekateri zagnani posamezniki, ampak čim širši krog proizvajalcev. Tako bo vsak lahko izkoristil vse svoje sposobnosti, ne samo tistih, ki so potrebne za neposredno opravljanje dela.
Kljub velikemu pomenu teh naključnih inovacij pa bi bili precej pomembnejša organizirana prizadevanja, usmerjena v znižanje proizvodnih stroškov na tistih področjih, kjer bi z malenkostnimi napori dosegli velike koristi. To pa bi bilo mogoče le s strokovno analizo proizvodnih stroškov in z ukrepanjem, da bi te stroške znižali.
Obe obliki racionalizacije, naključna in organizirana, bosta racionalizirali izkoriščanje vloženih sredstev, predelanega materiala, energije in delovne sile. Vse to pa bo prispevalo k zdravemu razvoju podjetja, obenem pa bomo izkoristili tudi tiste umske sposobnosti proizvajalcev, ki so danes vse premalo izkoriščene.
Čeprav večkrat govorimo o pomanjkanju strokovnjakov, ne ustvarimo vedno pogojev, da bi bili tisti, ki jih imamo, pravilno izkoriščeni. Ustvaritev pogojev za razvoj ustvarjalnosti pa ni pomembna samo za dosego ekonomskih učinkov, temveč tudi za krepitev zaupanja v lastne sile in sposobnosti, kar je morda važnejše od neposrednih ekonomskih koristi.
Silvo Mravlje
Ali se res ne splačajo vlaganja v racionalizacijo proizvodnje
Naprednost uvedbe vsake nove opreme ali tehnološkega procesa določa ekonomska učinkovitost. Ta pa se mora odražati v znižanju proizvodne cene izdelkov.
To znižanje lahko dosežemo z nakupom tuje pameti (licence in uvožena oprema) ali pa z uporabo lastne pameti (lasten razvoj in racionalizacije proizvodnje).
Poglejmo sedaj, kaj smo dosegli z nakupom moderne opreme pri zadnjih investicijskih projektih. Če primerjamo samo potencialno rentabilnost, ki jo izražamo kot razmerje med ustvarjenim ostankom dohodka (dobičkom) in vloženimi sredstvi, dobimo naslednjo sliko.
Primerjava rentabilnosti
Investicijski program	Investicije v osnovna sredstva a	Ostanek dohodka b	Rentabilnost c = b/ax 100
Sava-Semperit 2. faza	34.891	32.116	92
Sava-Semperit 3. faza	21.290	30.008	140
Sava-Semperit 4. faza	23.985	8.595	35,8
Klinasti jermeni	28.330	19.116	67
Prevleke	9.300	5.744	64
Protektiranje — Ruma	11.896	2.153	18
Protektiranje — KTM	26.500	6.073	19
Obisk ii Semperiln
V ponedeljek, 14. februarja, nas je obiskal generalni direktor Semperita dr. Robert Bult. Ogledal si je proizvodnjo v obratu II, še s posebno pozornostjo pa tovarno avtopnevmatike, v kateri ima Semperit vložena sredstva. Namen obiska je bil navezava tesnejših stikov z vodilnimi in vodstvenimi delavci Save
Od leve proti desni: inž. Filip Majcen, dr. Robert Bult, dr. Herbert Kogert, inž. Viljem Žener in inž. Drago Smodiš.
Kultura
11
Občni zbor kulturno umetniškega društvu Sova Kranj
Zapis z rednega letnega občnega zbora Kulturno umetniškega društva Sava Kranj bi bil gotovo preobsežen, če bi navajal vse podrobnosti, zato omenjam samo važnejše teme, ki so jih prikazali člani društva v poročilih o delu, v razpravi in v svojem programu.
Naj v začetku povem, da je bila koncertna dvorana v Delavskem domu skoraj popolnoma zasedena in da je bila udeležba resnično velika, kar je tudi odraz uspešnega dela kulturno umetniškega društva. Pogrešal pa sem prisotnost nekaterih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ki imajo v svojih sklepih in programih opredeljene naloge s področja kulturne dejavnosti, pa jih na občnem zboru ni bilo.
Uspešno in razgibano delo Kulturno umetniškega društva najboljše prikazujejo podatki o nastopih, o prizadevanjih, da bi dosegli čim-večje uspehe.
Tako je izvršni odbor društva, ki je član Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj in SRS vse leto posvečal pozornost delu posameznih sekcij za nemoteno delo le-teh.
Ob zaključku intenzivne sezone je prvič organiziral izobraževalne seminarje za vse sekcije razen okteta, ki je podoben seminar že imel. Iz ocen teh dveh seminarjev je razvidno, da so bili doseženi želj eni cilji, pokazala pa se je tudi potreba po nadaljnjem izobraževanju.
dneh dogovorili za gostovanje v Franciji, pred tem pa zaradi zaostrenih odnosov odpovedali gostovanje pri naših severnih sosedih. Na pot so odšli z nepoznanim oktetom, z maloštevilno instrumentalno sekcijo in brez rezervnih plesalcev. Kljub naštetim težavam je bilo ob prizadevnosti vseh udeležencev gostovanje uspešno.
Vso sezono so se vrstile priprave, nastopi, pa zopet priprave na nova gostovanja.
Treba pa je omeniti, da je bilo delo plesnih sekcij ovirano zaradi prostorskih težav. Za vaje ni bilo ustreznega prostora, kljub dogovarjanjem s predstavniki Skupščine občine Kranj, Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj in kulturno skupnostjo Kranj. Izvršni odbor je dobil prostore v začasno uporabo, za katere je bilo potrebno plačevati visoko najemnino. Sedaj je to vprašanje rešeno, ker so dobili prostor v šoli Lucijan Seljak v Stražišču.
Poleg že omenjenih nalog si je izvršni odbor prizadeval za čimbolj-še prijateljske in tovariške odnose znotraj društva. Organiziran je bil izlet v hribe, piknik, več športnih in družabnih srečanj v okviru društva in izven njega.
Starejša folklorna plesna skupina je imela v preteklem letu 31 pomembnejših nastopov, pri čemer je treba še posebej poudariti gostovanje v Franciji in na Poljskem ter
Franc Zavrl, vodja tamburaškega zbora prejema priznanje
Največ dela je imel izvršni odbor z organizacijo nastopov sekcij, ki so bili velikokrat vsak teden, tako doma kot v tujini, pri čemer ni manjkalo težav. Tako so se npr. zaradi poznih obvestil v zadnjih
nastope v Postojni in pri zamejskih Slovencih. Zaradi odhoda nekaterih članov in priključitvi novih bodo morali osvojiti in izpopolniti celoten program.
Mlajši folklorni plesni skupini se je v drugi polovici lanskega leta pridružilo 45 plesalk in plesalcev, kar kaže na zanimanje mladih do plesa.
V svojem programu so si zadali nalogo, da nove člane seznanijo z namenom delovanja skupine in društva kot celote ter načinom in pogoji dela. Prav tako so se dogovorili, da osvojijo posamezne plese in da bo skupina ob koncu sezone pripravljena za nastope.
Uspehi pionirske folklorne skupine v 1976. letu so rezultati njihovega vestnega dela. Številni nastopi te skupine v šolah v občini Kranj pa tudi izven nje so pokazali, da zna skupina v celoti predstaviti svoj program, ki obsega venček gorenjskih plesov. Posebno je treba omeniti nastop v Postojni, v katerega so resnično vložili vse svoje znanje in zato dobili laskave ocene gledalcev in organizatorjev. Z zadnjim vpisom se je število skupine povečalo na okrog 100 članov, kar pomeni, da bodo morali tudi v prihodnje pridno vaditi posamezne plese in petje.
Tudi tamburaški zbor Bisernica je v 40 nastopih dokazal svoje znanje in požrtvovalnost. V zboru deluje 35 članov, od katerih je 23 mlajših in 12 starejših. Številni nastopi niso dali zboru možnosti za študij novih skladb, saj so morali vedno ponavljati skladbe za tekoče nastope, kljub temu pa je mlajša skupina osvojila nekaj novih priredb.
Instrumentalna skupina Kulturno umetniškega društva je v lanskem letu dosegla lepe uspehe. Kljub ma-
loštevilni zasedbi in preobremenjenosti članov te sekcije je sodelovala na vseh nastopih plesnih skupin. Njena dejavnost bo v prihodnje slonela na dopolnjevanju že osvojenega programa in študiju širšega zabavno narodnega programa, vzporedno s tem pa bo potekalo tudi kadrovsko izpopolnjevanje sekcije.
Dejavnost okteta je bila v preteklem obdobju nekoliko manjša zaradi vključitve novih članov. Kljub težavam je oktet naštudiral nekaj programa, tako da je lahko nastopal s folklorno skupino in ob raznih drugih priložnostih. Njihova prizadevanja so usmerjena v pripravo koncerta ob 10-letnici obstoja okteta in pripravo novega in tudi zahtevnejšega programa.
Občni zbor se je strinjal z razširitvijo kulturno umetniškega društva, v katerega se je vključila še foto-filmska sekcija in skupina za splošno kulturno dejavnost v Savi. Z enotnim nastopom in skupnim oblikovanjem kulturne dejavnosti bo delo na tem področju bolj organizirano in uspešnejše. Obe novi skupini sta že z dosedanjim delom dosegli uspehe, pa tudi v bodoče jih čaka še veliko dela.
Po razrešnici in volitvah v izvršni in nadzorni odbor so bila ob zaključku občnega zbora najprizadev-nejšim članom društva podeljena skromna spominska darila, ki so jih prejeli: Brane Žerjav, Andrej Košič, Zvone Gantar, Janko Bajt, Jože Kočevar, Janez Plantarič, Primož Bertoncelj, Franc Rant, Franc Novak, stalni šofer KUD ter pionirska folklorna sekcija.
P. B.
Obveščanje v Totri
Vse glob je prodira zavest, da je obveščanje eden od važnih elementov delavskega samoupravljanja. V Totri je glavni vir novic glasilo Sava, ki skoraj v vsaki številki objavi članek aU dva s totrško problematiko. Te članke delavci z zanimanjem prebirajo, zato je bilo v dogovoru s sindikalno konferenco sklenjeno, da se okrepi povezava med našo delovno organizacijo in odborom za informiranje v Savi. Da bi glasilu lahko zagotovili stalen dotok novic z vseh delovnih področij, je bil ustanovljen interni odbor za informiranje, ki je sestavljen takole: Ciril Židan bo skrbel za novice iz tehničnega sektorja in tozda Tovarne izdelkov iz plastičnih mas, Branka Grošelj iz tozda Tovarne poza-menterije, Irena Gvozden iz skupnih
služb in 00 ZSM in Janez Bricelj za športno-rekreacijske novice. Njihovo delo bo povezovala Irena Jeza, ki bo obenem tudi član odbora za informiranje v Savi. Imenovani tovariši se bodo sestali najmanj enkrat na 14 dni na kratek delovni sestanek, kjer bodo predlagali teme za članke ter se dogovorili za njihovo realizacijo. Ker so že pred imenovanjem vsi člani internega informacijskega odbora prostovoljno soglašali s tem imenovanjem, je skoraj gotovo, da bo zamišljeni način dela zaživel ter se tudi obnesel. Razumljivo je, da tudi ostali člani kolektiva lahko sodelujejo v glasilu s svojimi prispevki ali pa dajo pobudo zanje.
Ps
12
Tu med nami
Problematiko zaposlovanja v letu 1976
TAP
V TAP se je v letu 1976 na novo zaposlilo 165 delavcev, iz njenih tozdov (in seveda iz Save) pa so od-šlin 103 delavci, v druge tozde ali sektorje pa je iz TAP odšlo 7 delavcev.
Število zaposlenih v TAP se je lani torej povečalo za 55 delavcev. Pri tem številu so všteti tudi delavci, ki so bili sprejeti še na osnovi plana kadrov iz leta 1975. Plan zaposlovanja v TAP je bil lani 40 delavcev, zaposlili pa so jih le 32, osem pa jih bodo v letu 1977.
31. decembra 1976 je bilo v TAP zaposlenih skupno 1029 delavcev. Iz skupnosti tozdov avtopnevmatike je lani odšlo dosti manj delavcev (103) kakor leta 1975 (177).
TTI
V TTI se je v letu 1976 na novo zaposlilo 123 delavcev, med tem ko so TTI zapustili 104 delavci. Zaradi interne fluktuacije se je število zaposlenih dodatno znižalo še za 6 delavcev. S tem se je število zaposlenih med letom povečalo le za 13 delavcev. V letnem planu zaposlovanja v TTI pa so predvideli zaposlitev 18 delavcev.
31. decembra 1976 je bilo v TTI zaposlenih skupno 1392 delavcev.
Umetno usnje
V tozdu Umetno usnje se je v letu 1976 na novo zaposlilo 26 delavcev, medtem ko je 15 delavcev zapustilo tozd in delovno organizacijo. Zaradi interne fluktuacije med tozdi se je število dodatno povečalo za 11 delavcev.
Tako je stanje zaposlenih na koncu leta za 22 delavcev ali 13,3 % večje, vseh zaposlenih v Umetnem usnju je bilo 31. 12. 1976 187. V letnem planu kadra je bila predvidena zaposlitev 10 delavcev, z operativnimi plani pa je bilo odobrenih 15 delavcev.
Razilka 7 delavcev pri povečanju števila zaposlenih izhaja iz kritja nadomestil iz leta 1975 in kritja nadomestil na račun bolezenskih odsotnosti v letu 1976.
Fluktuacija v tozdu Umetno usnje se je gibala na ravni iz leta 1975, ko je tozd zapustilo 14 delavcev in ne presega poprečja v delovni organizaciji.
KET
V	skupnosti tozdov KET se je v letu 1976 na novo zaposlilo 61 delavcev. Istočasno pa je KET in delovno organizacijo zapustilo 39 delavcev. Zaradi interne fluktuacije v okviru delovne organizacije pa je iz KET odšlo še 13 delavcev. S tem se je končno stanje zaposlenih povečalo le za 9 delavcev ali 1,9 %, vseh zaposlenih 31. 12. 1976 pa je bilo 483.
V	letnem planu kadra je imel KET predvideno zaposlitev 24 delavcev, tega pa je z operativnimi plani presegel za 6,2 %, to je 25 delavcev. V letu 1976 pa se je zaposlilo po planu kadra 22 delavcev (3 pre-
nesemo v letu 1977). Razlika 13 delavcev je prenešena v leto 1977.
Fluktuacija v skupnosti KET je bila lani bistveno manjša kot v letu 1975. Lani je KET zapustilo 39 delavcev, leto preje pa 66. 31. 12. 1976 je bilo v KET skupaj zaposlenih 483 delavcev.
POS
V POS se je v letu 1976 na novo zaposlilo 49 delavcev, od teh 42 v prodajalnah. Istočasno je POS in delovno organizacijo zapustilo 17 delavcev, od tega kar 16 iz prodajaln. Zaradi interne fluktuacije med tozdi pa se je število zaposlenih v POS dodatno povečalo za 2 delavca (vodstvo).
Skupno se je število zaposlenih v POS povečalo za 34 delavcev ali 22,2 odstotka. Predvideni letni plan (41 delavcev) ni bil v celoti uresničen, ker niso bile v letu 1976 odprte vse predvidene nove prodajalne.
Po planu se je zaposlilo 30 delavcev, odobreno pa je bilo 37 delavcev. Zaposlitev 7 delavcev je prenešena v letu 1977.
Iz pregleda je razvidno, da je lani iz POS in delovne organizacije odšlo 17 delavcev, kar pomeni, da je fluktuacija v POS nekoliko nad poprečjem delovne organizacije (lokacija Kranj) glede na lanskoletno pa približno enaka. Skupaj pa je bilo 31. 12. 1976 v POS zaposlenih 187 delavcev.
Strokovni sektorji —
OSS
V	strokovnih sektorjih se je v letu 1976 na novo zaposlilo 84 delavcev, medtem ko je od tu odšlo v tem obdobju 53 delavcev.
Zaradi fluktuacije med tozdi se je število zaposlenih v strokovnih sektorjih dodatno povečalo za 12 delavcev. Upoštevajoč vsa gibanja se je skupno število zaposlenih povečalo za 44 delavcev ali 7,1 %.
Plan z a leto 1976 je bil 29 delavcev, zaposlili pa smo 16 delavcev. Po operativnih planih je bilo odobreno 19 delavcev (v letu 1977 prenašamo zaposlitev 3 delavcev). Dejanska razlika je za 13 delavcev kot posledica realizacije nadomestil iz leta 1975 in nadomestil za daljše bolezenske odsotnosti v letu 1976.
V	strokovnih sektorjih je prekinilo delovno razmerje 52 delavcev. Skupna fluktuacija v strokovnih sektorjih je probližno enaka kot v letu 1975 (49 delavcev), glede na ostale organizacijske enote pa je nekoliko pod poprečjem delovne organizacije (lokacija Kranj). Skupno je bilo na koncu leta 1976 v strokovnih sektorjih zaposlenih 660 delavcev.
Izobraževalni center
V izobraževalnem centru se je v letu 1976 dodatno zaposlil 1 delavec, kar ni bilo predvideno s planom kadra.
Drugih sprememb — fluktuacije in internih sprememb — v Izobra-
ževalnem centru v preteklih letih ni bilo.
Skupaj zaposlenih 31. 12. 1976 je bilo 15 delavcev.
Skupaj zaposlenih v delovni organizaciji Sava (lokacija Kranj) 31. 12. 1976 je 3953 delavcev.
Iz podatkov je razvidno, da smo v letu 1976 zaposlili 508 novih delavcev, kar predstavlja 13,5 % vseh zaposlenih, fluktuiralo pa je 330 delavcev, kar predstavlja 8,8 % skupne fluktuacije in povečali število zaposlenih za 178 delavcev oz. 4,7%.
Število zaposlenih bi smeli po planu kadra za leto 1976 povečati za 4,36. Večje povečanje za 0,3 % je posledica realizacije nadomestil iz leta 1975 in tekočih nadomestil za daljše bolezenske odsotnosti. Fluk-tuacijo lahko ocenimo kot ugodno, saj je v letu 1975 skupaj fluktuiralo 454 delavcev oz. 12,3 % letos pa 330 delavcev oz. 8,8 %, kar je za 124 delavcev manj, medtem, ko je iz subjektivnih vzrokov (samovoljno, odpoved, izključen, negativno ocenjeni) 335 delavcev oz. 9,4 %, letos pa 223 delavcev oz. 5,6 %, kar je za 112 delavcev manj kot v letu 1975.
Nova prodajalna Save v Čačka
Konec januarja je bila odprta nova prodajalna Save v čačku. To je naša dvaindvajseta prodajalna in deveta v SR Srbiji.
Prodajalna ima 110 m2 prodajnega prostora in spada torej med večje prodajalne naše prodajne organizacije. Je v stavbi AUTOPREVOZA čačak, firme, ki je tudi eden naših večjih kupcev avtopnevmatike. Lokacija prodajalne na avtobusni postaji v Čačku obeta, da bo omenjena prodajalna imela dokaj dobro maloprodajo, kar je eden glavnih ciljev poslovanja prodajne organizacije Save. Računamo pa tudi, da bomo preko nje lahko podrobneje obdelali tržišče bližnje okolice čačka.
Če bi sodili po udeležbi gostov na otvoritvi prodajalne, ki so se je udeležili predsednik in podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine čačak, nekaj direktorjev večjih delovnih organizacij s področja proizvodnje in trgovine v čačku ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, bi lahko dejali, da vlada za našo novo prodajalno dovolj veliko zanimanje. Splošno menijo, da je bila otvoritev naše prodajalne v njihovem mestu smotrna in potrebna. Zato pričakujemo, da bo prodajalna upravičila sredstva, ki smo jih vložili ob pričetku njenega poslovanja.	A. Kosič
Rekreacija
13
Veselo no smučeh
V ponedeljek, drugi teden počitnic, se je za šolarje, katerih starši so zaposleni v Savi, začel na Zatrni-ku smučarski tečaj. Pred kinom Center se je zbrala pisana množica otrok, oblečenih v raznobarvne smučarske hlače, vetrovke, s smučmi vseh dolžin in raznih znamk. Majhni, veliki, plašni, nasmejani, rado-
vedni in pričakovanja polni otroci s starši ali brez njih so nestrpno čakali avtobus. Končno sta se pripeljala tudi avtobusa in odpeljali smo se proti Bledu. Vzdušje v avtobusu se je od trenutka do trenutka stopnjevalo. Ko smo prebrodili tre
nutke seznanjanja, smo se pričeli vsevprek pogovarjati, kmalu pa se je oglasil smeh in pesem, ki je bila sprva plaha, kasneje pa je preplavila avtobus in pritegnila vse, ki so sedeli v njem.
Ko smo prispeli, so nam razdelili malico in odpravili smo se na smučišče, kjer smo preizkusili naše smu-
čarske sposobnosti. Razdelili so nas po skupinah in pričeli smo vaditi. Vreme nam je bilo vse dni precej naklonjeno, razen prvi dan, ko je snežilo, in pa zjutraj, ko je bilo navadno še zelo hladno in se je sonce komaj prebilo skozi gosto tančico
megle, ki je skrivnostno ovijala vsa smučišča. Ob dvanajstih smo imeli kosilo, kmalu nato pa smo spet vadili. Ob treh smo se odpravili domov, še pred tem pa je vsak popil skodelico toplega čaja, ki nas je vse premražene poživil in v avtobusu je bilo tudi ob vrnitvi zelo živo.
Tako so nam potekali še trije dnevi, ki pa so vse prehitro minili. Vsi smo pridno smučali in trenirali za težko pričakovano tekmovanje v petek. Vse naše misli in želje so se vrtele okrog tekmovanja. Še prekmalu je prišel težko pričakovani petek in že v avtobusu so vsi naši pogovori veljali tekmovanju. Ugibali smo o uvrstitvah in se nadejali čim boljših rezultatov. Ob 10. uri smo se zbrali ob »šolski« vlečnici, kjer so organizatorji že postavili progo za slalom. Razvrstili smo se vzdolž proge po startnih številkah in spodbujali vrstnike. Vsem je pričelo srce hitreje utripati, ko smo zaslišali iz sprejemnika: »Sedeminpetdeset, 58, 59 smuk!« Najprej so vozili začetniki in tako vse do tistih, ki že zelo dobro obvladajo svoje »dilce«. K splošnemu veselju na cilju je pripomoglo tudi sonce, ki je prav ta dan najbolj toplo sijalo. Po kosilu je bila razglasitev rezultatov. Nestrpno pričakovanje pred prvimi »uradnimi« rezultati nas je prisililo, da smo se vsi zadrževali okrog Casina, kjer so tovariši pregledovali rezultate. Najboljši so dobili pohvale, vsi udeleženci, ne glede na uvrstitev, pa smo dobili kemične svinčnike in značke.
Zadovoljni, zagoreli in veseli smo se vračali domov, vendar pa je bilo v vseh srcih tudi košček žalosti, kajti vedeli smo, da je tečaja konec.
V imenu vseh udeležencev bi se rada zahvalila vsem, ki so nam omogočili, da smo preživeli prijetne urice na tem tečaju, vsem tovarišem, ki so nam tako potrpežljivo vbijali smučarsko znanje v glavo, ali še bolje v noge. Pri tem pa ne
smem pozabiti niti kuharic, ki so za lačne smučarje vsak dan pripravile okusno malico in čaj. Prepričana sem, da bo drugo leto, če bo zopet organiziran tečaj, vsak izmed nas, ki smo letos obiskovali tečaj, vedno znova rad prišel. Udeleženka
Odbojka —
TTI pred TAP in OSS
V soboto, 22. februarja, se je končalo peto tradicionalno zimsko tekmovanje v odbojki med skupnostmi tozdov Save. Letos se je prvič primerilo, da je pokal osvojila ekipa brez poraza, kar pomeni, da se je kvaliteta dvignila v TTI, medtem ko v OSS in TAP, za katera igrajo že vseh 5 let isti igralci, nazaduje. Dosedanji zmagovalci teh tekmovanj so bili:
1972/73 TAP	1975/76 TTI
1973/74 TAP	1976/77 TTI
1974/75 TAP
Letos se je v tekmovanje vključila tudi ekipa Umetnega usnja in KET, ki pa se samo z Dimitrijev-skim in Komparetom ni mogla resneje upirati ostalim trem ekipam. Kljub temu, da je bila ekipa TTI neporažena, je tekmo z OSS (2:1) in TAP (2:1) dobila komaj in s precejšnjo mero sreče. Z boljšo igro od ostalih so se letos odlikovali v OSS Voglar, v TAP Dinič in Tine Petrič TTI, ki je najbolje igral prav v odločilnih tekmah proti TAP.
Končna lestvica je naslednja:
1.	TTI	6	6	0	(12:2)	12
2.	TAP	6	4	2	(9:4)	10
3.	OSS	6	2	4	(5:8)	8
4.	UU-KET 6 0 6 (0:12)	(—3)
Za zmagovalno ekipo so nastopili naslednji igralci: Stane Vidmar, Jože Mohor, Tine Petrič, Dušan žiž-mund. Matija Gerbajs, Tine Dolšak in Božo Cvetkovič.
Srečno pot lonezu Milavcu!
Nova avtomobilistična sezona se že pričenja in kar hitro bo treba urediti avtomobile.
Tudi član našega kolektiva Janez Milavec ima še obilico dela. Letos bo za tekmovanje v razredu 1150-1 dobil novo zastavo 101, ki pa jo mora še pripraviti za naporna relly tekmovanja in za cestnohitrostne dirke. Stara stoenka je že odslužila, saj ima prevoženih že preko 60.000 km in to na raznih tekmovanjih pri nas in v tujini. Janez je v Protektorju, in sedaj KTM-Protek-torju, zaposlen že od leta 1967, sedaj kot šofer osebnega avtomobila. Je precej priljubljen v kolektivu, saj je vedno pripravljen storiti uslugo, in to z dobro voljo, kar je v sedanjih časih že redkost.
Z obračunom uspehov za preteklo sezono je zadovoljen, saj je bil drugi na državnem prvenstvu v svoji kategoriji. V relly tekmovanjih in v cestnohitrostnih dirkah na republiškem prvenstvu pa je bil prvi v obeh zvrsteh tekmovanja. Je član AMD Škofja Loka. Vozi pa v ekipi delovne organizacije Toper iz Celja. V ekipi Toper vozi zato, ker mu nudijo ugodne finančne pogoje za nabavo gum, katere se, kot nam je znano, na tekmovanjih hitro obrabijo. To so specialne gume za gorske hitrostne preizkušnje Cleber 165-60-13
Racina. Etapne vožnje pa vozi z gumami Sava 145-13 D 727 in 145-13 Haigh-life. Slednje se dobro obnesejo v dežju.
Z nemalo ponosa pa pove, da je poslednje tri rellyje državnega prvenstva in vse republiško prvenstvo vozil z domačimi protektiranimi gumami. To se pravi s protektiranimi gumami 145-13 P-40, na republiškem prvenstvu pa tudi s protektiranimi zimskimi gumami 145-13 M + S. Meni, da so zelo dobre in da se po vzdržljivosti in stabilnosti v vseh pogojih vožnje lahko kosajo z novimi domačimi in uvoženimi gumami.
Na rellyjih vozi s sovoznikom Janezom Favaiem. Posebno je poudaril, da pri nas premalo cenimo sovoznike. Če voznik in sovoznik nista uigrana, ne more biti uspehov, čeprav je voznik še tako spreten. Zato je vloga obeh v ekipi enakovredna. V ekipi vozita oba Janeza že od leta 1968. Zato zaupata drug drugemu in na tem zaupanju tudi slonijo njuni uspehi.
V preteklem prvenstvu sta doživela marsikaj. Milavec pravi, da je na prvem rellyju Tara 76 glede na ledeno in zasneženo cesto prehitro pripeljal v ovinek tako, da je zadnji del avtomobila visel preko ceste nad prepadom, globokim 20 m in sta se zibala. »Pritiskal sem na za-
voro, sovoznik pa je tekel pogledat, da so pomagali potegniti avto na cesto. Avto ni bil poškodovan, tako da sva nadaljevala vožnjo in zasedla drugo mesto v svojem razredu.«
Smolo sta imela tudi na rellyju Bratstvo-enotnost. »Že na prvi hitrostni gorski preizkušnji, ki je bila dolga 13 km, je že po drugem kilometru počila guma. Vožnjo sem nadaljeval in po enem kilometru se je izpraznjena guma razcefrala in izpadla iz platišča. Vožnjo sem nadaljeval samo po platišču. Ker sem vozil precej hitro, čeprav brez gume, me je na nekem zavoju obrnilo za 360 stopinj tako, da sem z zadnjim delom avtomobila zadel v skale. Zmečkana je bila samo pločevina, podvozje pa je k sreči ostalo nepoškodovano in sem vožnjo nadaljeval. Na cilju »brzinca« je bilo platišče čisto sploščeno. Zamenjala sva vse gume in se pričela spuščati v dolino. Pri spustu sem s karter-jem zadel v kamen in pritisk olja je padel na 1,5 atm. Pa to še ni bila vsa smola. Zaradi močnega dežja sva morala večkrat menjavati razdelilno kapo na razdelilcu in rotor-ček. Pri tem sva dobila zaradi zamude precej kazenskih točk. Da nama, kljub taki smoli, ne bi očitali, da sva odstopila, samo zaradi tega, ker ne bi dosegla dobre uvrstitve, sva nadaljevala vožnjo in na koncu zasedla sedmo mesto in ostala brez točk za državno prvenstvo.«
To pripoveduje, misli pa že na
bodočo sezono, in nadaljuje: »V skupnosti tozdov KTM-Pro lektor, kjer sem zaposlen, mi veliko pomagajo, z razumevanjem gledajo na moje športno delovanje. Protektira-ne gume, servisiranje in centrifugiranje imam zastonj v našem servisu. Veliko mi pa tudi pomeni, ker nimam problemov, kadar bi rad izredni dopust.«
Naj dodam še to, da je Janez tudi član hokejskega društva Prevoje. Redno trenira, da si nabere kondicijo za naporna avtomobilska tekmovanja. Je tudi član trim ekipe Protektor v malem nogometu, ki zastopa našo tovarno v ljubljanski trim ligi.
Za uvrstitev za to sezono in za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih pa pravi: »V športu je težko napovedovati. Še posebno težko, če si sam aktiven v tej panogi. Mislim, da se bova s sovoznikom Favaiem in z novim avtomobilom, z izkušnjami, ki jih imava, uvrstila vsaj med prvo trojico v razredu na državnem prvenstvu. Želim pa sodelovati na rellyju Barun v ČSSR, in če bom našel primerno finančno podporo, sodelovati na rellyju Monte Carlo, ki je sen vseh avtomobilistov.«
Že med odmorom, ko sva se pogovarjala, so naju večkrat zmotili, da bi Janez pripeljal to in ono. Po odmoru pa je takoj sedel za volan elii4her,«.0a PZ jn opravljal službo vestno in varno. Saj tak mora o m šofer, mar ne!
Požarna varnost
V soboto, 19. februarja, so imeli savski gasilci svojo redno letno konferenco. Čeprav je bila napovedana za 14. uro, pa smo že uro pred napovedanim časom srečali v tovarni upokojence — gasilce, ki so si z zanimanjem ogledovali nove delovne prostore obrata IL, sodoben strojni park in ne nazadnje tudi protipožarno urejenost na delovnih mestih.
Ob 13.30 pa je bila na črpališču skromna slovesnost, in to svečan prevzem novega gasilskega avtomobila. Avto sicer ni nov, saj ga člani naše delovne organizacije poznajo že skoraj leto dni, ker pa ima gasilska organizacija tudi svoje običaje — brez take slovesnosti ne gre. O pomenu te pridobitve je spregovoril predsednik Industrijskega gasilskega društva Sava tov. Marjan Čeferin:
»Zavedamo se, da smo le majhen del naše več kot polmilijonske organizacije v Jugoslaviji, zato pa smo toliko bolj veseli, da lahko danes v naši organizaciji združenega dela uradno prevzamemo naše drugo gasilsko vozilo, ki je eno bolj modernih v današnji gasilski tehniki, s katerim se lahko uspešneje borimo proti našemu največjemu sovražniku — ognju. Že po letu 1968, ko smo nabavili prvo orodno vozilo, smo ugotavljali, da ne bo preteklo veliko časa, ko bomo, glede na naše tehnološke procese v proizvodnji in veliko razširitev objektov, nujno potrebovali še eno udarno vozilo. Tu, kakor vidimo, samo danes priča temu velikemu prazniku nas vseh Sav-čanov, posebno gasilcev. Posebej smo dolžni izreči priznanje tov. Skumavcu, tov. Rakovčevi in tov. Grošlju. Po sklepu upravnega odbora smo jih zaprosili, da bi prevzeli vlogo botre in botra pri uradnem gasilskemu krstu. Za njihov odziv smo jim posebno hvaležni.«
Konference, ki je bila v prostorih stare menze, se je udeležilo nad sto vabljenih. Po izvolitvi organov konference je spregovoril tov. Marjan Čeferin. Njegov govor objavljamo v celoti.
»Ko smo danes ponovno zbrani v tako lepem številu, da bi pregledali naše delo od zadnjega občnega zbora do danes, in to v času, ko proslavljamo tudi 40-Ietnico Titovega vodstva ZK Jugoslavije in njegovega 85. rojstnega dne, mislim, da je to za nas posebno praznično obeležje.
Pred dobrim letom smo proslavljali 45-letnico dela in obstoja društva. Tedaj smo ugotovili da ie tn ^.gvuuviua — sedanjosti, preteklosti in prihodnosti našega organizirane-
ga razvoja na področju požarnega varstva v delovni organizaciji.
Zavedamo se nalog in mesta, ki nam ga daje novi zakon o požarnem varstvu in statut društva. Vemo, da se le z vztrajnim delom, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo naših ljudi, ki so prešli in prehajajo skozi vrste društva, ustvarjamo ne samo gasilsko strokovno usposobljen kader, temveč razvijamo tudi čut pripadnosti in predanosti gasilstvu, kajti le tako je možno premagovati ovire in dosegati vedno nove uspehe, ki jih je v bogati zgodovini našega društva veliko.
Ko se oziramo nazaj na 46 let trajajočo prehojeno pot, se vseskozi vleče rdeča nit — človek, gasilec, ki zna vztrajati in je vedno pripravljen pomagati bližnjemu v stiski. V preteklem letu je bilo narejenega tudi precej na naših aktih o organizaciji protipožarne službe, opremljenosti z gasilnimi sredstvi in drugih protipožarnih ukrepih. Tako imamo svoj pravilnik o požarnem varstvu delovne organizacije, v izdelavi pa je osnutek požamo-obramb-nega načrta. Zavedamo se, da so težave pri gašenju požarov in reševanju ljudi ter premoženja in sploh požarne škode tem večje, čim slabša je v objektih požarna zaščita, če je zanemarjena preventivna dejavnost, če ni vodnih virov in drugih gasilnih sredstev ter ostale tehnike.
Za boljšo povezavo v občini je bila ustanovljena tudi samouprav-
Istočasno smo posvečali tudi veliko skrb strokovni vzgoji našega članstva. Tov. Franc Marko je opravil izpit ga gasilskega podčastnika in mu čestitam.
Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in delo v preteklem letu, za naprej pa želim vsem veliko delovnih uspehov.«
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tov. Janez Dolinšek, povzemamo, da šteje Industrijsko gasilsko društvo Sava 222 aktivnih članov, od tega je 114 gasilcev, 84 gasilcev I. stopnje, 10 podčastnikov, 3 podčastniki I. stopnje, 2 višja častnika. Razveseljiv je podatek, da je bilo v preteklem letu sprejetih v gasilske vrste 52 novih članov, trije so izstopili (odšli v drugo podjetje), en član je odšel v JLA, tov. Jože Mra-vinec in tov. Matija Borovnica sta odšla v pokoj; z enominutnim molkom pa so počastili spomin tov. Helmuta Turzanskega in tov. Jožeta Šviglja, ki sta v letu 1976 umrla.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je Industrijsko gasilsko društvo imelo 71.401,74 din dohodkov in 69.366,16 din izdatkov.
Poveljniško poročilo je podal poveljnik Industrijskega gasilskega društva tov. Pavel Vovk.
V preteklem letu smo imeli naslednje število suhih in mokrih vaj:
—	28 suhih vaj — opravljenih je bilo 772 prostovoljnih ur.
—	18 mokrih vaj — opravljenih je bilo 252 prostovoljnih ur.
Svečanemu dejanju sta botrovala tov. Judita Rakovec in tov. Anton Grošelj, ki imata poleg tov. Bruna Skumavca največ zaslug zza nabavo tega udarnega vozila
na interesna skupnost požarnega varstva Kranj, kjer je naše društvo registrirano kot izvajalec požarnih del na nivoju nase delovne organizacije.
Poleg tega smo imeli še 2 suhi in 2 mokri vaji ter 1 mokro nočno vajo za oceno. S tem smo dosegli vse toCke po pravilniku Občinske gasilske zveze Kranj.
Udeleževali smo se tudi mokrih vaj z našim novim gasilskim vozilom znamke mercedes izven podjetja, in sicer:
—	prva vaja je bila na Bregu ob Savi, kjer sta nastopila moška in ženska desetina;
—	druga demonstrativna vaja je bila v Smledniku;
—	tretja vaja je bila v našem obratu II na Vrhniki;
—	četrta demonstrativna vaja je bila v naši delovni organizaciji v obratu II v okviru požarno varnostnega tedna, in sicer za vse člane naše delovne organizacije. Te vaje so se udeležili učenci osnovnih šol iz Stražišča in Orehka;
—	peta vaja je bila izvedena z našim vodnim topom v Spodnji Besnici skupno z gasilci iz Tekstilindu-sa.
Pri navedenih vajah je bilo opravljenih 155 prostovoljnih ur.
V	tem letu smo v naši delovni organizaciji imeli tudi dve predavanji za vse gasilce, in sicer:
— Zaščita pred radioaktivnimi izotopi v naši delovni organizaciji ob požaru ali ob drugih nesrečah. Predaval je inž. Tone Kapus.
— Dihalni aparati. Predaval je tov. Štefan Luštrek.
Obeh predavanj se je udeležilo 140 gasilk in gasilcev.
Tudi letos smo se udeleževali proslav in jubilejev: na Kokrici, na Bregu ob Savi, v Besnici, v Stražišču in ob 80-letnici gasilskega društva Predvor. Pri teh nastopih je sodelovalo 48 članic in članov.
Redno smo se udeležavil tudi pogrebov naših umrlih gasilcev v Stražišču, na Bregu ob Savi in v Bitnjah.
Udeležili smo se tudi republiškega tekmovanja v Mariboru. Nastopili sta ena moška in ena ženska desetina. Ženske so prejela zlato, moški pa srebrno značko. Uspeha smo bili veseli, saj je bila konkurenca zelo močna.
Udeležili smo se tudi občinskega tekmovanja, in sicer z eno žensko in eno moško ekipo. Ženska desetina je zasedla tretje mesto, moška pa (med industrijskimi vrstami) drugo mesto.
Ob zaključku 8. kongresa Republiške gasilske zveze smo se skupno z gasilskim vodom civilne zaščite naše delovne organizacije udeležili gasilske parade v Novi Gorici. Na paradi je sodelovala tudi naša ženska desetina.
V	preteklem letu je bilo v naši delovni organizaciji 30 začetih požarov, katere smo v kali zadušili ra-
Požarna varnost	15
Upokojeni gasilci — častni člani Industrijsko gasilskega društva Sava na poti k ogledu proizvodnje obrata II.
zen enega večjega v obratu IV. Pri zadnjem omenjenem požaru so pomagali gasiti poklicni gasilci z Zavoda v Kranju, gasilci iz Iskre v Kranju ter gasilci iz Stražišča. Na pomoč je prispela tudi ekipa poklicne gasilske brigade iz Ljubljane, vendar njihove pomoči nismo več potrebovali.
V preteklem letu so opravili naši gasilci in gasilke skupno 1697 prostovoljnih ur operativnega dela.
Tehnični pregled društva so opravili člani Občinske gasilske zveze v Kranju:
tov. Franc Košnjek — predsednik Občinske gasilske zveze, Kranj, tov. Miro Ravnikar — poveljnik Občinske gasilske zveze, Kranj, tov. Franc Lukež — referent za industrijska gasilska društva pri Občinski gasilski zvezi, Kranj.
Ti tovariši so ocenili delo naše ga društva kot zelo dobro.
Poleg pohvale, ki jo izrekam vsem, ki so sodelovali pri vajah, naj pohvalim še naše tekmovalne desetine: žensko in moško prvo in drugo desetino.
Kot poveljnik društva želim, da bi bilo tudi v letu 1977. naše delo uspešno.
O požarni preventivi v naši delovni organizaciji ter o požarih in nastali materialni škodi ob tem v letu 1976. bo poročal vodja poklicnih gasilcev tov. Štefan Luštrek.
Iz obsežnega poročila vodja poklicnih gasilcev tov. Štefana Luštreka povzemamo tisti del, ki govori o dejanskem stanju v naši delovni organizaciji in prav bi bilo, da se nad tem zamislimo vsi zaposleni in ne samo gasilci.
»Nepravilnosti v delovni organizaciji, ki jih zabeležijo poklicni gasilci, so najboljši dokaz o nepravilnosti na delovnih mestih. Zaradi malomarnosti najdemo ponekod v proizvodnih in drugih prostorih založene transportne poti. V primeru požara bi bil zaposlenim umik iz zadimljenega in gorečega prostora oviran, če že ne onemogočen. Tudi zidni hidranti in gasilni aparati so večkrat tako založeni, da bi poteklo precej časa, če bi jih hoteli uporabiti. Vsaka zamujena sekunda pa lahko pri požaru povzroči veliko škodo. Prevelike količine lahkovnet-Ijivih tekočin in gorljivega materiala pa predstavljajo dodatne nevarnosti za zaposlene in gasilce v primeru požara. Požari, ki nastanejo iz kateregakoli vzroka, se v procesu gorenja med seboj precej razlikujejo. Nekateri se razvijejo počasi in jih je zaradi tega lažje gasiti
kot druge, pri drugih je proces gorenja hitrejši. Zaradi tega je nevarnost za prisotne in neposredno okolico neprimerno večja. O tem, kaj je treba storiti na delovnem mestu, ko zagori, mora biti delavec natančno poučen, da bi lahko ukrepal. Pri obravnavi škode pa ne bi smeli upoštevati le neposredne škode, ki jo povzroči požar na proizvodnih objektih, strojih in zalogah surovin, izdelkov in drugega materiala. Včasih je posredna škoda še večja od neposredne. Izpad proizvodnje, dopust delavcev, izguba tržišča in še druge težave, so posledice, ki jih utrpi delovna organizacija zaradi požara. Zato moramo požarno varstva jemati res resno in ukreniti, kar je le mogoče, da požare preprečimo. Požarna preventiva zajema vse varnostne ukrepe za preprečevanje izbruha požara. Že pri projektiranju novih obratov, skladišč in drugih industrijskih objektov in pri uvajanju novih tehnoloških postopkov je treba posvetiti primemo skrb tudi požarni varnosti.
Varstvo pred požari je sestavni-del obrambne in zaščitne funkcije družbe oziroma sestavni in zelo pomembni del splošne ljudske obram-
be in družbene samozaščite. Minuli so časi, ko je bila obramba in zaščita naložena le posebnim organizacijam in organom. Danes se borimo za to, da postane obramba in zaščita pred vsemi nevarnostmi organska funkcija naše samoupravno organizirane družbe.
Vedeti moramo, da je varstvo pred požari takšna dejavnost, ki je
potrebna tako v miru kot v vojni. Organizirati in izvajati ga moramo povsod, kjer živijo in delajo ljudje in kjer so materialne dobrine. Tudi opremljanje in usposabljanje ljudi za preventivo in gašenje začetnih požarov predstavlja samozaščito kot najpomembnejši del varstva pred požari.
Samozaščito in pripravljanje enote poklicnih gasilcev in industrijskega gasilskega društva moramo pripravljati in izvajati tako, da bo naše protipožarno varstvo dobro delovalo tudi v vojnem času v splošnem sistemu civilne zaščite.
Pri vsem tem ne smemo zanemariti množičnosti samozaščite pred požari.
V okviru družbene samozaščite v naši delovni organizaciji ima varstvo pred požari vidno vlogo v zaščiti življenj delavcev in materialnih dobrin ter proizvajalnih sredstev. To vidno vlogo v družbeni samozaščiti lahko opravičujemo le tako, če organizirano vzgajamo in izobražujemo vse delavce o varstvu pred požari in opremljamo z ustreznimi gasilskimi tehničnimi sredstvi, kar predstavlja zelo močno preventivo in s tem tudi samozaščito in preprečevanje možnosti za večje požare, ki bi lahko bili katastrofalni za našo delovno organizacijo.
Tov. Luštrek je seznanil prisotne o nabavi gasilnih sredstev, njihovo ceno in tudi s podatkom, da je bilo v preteklem letu 30 začetnih požarov, ki razen enega niso povzročili občutnejše škode. Že ta podatek dovolj zgovorno kaže, kakšen pomen ima gasilska organizacija pri reševanju oziroma varovanju
družbene imovine v naši delovni organizaciji.
V razpravi, ki je sledila, so prisotni dokaj kritično obravnavali vzroke za nastanek začetnih požarov. Ugotovili so, da do požarov prihaja zaradi spleta okoliščin, ki se zde na videz nepomembni. Če vzamemo za primer požare, ki so nastali zaradi dela vzdrževalcev, lahko ugotovimo, da do požarov ne bi prišlo, če bi iz okolice, kjer so delo opravljali, odstranili ves vnetljivi material. To predpisi zahtevajo, izvaja pa se ne vedno; tega se ne drže vodstva tozdov, niti odgovorni delovodje niti vzdrževalci sami. Transportne poti so tudi problem, ki bi mu morali nameniti več pozornosti. Najhuje je, da za problem vemo, vendar ga pustimo ob strani, kar se nam utegne grdo maščevati.
Sledili so pozdravni govori predstavnikov okoliških društev, v katerih so govorniki poudarjali potrebo po še večji povezanosti med našimi gasilci in njihovimi društvi.
Po končani razpravi so prisotni obravnavali dopolnila pravil društva in sprejeli plan dela. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
S k e p i:
1.	Izvrševati vse sklepe konference, upravnega odbora, poveljstva Industrijskega gasilskega društva ter operativnega štaba (OGE) Kranj (posebno skrb strokovni vzgoji).
2.	Izvršiti (izdelati) opozorilne puščice za ročne javljalce požarov po tovarni.
3.	V letu 1977 je treba naročiti Gasilski vestnik za vse aktivne člane.
4.	Vsak gasilec Save naj prispeva po 10 din za izgradnjo gasilskega doma v Posočju.
Na koncu konference so podelili priznanja družbe za vestno in požrtvovalno delo: ženski tekmovalni desetini ter prvi in drugi možki tekmovalni desetini. Posebna priznanja pa so dobili tovariši, ki so se najbolj odlikovali pri gašenju požara v obratu IV, in to:
Valentin Brolih, Alojz Rode, Miha Ropret in Polde Kranjc.
Polde Kranjc, Miha Ropret, Valentin Brolih so bili nagrajeni za izredno požrtvovalnost pri gašenju požara v obratu IV. Na fotografiji manjka četrti nagrajeni Alojz Rode
Na konferenci so bile nagrajene članice ženske tekmovalne ekipe. Priznanja pa so prejeli tudi tekmovalci dveh moških desetin
16
Razno
Počitek med pohodom
Pohod na Stol 19. februarja 1977
Tudi letos, 19. in 20. februarja, je bil spominski pohod na Stol; bil je v počastitev 35-letnice boja Prešernove brigade, 85-letnice maršala Tita, 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije in 40-letnice prihoda tov. Tita na vodstvo KPJ.
Za pohod smo se odločili tudi to-trški mladinci in povabili vse člane kolektiva, naj se spominskega pohoda udeleže v čim večjem številu. Za začetek se je prijavilo 11 članov, žal pa sta se pohoda udeleila le dva. Nekateri so se ustrašili vremena, drugi pa so upravičeno manjkali.
Ko sva s Pavletom v soboto zjutraj okrog 5. ure otovorjena čakala na dogovorjenem mestu, se na najino veliko začudenje ni pojavil nihče. Po polurnem čakanju sva se zbasala v ficka, ki naju je pripeljal do Završnice. Ko sva stopila iz avta, je bilo kar hladno, vendar pa sva že po nekaj korakih pregnala mraz. Začelo se je svitati, čar prebujajočemu jutru pa so dajale zvezde na nebu in rakete, ki so jih spuščali pri Prešernovi koči. Po dobri uri hoje sva prišla do Valvazorjeve koče, kjer je že bilo precej planincev. Ko sem se uzrla proti vrhu,
saDavvWrcu\9
Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivan Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj.
Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS fšt. 421-1/72 z dne 27. marca 1973.
sem na grebenu zagledala dolgo kolono, ki se je pomikala proti vrhu. Po kratkem počitku sva se kar hitro odpravila. Pavle je naredil nekaj posnetkov in odšla sva proti vrhu. Do polovice poti je bilo jasno, spremljalo nas je jutranje sonce, potem pa se je začela megla in vedno počasnejša hoja, saj je bilo udeležencev veliko. Na grebenu je začel pihati močan veter in pomikali smo se zelo počasi. Na vrhu sva bila okrog enajstih in se zaradi slabega vremena kar hitro odpravila proti dolini. Po dobri uri drsenja in podanaja v sneg sva bila pri Valvazorjevi koči, kjer sva se drenjala, da sva dobila spominsko značko, in seveda topel čaj, ki se je zelo prilegel.
Zal sva se pohoda udeležila le dva. Upam pa, da se boste naslednjega izleta, ki bo marca na Šmarno goro, udeležili v čim večjem številu.
Branka Grošelj
Prejeli smo:
Franc Bašelj nam je poslal naslednje pismo
Dne 9. februarja sva se s tovarišem Marjanom udeležila partizanskega pohoda Jelovica — Dražgoše skupaj z okoli 300 drugimi udeleženci.
Če bom pri zdravju, se bom udeležil tudi pohoda na Porezen, ki bo v marcu.
Vabim vse člane kolektiva, da z udeležbo na takih pohodih obujamo spomine na težke, a slavne dni NOB. S tem bomo mlajši rod seznanjali z našo revolucijo.
ZAHVALI
Celotnemu kolektivu in vsem družbenopolitičnim organizacijam Save ter vsem sodelavcem se zahvaljujem za pomoč in izrečeno sožalje ob smrti mojega dragega moža Jožeta Jenka.
Žalujoča žena Angela
Ob smrti najinega očeta Jožeta Oblaka se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam za izraze sožalja in podarjeni venec.
Francka Zevnik in brat Peter
Uspešen začetek za kolesarje Sove
Novo, že dvajseto sezono po vrsti v njihovem obstoju so kolesarji začeli že v novembru minulega leta. Rezultati, ki so jih dosegli na prvih tekmovanjih v kolesarskem krosu v Novem mestu in Kranju, so potrdilo, da so bile zimske priprave uspešne.
Na krosu v Novem mestu, 6. 2. tl., je zmagal domačin Mijajlovič, drugi je bil Kraker, četrti Ropret in peti Rakuš.
17. 2. tl. je bilo prvenstvo kluba v vseh kategorijah. Med pionirji 5—6. razred je zmagal Borut Bogdanovič pred Bitencem in Gorjancem. V kategoriji pionirjev 7—8. razred je bil najboljši Vlado Marn pred Sveteljem in Kolenkom. Miro Bobnar je bil najboljši med mlajšimi mladinci pred Kurentom in Bogatajem.
Med starejšimi mladinci je bil prvi Marko Cuderman pred Derlingom in Svoljškom.
Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje članov. Po slabem startu je kazalo, da bo zmagal Rakuš, vendar pa je bil na cilju najboljši Ropret, tretji pa je bil Kraker.
Nedeljskega odprtega prvenstva Kranja v kolesarskem krosu so se kljub slabemu vremenu udeležili tekmovalci petih klubov. Med mlajšimi pionirji je bil najboljši Boris Bonšek (osnovna šola Lucijan Seljak), med starejšimi pa Silvo Povirk (TVD Dol) pred Marnom (Sava).
Med mlajšimi mladinci je četrtkov uspeh ponovil Miro Bobnar, ki je zmagal pred Kurentom in Herle-com (Rog).
Starejši mladinci našega kluba so morali priznati premoč njihovim
vrstnikom iz Novega mesta. Zmagal je Turk pred Zrimškom in našim Derlingom.
Kolesarji so začeli ...
Kar pošteno je deževalo, ko so se med seboj pomerili člani. Boj za prvo mesto med Mij ajlovičem iz Novega mesta in Ropretom je bil odločen šele v zadnjih metrih, ko ga je Bojan uspel uigrati. Zelo dober je bil tudi Koder z osvojenim tretjim mestom.
S. T.
Podelitev priznanj
Desete (po vrsti) zimsko športne igre so bile letos v Martuljku. Sava je bila med pokrovitelji.
Izmed Savčanov, ki so sodelovali, so dosegli tele uspehe: veleslalom — ženske do 35 let: Marjanca Jerman — 5. mesto; veleslalom	—	moški	do	25	let:
Bajt — 5. mesto;
veleslalom	—	moški	do	35	let:
Zajc — 4. mesto;
veleslalom	—	moški	do	45	let:
Andrejašič — 3. mesto; veleslalom	—	moški	nad	50	let:
Faganel — 2. mesto;
sankanje — ženske A: Draga Kavšek
—	3. mesto;
sankanje — ženske B: Minka Barle
—	4. mesto;
moški s tekmovalnimi sanmi: Rogelj — 1. mesto; Zupan — 3. mesto; Kos — 5. mesto
Ekipno v veleslalomu: — moški 3. mesto
Skupno v veleslalomu Sava 3. mesto Sankanje — ženske: 1. Sava in skupno Sava
Skupna uvrstitev pa je: 1. Iskra, 2. Sava, 3. Gradbinec	(Po Glasu)