občin/ki Domžale, 24.1.1991, letnik XXIX št. 1 oročevo lec Delajmo za mir in nikoli nam ne bo zmanjkovalo kruha Litvo, ki se že 50 let bori za svojo samostojnost, so zasedli tanki, kriza v Zalivu se prej stopnjuje kakor pojenjuje, iz Beograda nas, če le morejo, ustrahujejo..., tako da res nimamo razlogov za optimizem. Preden pa se sklonimo in vržemo kamen na Gorbačova, ki »ni vedel« za prelivanje krvi v Litvi, na Huseina, ki je kriv, da bo v vojni prišlo do velikih gmotnih škod, predvsem pa do človeških žrtev, na Miloševiča, ki bi vsemu navkljub še vedno rad imel »enotno« Jugoslavijo, ki bi se napajala predvsem iz njenih severnih predelov..., se vprašajmo, koliko smo mi sami in vsak posameznik storili za mir v svetu, ki ima svoj zametek v miru v malem. Kaj in koliko smo storili za mir najprej v sebi, v svojih družinah, v svoji zakonski zvezi, na delovnem mestu, v domačem kraju, v svoji stranki in podobno... Včasih smo poudarjali oziroma blagrovali tiste, ki mir ljubijo, danes naravnost vzklikamo: Blagor tistim, ki delajo za mir, BLAGOR MIROTVORCEM, kajti mir je nalezljiv in naš mir se lahko prenese drugam in se obrestovaje povrne nazaj k nam. Zavedajoč se, da kaj Bistvenega za naš svetovni mir kot male ribe res ne moremo storiti, pa nikoli ne pozabimo, da smo kot verni kristjani, če in kadar to smo, za mir dolžni tudi moliti, da bi se božično voščilo v letu, ki smo ga začeli, kar najbolj uresničilo. Delajmo za mir in nikoli nam ne bo zmanjkovalo kruha. IVAN KEPIC MIMO SO JUBILEJNI NOVOLETNI KONCERTI 20 let glasbene ustvarjalnosti in aplavzov Letos so bili novoletni koncerti Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik še posebno svečani, saj so z glasbeno govorico polepšali novoletno predpraznično vzdušje že dvaj-setič. Na treh novoletnih koncertih (kamniškega je posebej popestril še plesno revijalni podaljšek do zgodnjih jutranjih ur) so spet predstavili vedno lepe melodije, med katerimi dirigent, skladatelj, aranžer in zborovodja TOMAŽ HABE vedno najde take, ki so posebej naslonjene na kako od obletnic, ki jih novo, prihajajoče leto prinaša. Predsednik Sveta KS Mengeš Janez PER čestita ob 20-letnici Simf. orkestra Domžale-Kamnik dirigentu Tomažu HABETU Novoletni Koncert Mengeš 91, Simfonični orkester Domžale Kamnik je praktično edini amaterski simfonični orkester te vrste v Sloveniji, lahko pa bi celo rekli v Evropi. Letošnji program je obsegal lahkotnejša dela iz svetovne glasbene zakladnice. Izvajali so dela avtorjev Mozarta, Čajkovskega, Straussa, Smetane, Bernste-ina, Verdija, Havdna, Gobca in drugih. Najlepše melodije so izvenele proti koncu, sklenili pa so jih prav s Havdnovo Uro. Posebej so navdušili solisti: so-pranistka Irena Baar Vremšak, tenorist Marjan Trček, pianist Aci Bertoncelj, violinistka Branka Bečaj in citrar Tomaž dirigent Tomaž HABE Plahutnik. Za jubilejne koncerte se je pripravil priložnostni pevski zbor Iubilus, ki je prav tako navdušil poslušalce. Program je povezoval Tone Ftičar. Ob sklepu uspelega koncerta (pripravili so ga v hali Komunalnega centra na Štefanovo 26. 12. 1990) so se zahvalili predvsem nosilcu dela vseh dvajsetih let Tomažu HABETU. Ob tej priložnosti pa je Domžalčanom spregovoril, kot je že v navadi tudi domžalski župan Ervin A. Schvvarzbartl. Podelili so tudi nagrade in priznanja za dolgoletno delo v orkestru ter Gallusove plakete za delo na glasbenem področju. Toko se bo preoblikoval v delniško družbo V preteklem letu je bilo podjetje TOKO zaradi zaostrenih razmer gospodarjenja prisiljeno izdelati nov razvojno sanacijski program, ki je bil pozitivno ocenjen na Ekonomskem institutu LB, občinskem in republiškem izvršnem svetu. Na osnovi navedenega programa je TOKO od republike Slovenije že dobil za milijon mark republiških obveznic, ki jih je odkupila LB, Banka Domžale. Na ta način je podjetje del kratkoročnih posojil spremenilo v dolgoročna. Znesek milijon mark pomeni trajno vlogo republike v podjetje, vendar le ob pogoju, da se podjetje preoblikuje v del- Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, p.o., Kidričeva cesta 1 telefon: (0611721 811, telex: 31424 YU TOKO telefax: (061) 721 393 niško družbo do 31/3-1991 in da tudi vsi zaposleni prispevajo delež v obliki delnic. Delegati delavskega sveta podjetja TOKO so zato na zadnji seji v lanskem letu sprejeli sklep, da se podjetje TOKO preoblikuje v delniško družbo. Delničarji bodoče delniške družbe bodo: republika Slovenija z vloženim kapitalom v višini 7.000.000,00 din, delavci podjetja TOKO z vloženim kapitalom v višini 3.000.000,00 din in družbeni kapital TOKO (obstoječa vrednost premoženja podjetja). Vrednost družbenega kapitala bo ostala »zamrznjena« dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja, ki bo urejala področje privatizacije le-tega, oziroma se ne bodo uredila medsebojna razmerja z bodočimi solastniki (delničarji) v posameznih obratih iz katerih naj bi bile ustanovljene še štiri mešane družbe. Zbiranje likvidnih sredstev s pomočjo razpisa delavskih delnic in ustanovitve delniške družbe še ne pomeni dokončne sanacije podjetja, je pa način za ohranitev večine delovnih mest. M. K. Eno leto Slovenskih krščanskih demokratov občine Domžale SKD- OBČINSKI ODBOR DOMŽALE vabi na l. OBČNI ZBOR svoje člane in članice, simpatizerje in volilce, ki bo 2. februarja 1991 ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu. Na občnem zboru bomo spregovorili o: - stališčih in usmeritvah SKD - političnem in drugačnem delovanju Občinskega odbora v času po ustanovitvi - programu SKD Domžale .- in ustanovili Krajevni odbor SKD Mengeš Ob prvi obletnici ustanovitve OBČINSKEGA ODBORA SKD Domžale se bodo občnega zbora udeležili tudi predsednik SKD gospod LOJZE PETERLE, podpredsednik SKD gospod FRANC MIKLAVČIČ in pobudnik ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov v občini Domžale gospod ERVIN - A. SCHWARZBARTL. Na začetku občnega zbora bo zapel mengeški komorni pevski zbor ZVON. pod vodstvom gospoda Janeza Nastrana. Predsednik Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Domžale Bogdan Osolin LETOS BOGATEJŠA OKRASITEV NAŠEGA MESTA: 3600 žarnic je posvetilo v novo leto V naših treh mestih krajevnih skupnostih so se letos zelo potrudili, da bi nam olepšali novoletne praznike. Vložili so veliko prizadevanj, da bi dali našemu mestu svečanejši videz. Z veliko razumevanja - in seveda s sredstvi so priskočili na pomoč mnogi obrtniki; predvsem pa velja veliko priznanje zasebniku MILANU SKOČAJU, ki je delo ne le opravil, temveč tudi sam prispeval veliko sredstev, materiala in neplačanega dela. Pobudnik za širšo akcijo in obsežnejšo novoletno okrasitev jer bil Stane Orkič, ki je med zasebniki tudi najgloblje segel v žep. Poleg njega so v akciji za novoletno okrasitev in polepšanje Domžal v prednovoletnem času sodelovali še naslednji obrtniki zasebniki: Cvetličarna Omers Ivanka, Čistilnica Mali Maja, Pizzeria Skansi Peter, Slaščičarna Kali-mero Ibrahimi Ilijas, Mercedes bar Širovnik Miha, Foto studio Majhenič Domžale, Modni dodatki Tina Domžale, Ribarnica Baloh Anton, Slaščičarna Len-ček Miha, Cvetličarna Vesel Domžale, Sadje zelenjava Mandarina, Krznarstvo Nevenka Mandelj, Zlatarstvo Ljubo Iva-novič. Prodajalna kmetijskih pridelkov Ložar Dora, Aico d. o. o. Duty free shop Domžale. Fino-mehanika Mušič Domžale, Ten tours Domžale, Color foto Se-nica, Fotokopirnica Tekavec, Trgovina Pika Domžale, Urar Šte-fanac Slavko, Optika Škofic Domžale, Klub Exotik Domžale, Drogerija Šarm Domžale, Urar Cerar Rudi, Izdelava ključev Nardin Franc, Usnjena galanterija Sitar Veronika, Nagelj d. o.o. Domžale, Sadje zelenjava Jašari, Frizerstvo Mihaela, Frizerski salon Šimenc Olga, Bistro Minuta Repovž Bojan, Bar Vrtinec Etamaj Smajo. Ob tem, kar so napravili letos pa imajo za prihodnje leto še večje načrte. Kot nam je povedal Marjan Vodnik, predsednik turističnega društva Domžale, bi želeli okrasiti za prihodnje novo leto še SPB-2, Kolodvorsko ulico do Lekarne, Ulico talcev do Doma upokojencev, Ljubljansko ulico v smeri proti Stobu do Društvenega doma. Prav tako naj bi ob okrasitvi čez 11 mesecev poskrbeli tudi za dekoracijo vhodov v Domžale z vseh strani. Če bodo ta prizadevanja naletela tudi letos na prijazen odziv, potem bodo morda Domžale čez U mesecev še lepše. A vseeno naj cveti tisoč cvetov! (nekateri zahtevajo: prepovedati!) Pred časom smo se seznanili s prispevkom - laičnim razmišljanjem o tem, kako Je nastalo krajevno ime Domžale. Z dosedanjim vedenjem skregano razmišljanje in po svoje tolmačena etimologija, prinesena v članku M. Slevoa, pa je prinesla tudi burne odmeve. Od tu in tam so se oglasili skrbniki ene resnice ter na lepše in manj lepe načine dali vedeti, da je objava Slevčevega prispevka degradiranje vsega, kar smo pri Občinskem poročevalcu že dosegli. Sramota, da si dovolimo objaviti to, kar je veda zaenkrat za zmerom že povedala. A vrag je bolj črn, kot si mislimo in trmoglavost ljudi, da mislijo eden tako, drugi drugače, Je večja od domnevne. Pojavljajo se novi in novi avtorji z ustreznimi atributi in mnogi brez njih... Vsak po svoje skuša vnesti lastna gledanja k žgečkljivi preizkušnji razložiti dvoslojnost besede DOM-ŽALE. Zakaj ne!! pravimo! Z enim umom misliti, to bodi zapoved!, trdijo drugi. Olagolnik enoumje smo že dokončno semantično shranili v predal slabšalnih besed. In četudi je objektivno malo možnosti, da bi večina trditev naših laičnih avtorjev mogla preživeti celo najpovršnejšl strokovni pretres, je prav, da IJuttfe možnost povedati mnenje - imajo. Naj cveti tisoč cvetov, so zapisali v eni od tollke-rlh kitajskih revolucij. V imenu sicer že deklarirane pluralnosti, v tako zastavljenem prepletanju misli, mozgov in idej se na vseh področjih skriva prava, narodova ustvarjalnost, ki dolgoročno bogati in vpliva na kulturo, znanost, gospodarstvo in na vsa druga narodova delovna torišča. V imenu tega nam ne more in ne sme biti krivo, četudi kratkoročno in skozi kak ceh gledano časopis morda izgublja, če je med nami tudi kdaj M. Slevec in članki, kot je bil njegov... Brez Slevcev bi nam povsod šlo mnogo slabše. Matjaž Brojan T"/^" koncu leta, še prav posebno pja tistim, ki se skupaj z mano trudite za bolj pošten jutri. PREDSEDNIC Skupščine občine Domžale Ervin- Anton SCHVVARZBARTL »DRUŽINSKA POLITIKA« ...o tem, kako smo v občini začeli delovati Krščanski demokrati Zgodi se, da en sam dogodek, ki je lahko povrhu še povsem naključen, spremeni tok življenja človeku. Življenje je pač polno naključij in nepredvidljivih dogodkov. Pravimo, da obvladujemo položaj, če uspemo vplivati ha odzive in okolja, ali če smo sposobni predvidevati kaj se bo zgodilo in tako tudi ukrepamo. Malo je ljudi, ki imajo te sposobnosti in moč, da »držijo« vsaj del usode v svojih rokah. Pa še ti morajo priznati, če so iskreni, da to njihovo prepričanje ni povsem iskreno, ampak jim služi bolj za dvig lastne samozavesti, zakaj resnični gospodar našega življenja je samo eden in blagor vsem, ki to spoznajo in v to verujejo. Življenje jim je tako mnogo lažje in bolj smiselno. Zakaj takšen uvod? Bilo je pred letom dni, ko sem se na predlog svoje žene povsem naključno udeležil ustanovnega srečanja Slovenskih krščanskih demokratov v Cankarjevem domu in poslušal zame, ki se prištevam k pragmatikom, bolj ali manj dolgočasno predavanje. Dokaz, da je domišljavost človeka neizmerna in posledice neizbežne, sem doživel kmalu potem, ko sem predlagal, da ni dovolj lepo-rečje, ampak je za uspeh nekega gibanja potrebna akcija. Izziv je bil sprejet in prevzel sem nalogo, da organiziram ustanovni zbor Krščanskih vseh zvez, predhodne dja, zgolj z demokratov brez brez sredstev, brez priprave, brez zale-lastno iznajdljivostjo in podporo družine. In začelo se je. »Nepomemben« dogodek in ne dovolj premišljena izjava o tem, kaj vse zmoremo, je spremenila tok življenja, ritme, interes, odnose in še marsikaj. Pa ni bilo nujno, kajti ljudje smo tudi slabiči in šibke volje in nihče mi ne bi zameril, če bi širokoustno obljubo pozabil in se izgubil v poprečno-sti vsakdana. Tu in v takšnih pri- TAXI Telefon; 061/711-641 Kupon za 15% popusta merih pa se pokaže, kaj je družina, kaj možu žena. Brez vsakih ambicij in pričakovanj, zgolj iz poštenja do samega sebe in okolja, kateremu sem nekaj obljubil, predvsem pa zaradi prigovarjanja svoje žene je kocka padla. Zakaj prepričana je bila, da je nedopustno, ob toliko vernih politično neaktivnih prebivalcih (nedeljnikov) občine, opustiti organizirano strankarsko pripadnost. Interes občana je lahko še tako močan, zahteva še tako odločna in pravična, a se ne more uresničiti, če za njo ne stoji množica volilcev, ki svojo voljo in interes uveljavljajo preko izbranih vodij. Za takšno izvajanje volje pa je politična stranka najpri- mernejša in najdemokratičnejša oblika organiziranja. Ker v to verjamem, ni bilo potrebno veliko prigovarjanja in že smo začeli pripravljati ročno izpisane plakate, telefonirati na vse strani in prositi za sodelovanje, pomoč. Praktično brez vsakih stroškov (še staro, mrzlo kinod-vorano smo smeli uporabiti zastonj), razen za papir in razmnoževanje vabil ter nekaj prevoženih kilometrov z avtom po raznih krajih občine, smo organizirali 22. januarja lani prvo srečanje simpatizerjev Slovenskih krščanskih demokratov in tako vnesli v občino novega duha; duha drugačnosti v vrednotah in odnosih med ljudmi. Ni mi žal za vse napore, ki so temu koraku sledili in hvaležen sem vsem za podporo, ki jo uživam. Zakaj občutek imam, da je naključni dogodek z daljnosežnimi posledicami sprožil pri meni aktivnosti za nekaj, kar je plemenito, koristno in potrebno tako v občini, kot v naši državi Sloveniji. Želim si samo, da se temu poslanstvu ne bi izneveril in razočaral svojih volivcev, občanov nasploh in tudi članov svoje družine. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL Plače v naši občini Vsakdo si mora svojo plačo zaslužiti z delom ne glede na to, kje je zaposlen. Razlike v višini plače za podobna dela pa morajo izhajati iz rezultatov. Občinski funkcionarji in uslužbenci uprave prejemajo plače, ki jih določa Izvršni svet Republike Slovenije glede na povprečje izplačanih osebnih dohodkov v gospodarstvu. V ta namen se uporabljajo podatki Službe družbenega knjigovodstva o rasti čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije, na osnovi katerega je osebne dohodke usklajevalo celotno negospodarstvo (Zakon o izplačilu osebnih dohodkov, sredstev za neposredno skupno porabo in sredstev za prehrano med delom - Uradni list SFRJ, štev, 37/90). V naši občini smo dogovor spoštovali, čeprav bi si zaradi nadpoprečne uspešnosti zaslužili več. Ker smo se zavedali zaostrenih razmer in potrebe po znižanju upravne režije, smo že lani začeli krčiti občinsko upravo, ki danes zaposluje 191 ljudi, ob zamenjavi oblasti po volitvah pa so bili 203. In plače? Povprečje Izplačano Izplačano 1990 oktober december Gospodarstvo občine Domžale 5.264 6.283 ni podat. Funkcionarji obč. upravnih organov 12.283 13.796 15.635 Uslužbenci obč. uprave 7.520 8.359 9.476 Predsednik Skupščine občine 4.397 5.565 6.760 Podpredsednik Skupščine občine 2.396 3.035 3.729 Predsednik Izvršnega sveta 13.629 15.310 17.349 Za predsednika in podpredsednika skupščine, ki funkciji opravljata neprofesionalno, veljajo povprečni podatki za 1990. leto od maja dalje. Od septembra do decembra je bilo izplačane v povprečju še 10% stimulacije delavcem in 15-30% funkcionarjem. Struktura zaposlenih ni primerljiva z gospodarstvom, saj je v upravi 39% delavcev z visoko in višjo izobrazbo. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IZ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Vse več brezposelnih in tovarn pred bankroti Vse se odvija z neverjetno naglico. Nova oblast, spremembe političnega in gospodarskega sistema ter nova zakonodaja. Prehajamo v tržni sistem, v katerem je tudi delovna sila blago, skorajda brez vsakršnega varstva. Vse večje brezposelnih in tovarn pred bankroti. Tudi v naši občini. 31. decembra 1990 je bilo na enoti Zavoda za zaposlovanje v Domžalah prijavljenih 1169 iskalcev zaposlitve. Še večjo zaskrbljenost zbujajo ocene, da lahko v najkrajšem času pričakujemo precejšnje povečanje števila brezposelnih, saj napovedi za poslovanje gospodarstva v naši občini niso vzpodbudne. Skoraj v vseh podjetjih se namreč načrtuje nadaljnja rast odpuščanja delavcev, predvsem zaradi nerentabilnih proizvodenj ter sanacij. Večina zaposlenih, zaradi take naglice sprememb, sploh ne dojema, kaj se dogaja. Tisti pa. ki so to že občutili na svoji koži, so preplašeni in nemočni. Ljudje potrpežljivo čakajo, še posebej, ker spoznavajo, da gredo njihova podjetja gospodarsko navzdol. Še vedno jih imajo za svoja, čeprav dejansko niso več. lakih stanj sindikat ne sme dopustiti. Odločno mora nastopiti in zahtevati pravice delavcev. Poslovodni organ oziroma delodajalec ne more brez sodelovanja delavcev oz. sindikata samostojno odločati o: sklenitvi delovnega razmerja, zahtevah po varstvu pravic delavcev, bistvenih sprememb pogojev za delo in ne more ugotavljati presežkov delavcev ter odločati o prenehanju potreba po njihovem delu. Ker je v času, ko v podjetjih ugotavljajo presežke delavcev, kljub aktivnosti sindikata, prihaja večkrat do kršitve formalnega in materialnega prava, ponovno obveščamo delavce - člane sindikata, da imajo zagotovljeno brezplačno pravno pomoč v okviru odvetniške pisame Jagode Cujnik v Domžalah, Ljubljanska 34. Brezplačno pomoč člani sindikata dobijo pri odvetnici na podlagi napotila občinskega sindikalnega sveta Domžale. Zlati znak občinskemu sindikalnemu svetu V petek. 21. decembra lani je bila v Domu sindikatov v Ljubljani podelitev zlatih znakov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zlati znak je prejel tudi Občinski svet ZSSS Domžale. Omenjeno najvišje priznanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je prejel zato, ker je deloval samostojno in neodvisno tudi v praksi ter med prvimi spoznal pomembnost uresničevanja temeljnih nalog sindikata v spremenjenih razmerah gospodarskega in političnega sistema. J. ARNUŠ ŽUPAN NA TERENU Od Trzina do Trojan Tokrat zadnjič pišemo o obiskih, ki sta jih predsednika skupščine in izvršnega sveta opravila ob koncu lanskega leta. Čeprav sta tako obisk v Trzinu kot v Blagovici že malce oddaljena, je prav da na kratko povzamemo vprašanja, predloge, pripombe in mnenja krajanov, ki so se kar v precejšnjem številu zbrali na obeh pogovorih. Telefoni zvonilo Tema, ki je v času obiskov najbolj razburjala Trzince, je sedaj neaktualna, saj telefoni (upamo) že zvonijo. V zvezi s tem je povezan tudi problem nove stavbe za PTT, kjer bodo morali krajani skupaj s pošto ugotoviti, kje je najprimernejši kraj zanjo, da jo nujno potrebujejo, čivkajo menda že vrabci na strehi. Lokacij je več. treba bo izbrati najugodnejšo, tako kot bo potrebno še veliko strpnosti pri določitvi najugodnejše lokacije obvoznice skozi Trzin, pri tem povejmo, da se s predvidenimi Trzinci niti slučajno ne strinjajo. Strinjajo pa se. da je promet treba urediti in zagotoviti večjo prometno varnost, opozorili pa so tudi na vrsto neurejenih ulic, ki pa so že v programu KS za leto 1991. Zvrhan koš pripomb Zapisati je potrebno, da najbrž ni bilo na nobenem pogovoru toliko pripomb kot prav v Trzinu. Če se še enkrat vrnemo na PTT. potem je tu vrsta pripomb na izvajalce del. neurejenost ceste proti šoli. kjer bi odvodnjavanje rešili z malce dobre volje, pa po mnenju nekaterih malomarno urejen pločnik ob Ljubljanski cesti, nujno potreben podvoz ali nadvoz namesto semaforja, potrebna rekonstrukcija in asfaltiranje Jemčeve ul. v Trzinu, pa še ne realizirana povezava med Obrtno industrijsko cono (o njej je bilo zelo malo pohvalnih besed, pa še teh je bil zaradi svojega pravilnega odnosa do lastnikov zemljišč v največji meri deležen Sklad stavbnih zemljišč) ter starim Trzinom, problemi s kanalizacijo, pa še marsikaj bi se našlo. Dan je bil predlog, da se čimpreje opravi odmera zemljišč ob Pšati. da se prouči možnost spremembe naziva kulturnega društva, pa osnovne šole, krajani bi radi kabelsko televizijo, urejen most na glavni cesti, ki ovira promet in nekateri tudi volitve novega vodstva krajevne skupnosti. Premalo sodelovanja! Novo vodstvo krajevne skupnosti pa je bilo izvoljeno v letu 1989 in tedaj so vsi imeli možnost, da na zboru delovnih ljudi in občanov povedo svoje mnenje. Najbrž ga niso. Priložnosti bo še veliko, pa tudi problemov najbrž nič manj. Se jih bodo lažje znebili v samostojni občini, tudi o tem smo se pogovarjali, je težko reči, da bi šlo lažje, če bi uspešno izglasovali krajevni samoprispevek, pa je najbrž res, zato tudi ni za odmet razmišljanje o novem samoprispevku, pri katerem pa r.aj bi bolj upoštevali socialni položaj plačevalcev. Brez večjega razumevanja, sodelovanja pa tudi boljšega informiranja znotraj KS pa zanesljivo ne bo šlo. Da pa Trzincev. ki se sicer počutijo odrinjene in zapostavljene, ne zanimajo le njihovi lokalni problemi, je pokazala razprava o reševanju problematike občinskega odlagališča gospodinjskih odpadkov, zaskrbljenost zaradi trenutnega gospodarskega položaja, bodoča organiziranost lokalne samouprave in ne nazadnje novi predlogi o bodoči avtocesti, ki naj bi se naši občini kar izognila. Na žalost je to najbrž le naš predlog! Pogovor je bil dolg. na nekaterih mestih polemičen, vseskozi pa prežet s prepričanjem velike večine prisotnih, da Trzinci, ki jih je nekdo slikovito poimenoval »zveste duše. ki so bili vedno za. pa nikoli nič dobili.« od nove oblasti morajo dobiti veliko več za svoj boljši jutri. Za človeka vredno življenje gre Zadnji obisk je bi! namenjen 4 krajevnim skupnostim, katere bi prav lahko uvrstili na rep razvitosti v naši občini, zato je bilo razumljivo veliko zanimanje krajanov KS Blagovica, Ceš-njice, Krašnja in Trojane, ki so dodobra napolnili avlo osnovne šole Blagovica. Po predstavitvi vseh štirih planov KS, ki temeljijo na izglasova-nih krajevnih samoprispevkih, pa je šlo zares. Večnamenski prostor, kje si! Osnovna šola Blagovica je ena izmed redkih v naši občini, kjer večnamenskega prostora ni. Avla, v kateri smo sedeli, je vse: telovadnica, garderoba, hodnik, včasih učilnica, pa še kaj, zato je izgradnja večnamenskega prostora nujnost, ki pa je ostala brez odgovora: kdaj in od kod denar! Omenimo tudi večkrat izraženo skrb za prometno varnost vseh, najbolj pa šolarjev, ki bi radi, da bi avtobus zapeljal pred šolo na Brdu. Sicer pa so bile vse štiri KS zaradi sodelovanja z vsemi šolami pohvaljene in le želeti je, da bi bilo tako tudi v prihodnje. S cestami so križi In težave Območje je precej hribovito, majhne, sicer prijetne vasice raztresene po hribih in dolinicah, povezane z makadamskimi cestami, ki so slabo vzdrževane, ki jih ogrožajo plazovi, so nekategorizirane in na kratko rečeno: nemogoče. Zato se je večina KS odločila, da svoje samoprispevke nameni rekonstrukcijam in asfaltiranju lokalnih cest, zato od občine pričakujejo veliko razumevanja in pomoči, ki jim je bila tudi obljubljena. Opozorili so tudi na potrebno posipanje cest v primeru poledice, pa na prometne znake in resnično malce več skrbi pri vzdrževanju cest. Tu omenimo še željo Trojančanov, da bi avtobusno progo podaljšali do Trojan, pa problem peš poti Blagovica - Petelinjek, uvoza v Zg. Loke, sanacije nekaterih plazov in ponovno M-10, ki kar ni mogla z dnevnega reda. Krajanom Črnega grabna ni in ne bo vseeno, kako se bo v prihodnje reševal ta problem, zato zahtevajo stalno informiranje o poteku aktivnosti in upoštevanje njihovih predlogov, pobud in želja. Telefoni, kje ste? Kar precej ostrih besed je bilo na račun razvoja telefonije, kjer vse štiri krajevne skupnosti zahtevajo prioritetno reševanje, saj so še vasi, kjer telefonov ni, pa tudi sicer je telefonska mreža tako redka, da najbrž malokje v republiki. Krajani pričakujejo veliko razumevanje občine in vztrajajo, da se problem reši v celoti, ne pa le na delu Črnega grabna. Problem električne napetosti v Kompoljah bo rešen v letu 1991, enako tudi vodovod v Malem Jetniku, kako bo z cestami v Zlatenek, Gabrje, ali bo GD Blagovica dobila ob 50-letnici nov kombi se ne ve, težko je odgovoriti tudi na vprašanje, kakšna bo bodoča organiziranost lokalne samouprave. Podeželju več Podeželju je treba dati veliko več, saj je imelo doslej veliko manj, je bilo poudarjeno v razpravi, kjer so bili tudi predstavljeni nekateri pogledi na nadaljnji razvoj podeželja. V večji meri bi morali upoštevati hribovitost, redkejšo naseljenost, oddaljenost vasi ter kilometre in kilometre slabo vzdrževanih cest, ki spravljajo v slabo voljo njihove uporabnike, da o geološki sestavi tal, ki zahteva specifične posege, ne govorimo posebej. Prioritete pa bo težko določati, saj se je v 40 letih nabralo toliko vsega, kar bi moralo v prioriteto, da je težko opustiti karkoli. Pa naj gre za ceste, vodovode, o kanalizaciji zaenkrat pravzaprav le sanjajo, ali za potrebe kmetov, ki nimajo urejene preskrbe z repromateriali, ki niso zadovoljni z olajšavami, ki jih imajo kot hribovite kmetije. Krajani bodo preko svojih delegatov sprožali pobude v skupščini, bojijo pa se, da jim čas ni naklonjen, da bo prav za njih, za uresničevanje njihovih potreb zmanjkalo denarja. To se ne bo zgodilo, jim je bilo zagotovljeno, občina bo v okviru možnosti prioritetno obravnavala podeželje, od katerega je še kako odvisen tudi center. Pri tem pa seveda pričakuje tudi vnaprej dobro sodelovanje. Tu se samo še pokadi »V Domžalah se naredi vse, tam nekje okoli Prevoj in Lukovice še malo pobrca, pri nas se samo še pokadi... nič,« je komentirala ena od udeleženk in tako opozorila na zapostavljenost, ki se še kako čuti na tem koncu. Od velikega števila problemov, ki so bili navedeni, jih naštejemo le še nekaj: problem vidnosti I. TV programa na celotnem območju. II. večina ne vidi, pa odpis zemljišč od cest, ureditev kulturne dvorane v Krašnji, problem podirajočega se zvonika na Golčaju, dokončanje regulacije Radomlje in še kaj bi se našlo. Kljub navedenim problemom pa krajani teh oddaljenejših koncev še niso izgubili upanja, verjamejo, da bo jutri tudi za njih lepši in pri tem jim bomo morali vsi skupaj več pomagati. VERA VOJSKA Uspešnost plebiscita zavezuje! Odločitev DEMOSA o nujnosti plebiscitarnega izjavljanja Slovencev za samostojno in neodvisno državo je bila pravilna, sama izvedba plebiscita pa ob pravem času. Z volitvami je bil sicer izveden demokratični večstrankarski parlamentarni sistem in demokracija se postopoma uveljavlja na vseh področjih našega življenja, vendar pa bodo potrebni še veliki napori, da bo zgrajen pravni red, zlasti na gospodarskem področju, da se bomo sposobni vključiti v evropske tržne ekonomije. Posledica petinštridesetletnega enoumja pri graditvi »dogovornega, družbenopolitičnega in gospodarskega sistema«, ki je dejansko slonel na večjih in manjših priveligijih nosilcev tega sistema, so namreč porazne. Medtem ko življenjski standard ljudi pada in narašča brezposelnost - vsak dan smo priče propadanju podjetij - priviligirani nosilci prejšnjega sistema ostajajo na svojih položajih in se na nepošten način levijo v kapitaliste. Federacija in nekatere njene enote pa vdirajo v monetarni sistem in kradejo denar (Srbija). Očitno je, da propada zavoženega gospodarstva in anarhije v državi ni mogoče zaustaviti brez izvirne pristojnosti Republike Slovenije na vseh področjih njenega družbenega in gospodarskega življenja. Odklapljanje od federalne Jugoslavije je zato nujnost in prednostna naloga vlade in parlamenta. Za tako odločitev je bilo nujno potrebno vprašati narod. Odgovor je bil nedvoumen. Slovenci smo za samostojno in neodvisno državo. Z visokim odstotkom potrditve te odločitve na plebiscitu je bilo tudi zunanjemu svetu jasno najavljena naša namera. Nihče, niti Skupščina Republike Slovenije, odslej ne bo mogla sklepati dogovorov, ki bi kakorkoli krnili našo popolno samostojnost, ne da bi kaj takega plebiscitarno odločil narod. Programske usmeritve in delovanje Slovenske demokratične zveze so povsem skladne z odločitvijo SLOVENSKEGA NARODA. V njenih vrstah so vznikle mnoge ideje in zasnove dokumentov, ki so bili pozneje sprejeti (majniška deklaracija itd.) in so usmerjali politično delovanje na pot v demokracijo in k popolni osamosvojitvi Slovenije. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA, ZBOR ZA DOMŽALE, SE ZAHVALJUJE VSEM OBČANOM, KI SO SODELOVALI NA PLEBISCITU IN PRISPEVALI K TEMU, DA JE BILA OBČINA DOMŽALE ENA NAJUSPEŠNEJŠIH TAKO PO UDELEŽBI KOT PO REZULTATU. Slovenska demokratična zveza Zbor za Domžale" France Gorše Korak v slovensko samostojnost • Kar tri velika dejanja smo zabeležili v novi slovenski politiki: spravo v Kočevskem Rogu, deklaracijo o suverenosti Slovenije in plebiscit, to je samoodločbo slovenskega naroda, da več ne dovolimo, da bi drugi mislili namesto nas. 26. december 1990, ko je predsednik slovenske skupščine slovesno razglasil, »da je odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država, sprejeta, ker se je zanjo izrekla večina vseh glasovalnih upravičencev«, je dolga stoletja pričakovani edinstveni dan v zgodovini slovenskega naroda, edinstven dogodek, velik korak in zdaj smo to, kar smo hoteli, a vse se šele začenja. S plebiscitom smo množično potrdili vero v obstoj slovenstva v lastni državi, samostojni in neodvisni državi Sloveniji, in s tem vzeli svojo usodo v lastne roke ter tako prevzeli nase odgovornost pred Bogom, ki nas je postavil na ta mali. a ljubi košček slovenske zemlje, in pred zgodovino. Zanamci se bodo upravičeno spraševali, kako smo se mogli v najbolj kriznih časih s prepričljivo večino izreči za samostojno državo, medtem ko se svet združuje in povezuje, ko padajo meje med državami... Dovolj je bilo razlogov za ta pogum slovenskega naroda, »da med silami na zemlji zavzame izdvojen in enak položaj, kot mu gre po naravnih in božjih postavah«, je Še dejal Bučar. Da. dovolj je bilo razlogov za ta pogum slovenskega naroda ob ponavljajoče se izkušnje, da nam federacija ni bila mati. ampak predvsem mačeha. »Mati« federacija je dobro vedela, da se stoletja in stoletja borimo za svoj jezik in namesto, da bi nas zaščitila, je delala zlasti za interese številčno najmočnejšega naroda, še več: s programskimi jedri nas je bahala vseskozi vase, ker še ni bilo dosti, kar so z nami počenjali in delno še počenjajo sosedje. Tajni srbski poseg v naš finančni sistem je tudi pred svetom opravičil naš korak v samostojnost, ki je bil zaradi ogroževa-nja naše slovenske samozavesti kakor tudi iz ekonomskih razlogov več kot potreben. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, kateri je nenehno imela na ustih jugoslovanska politika, je že izzvenela v pravi teror. Ista politika očitno tudi ni znala razločevati med pojmom skupnega in pojmom enotnega: odslej bomo sami odločili, koliko prostora bomo namenjali našim leterarnim veljakom, ki so vseskozi negovali in varovali naš jezik - Slovenci pa smo vendar Slovenci zaradi svojega jezika. Sedaj smo samostojni, nismo pa osamosvojeni: proces osamosvajanja bo še dolgo trajal. Če bo svetovna javnost uvidela, da smo svoj plebiscit vzeli zares, da se veselimo zmage, pa čeprav določen čas samo travo jemo, kakor se je izrazil nekdo, nas ne bo spremljala z gluhimi ušesi. Imeli pa bomo v prihodnje toliko manj težav, kolikor bomo obsioj slovenstva v lastni državi postavljali pred materialne dobrine: kdor pa je sicer pogumno prijel za plug in bi se oziral nazaj, pa ni vreden, da je Slovenec. Naši »civilni« samostojnosti bo morala prej ko slej slediti tudi cerkvena samostojnost z ustanovitvijo samostojne slovenske škofovske konference, s katere potrebnostjo je Vatikan že seznanjen. IVAN KEPIC Govorimo o krizni situaciji, o pomanjkanju finančnih sredstev vsepovsod, o čedalje bolj potrebnih medčloveških stikih, sosedski pomoči, prijazni besedi. Aktivisti Krajevne organizacije Rdečega križa Moravče o tem veliko ne govorijo, pač pa s svojimi akcijami to dokazujejo. Kaj naj bi sicer pomenilo kar 149 obiskov na domovih krajanov starih nad 70 let. pa obiski 29 težkih bolnikov, invalidov ter umsko prizadetih otrok in odraslih, ki so jih v prednovoletnih dneh opravili na tem koncu. Brez pomoči Občinskega odbora RK, Krajevne skupnosti Moravč, pa članarine in nenazadnje prijaznosti Delavske univerze Domžale, ki je izdelala lična voščila s fotografijo nekdanjih Moravče, seveda ne bi šlo, saj je za skromno darilo dobra volja in prizadevnost aktivistov premalo. Niti slabo vreme, niti pomanjkanje časa, niti kar precejšnja raztre-senost obiskanih in kup opravil v prednovoletnih dneh niso preprečili teh obiskov, veliko izmed njih je opravila prizadevna Lojzka Kos, ki Novoletni so marsikateremu osamljenemu in pozabljenemu krajanu pomenili edino vez in edino prijazno voščilo za srečnejši 1991. Prijaznih besed in skromnega darila sta bila deležna tudi najstarejša krajana Marija Novak iz Moravč in Ivan Gorjup iz Rudnika. Tako je bila uspešno opravljena še ena iz niza akcij aktivistov Rdečega križa iz Moravč, ki se ob tej priložnosti vsem, ki so jim pomagali, iskreno zahvaljujejo, obenem pa že pripravljajo naslednjo, tedaj bodo imeli glavno besedo krvodajalci. Ob tem pa bi aktivisti RK iz Moravč radi tudi mnenje obiskanih starostnikov in drugih, ali so z obiski zadovoljni ali bi se morda raje dobili na skupnem srečanju. Sporočite jim vaše mnenje, veseli ga bodo in v okviru možnosti ga bodo tudi upoštevali. V. Steze, kolovozi, poti, ceste, ulice Postajamo pravi državljani, naša domovina je Slovenija. Ko so naši predniki pred poldrugim tisočletjem po velikem preseljevanju narodov poselili bližnje in daljne pokrajine, so si to območje izbrali za svojo domovino. Po ravninah in hribovju so zrasla bivališča, sčasoma pa stalni domovi. Za vsakdanje življenje in prebivanje je bilo treba k hiši marsikaj prinesti in odnesti; najprej peš - in nastajale so STEZICE. Ko so nekdanji poljedelci in živinorejci začeli tavoriti in prevažati, so si že morali urejati in graditi različne KOLOVOZE. Seveda so glavno cesto skozi današnjo Slovenijo in nekaj drugih zgradili Rimljani že pet stoletij prej. S temi cestami so povezovali svoje vojaške postojanke, iz katerih so se v prvih stoletjih po Kr. rojevala stalna naselja in poznejša naša mesta. Za časa Marije Terezije, pred dobrimi dvesto leti, je bilo v naših krajih opravljeno oštevilčenje hiš. S tem je vsak prebivalec, ki je že imel svoje ime in priimek, dobil tudi svoj naslov. Naša naselja in vasi pa so se sčasoma večala in širila. Kjer je število hiš oziroma hišnih številk preraslo prek sto ali dvesto, je bilo to za javno upravo in pošto že kar breme in težava. Praktičnost je pokazala, da so v mestih in trgih poleg hišnih številk potrebni še poimenovani predeli, ulice in ceste. Saj drugače bi se poizgubljali v samih hišnih številkah. Najprej nekaj o tem, kaj so ceste, poti in ulice. Začnimo pri POTI. To je ena med najlepšimi, najbolj pristnimi in najbolj bogatimi slovenskimi besedami. Mogoče je tudi edina, ki jo uporabljamo v vseh treh spolih: hoditi po lepi poti. grem po strmem potu in v množini - zračna, morska p6ta. V vsakodnevnem pogovoru besedo pot uporabljamo v številnih izrazih, v različnih pojmih in pomenih. Povsod, kjer so ob poimenovanju cest in ulic obdržali pot kot svoje staro ledinsko ime ali naziv, je to danes slišati smiselno, prilegajoče se in domače. Na primer: Poljska pot, Pot na Pridavko (v Domžalah) Pot za Bistrico (v Zaborštu), Vaška pot (v Preserjah), Stara pot, Ropretova pot (v Mengšu) in Pot na Dobeno (v Loki). ULICE so v naši občini nastajale že med obema vojnama. V Domžalah so bile Šolska ulica (današnja Prešernova), Taborska in Tabor. Mengeš je ulice dobil v letu 1956, drugi kraji pa pozneje. Načelno pa so ulice krajše cestne povezave. Kaj pa CESTE? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše: cesta - širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili. (Torej zopet pot). Ceste skozi naše kraje so gradili že Rimljani. Danes tak javni prometni prostor povezuje ali posamezne kraje, v njih samih pa so nekakšne prometne žile. Smiselno je seveda, da so ceste le večje in daljše ter pomembnejše prometne »poti«. Ko so v povojnih letih mestni in vaški »očetje« ali tako imenovani odborniki za svoje kraje izbirali imena cest in ulic, so najbolj glasni ob direktivah Partije posameznike enostavno preglasili ali pa glas slednjih preprosto ni bil upoštevan. To so bili tudi časi, ko je bilo moderno čimveč starega zavreči in vsi- liti čimveč »novega«, četudi kdaj neposrečenega, predvsem pa neustreznega. Danes se vsa tedanja enoumja vse bolj postavljajo na glavo. Nekatera imena cest in ulic sta čas in zgodovina »povozila«. Po drugi strani pa je lepo, če so taka ledinska imena ostala, na primer v Mengšu. Tam so še: Zavrti, Muljava, Pristava in Ogrinovo; ali pa v Loki: Na Gmajni. Staro ledinsko ime Roje, to je ob Radomljah prek Bistrice, je pa žal umrlo. Tu je sedaj novo naselje; južna polovica spada pod Preserje. severna pa pod Homec. Zdi se mi, da je prebivalcem tega naselja kar težko razložiti, od kod »so doma«. Če je kdo iz zgornjega dela, reče, da je iz Homca. Ljudje nehote takoj pomislijo na stari Homec. »Pravi« Homčani zato temu naselju rečejo kar Novi Homec. Podobno je z južnim delom, kjer žive »Preserci«. Naselje je strnjena celota in še kako bi ji ustrezalo staro skupno ime Roje. Prebivalci bi se navadili in vse bi bilo v redu. Seveda pa katastrske meje ostanejo, kot so. Vse premalo izvirnosti je bilo v tem naselju pokazano tudi pri poimenovanju ulic, saj so jih samo oštevilčili. To je podobno, kot če bi v neki šoli, v kateri ne bi imeli imen, klicali kar: 1. učenka, 2. učenka, 3. učenka; 1. učenec in tako naprej. Ali pa v Oktetu bratov Pirnat pojejo: 1. brat, 2. brat, 3. brat pa naprej do konca. Suhoparne številke, ki samo ločujejo, nič pa ne povedd. PRED VPISOM NA SREDNJE ŠOLE: Obisk na SKUŠ v Domžalah Osmošolce čaka že februarja težka odločitev: na katero srednjo šolo se bodo odpravili po zadnje informacije, da bi se v marcu (pred)vpisali na pravo šolo. Da bi jim vsaj malo olajšali težo odločitve, so na Srednji kovinarski in usnjarski šoli v Domžalah 11. januarja 1991 pripravili srečanje pedagogov, svetovalcev in ravnateljev osnovnih šol domžalske občine. Navzoči so bili tudi predstavniki Skupnosti osnovnih šol, Skupščine občine, Skupnosti za zaposlovanje in Obrtnega združenja. spreminjali in razvijali, bo šola zastavila vse sile. da bi ji uspelo ohraniti stare in pridobiti obrtno gospodarski program, ki bi bil sestavljen iz triletnega poklicnega šolanja ir dveletnega usposabljanja za vodenje obrti, trgovin, drobnega in malega gospodarstva, gostinstva, turizma ali poslovnega predstavništva. Ker bi na koncu tega programa slušatelji opravljali zaključni izpit ali maturo, bi lahko nadaljevali šolanje tudi na višjih in visokih šolah. Na začetku je ravnateljica Marijela Lebinger gostom predstavila šolo in poklice, za katere usposablja edina domžalska srednja šola. Na kovinarski usmeritvi se mladi lahko izobražujejo za strojnega tehnika, strugarja. frezalca. orodjarja, puškarja. ključavničarja, varilca, kleparja: vodovodnega, ogrevalnega in instalaterja klimatskih naprav: strojnega mehanika. Na usnjarski usmeritvi se izobražujejo usnjarskokrznarski in usnjarsko predelovalni tehniki, usnjarsko krznarski konfekcionarji (oblikujejo in šivajo usnjena in krznena oblačila) in usnjarski galanteristi (izdelujejo torbice, pasove, kovčke, denarnice in ostalo usnjeno galanterijo), z izborom poklicev je šola kot nalašč za bodočnost, ko bodo mladi morali svoje potrebe po delu zadovoljevati s samozaposlovanjem ali zaposlitvijo v drobni obrti, ki je v našem okolju že precej razvita. Ravnateljica je povedala, da je v tem šolskem letu vpisanih 832 učencev, od tega 36% v štiriletnih tehničnih. 46% v triletnih in 8 % v dvo-letnih_programih. Ob koncu se je zadržala še pri prihodnosti šole. Ker se bodo programi in šolski sistem prav gotovo Bojana Bračič. šolska pedagoginja, se je zadržala na uspehu učencev in njihovem usmerjanju. Povedala je, da se uspešnost učencev SKUŠ v triletnih programih ne razlikuje od drugih šol. Osip je večji le v štiriletnih tehničnih programih. V katere se vpisujejo celo zadostni osmošolci (velikokrat po načelu: Če me drugje niso vpisali, bom pa poskusil v Domžalah biti tehnik) in med tistimi učenci, ki so bili zavrnjeni na šiviljski, frizerski, trgovski, administrativni ... šoli in jim je avgustovski vpis v Domžale zgolj izhod v sili. Slednji učenci so tudi slabo obveščeni, za kakšne poklice se izobražujejo in ne pričakujejo, da šolanje za usnjarstvo in kovinarstvo ODGOVOR NEPODPISANEMU NEZNANCU IZ KOMUNALNO STANOVANJSKEGA PODJETJA DOMŽALE Smo pokopali pieteto Najprej se zahvaljujem za izčrpno pojasnilo v zvezi s pokopališkim redom in problemi, ki jih imate s skreganimi sorodniki zato, ker se ne morejo dogovoriti kdo bo plačeval najemnino za grobove. Povod za spis »Smo pokopali tudi pieteto?« je bil izključno v nekulturnem in zbirokratiziranem tekstu oglasa v Občinskem poročevalcu. podjetje ne more poslovati, če ne potrdimo statutov, smo sprejeli odločitev o pogojni potrditvi statutov. Žal se po končanem delu komisije (konec avgusta), iz nerazumljivih razlogov že skoraj pol leta zavlačuje z obravnavo na skupščini. Vse to zelo dobro pozna direktor KSP g. Duhovnik, ker je redno prisoten na vseh sejah skupščine. Da sem kot član komisije manjkal na njenem prvem sestanku, ni omembe vredno (zato je članov komisije več), ker sein bil pač nepredvideno dan dlje v tujini. Vsekakor je predsednik komisije g. Primožič smatral, daje moje pismeno mnenje vredno še enega sestanka komisije. Takega mnenja ste bili tudi v KSP-ju, ker ste na sestanek prišli z izčrpnim odgovorom in zagovuium piav na to mojo analizo trenutno veljavnega odloka in statuta. Glede ustreznosti nadzora KSP-ja le toliko. Ves nadzor temelji le na vaših informacijah. Kot pravite lahko vsak dobi možnost vpogleda v poslovanje, ker o tem prejme obširno poročilo (vaše) dodatno pa lahko tudi vpraša in dobi (vaš) odgovor. Pravi nadzor pa je v tem, da se podrobno pregleda poslovanje na osnovi dokumentacije in se tako pride do lastnega poročila. Tak nadzor mora biti tekoč in ne le ob koncu leta in ob inventuri. Dobro je, da se o določenih stvareh začenjamo pogovarjati, pojasnjevati in težiti k boljšemu. Nič ni slabega, če opozorimo na možne čeri. Zaradi tega ni potrebno biti užaljen. Prepričan sem, da se podjetje s tako številnimi in različnimi dejavnostmi, kot je trenutno KSP, v pričakovani fazi lastninjenja mora preoblikovati na več podjetij z različnimi oblikami lastništva, ki je navsezadnje glavni motor dobrega gospodarjenja. Temu je potrebno izvzeti le dejavnosti posebnega pomena, ki pa naj bi bile organizirane kot javno podjetje (v lastništvu občine)v v katerem so upoštevani le interesi ustanovitelja (občanov). Javno podjetje mora biti pod direktnim nadzorom ustanovir. telja. V delavskem svetu ali upravnem odboru morajo biti v večini člani ustanovitelja, ki tako sodelujejo pri odločanju in izvajanju odločitev ustanovitelja (npr. Izvršni svet). Večinski lastnik takega javnega po-, djetja mora ostati ustanovitelj,* kar naj bi bilo zapisano v odloku. Podjetje oz. ustanovitelj' naj bi razpisalo delnice in tako. tudi na ta način financiralo svojo dejavnost. Vabim vas k sodelovanju pri pripravi predloga nove organiziranosti komunalnih dejavnosti in oblikovanju predloga odloka za naslednjo sejo skupščine. TOMAŽ ŠTEBE, odbornik DPZ SO Domžale Zal se podobna nekultura zelo dobro čuti tudi v tem, sicer korektnem odgovoru. Prvič ni podpisanega avtorja (morda ve zanj le urednik), kar se za javno podjetje in javno funkcijo ne spodobi, drugič pa se v žaljivem tonu poudarja beseda »gospod(-a)« in začetni-štvo pri javnem delu. Začetni-štvo bi bilo na primer naslednji anonimen podpis pod člankom: gospoda - javna delavca. Na kratko o netočnostih neznanega avtorja iz Komunalno-stanovanjskega podjetja Domžale v odgovoru na članek z zgornjim naslovom. Nisva dva občana oz. gospoda, pač pa izvoljena odbornika v skupščini občine Domžale. Kot zaskrbljena odbornika sva objavila razločno podpisan članek na temo, kako naj deluje naša komunala. In sva uspela. Dobila sva izčrpen odgovor, ki pa je bolj obramba s taktičnimi (žaljivimi) napadalnimi vložki kot pa konstruktivna polemika na temo kako naj (ne kako je) deluje naše komunala. Izjema je le pohvala o predlogu pobiranja odpadkov. Sklep o soglasju k statutu Komunalno-stanovanjskega podjetja Domžale in Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik, v resnici ne vsebuje besede pogojno. Ta beseda je bila na seji uporabljena in bi morala biti tudi v sklepu. Odborniki smo namreč zahtevali in izbrali začasno komisijo, ki naj pregleda odlok in statuta in poda svoje mnenje, nakar bi dokjončno potrdili oba dokumenta. Zaradi pojasnila, da zahteva precej umskih in telesnih sposobnosti ter osnovne delovne navade. V razpravi so se gostje zavzeli, da bi šola morala obdržati štiriletne tehnične programe zanimali so se za kadrovske in materialne možnosti, ki jih nudi šola, predstavniki Obrtnega združenja pa so podprli programe obrtnega do izobraževanja in predlagali skupen nastop pri predstavitvi končnih izdelkov učencev. Po razgovoru so si ogledali šolo in njene delavnice za praktični pouk. Presenečeni so bili nad kakovostjo predmetov, ki jih napravijo učenci pri praktičnem pouku, gostje pa so bile navdušene nad izdelki usnjene galanterije in konfekcije. In ker se informativni dnevi in vpis v srednje šole neustavljivo bližajo je prav, da zapišemo telefonski številki 713-613 in 714-101, na katerih boste v dopoldanskem času izvedeli vse, kar vas zanima o Srednji kovinarski in usnjarski šoli v Domžalah. 03-08 !SfT" li— Svetovalni delavci domžalskih osnovnih šol so iz prve roke izvedeli o možnostih za vpis na SKUŠ. (Foto 03-08) AMBULANTA V BLAGOVICI SPET DELA Zobozdravnik spet pri nas Zobozdravnik dr. Matija Andrejka skupaj s svojo asistentko Zlato Kropivšek od 10. januarja 1991 zopet dela v zobozdravstveni ambulanti v Blagovici. Malce več kot leto dni ju ni bilo, saj je inšpektor ambulanto v Blagovici zaradi nekaterih nepravilnosti zaprl, pacienti pa so v tem času hodili v ambulanto v Lukovico. Krajani so bili ob zaprtju ambulante razočarani, padlo je mnogo hudih besed, krivce pa so iskali v vodstvu KS pa vendar se je prav vodstvu KS skupaj s predsednikom Sveta Milanom Florjančičem treba zahvaliti, da ambulanta, na katero je po besedah Zlate Kropivšek vezanih 650 pacientov (toliko je registriranih), danes zopet dela. Opravljena je bila vrsta del, za katera so sredstva prispevali bivša Občinska zdravstvena skupnost, nekaj občina, del tudi krajevna skupnost, ki so omogočila, da je ambulanta zopet odprta vsak četrtek - ves dan - in da krajani KS Blagovica, Trojane, Češnjice, pa delno tudi Krašnje lahko na domačem terenu popravljajo zobe. Tako se nadaljuje bogata tradicija zdravstva na tem območju naše občine. Dr. Matija Andrejka je zadovoljen, saj meni, da je s tem storitev približana krajanom, njemu pa je pravzaprav vseeno, kje dela, da so le ljudje zadovoljni. Stroški bodo sicer nekaj višji, saj bo »stroj« delal le en dan v tednu, treba je organizirati ogrevanje, pa vzdrževanje, vendar ob posluhu Zdravstvenega doma Domžale to ne bo preveč težko. S sodelovanjem KS Blagovica se bo poizkušal urediti tudi telefon za potrebe zobozdravstvene ambulante in delo bo steklo, najbrž ni potrebno poudarjati, da v posebno zadovoljstvo krajanov, ki so tako ali tako veliko vezani na prevoze, do zobozdravnika pa bo le mogoče marsikomu izmed njih priti peš ali pa s kolesom. Ambulanta je opremljena podobno kot v Lukovici, v katere kartoteki je registriranih več kot 2300 pacientov, kar po mnenju asistentke Kropivškove pomeni številko, ki kar krepko prekoračuje povprečno zaposlenega stomatologa. Zobozdravstvena ambulanta v Blagovici je torej zopet na široko odprla svoja vrata, upamo, da kljub pomanjkanju denarja še dolgo ne bomo tudi na tem področju čutili pomanjkanja posluha za človeka in njegove potrebe, saj je včasih potrebno tako malo... Marija Ravnikar - sem iz Podsmrečja in se v ambulanto lahko pripeljem kar s kolesom, v Lukovico bi morala na avtobus in kdo ve, koliko časa bi na tak način izgubila, zato sem vesela, daje ambulanta spet med nami. Lahko verjamete, da smo jo težko čakali, saj to pomeni, da bomo hitreje na vrsti, z delom zobozdravnika pa smo bili tudi sedaj zadovoljni. VERA VOJSKA ZOOTEHNIŠKI RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER: Nova pridobitev Biotehniške fakultete Vtozd za iivinorejo Biotehniške fakultete si je te vrsto let prizadevala za ureditev osnovne infrastrukturne stavbe in pridobitev novih prostorov za Inštitut za mlekarstvo, ki je bil do sedaj v najemnih prostorih pri Ljubljanskih mlekarnah. Z izdelavo ustreznega projekta - ZOOTEHNISKEG A RAZVOJNO-RAZISKOVAl.NEGA CENTRA (ZRRC) smo dobili osnovni dokument, ki je bil od republiške vlade akceptiran kot razvojni projekt in ob širši družbeni pomoči realiziran v letu 1990. Slavnostna otvoritev je bila 21. 12. 1990 na kateri je o pomenu tega centra za naše kmetijstvo spregovoril tudi republiški sekretar za kmetijstvo prof. dr. Jote Osterc, objekt pa je odprl član predsedstva repitblike Slovenije gospod Ivan Oman. Osnovni podatki o novem centru ZRRC predstavlja realizacijo dolgoletnih Zelja, razvojnih potreb in obvez 160-članskega kolektiva VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete po adaptaciji in dograditvi centralne stavbe. Realizacija projekta ZRRC predstavlja: USTVARJANJE SKUPNEGA TEHNOLOŠKEGA PARKA ZA ZO-OTEHNIKO NA ENI LOKACIJI 1 združevanjem obstoječih kadrovskih, prostorskih in infrastrukturnih kapacitet s ciljem dvigniti pedagoško, raziskovalno in strokovno-pospeševalno ter aplikativno delo na področju animalne proizvodnje, prehrane, predelave mleka ter ekološke in animalne biotehnologije na nivo primerljiv s svetom. Površine objekta ZRRC: Način pridobitve površin: S prekritjem ravne strehe in izrabo podstrešja s prestavitvijo stopnišča in z izrabo hodnikov smo pridobili skupno 2 400m-' od tega 1 l(X)m; novih prostorov. Obstoječi renovirani prostori 1.300 m-' Novi prostori l.lOOnv Skupna površina 2.400m-' V obnovljeni in dograjeni stavbi je pridobljeno: INŠTITUT ZA MLEKARSTVO V celoti novi prostori v izmeri 650 nv. kabineti, predavalnica, vaialnica. risal-"ica. trije raziskovalni laboratoriji, tehnološka vajalnica in eksperimentalna sirarna. INŠTITUT ZA PREHRANO IN INSTITUT ZA ŽIVINOREJO - novi prostori: kabineti, sejna soba. štirje laboratoriji in eksperimentalni Prostor s hlajenjem. Stroški izgradnje: Skupni stroški izgradnje in adaptacije w>do znašali okoli 16.500.000 din. Sred-s'va so glede na multidisciplinarno dejavnost VTOZD in širši pomen ZRRC Prispevali: - Republiški sekretariat za kmetij-s,vo. gozdarstvo in prehrano. , ~ Republiški sekretariat za vzgojo in 'zobraževanje ter telesno kulturo. - Sekretariat mesta Ljubljane za preskrbo. - ter seveda VTOZD za živinorejo. V teku je še realizacija nabave notranje opreme z predvidenimi financerji: - Republiškim sekretariatom za var-s,vo okolja in urejanje krajine. ~,Republiškim sekretariatom za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. IZVEDBA: 'fjogramski projekt so pripravili sode- lavci VTOZD-a za živinorejo. Tehnično dokumentacijo za ZRRC je izdelal KIT Inženiring. Nadzor in investicijski inženiring pa je opravil Smelt Inženiring iz Ljubljane. Gradbena in obrtniška dela je kvalitetno izvedel SGP Gradbinec iz Kranja. POMEN ZZRC ZA NAŠ KMETIJSKI PROSTOR Izobraževalna dejavnost ZRRC predstavlja sanacijo osnovne stavbe VTOZD-a in ustvarjanje visokošolskega tehnološkega park;i za potrebe mednarodno priznanega do- in podiplomskega studija živinoreje, mlekarstva in varstva okolja, kakor tudi dela študija veterine, agronomije ter živilske tehnologije za potrebe Slovenije in širšega prostora (zamejstvo. Jugoslavija in tretji svet). Ocenjujemo, da bo največji učinek investicije dosežen v kvalitetnejšem do-diplomskem in podiplomskem studiju, usklajenem s programi univerz v prostoru Alpe-Jadran. Tak nivo študija pri dosedanji dislokaciji enot in zastareli infrastrukturi ni bil mogoč in zadovoljiv. Raziskovalna dejavnost. ZRRC bo tehnološki park s potrebno infrastrukturo in osnova za razvoj in kvalitetno izvajanje raziskav fundamen-talnega in aplikativnega značaja na področju animalne proizvodnje in varstva okolja v živinoreji. Projekt je predpogoj za kvalitetno realizacijo že obstoječih raziskav, reševanja bistvenih problemov naše proizvodnje, izdelava novih tehno- logij in proizvodov, kakor ludi izvedbe mednarodnih in zveznih projektov. RazSiritev in modernizacija kapacitet bosta omogočili vstop v nove raziskovalne projekte, ki smo jih doslej kljub vzpodbudam iz domače prakse in možnostim sodelovanja s tujino morali odklanjati. Usposobilev novih laboratorijev in raziskovalnih kapacitet posebej upošteva prilagajanje evropskim analitskim standardom. To je eden od pomembnih razlogov za nas projekt, saj se zavedamo, da je tehnologija /a proizvodnjo zdrave hrane in varovanje okolja in torej tudi pripadajoči analitiki namenjena posebno rigorozna mednarodna skrb Strokovno-pospeševalna dejavnost Naš cilj je da bi ZRRC postal kot tehnološki park s številnimi poskusnimi obrali (Logatec: govedo, ovce. Krum-perk: perutnina, konji. Zalog: ribe in oslalo) in novim Inšlitutom za mlekarstvo, osnovni pospeševalni center za področje živinoreje, mlekarstvo in varstvo okolja v kmetijstvu in živinoreji. Poleg proizvodnje kvalitetnih visokošolskih kadrov je njegov osnovni cilj poslati ob že obstoječih poizkusnih obratih demonstracijski center za prenos tehnologij in permanentno izobraževanje strokovnjakov v kmetijstvu. Varovanje okolja ZRRC predstavlja realizacijo prostorske infrastrukture za »Center za anaerobno čistilno tehnologijo«, ki bo objekt republiškega in z ambicijo biti tudi zveznega značaja. Na tej enoti bo skupaj s Centralno čistilno napravo Domžale raziskovalno-razvojni kot [udi pedago-ško-aplikalivni tehnološki park za področje anaerobnih čistilnih tehnologij in drugih biotehnologij v živinoreji. Ob njih bo razvita tudi servisna in konzul-tantska dejavnost za potrebe čistilnih naprav v Republiki Sloveniji. Proizvodnja mleka in mlekarstvo. Naloge ZRRC so poleg izobraževanja visokokvalitetnih tehnologov za to področje v razvoju novih proizvodov, teh- nologij in postopkov pri proizvodnji in predelavi mleka ter analitiki in razvoju ter testiranju mlekarske opreme. Cilj teh prizadevanj je dobiti nove tehnologije in proizvode ler lastni knovv-hovv za opremo. O novi pridobitvi in nalogah InStitUta za mlekarstvo bo izšel poseben prispevek v reviji Sodobno kmetijstvo. Vpliv ZRRC na prilagajanje Evropi •92 Za doseganje kvalitete animalnih proizvodov Evrope '92 so osnova prav sprememba in modernizacija analitike in spremljanje ter usmerjanje proizvodnje /a doseganje višje kvalitete ravni proizvodov po zahtevanih standardih. Nekaj osnovnih ciljev ZRRC: 1. Razvoj evropske standardne analitike. 2. Referenčnost laboratorijev za našo stroko po kriterijih Evrope '92. 3. Vpeljava novih metod v rutinske laboratorije v proizvodnji. 4. Stalni monitoring in svetovalna služba glede animalne proizvodnje za evropski trg. 5. Spremljanje kvalitete izvoza in uvoza in preprečevanje prometa z genetsko ali zdravstveno oporečnimi živalmi in krmo. NE SMEMO IN NE MOREMO OSTAJATI ZA EVROPO. TREBA SE JI JE PRIKLJUČITI S TEM. DA OPTIMALNO IZKORISTIMO VSE NAŠE NARAVNE DANOSTI IN UMSKE POTENCIALE. V ta namen smo z ZRRC ustvarili osnovne pogoje: ustrezne prostore in nabavili del osnovne opreme, potrebna pa bo dodatna laboratorijska oprema, izobraževanje naših najboljših kadrov v tujini in razširitev teh ohranjanje stikov z najbolj eminentnimi institucijami v EGS. Vsem. ki so nam materialni in moralno pomagali pri realizaciji projekta in izgradnji centra se v imenu kolektiva VTOZD-a za živinorejo Biotehniške fakultete naitopleie zahvaljujem: BODO SLOVENSKI FANTJE SLOŽILI LE 7 MESECEV? Kaj prinaša osnutek zakona o vojaški dolžnosti_ Verjetno v teh burnih časih, ko se v Evropi in tudi v Jugoslaviji spreminjajo stvari, ki se prej niso dolgoletna povojna obdobja, marsikoga, zlasti pa fante, ki dopolnjujejo 16, 17, 18 let ter njihove starše zanimajo stvari, ki so povezane z vojaško dolžnostjo. Niso ravno daleč časi, ko so se slovenski fantje bali, da bodo služili svoj vojaški rok nekje prav na jugu države. Številne je to tudi doletelo. S stopnjevanim tempom pridobivanja lastne suverenosti pa je Slovenija začela posegati tudi na to področje, ter dosegla najprej to, da je večina njenih fantov služila v 5. armadnem območju. Glede na uspeh plebiscita v Sloveniji je mogoče pričakovati še bolj radikalne spremembe, saj za to obstojijo razlogi, narejeni pa so tudi že začetni koraki, ki to tudi omogočajo. V pripravi oziroma pred sprejemom je že slovenski zakon o vojaški dolžnosti, ki bo odgovoril prav na zgoraj navedene dileme. Za sprejetje zakona o vojaški dolžnosti v Sloveniji obstaja ustavna podlaga, ki je podana v 1. točki XCVII amandmaja k ustavi Republike Slovenije. Ta amandma določa, da Skupščina Republike Slovenije sama z zakonom ureja način služenja vojaškega roka in druga vprašanja vojaške obveznosti. Sedanja zvezna zakonodaja iz leta 1985 in 1989 je pretoga. ter je v nekaterih delih v nasprotju z ustavo Republike Slovenije oziroma ustavnim zakonom za izvedbo amandmajev k ustavi. Po tem ustavnem zakonu je možno vojaški rok služiti tudi v teritorialni obrambi in organih za notranje zadeve. Z njim je priznan tudi ugovor vesti vojaški obveznosti ter dana možnost nadomestne civilne službe, ki ne sme trajati dlje kot vojaški rok. Ustavni zakon prav tako določa da vojaški obvezniki praviloma služijo vojaški rok na območju Republike Slovenije. Zakonodajalec ima s tem zakonom namen uveljaviti možnost služenja vojaškega roka tudi v teritorialni obrambi in organih za notranje zadeve ter konkretizirati ugovor vesti vojaški dolžnosti. Ta zakon naj bi urejal tudi izvajanje vojaške dolžnosti v prehodnem obdobju, ko se vojaški rok še služi v JLA. Vojaški rok bi skrajšali na sedem mesecev, pri čemer bi Predsedstvo Republike Slovenije imelo pooblastilo, da do 30 dni pred iztekom roka odpusti posamezen kontingent vojakov. S tem bi vojaški rok skrajšali celo na šest mesecev. S tem bi prišli v skupino držav z najkrajšim vojaškim rokom, saj ta traja v Avstriji 6-8 mesecev, Belgiji HI, na Danskem 9. Finskem 8, v Franciji 12, Grčiji 26, Italiji 12, na Nizozemskem 14, Norveškem 12, v Španiji 15, na Švedskem 9 in v Švici 11 mesecev. Izven Republike Slovenije bi vojaški rok lahko služili le vojaški obvezniki izbrani za določene vojaško evidenčne dolžnosti oziroma šole za rezervne oficirje, vendar le z namenom, da se uposobijo za te dolžnosti. Gre za usposabljanje vojakov in oficirjev, ki jih ne bo možno usposobiti v Republiki Sloveniji. Na novo bi uredili ugovor vesti vojaški dolžnosti. Ugovor bi se lahko uveljavljal zaradi religioznih, filozofskih in moralnih razlogov zaradi katerih bi pri državljanu prišlo do globoke duševne krize, če bi bil poslan na služenje vojaškega roka. Tak državljan bi lahko služil vojaški tok brez orožja ali opravil nadomestno civilno službo. Vojaški rok Drez orožja bi opravljali naborniki v vojaških enotah in ustanovah na dolžnostih, katerih opravljanje ni povezano z nošenjem in uporabo orožja. Takemu vojaku bi se po odpustu s služenja vojaškega roka vpisalo v vojaško knjižico, da ni usposobljen za ravnanje z orožjem. Civilna služba pa bi se izvrševala v zdravstvenih, socialnih, gasilskih in splošno reševalnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je javnega pomena. Med civilno službo bi imeli državljani, ki bi jim priznali ugovor vesti, enake pravice kot jih uživajo vojaki (brezplačna nastanitev in prehrana, izplačila za osebne potrebe v višini, kot pripadajo vojakom na rednem služenju vojaškega roka). Civilna služba bi trajala toliko kot reden vojaški rok, izvajala pa bi se na območju Republike Slovenije. Prošnje za priznavanje ugovora vesti vojaški dolžnosti bi obravnavale posebej ustanovljene komisije sestavljene iz strokovnjakov za posamezna področja (zdravnik, socialni delavec, psiholog ipd.). Komisije bi priznavale ugovor vesti po preučitvi vseh okoliščin, ki bi jih državljan navedel v svoji prošnji ter drugih okoliščin v zvezi s tem. Po tem, ko bi državljan opravil civilno službo, bi bil črtan iz vojaške evidence. Dolžnost služenja v rezervni sestavi bi izpopolnili. Usposabljanje v rezervni sestavi naj bi se praviloma izvajalo le prvih 10 let po odslužitvi vojaškega roka. Razširili in olajšali bi razloge za odlaganje orožnih vaj (šolske obveznosti, neodložljive službene potrebe, nujna kmetijska dela ipd.). Zakon o vojaški dolžnosti prinaša kar precej novosti. S tem se zakonodaja na tem področju približuje tistim, ki jih poznajo številne razvitejše evropske države. Po dveh elementih se ta zakon lahko uvršča med najbolj liberalne: prvič, bistveno skrajšuje trajanje vojaškega roka in to na 6-7 mesecev, kar je med državami, ki poznajo splošno vojaško obveznost praktično najmanj; ter drugič, civilno služenje je časovno izenačeno s služenjem vojaškega roka. Naj poudarimo, da je takšnih držav v Evropi le nekaj (3 do 4), ter da večina ureja civilno služenje v nekaj daljšem času kot traja vojaški rok. MILAN PIRMAN Nova pridobitev slovenske živinoreje - ZOOTEHNIŠKI RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER VTOZD-a za živinorejo, Biotehniške fakultete v Rodici. Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma ŠE ENKRAT NA TEMO: O izvoru in pomenu imena mesta Domžale III. V Občinskem poročevalcu z dne 27. 12. 1990 sem prebral članek na to temo v zadnjem času. Niti prvi niti drugi članek pa ne pojasnjuje domač slovenski zvor imena mesta Domžale, kar se mi zdi hudo narobe. Predvsem G. Slevec je s celotno razlago povsem »udaril mimo«. Čudno je, da ni še nihče dal sprejemljive razlage od kod izvira ime mesta Domžale kljub temu, da je to eno najbolj kompliciranih slovenskih krajevnih imen, vsaj zdi se tako. Zelo nerazumljivo se mi zdi, da nekateri prvo omembo nekega kraja povezujejo z njegovim nastankom, še bolj pa iskanje naše identitete v Nemcih in Nemščini. Zaradi vsega tega čutim dolžnost, da predstavim svoje mnenje o tem vprašanju! Naj najprej predstavim svoje misli glede nastanka krajev na našem ozemlju. Posamezne dele ozemlja, ki danes pripadajo Sloveniji so Rimljani zasedli od leta 177 p.n.št. naprej. Ob strateško pomembnih poteh so gradili utrdbe, mesta, vojaške postojanke, trgovska središča itd. kot so na primer bila Emona, Tergeste, Celeia, Petovio, Atrans... in zaradi pomembnosti teh krajev so leti bili tolikokrat omenjani. Kaj pa je bilo na velikem ozemlju med strateško pomembnimi kraji? Praznina, nenaseljena krajina, nobenih vasi nobenih krajev? Nikakor ne! Ta področja so bila bolj gosto poseljena kot pa se splošno misli. Če je bila pokrajina naseljena so njeni prebivalci nekje živeli. To pa so bile vasi, kraji in domačije, ki so rimljanske uradnike in vojake oskrbovale s hrano. Večina teh krajev ni bila nikoli omenjena v zapisih čeprav so morda obstajali že mnogo stoletij. Tako stanje je trajalo vse do prvih popisov, kakršen koli namen so že imeli. Ime kraja je bilo zapisano le, če se je v njem zgodilo kaj pomemb- nega, kar pa še ni dokaz, da tak kraj ni že prej obstajal! Mnoge vasi so nastale še preden so Rimljani povezali te kraje v politično in gospodarsko celoto ter se ohranile vse do danes. Seveda se do današnjih dni niso ohranile zgradbe pač pa prostor na katerem so vasi vztrajale bodisi zaradi ugodne lege. tradicije ali kakšnega drugega vzroka. Nekatere vasi so nastale na novo, druge so rastle ali propadale, večina njih pa še do nedavna niso bile nikoli omenjene! Zdaj pa še nekaj za tiste, ki se nikakor ne morejo odtrgati od Velikonemškega vpliva. Obstajajo dokazi, da Slovenci nismo prišli v te kraje v 6. stol. ampak, da na tem prostoru vztrajamo že mnogo dlje. Kako naj si sicer razlagamo imena mest, rek, gora, pokrajin in rodbinskih imen tako rekoč po celotni srednji Evropi. Ta imena lahko z več ali manj napora spoznamo za slovanske oz. slovenske. Seveda ne vseh vendar se taka imena pogosto pojavljajo v vsej severni Italiji, Švici, Avstriji, južni polovici nekdanje ZRN in v celotni vzhodni Nemčiji! Torej ravno na ozemlju na katerem naj bi že od leta 1200 p.n.št. sklenjeno živeli Veneti. Ne gre tudi pozabiti, da so nas Nemci imenovali Vendi, ponekod pa nas še vedno tako imenujejo. Nekdanja vzhodna Nemčija je še posebej gosto poseljena s krajevnimi imeni očitno slovanskega izvora, teh je vsaj 80%. Naj navedem le nekaj najlaže razumljivih: Bellin, Strach Jahma, Jesse-nitz, Mellin, Dobbrun, Tessin, Goritz, Temmen, Dolle, Ker-kau, Ribnitz, Salza, Oster, Wernitz Miiritz, Pepelovv, Kol-zin... So mar ta imena posledica sloveniziranja domnevno nemških predelov? Nikakor ne, razvoj dogodkov kaže ravno v obratno smer! Danes se na tem prostoru govori Nemško vendar sem trdno prepričan, da je večina teh ljudi slovanske oz. slovenske krvi. Kdor ne vidi ali noče videti vseh teh dejstev je prikrajšan za marsikatero razumevanje in spoznanje! Zdaj pa preden se posvetim razlagi imena Domžale še odgovor G. Šumradu. Pravi, da so bile Domžale pogosto omenjane z nemškim imenom, ki da je med ljudstvom že davno pozabljeno. Sam sem prepričan, da nemške oblike imena Slovenci med seboj nikoli niso uporabljali. Nemci so uporab- Poleg občinske hiše nt v nedomačem jeziku. ljali štiri pristopne za ponemče-nje slovenskih krajev: 1. Slovenski kraj je bil pisan v slovenski obliki 2. Slovenski kraj je bil prilagojen nemški izgovorjavi 3. Slovenski kraj je bil preveden v nemščino. 4. Slovenski kraj je bil po-nemčen in je ime kraja dobilo povsem drug pomen kot ga je imelo prvotno. G. Šumrada poskuša razložiti pomen imena Domžale iz nemške oblike Vnselsdorf kar pa ni nujno uspešno prav zaradi verjetne četrte oblike po-nemčenja. Prav mogoče pa se zdi, da so Nemci narobe prevedli pomen imena Domžale. Še danes drugi del imena Domžale torej Žale marsikoga zavede in ni hudir, da ne bi tudi Nemce. Pomen drugega dela besede so najbrž povezovali s smrtjo, nesrečo in zlom zato so Domžale narobe prevedli v Vnselsdorf, kar pa se jim ni zgodilo prvič! Moja hipoteza O izvoru in pomenu mesta Domžale izhaja izključno iz slovenskega pomena te besede. Glavna opora tej hipotezi je ime majhne vasice na Slovenskem Koroškem, ki leži med Vrbskim in Osoj-skim jezerom. Ta vasica se imenuje Domčale nemška oblika pa je Domtschach. Beseda Domčale najverjetneje. izhaja iz osnovne besede Domač, Domače. Na Dolenjskem blizu Mokronoga stoji vasica z imenom Vodale. Končnica tega imena »ale« je enaka kot v prejšnem primeru in izhaja iz osnovne besede Voda, Vode. Končnica »ale« v slovenskih krajevnih imenih je izredna redkost. Zdaj pa primerjajmo besedi Domčale in Domačije, obe predstavljata množino od osnovne besede Domač le končnici sta različni, pomen pa je verjetno isti ali vsaj podoben. Mogoče pomeni ime Domčale domač kraj. Kako pa je prišlo do transformacije imena Domčale v Domžale. Nekdaj razlika med šumniki torej med č, š in ž ni bila tako velika in stroga kot je danes in je zato povsem realno, da so Domčale prešle v obliko Domžale. Primer za to je lahko kraj na Češkem z imenom Domažlice. Ob podobnem prehodu kot sem ga nakazal prej se je nekdaj ta kraj imenoval Domačlice. Oblika imena Domažale je sčasoma izgubila drugi samoglasnik in je prešla v obliko Domžale, kot jo poznamo še danes. Ni pa izključeno, da ni bilo ravno obratno. Torej, da je oblika imena Domčale najprej izgubila drugi samoglasnik in prešla v obliko Domčale od tod pa v obliko Domžale, kar je še bolj verjetno. To je torej moja hipoteza o nastanku imena mesta Domžale. Ne lastim si pravice, da je pravilna upam pa, da sem koga spodbudil k drugačnemu načinu razmišljanja. Nemci nam le niso dali toliko, kot nekateri verjamejo! Predvsem so nas skoraj iztrebili, nam vzeli plemstvo in nas prav zato naredili za hlapčevski narod, ter vnesli med nas zmedo, ki še danes traja. Tega pa se nekateri Slovenci še danes ne morejo otresti. MARKO HROVAT Domžale Še enkrat o imenu Domžale Ob branju člankov g. Slevca in g. Šumrada, ki sta izšla v Občinskem poročevalcu, bi dodal še svoje razmišljanje o imenu Domžale. 1. Značaj Težili za »pšanca« - in ga dobili! V Kani Galilejski so nekoč z nekaj ribami in hlebi nahranili 5000 ljudi... V občini domžalski pa je - ker ni bilo uradne fešte Tine Grošelj samoiniciativno preko neznanega sponzorja poskrbel za prehrano: 1 kos piščanca (zgornji del bedresa), stara zemlja in flaša piva, ki seje na nesrečo, ker je bila namenjena vsem - in nikomur, na koncu razbila......in tako smo šli narazen praznih ... in velikih oči. Tudi Tine... naselja Domžale se je vseskozi, in tako tudi ob nastanku imena, razlikoval od značaja ostalih dveh vasi. to je Stoba in Štude, s katerima je danes združen v eno celoto. Na zemljišču Zgornjih Domžalah, ki leži na desnem bregu Bistrice, so namreč že v srednjem veku bili zgrajeni vodni pogoni, to sobile žage. Podatek, ki ga je objavil Občinski poročevalec o Kovačevi žagi pravi, da je imela tudi fužino (pri Fž'narju). Pove, da sega izvor te naprave mogoče celo v antično dobo. Če je rimska cesta skozi Domžale potekala po Cesti talcev in Kidričevi cesti, potem je bila tudi Skokova žaga locirana ob rimski cesti. Vsekakor pa to velja za Kovačevo žago, ki leži ob Ljubljanski cesti. Mogoče je tudi bližnji Svahkanov mlin ali pa med obema žagama delujoča Tun-hovčeva mlina (zgornji in spodnji) tedaj deloval kot žaga. Bistrica je tedaj tekla bliže tem pogonom, zato je tudi »Mlinščica« gotovo imela drugačna zajetja na Bistrici. 2. Označevanje zemljišč po nekem karakterističnem objektu ob teh zemljiščih je že od nekdaj nekaj običajnega. Za ime Domžale sklepam, da so podobna pravila veljala tudi v dobi graščinskih velepose-stev. Tako je sedanji lastnik velike parcele Domžale zaradi svoje evidence najprej ustno, nato pa še pisno to posest poimenoval po najmarkatnejšem objektu na tem zemljišču, po žagi ali več žagah. Kot navaja g. Janez Šumrada, je bilo to izgovorjeno in nato še zapisano v tedanji nemščini. Lastniki tega zemljišča so bili verjetno krumperški graščaki in tako je nastalo ime »Zum Sagle« ali »Zum Sage«. Ker pa je od ustnega poimenovanja do prvega zapisa v tedanji dobi preteklo precej časa, je že prvi zapis Domžal bil precej drugače zapisan, kot pa ga je krstil prvotni lastnik. 3. Ime Domžale torej ni sestavljeno iz dveh samostalnikov, ampak iz predloga »zum«, kar pomeni pri, k ob in samostalnika »Sagle«, (Sage), ki pomeni žaga ali več žag. Mogoče pa se je srednjeverški predlog »ob« v nemščini glasil »dem«. Pretvorno imena v današnjo obliko si razlagam z napako prvega zapisa, vplivu slovenščine in dolgemu časovnemu obdobju. 4. Ob energetskih bistriških vodnih tokovih, mlinščicah, ležeta tudi naselji Radomlje in Dragomelj, prvo pred, drugo za Domžalami. Ta beseda sama pove.da je v zvezi z mlin- skim vodnim pogonom. Da se je v mesni kraj poimenoval po žagi je več kot očitno in nadaljnji dokaz k pravilnosti moje domneve. 5. S tem je dokazana tudi pravilnost teorije g. Slevca, da je treba iskati karakteristični objekt, ne pa žonglirati z izrazoslovjem v smeri imen različnih vasi ali »zlobnosti« reke Bistrice. 6. Omeniti moram še, da prvotni Domžalčani izgovarjamo »D'nžale« in se je srednjeveška nemška beseda k, pri ob mogoče glasila »den«, Zu den Sa-gen (Sage). JOŽE OBERVVALDER PREJELI SMO: Resnice ni mogoče spreminjati Istočasno s plebiscitom, s katerim so krajani dostojno izkazali svojo pripadnost, smo v KS Rova končno volili tudi nove člane sveta KS Rova. Zadovoljen sem, da smo izbrali tako kot smo, saj sem prepričan, da bodo novi člani sveta kljub težkim gospodarskim pogojem znali in zmogli uspešno in tekoče reševati vse krajevne probleme v zadovoljstvo vseh krajanov. Predvolilna propaganda, s katero so bili sicer v času plebiscitarnega in volilnega molka počaščeni posamezni izbranci, je med krajane vnesla določeno vznemirjenost in jo je s propagandnega stališča mogoče celo podpreti. Ni pa je mogoče dopustiti s stališča objektivnosti, ker krajane pušča v veliki neresnici, zato si dovoljujem posamezne trditve g. Marka Ro-deta nekoliko komentirati. Pri oceni, kako uspešno so bile opravljene posamezne naloge v preteklem mandatnem obdobju sveta KS. to najbolje izkazuje zadovoljstvo krajanov, stopnja rešenih ali nerešenih problemov in število nedograjenih objektom na terenu, pri čemer je med posebne zasluge nesmiselno šteti naloge, ki so običajno predmet tekoče dejavnosti KS. Mislim tudi, da je nemogoče trditi, da ima največ zaslug za lokalni razvoj KS, krajan Lojze Rode, ko pa vemo, da vse, kar je delal, ni delal iz zavesti, da je treba za domači kraj tudi kaj žrtvovati, ampak je bil za opravljena dela, po izjavi lastnih družinskih članov, vedno kar dobro plačan, medtem ko drugi udeleženci pri posameznih delih niso dobili nič. Naravnost smešna pa je trditev, da je g. Janez Limbek zato, ker je rojen Domžalčan, sedaj Rovljan in dobro pozna razmere na občini, najprimernejša osebnost za zastopanje naših interesov in garant, da bo razvoj naše KS v prihodnje uspešen. V zvezi z očitkom o povzročeni moralni in materialni škodi Žicam in KS v celoti pa menim, da je nehvaležno ocenjevati, kdo od nas krajanov ima večji delež pri tem in kdo ga sploh nima, prepričan pa sem, da je dosedanji predsednik sveta KS z zaprtim finančnim poslovanjem, pretirano samovoljo in nepripravljenostjo za pravočasno dogovarjanje s prizadetimi krajani za realno rešitev določenih problemov, sam ustvaril tehtne vzroke za vsa sumničenja in spore med krajani, kar je prišlo do izraza tudi na zadnjem zboru krajanov. Opravičilo za storjene propuste krajevne uprave tudi ne more biti dejanje Miroslava Rodeta. ki je iskal pomoč pri inšpekcijskih službah, saj je to elementarna pravica vsakega državljana, da se zavaruje pred nedogovorjenimi in škodo pov-zročajočimi posegi v svojo posest. Osebno sem vedno zagovarjal in še zagovarjam enakomeren razvoj vseh vasi in v tem konceptu, brez vsakršnih megalomanskih načrtov tudi sočasno asfaltiranje ceste Rova--Žiče, ki so jo z golimi rokami in konjsko vprego v letih 1953/ 54 složno gradili naši pokojni starši in še živeči vaščani, da bj se izognili težavnemu prijo ljučku na cesto Rova-Dolenje. To pa je prav tisto, kar s precejšnjimi težavami, zaradi odpora posameznikov in pomanjkanja finančnih sredstev delamo sedaj, zato ne dovolim obtožb o materialnem oškodovanju katerega koli dela KS in pričakujem, da se g. Marko Rode tozadevno osebno in javno opraviči. Na kraju želim izraziti še svojo trdno prepričanje, da bo dosledna realizacija že sprejetega načrta in hitrost razvoja naših vasi v prihodnje odvisna v glavnem od nas samih, naše pripravljenosti na dialog jn medsebojno sodelovanje, višine zbranih sredstev iz krajevnega samoprispevka, dodatno zbranih sredstev in prispevka v delu ter nenazadnje tudi od razumevanja in pomoči občine. Hinavščino, dvoličnost in razne intrige pa v prihodnje raje pustimo ob strani, saj niso nobenemu v čast, najmanj pa javnim delavcem. EDO REMS PISMA RRALCEV: Kako so nastaia imena Hudo, Radomlje, Količevo -.--__ Ta imena so nastala v očitni zvezi z vodnimi ujmami &z. reko. Na tem območju se,, je izrazito pokazalo v zadnji po-vodnji, koje trgalo bregove ter odneslo: Dva večja, raztrgalo par manjših jezov skoraj podrlo; enako pol betonskega mostu in otrgalo na nekaj sto "'S • v:. ' • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma metrih celo kanalizacijo in to največ na terenu NOŽICE, Hudo-Radomlje. Povodnji so morale imeti v davnini še večjo razdiralno moč, ker tedaj gotovo še ni bilo kaj možnosti regulacij in Bistrica gotovo ni bila ukročena ter usmerjena kot je sedaj. Ni izključeno in lahko domnevamo, da je še v času po naselitvi Slovanov v Humški hrib segal veliko širše in skoraj do Volškega jeza oz. vsaj 400 metrov navzgor tako, da je leta usmerjal vodotok v neurjih vse do sedanje vasi Hudo in naprej ob bregu, mimo Radomeljske cerkve vse do Podtur-nišča oz. Črnelega. Nedvomno je moralo tudi hudo vodo mleti, saj so se vse najprej ustalila terenska imena HUDO-RADOMLJE in se je uveljavila kot imena za nastala naselja. Pri Količevem je moral biti »po tedanjih možnostih« zakoličen prehod čez vodo, zato ime KOLIČEVO. Ker so imena naselij slovenska, se lahko sklepa, da so sedanje vasi nastale nekako po prihodu Slovanov in da si je reka kasneje utrla bližnjo in nižjo smer, oziroma da prej naselij s temi imeni tu ni bilo. K. D. Radomlje KS JARŠE-RODICA Predlog stališč v zvezi z rekonstrukcijo Jarčeve ulice V programu investicij iz sredstev krajevnega samoprispevka (1990 - 1994) je med drugimi investicijami predvidena tudi rekonstrukcija Jarčeve ulice. KS Jarše-Rodica je v preteklih letih (1987-88-89-90) zgradila na vseh mejnih ulicah potrebno infrastrukturo (kanalizacijo, rekonstrukcijo cest. hodnikov za pešce, javno rasvetljavo in PTT kanalizacijo), v pretežnem delu z lastnimi sredstvi (ca. 85%). Zaradi predvidenih konfliktov smo vodenje investicije za Jarčevo ulico prepustili mejni KS Slavko Šlander na katerem področju se tudi nahaja konfliktni del zemljišča. Ob upoštevanju razpoložljive dokumentacije ter postopkov pri sprejemanju ZN SEVER 1 Domžale je za rekonstrukcijo ceste razpoložljivega več zemljišča kot ga sama rekonstrukcija predvideva. Iz katastra, zemljiške knjige in predloženega projekta je razvidno, da bodo vzhodni lastniki zemljišč po končanih delih na cestišču lahko pridobili - odkupili še nekaj funkcionalnih zemljišč. V zvezi z rekonstrukcijo in Peticijo občanov je svet KS Jarše-Rodica sprejel naslednje: 1. Menimo, da ni sprejemljivo ločevanje prebivalcev nekega območja na staroselce in priseljene. 2. V celoti zavračamo trditev, da so na zahodni strani ulice (v KS Jarše-Rodica) lastniki individualnih hiš zgolj uporabniki mestnega zemljišča. Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da so morali investitorji hiš plačati zemljišče ter poravnati tudi ustrezne komunalne prispevke, ki so jim vsaj po dokumentaciji zagotavljali komunalno urejeno zemljišče ne pa sporov z občani in neurejene ceste. Z gradnjo individualnih hiš na tem področju se je urejala tudi komunalna infrastruktura (vodovod, elektrika, kanalizacija) za katero so vsi občani enako prispevali s tem, da so npvograditelji prispevali oziroma ob izdaji gradbenega dovoljenja plačali še ustrezni prispevek za komunalno infrastrukturo. 3. Zaradi izredno visokih stroškov komunalne opreme (izračuni so v slehernem trenutku razspolož- Stobljanski oktet v Šentjakobu ob Savi Poleg uspelih nastopov v Domu počitka v Domžalah, v Trzinu in Novem mestu je na povabilo šentjakobskega župnika dr. Staneta Gerjolja v nedeljo, 13. januarja, gostoval Stobljanski oktet v župnijski cerkvi s svojim božičnim koncertom. Koncert je bil po dopoldanski maši in se ga je udeležilo mnogo šentjakobskih nedeljni-kov, obiskovalci pa so prišli tudi od drugod. Nastop je bil izredno dobro naštudiran in pripravljen in je požel bogat aplavz po vsaki zapeti pesmi. Tomaž Plahutnik je igral na citre, dr. Mojca Zaje pa je popestrila koncert s povezovanjem programa z izbranimi in duhovno bogatimi božičnimi mislimi. Poleg župnika je pevce pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Šentja- kob-Podgorica Kopač, s kratkim in jedrnatim nagovorom. Ker je bil božični koncert na nedeljo Jezusovega krsta, s katero nekako zaključujemo božični čas, si šentjakobski župljani boljšega zaključka božičnega časa nismo mogli zamisliti, kakor s tako ubranim in dovršenim petjem, kar so potrdili tudi pevski oziroma glasbeni strokovnjaki. Po starem družabnem pravilu je Stobljanski oktet na povabilo Krajevne skupnosti »pristal« v gostilni pri Pečnikarju, kjer se je razvilo prijateljsko srečanje, ki so se ga udeležili tudi šentjakobski duhovniki. Stobljanskemu oktetu želimo še veliko uspehov. Iva„ Kepic Kam vas bomo odlagali, smeti? Resnica, da bi morali problematiko odlaganja vsakovrstnih odpadkov reševati širše - regionalno - je že stara, vendar ni in ni našla prostora niti med sosednjimi občinami, kaj šele v regiji ali celo republiki. Pa smo prerstopili tudi ta prag in tako sta Izvršna sveta Skupščin in občin Kamnik in Domžale oblikovala skupno pobudo o razreševanju te problematike. Poročilo, ki je bilo pripravljeno, na kratko predstavlja aktivnosti vse od leta 1984 v obeh občinah, navaja možne rešitve, rezultate raziskav, pa tudi vzroke, zakaj do navedenih rešitev ni prišlo. Obe občini sta v ta namen angažirali strokovno delovno organzacijo SMELT Ljubljana, ki je obdelala vse možne variante lokacij, vse gradivo pa sta občini v letu 1990 posredovali v strokovno presojo Inštitutu Jožef Štefan - SEPO - skupina za oceno posegov v okolje, Ljubljana, na osnovi katere v gradivu obeh občin lahko preberemo: Od navedenih možnih lokacij pa prideta v poštev za skupno regionalno deponijo komunalnih odpadkov za občini Domžale in Kamnik lokaciji pod Debelim Vrhom in lokacija Ozka dela. Za obe lokaciji bodo izvedene podrobne geološke in h.-drogeološke raziskave, ki bodo oceno primernosti potrdile ali ovrgle, naročili pa naj bi jih obe komunalni podjetji. Oba izvršna sveta sta obenem predlagala delegatom obeh skupščin, da sprejmejo sklep o skupni ureditvi deponije komunalnih odpadkov (Skupščina občine Domžale je ta slep že sprejela. Skupščina občine Kamnik pa bo o njem sklepala prav v teh dneh), sprejem tega sklepa pa utemeljujeta z republiškimi izhodišči za reševanje problematik odlagališč komunalnih odpadkov: - možni večji standard urejanja deponije, - možnosti priključitve izcednih vod na kolektor in čistilno napravo - boljšo ekonomsko izkoriščenost deponije. Kot je torej videti, bo vse-Dina kant, ki jih vidite na sliki, le našla svoj prostor. Glede na izkušnje najbrž ne bo prav lahka, upamo lahko le, da bo spremljana z veliko mero strokovnosti, upoštevanja varstva okolja in razumevanja vseh, ki bodo v nadaljnjih postopkih sodelovali. y ljivi) se v KS že vseskozi prizadevamo za racionalno izrabo zemljišč kar pomeni obojestranska gradnja stanovanjskih objektov in s tem zmanjševanje stroškov na stanovanjsko enoto. 4. Svet KS meni. da ni nobenih opravičljivih razlogov za prekinitev aktivnosti za ureditev cestišča, niti upravičljivih razlogov za premik cestišča proti zahodu. 5. Glede na povezovalni značaj ceste (vrtec, trgovina) gosto naseljenost tega področja, zbiranja sredstev s samoprispevkom ter neposrednega interesa občanov predlagamo: - da se preverijo postopki ob sprejemu ZN SEVER I - ugotovijo postopki odkupa zemljišč - da se v spomladanskem času (april, maj) izvede potrebna rekonstrukcija ceste po predvidenem projektu. Predsednik Sveta KS Rudi Žavbi • •• REKONSTRUKCIJA JARČEVE ULICE V DOMŽALAH - Odgovor na peticijo, ki je bila naslovljena predsedniku Skupščine občine Domžale g. mag. Ervin-Antonu SCHVVARZBARTLU, dipl. ing. V zvezi s peticijo, ki ste jo naslovili na predsednika Skupščine občine Domžale in je bila objavljena v Občinskem poročevalcu št. 17 z dne 27. 12. 1990, vam dajemo naslednje pojasnilo: 1. Službe, ki so bile v času pridobivanja spornih zemljišč pooblaščene za opravljanje tovrstnih del, so to delale v skladu s predpisi, ki so takrat veljali. To velja tako za Biro 71 Domžale, bivšo Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Domžale, Sklad stavbnih zemljišč občine Domžale, kot tudi za delavce upravnih organov občine Domžale. 2. Na vašo zahtevo, ki ste jo postavili kot bivši lastniki zemljišč, kjer je predvidena trasa bodoče Jarčeve ulice, so bili operativni postopki za gradnjo te ulice ustavljeni. 3. Vaši zahtevi, da se trasa Jarčeve ulice izvede drugače kot je to predvideno z zazidalnim načrtom, ne moremo ugoditi, ker je po predvideni trasi že izvedena kanalizacija, ker so formalno pravni postopki za pridobitev zemljišč zaključeni in ker so zemljišča zahodno od nove Jarčeve ulice oddana za gradnjo stanovanjskih hiš. 4. Popolnoma se strinjamo z vašo zahtevo, da mora Sklad občine Domžale pred izvedbo bodoče Jarčeve ulice oceniti izgubljene nepremičnine po sodno zapriseženih cenilcih in prizadetim bivšim lastnikom izplačati pravične odškodnine. 5. Obenem vas seznanjamo s stališči Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, ki želi, da bi se Jarčeva ulica čimpreje mogoče izvedla po trasi, ki je predvidena z zazidalnim načrtom. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Janez KOVAČ, dipl. inž. arh. ZAHVALA IZ LJUBNEGA Dragi prijatelji! Pregovor pravi, da v nesreči spoznamo prijatelje. Prebivalci Ljubnega smo doživeli poplavo, kakršne se ne spomnijo niti najstarejši prebivalci. Mirni potoki in reke so se spremenili v blatno, deročo nevarnost, ki je uničevala naše domove. V trenutku se je zrušil mozaik, ki so ga naši predniki sestavljali dolga leta. Vsak kamenček posebej so vgrajevali z ljubeznijo in željo, da bi živeli prijetnejše življenje. In ko je narava porušila ta neskončen mozaik truda, odrekanja in ljubezni, smo ostali nemi sredi Dedek Mraz v Rafolčah Končno se je dedek Mraz oglasil tudi v Rafolčah. Zadnjo nedeljo v preteklem letu se je s kočijo pripeljal v spremstvu dimknikarjev, snežink, živali in vseh, ki sodijo zraven, med otroke Rafolč in jih skromno obdaroval. Dedek Mraz je vsa leta do sedaj nekako obšel Rafolče. Res, da je obiskoval mladež v Šentvidu pri Lukovici, vendar je nekaj povsem drugega, ko otroci doživijo obisk dedka Mraza v svojem domačem kraju. Ker pa letos v Šentvidu ni bilo več dedka Mraza, smo se v Rafolčah odločili, da ga povabimo medse. V sodelovanju z »M« barom iz Rafolč iz KS Rafolče so fantje za-pregli konje in pripravili sprevod dedka Mraza po vaseh krajevne skupnosti. Pred prihodom sprevoda so navdušeni otroci prisostvovali uri risank v prostorih »M« bara. Otroci in starši so se na povabilo dedka Mraza lepo odzvali, saj so prišli v velikem številu, kar dokazuje, da v otroških srcih dedek Mraz še ni umrl. Otroško veselje in iskreče oči so najlepši dokaz, da je dedek Mraz njihov in da ne bo odšel, ne glede na to, kako o njem razmišljamo odrasli. Dedek Mraz je bil tokrat prvič v Rafolčah. Med otroki in krajani je bil lepo sprejet in tako upamo, da nas bo drugo leto spet obiskal, saj dobre volje in pripravljenosti krajanov, da razveselijo svoje otroke, ne manjka. In konec koncev, zaradi teh iskrečnih in srečnih otroških oči dedek Mraz vsako leto tudi prihaja. Upamo, da nas bo še dolgo obiskoval in da bodo njegovi obiski postali tradicionalni. Na koncu bi izkoristil priložnost in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi sprevoda dedka Mraza, še posebej KS Rafolče in rafolskim fantom, ki so se potrudili, da ni bilo treba dedku Mrazu priti peš v Rafolče. ROMAN LENARČIČ NA JEZIKOVNO TEMO: GUŽVA Na postaji je bila velika GUŽVA, narod seje GUŽVAL kakor spužva. Naj ta GUŽVA spet nam se ODGUŽVA. Naša »kranjska« gneča pa naj se poveča. KORISTITI »Koristimo koristi s koristno koristnostjo« in si nazdravimo z bratsko izrazljivostjo. Po naše pa koristiš, kadar si koristen, s slovensko pa besedo si pošten in pristen. FRANCE CERAR prijazne doline. Toda niti trenutek nismo stali križem rok. Tudi z vašo pomočjo smo spet začeli sestavljati naš mozaik. Le počasi se življenje zopet vrača v stari tir. V teh trenutkih smo šele opazili, kaj pomeni velikokrat nemarno izrečena beseda - PRIJATELJI. Zaživela je med nami, se dotaknila vsakega izmed nas in nam povr- nila upanje, da bo spet toplo in prijetno v naših domovih. Ž vašo pomočjo, dragi prijatelji, smo začeli graditi in popravljati naš mozaik. Neskončno smo vam hvaležni, da ste nam pri tem zahtevnem delu pomagali. Iskrena hvala! Krajani iz Ljubnega in okolice IZ DELA ZZR NOV DOMŽALE Bili smo vDražgošah Letošnje svečanosti v Dražgošah, v spomin na herojsko borbo Cankarjevega bataljona z Nemci od 9. do 13. januarja 1942. leta smo se prvič organizirano udeležili tudi borci NOB s svojci iz naše občine. Kljub slabemu vremenu v tem času je bila udeležba množična, ki je sprisluhnila kakovostnemu programu proslave in govorniku predsednika slovenske borčevske organizacije tovariša Ivana Bolničarja, Poudaril je, da so borci v Dražgošah bili eno prvih bitk v Sloveniji za njeno osvoboditev in samostojnost in s tem preprečili, da je okupator opustil zamisel za takojšnjo preseljevanje - iztrebljenje Slovencev z ozemlja, ki ga je okupiral. Obširno je govoril o današnjem času v Jugoslaviji in v svetu, času, ki je zelo, zelo podoben pomladi leta 1941. Vso podporo navzočih so dobile besede govornika, da smo borci množično podprli plebiscit, kar pa ne daje posameznim strankam pravice, da manipulira s slovenskim narodom! Z našo udeležbo v Dražgošah smo se tako tudi borci iz naše občine vključili v sklop proslav SO. letnice ustanovitve OF. Upamo, da bomo dan, ko smo se Slovenci zbrali v OF - 27. april ohranili za naš slovenski praznik. Občinski odbor ZZB NO V Domžale USPELI PRIREDITVI MENGEŠKE MARELE NA ROB: Kakovostna prireditev lepih božičnih voščil Če bi naše poslance ocenjevali po številu postavljenih vprašanj, predlogov, pobud, pa tudi zahtev, potem bi bila ocena lahko zelo visoka. Verjeli ali ne, na zadnji seji skupščine so postavili kar 26 le-teh, nekatere najbolj zanimive skupaj z odgovori preberete lahko tudi sami. Ob izteku starega leta se je iztekla tudi obširna turneja ansambla Marele iz Mengša po vsej Sloveniji in sicer v Kulturnem domu v domačem kraju, z osemnajsto in devetnajsto predstavo. Tako so bili tudi Mengšani in okoličani deleini odlične predstave, ki nas je Z glasbo, pesmijo, humorjem in svetlobnimi efekti popeljala v božično vdušje. Osrednja pozornost je bila seveda namenjena mengeški Mareli, ki jo vodi Franc Kompare, ki si je tudi zamislil slovensko božično voščilo. Člani ansambla Marela s pevcema Julijo Bartol in Ivanom Hudnikom so se pokazali tako v narodnozabavni kot zabavni luči. Druga dimenzija je manj poznana, pa vendar je bila odlično izpeljana, tako s tujimi skladbami kot z domačimi, katerim pa je dala piko na i popularna Sveta noč, ki jo je zapela vsa dvorana, besedilu so pritegnili celo nekateri prenovitelji. Glede Marele samo še to: ob petletnici svojega delovanja je ansambel dosegel visoko kakovostno raven, rojeni so takorekoč novi Av- seniki, samo če bodo znali obdržati tako svoje moči in visoko raven izvajanja. Kaseta »Aljažu v spomin« ni samo potrditev njihovega dela, ampak tudi velika vzpodbuda za nov zagon vnaprej. Na Božičnem voščilu je sodelovalo še mnogo drugih akterjev. Domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jožeta Vahtarja in ob spremljavi Marije Veider je dokazal, da je kos še tako zahtevnim skladbam, na odru pa ga je prav tako prijetno slišati kot v cerkvi. Virtuoz na harmoniki Tomaž Novak je navdušil z Melodijino diato-nično harmoniko tudi zahtevnejše poslušalce, ki jih v Mengšu ni malo. Izredno uspešen je bil Miha Dovžan, ki je dosegel, da je s ci-trami spremljal celo dvorano. Zelo všečen pa je bil tudi nastop pevke, recitatorke in astrologinje Mete Malus. ki je odlično odigrala in odpela vlogo starodavne citrarke. Ponovno je vžgala zvezda z Radia GAGA - Sašo Hribar z imitacijami. Sašu res ni para na slovenskih odrih. Za humor sta poskrbela Ivica Oštir in France Pestotnik-Po-dokničar, slednji pa je bil tudi scenarist prireditve v celoti. Marsikdo pa je prišel gledat samo radijskega novinarja Silva Terška, ki se je posebej za mengeško publiko naučil igrati tudi na frajtonarico. V pogovoru z Meto pa sta ugotovila, da Slovence v svoji državi vendarle čakajo boljši časi, vsaj nebesna znamenja jim tako napovedujejo. V celoti gre za prireditev, kakršnih je bilo v Mengšu doslej malo, posebno Marela pa je ponovno potrdila, da spada v sam vrh domače glasbe I. SICERC Božično darilo občanom. Ansambel Marela z gostije poskrbel za res lepo obliko božičnega voščila občanom. Vse ocene koncerta govore, da je uresničitev zamisli izjemno uspela. JE KS LAHKO STRANKA V POSTOPKU? Delegat Zbora krajevnih skupnosti, ki je tudi predsednik tega zbora, iz Mengša JANEZ ŠKR-LEP, je vprašal, kakšne so možnosti da se krajevna skupnost, ki je sedaj dajala le soglasja k lokacijski dokumentaciji za gradnjo objektov, opredeli kot stranka v postopku pri izdaji odločbe o lokacijskem in gradbenem dovoljenju. JANEZ KOVAČ, predsednik Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja je na vprašanje podal naslednje pojasnilo: Iz vseh dosedanjih primerov, v katerih so posamezne KS v raznih" občinah želele nastopati kot stranke pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj bodisi za zasebne ali družbene objekte je stališče sodišč, da KS ne morejo imeti statuta stranke in so take postopke izgubile. KS imajo status strank v upravnem postopku le tedaj, kadar same nastopajo kot investitorji za posamezne investicije in iščejo za te lokacije lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja. Lahko pa se dogovorimo, da KS posamezna dovoljenja dobivajo v vednost zaradi boljšega pregleda, kaj posamezni investitorji nameravajo graditi. VARNOST NA CESTI TALCEV Delegat Družbenopolitičnega zbora IGOR LIPOVSEK je na seji zahteval takojšnjo postavitev prometnih znakov in talnih označb na cesti mimo Srednje kovinarske in usnjarske šole na Cesti talcev, obenem pa predlagal tudi skrajšanje časa zelenega semaforja za levo zavijanje Ljubljanska (Trzin)-Ljubljanska (Kamnik), pobuda pa temelji na merjenju prometa na križišču Sav-ska-Ljubljana-Cesta talcev, ki so ga izvedli učenci SKUŠ-a. Odgovor je podpisal predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Peter Pengal: Po sledeh delegatskih vprašanj - cesto talcev bi bilo nujno potrebno rekonstruirati in zgraditi dvojestranske pločnike (nadaljevanje rekonstruirane Rojske ceste) na podlagi projektne rešitve. - takoj pa je treba na tej cesti v območju Srednje kovinarske in usnjarske šole dvojestransko izvesti horizontalni označbi »ŠOLA« in postaviti vertikalna prometna znaka 1-15 »otroci na cesti« (obeležba naj se izvede takoj, ko bodo ustrezne zunanje temperature). Glede spremembe ciklusa oz. prometnega programa v omenjenem križišču pa le to, da je možna na osnovi štetja prometa in izdelanih prometnih podatkov in je stvar projektne obdelave za to usposobljene delovne organizacije. SMO ZA NEODVISNE, TODA AŽURNE MEDIJE! So svoje vprašanje o tem, kako bo Občinski poročevalec spremljal delo skupščine naše občine, zaključili poslanci Liberalne demokratske stranke v Družbenopolitičnem zboru. Predlagajo bolj tekoče spremljanje dogajanj, posebno v tistih delih, ki so v dobrobit ali pa tudi v škodo večjega števila občanov. Ne želijo nikogar učiti kaj in kako naj piše, smatrajo pa, da so njihovi rezultati iz tega sklopa venarle pre-skopi. Odgovor je pripravil MATJAŽ BROJAN, odgovorni urednik Občinskega poročevalca, ki v daljšem tekstu pojasnjuje, daje uredništvo pisalo predvsem o problemih in zastavljenih vprašanjih (pred zasedanji) manj pa o poteku zasedanj. Njegovo mnenje je, da je Občinski poročevalec vsebinsko pokril posamezna zasedanja, ni pa v celoti poobjavljal razprav. K takemu ravnanju je urednika vodila relativna neažurnost spremljanja dogajanj, saj se zaradi tehničnih okoliščin lahko včasih celo zgodi, da so informacije stare cel mesec. Delno se je to skušalo »popravljati« s poročili o delu skupščine, ki jih je praviloma na dan zasedanja v radijski medij posredoval odgovorni urednik, del obveščanja o delu skupščine pa je tudi ta rubrika. Po sklepu Uredniškega odbora Občinskega poročevalca bodo zasedanja Skupščine občine Domžale predstavljena tako, da bomo ob obravnavanju posameznih točk predstavljali tudi stališča, pobude in mnenja predstavnikov posameznih strank, podjetij, krajevnih skupnosti. Vendar si s takim poročanjem ha žalost privzemamo možnost, da v poročanju ne bomo vedno pra.v ažurni. v. v. Rudnih 1991 6. januarja 1991 je minilo 46 let od dne, ko je na Rudniku padlo več kot 20 žrtev, med njimi veliko vodilnih ljudi Kamniškega okrožja. Kot vsa leta doslej, so se tudi tokrat zbrali aktivisti in krajani, da bi obudili spomine na zgodovino. O tedanjih dogodkih, ki jih je povezal s sedanjostjo, je spregovoril Rajko Hafner, predstavnik ZZB NOV Domžale (njegov govor objavljamo), kije ob koncu predlagal, da bi tako kamniška kot domžalska občina 50 letnico začetka NOB obeležili skupaj. Na svečanosti so sodelovali recitatorji in Moški pevski zbor iz Radomelj. Spominska svečanost v Rudniku Hajka Hafnerja na Rudniku Na pragu svobode se je tu v Rudniku po zaslugi izdajalca zgodil zločin, ki je terjal nad 20 žrtev iz vrst vodilnega političnega kadra Kamniškega okrožja. 6. januarja 1945 naj bi vodilni aktivisti okrožja sklepali o pomembnih nalogah ob zaključnih bojih za osvoboditev in prevzem oblasti, izdaja pa je to preprečila, kar pa na srečo ni zavrla poleta, saj je bilo gibanje tako zakoreninjeno in množično, da so na čelo boja stopili novi. prav tako v boju prekaljeni ljudje. To žalostno obletnico na Rudniku obeležujemo letos ob 50 letnici ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. OF je bila edinstvena politična organizacija oziroma gibanje v zasužnjeni Jugoslaviji in Evropi, ki je združila vse Slovence, ne glede na strankarsko, versko in razredno pripadnost, ki jim usoda slovenskega naroda v najusodnejšem trenutku zgodovine, ko je bil narod obsojen na genocid, ni bila v nemar. Tudi borci in aktivisti NOB smo množično podprli plebiscit za samostojno Slovenijo, kar pomeni samo potrditev našega boja. katerega sad je bila leta 1945 svobodna Slovenija z lastno vojsko. Nikogar, ki je sodeloval v NOB kot borec, aktivist ali podpornik, tudi partizanske mamice, ki so pletle nogavice za prezeble partizane in podobno, ni treba biti sram, saj smo bili na pravi strani, na strani protisil evropske koalicije, kar nam priznava mednarodna javnost. Zato še in še ponavljamo, da smo borci NOB za spravo, toda le tako, da ne bomo v nedogled živeli na hipotekah preteklosti, nikakor pa ne za ceno razvrednotenja NOB in izenačevanja borcev NOV in izdajalskih formacij vseh vrst. ki so kot npr: domobranci kar dvakrat in to aprila 1944 in januarja 1945 prisegli zvestobo Hitlerju. Zaradi zasužnjene Evrope, so izdajo domovine in udinjanje okupatorjev smatrali za najhujši zločin proti narodu. In tako je tudi prav. Žalno slavje v Povsod, kjer sc ljudje zberejo, da počastijo padle, vse skupaj uokviri spomin na čas in okoliščine, v katerih so žrtve padle, predvsem pa se udeleženci padlim zahvalijo za največjo žrtev, to je - za življenje. Prišli smo se poklonit padlim borcem, zato nas je verjeino več pričakovalo govor o pokoju in miru mrtvih, o pomirjenju in spravi živih. Toda. poslušali smo bojevit in gro-movniški govor, kot da bi bil namenjen pričujoči brigadi, ki naj bi zdaj planila najuriš proti sovražniku. Zato so me te hude in glasne besede, prepletene z zahtevami, prepričevanji in skoraj z grožnjami, kar malo zbegale. Vse to me je nehote postavljalo v čas pred 45 leti, v čas revolucije. In res je bila revolucija. Na partizanskih pokopališčih med žrtvami počivajo tudi nedolžne žitve, pošteni borci, ki so se borili samo proti okupatorju. Ker se niso borili za REVOLUCIJO, zdaj mirno počivajo. Zanje v »svobodi« tako ali tako ne bi bilo prostora. Iz glasnega govora je bilo spet slutiti staro partijsko pravilo: Jaz se za prijateljstvo, toda. če ne boš tako mislil kot jaz. te bom nabil. Znanec. partizanski junak, mi je pripovedoval o Golem otoku. Če si slučajno ostal živ. je sčasoma telesna bolečina ponehala. Veliko hujše je duhovno trpljenje. Po »očiščenju« ti mišljenje zasu-čejo za 180 stopinj. Nisi več to. kar si bil. Domov sem pisal, da Partijo za žalitev na kolenih prosim odpuščanja.« Človek bi na takem žalnem slavju pričakoval, da bo v govoru zaslišal: »Spoštovani borci, borci, ki se niste borili za revolucijo, borci, ki ste se borili samo proti okupatorju - za svobodno domovino, proti boljševističnemu suženjstvu: za vse. kar je revolucija počenjala že med vojno, predvsem pa po njej. v »svobodi«, za vse nedolžne, telesno in duhovno trpinčene, mučene in pobite se vam v imenu še živečih in poštenih borcev za svobodo OPRAVIČUJEM. Po tem iskrenem opravičilu končno počivajte v miru. Namesto tega ali podobnega pa smo v govoru slišali: »...in zdaj se nekateri gredo TAKO IMENOVANO SPRAVO« Ne razumem. Sprava je. ali pa je ni. Svet tako imenovane sprave ne pozna. V govoru pa naprej: »Mi smo za spravo, toda - toda. pod takimi in takimi pogoji ...« Še nečesa ne razumem. Tisočkrat in tisočkrat je bila izrečena beseda REVOLUCIJA. Otrokom in mladeničem po šolah je že štrlela iz ušes. Časopise prelistajmo za nekaj let nazaj. Poudarjeni naslovi nam bodo udarili v oči: »REVOLUCIJA ŠE TRAJA!« Tole pisanje je le odgovor na rudniški govor preživele oblike, kakršne poleg nas opušča vsa Vzhodna in Južna Evropa. In zakaj tako objokovanje NEGOTOVIH današnjih časov? Negotovih je bilo dozdajšnjih 45 let, ki so bila svobodna samo za nekatere. Bili ste junaki - rdeči zvezdi ste se odpovedali, revoluciji ste se odpovedali. Sezimo si v roke in si recimo: Pozabimo, kar je bilo. Iz spoštovanja do vseh vojnih žrtev se pobotajmo in za naprej živimo v miru in slogi. S tem bomo največ prispevali za mir In pokoj mrtvih. To je eden izmed osmih zlatih fantov iz našega razreda nemške meščanske šole v Domžalah v letih 1941 in 1942. Vsi ti so šli v partizane SAMO za boj proti okupatorju in so padli ZA SVOBODNO DOMOVINO. FRANCE CERAR NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Miran Skok, novi delegat 17. januarja 1991 so bile v LIP Radomlje, TAMIZ Mengeš ter Mizarski obrtni delavnici Moravče izvedene nadomestne volitve delegata v Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale. Na osnovi zapisnikov volilnih odborov je Občinska volilna komisija Domžale ugotovila, da je bil za delegata v Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale v volilni enoti št. 3 izvoljen MIRAN SKOK. rojen. 1963. ELEKTRIKAR. LIP RADOMLJE, MENGEŠ, DERMASTIJEVA 7. ki ga je predlagala Liberalno demokratska stranka Domžale. Občinska volilna komisija Domžale RAZSTAVA V DOMD UPOKOJENCEV DOMŽALE Izdelki utrujenih, aprid-dnihrok V našem domu, pod že belo zasneženimi Alpami, ne poznamo jesenskozimskega dolgočasja. Neprenehoma se nekaj dogaja, kar nam preganja sivino vsakdana in nam obenem lepša umirjeno življenje upokojencev. Tako smo nedavno tega prejeli lično vabilo, da se udeležimo in si ogledamo razstavo naših kolegic in kolegov. Ko smo se zbrali, nam je direktor Gostinčar orisal namen in bistvo te lepe razstave ter nas povabil, da tudi vnaprej v pripravi izdelkov delujemo. Ročna dela so izdelek pridnih in neutrudnih rok naših varovancev. Tu je mislil na vse lepe prtičke, tapiserije, gobeline in na vsa ostala lepa ročna dela, ki so jih avtorji ponosno razstavili. Poseben čar so za nas pri otvoritvi pomenili pevci, člani Stobljanskega okteta, ki so nas z lepo zapeto slovensko pesmijo, bila je melodično ubrana, ganili in nas ponovno prepričali, daje ni lepše pesmi, kot je naša. K temu vzdušju je mnogo pripomogla in ga tudi soustvarjala odlična povezo-valka dr. Zajčeva, ki ji gre za to tudi posebna pohvala. Po otvoritvi nas je delovna terapevtka Silva popeljala skozi razstavni prostor. Obiskovalcev in gostov se je kar gnetlo, saj se jim je razstava zdela zanimiva. In kaj naj zapišemo na koncu? Vsi si želimo še takih lepih doživetij, ki nam bogatijo in pestrijo naša pozna, zrela leta. Oskrbovanec Srečko toret?° rta** V sklopu raznovrstnih dejavnosti, ki jih ob osnovni teniški dejavnosti še opravljajo v TEN-TENU so se v prednovoletnih dneh lotili organizacije nekaj prireditev, ki so razgibale mlade in manj mlade Domžalčane. Prireditve TEN-TENA so bile gotovo pomembna obogatitev novoletnega praznovanja Domžalčanov. OD 23. DO 31. DECEMBRA 1990 Novoletni Živ žav v TEN TENU Pri organizaciji prireditve, kije v 8 dneh zbrala ca, 2500 ljudi, so sodelovali in v različnih oblikah pripomogli, da so prireditve lahko uspešno potekale: Tako se zahvaljujejo: AZUR Kamnik, TOKO Domžale, HE-LIOS Domžale, UNIVERZALE Domžale, ZORA DOMŽALE Mengeš, TOSAMA Domžale, PAPIRNICA Količevo, NAPREDEK Domžale, AVTOSERVIS Domžale, INDUPLATI Jarše, HIDROMETAL Mengeš, GG TOK Domžale, VAL 202 RADIO GLAS Ljubljana, KEMOSTIK Kamnik, TRIVAL Kamnik in zasebniki - obrtniki BISTRO FURMAN Lukovica, SNACK BAR ZORA Vir, FLORIDA Dob, FOTOKOPIRNICA RAVNIKAR Domžale, Frizerstvo MIHAELA Domžale, Grafika BUKOVEC Domžale, SNACK BAR CILKA MOČNIK, TEN TEN, Lojze STRAŽAR, Marjan GORZA, Elektro SKOČAJ, izdelava plakatov STARBEK, plesna šola PANDORA Vanje Komazec, TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK. Zahvaljujemo se tudi izvršnemu svetu občine Domžale in gospodu ing. Antonu PRESKARJU. B. DOBRO VOLJČ Ena od atrakcij je bila tudi možnost, da so se občani za 50 dinarjev z balonom lahko povzpeli na visok položaj... Mnogi so to priložnost, da bodo enkrat na visokem položaju - tudi izrabili... rJb tej priložnosti sta Blažka in Rok iz Periskopa, pa ios Zalokar, Vlado Kreslin, THE KAMEN'S ter urednica Tatjana Trtnik poskrbeli, da se bodo mladi Domžalčani videli tudi na TV. Na fotografiji: prizor s snemanja, (slika zgoraj) Novoletnega predprazničnega vzdušja ni brez dedka Mraza. Tudi ta je prišel... (slika desno) Pričakovati bi bilo, da bo ob novem letu sneg in da bodo zaradi nizkih temperatur lahko poskrbeli za ledeno Ploskev. Ni šlo. Pa niso omagali: mladi so se postavili na kotalke in drsanje ni izostalo. Aktualno vprašanje državljanstva Državljanstvo je pravna vez med posameznikom in državo, ki določa pravni status te osebe, ter različne pravice in dolžnosti, ki iz njega izvirajo. Nekdaj so bili subjekti države in državnega prava podložniki. Bili so podrejeni pravnemu redu in državi (vladarju), kar je pomenilo, da ima podložnik dolžnosti, država pa pravice. V zamenjavo za dolžnosti mu je država zagotavljala varnost in pravni red. Z razsvetljenstvom, oz. francosko revolucijo se pojavi novo razmerje med posameznikom in državo. Ljudstvo je svojo suverenost preneslo na državo, vendar ima vsak državljan v zvezi s tem določene pravice in dolžnosti. Okrog državljanstva se splete tudi sklop pravic in dolžnosti, ki jih tujci nimajo. V nobeni državi namreč niso izenačeni vsi prebivalci. Prebivalstvo obsega vse ljudi, ki prebivajo na teritoriju neke države. Poleg državljanov te države zajema tudi vse osebe, ki nimajo državljanstva države (tuje državljanstvo in osebe brez državljanstva) v kateri prebivajo ob popisu. Oboji so za razliko od državljanov tujci. Obstajajo pa tudi razlike med tujci; tujec namreč ima lahko stalno prebivališče v tej državi, lahko pa je le »prehodni tujec«. Za tujce ne veljajo ustavna določila, razen v primeru azila. Tujci niso brezpravni, ker jih varujejo zakoni. Tako se ravna tudi zakonodajalec, kadar določa ali omejuje pravice tujcev - ravna se po zakonih in ne po ustavi (kot bi se v primeru domačih državljanov). Problem državljanstva se zlasti pojavlja v sestavljenih državnih tvorbah kot sta konfederacija in federacija. Konfederacija pomeni zvezo držav - suverene so članice, ne konfederacija. Edini čisti konfederaciji danes sta EGS in Malezijska konfederacija in v njih ima posameznik državljanstvo članic zveze (konfederalnega državljanstva ni). Federacija pomeni zvezno državo, torej je suverena le zvezna država, članice pa ne. Čist model federacije so ZDA, kjer ni dvojnega državljanstva, za razliko od Jugoslavije. V Jugoslaviji imamo dvojno državljanstvo - republiško je primarno, čeprav se zveznemu državljanstvu ne da odreči. Vsak državljan republike je hkrati tudi jugoslovanski državljan. To ureja Zakon o državljanstvu SFRJ in Zakon o državljanstvu republike Slovenije. Kako se lahko pridobi državljanstvo? Pridobi se lahko po načelih: 1. Načelo porekla. 2. Načelo rojstva na določenem območju. 3. Načelo prebivališča. Načelo porekla pomeni, da rojeni otrok pridobi državljanstvo po starših (po očetu ali po materi). To načelo uporabljajo v zahodni Evropi in ZDA. Pridobitev državljanstva z rojstvom na določenem območju pomeni, da novorojenec dobi državljanstvo države v kateri je pri-jokal na svet. Na ta način državljanstvo dodeljujejo v Avstraliji. Pridobitev državljanstva na podlagi stalnega prebivališča danes ni več aktualna, so pa to načelo uporabljale ZDA do leta 1910. Kazalo bi poudariti, da se v svetu omenjena načela kombinirajo. Naša zakonodaja o državljanstvu se opira v glavnem na načelo porekla, čeprav se lahko jugoslovansko državljanstvo pridobi tudi z rojstvom na ozemlju SFRJ, z naturalizacijo in po določbah mednarodne pogodbe. Zakon o državljanstvu R Slovenije določa, da novorojenec dobi slovensko državljanstvo, če sta starša državljana R Slovenije. V primeru, da ima samo eden od staršev slovensko državljanstvo, drugi pa državljanstvo druge republike, se otroku dodeli slovensko državljanstvo, če se starši o tem sporazumejo. Če sporazum ni mogoč dobi otrok držav- PRAZNIK MIRU IN DRUGI PRAZNIKI So petarde simbol miru ali vojne? Kot bi nas obsedel hudič in nas zajeli v svoje temačne sile jezdeci Apokalipse. Hudič, ki ga doživljamo vsak dan v njegovih različnih pojavnostnih oblikah, se nam je v prazničnih dneh risal kot podoba trušča, eksplozij, detonacij; majhnih, srednjih, tistih največjih. Mar zato, ker že živimo z eno nogo v vojni, podzavestno zahtevamo kot predujem njegovo zvočno strašljivo zaveso. In tako nam je ta zvočna kulisa obeležila tudi Božič, ki ga edinega od praznikov imenujemo kot praznik miru. Župniki in kaplani farnih in podružničnih cerkev namesto z veseljem sedaj že s strahom pričakujejo kaj jim bo prinesel ta praznik miru, koliko škode bodo napravile petarde, bombice, dimna in druga eksplozivna telesa, ki jih množično mečejo ob tla, pa žal tudi drugam predstavniki naše petardne generacije. Živa ironija v tem je, da je središčna beseda v tem - MIR. Ne bodimo vendar smešni! Kakšen mir! Vojno, obsedno stanje! Sicer pa, kaj pa če je tako praznovanje družinskega in drugih praznikov samo specifična oblika vojnega oboroževanja? Kaj pa če so se starši in otroci pravočasno zavedli, pa gre le za obrambno usposabljanje... Morda se le pripravljajo na čase, ki so pred nami... Časi so čudni... Kdo bi vedel?! Melodija Mengeš po uvedbi stečajnega postopka Za tovarno glasbil Melodija iz Mengša se je v začetku novembra začel programirani stačajni postopek. In to šele po zagotovilu Elexa delavskemu svetu, da bo v Melodiji, po uvedbi stečajnega postopka, še vedno delalo 80 - 100 ljudi. Po slabih treh mesecih pa je v Melodiji zaposlenih samo še 68 delavcev. Stačajni upravitelj Melodije Pavel Godec je zmanjšanje števila delavcev zagovarjal s tem, da je izvoz njihovih izdelkov na tuje trge v celoti zastal in da trenutno delajo na zalogo. Delavci, ki so bili nazadnje odpuščeni, so bili povečini režijski delavci. Delavci, ki so ostali, pa bodo imeli do naroka na sodišču, 8. februarja 1991. zagotovljeno delo in redne osebne dohodke. ljanstvo z vpisom v rojstno matično knjigo na območju R Slovenije - torej slovensko državljanstvo. Tudi v primeru, da sta oba starša državljana različnih republik (Neslovenca), in se o otrokovem državljanstvu ne moreta sporazumeti, se otroku dodeli slovensko državljanstvo. Pogoj je seveda le, da je otrok rojen in vpisan v rojstno matično knjigo na območju R Slovenije. Danes, ko R Slovenija stopa na pot polne suverenosti in samostojnosti, bo vprašanje državljanstva še posebej aktualno. Nenazadnje zato, ker bomo po besedah zunanjega ministra R Slovenije dr. Rupla kmalu dobili slovenske potne liste. Vsi brez slovenskega državljanstva bodo dobili status tujca, kar pomeni neizenačenost z državljani R Slovenije. Enakost bi dosegli seveda s pridobitvijo državljanstva R Slovenije. Za vse tujce pride v pošte v le naturalizacija (nikakor ne nakup državljanstva!), kar bi pomenilo pridobitev državljanstva R Slovenije s prošnjo, ki jo zainteresirani posredujejo upravnim organom. Upravni organi bodo morali pri izdaji posebnega akta, s katerim posamezniku dodelijo slovensko državljanstvo, upoštevati predvsem populacijsko politiko R Slovenije (nizka natali-tega, gostota naseljenosti). Toda to je le eden od kriterijev za dodelitev državljanstva. Prosilci bi morali izpolnjevati še naslednje pogoje: - Polnoletnost - starost nad osemnajst let. - Kvalificirano stalno prebivanje na območju države Slovenije. Tu bi kot časovni limit postavili pet let stalnega prebivanja v Sloveniji, tako kot v večini držav v svetu. - Določene osebne lastnosti zaradi katerih je prosilec zaželjen kot državljan R Slovenije. V prvi vrsti so to obvladovanje slovenskega jezika, poklic, premoženje, posedovanje zemlje... Aktivno znanje slovenskega jezika bi moral biti prvi pogoj. Jezik namreč omogoča posamezniku, da se integrira v družbo, se v njej politično in kulturno udej-stvuje. Jezik pa seveda tudi pomeni možnost vertikalne mobilnosti, poleg izobrazbe, sposobnosti in lojalnosti seveda. Če bi kandidatom pri obvladovanju slovenskega jezika »pogledali skozi prste«, pa je neizbežno napraviti seznam delovnih mest, ki zahtevajo popolno poznavanje jezika (vsa delovna mesta na katerih delavec prihaja v stik z javnostjo, oz. strankami). Neslovenskim državljanom nihče ne bo omejeval pravice do uporabe materinega jezika. Ločevati pa je potrebno med profesionalnim udejstvovanjem posameznika in njegovim zasebnim življenjem. Jezik in kulturo bi Neslovenci lahko negovali doma, v krogu prijateljev, v društvih, tako kot povsod v svetu. - Da bi se izognili dvojnemu državljanstvu, mora upravni organ zahtevati, da prosilec izgubi, oz. dobi odpust iz dosedanjega državljanstva. Ali bo upravni organ izdal prosilcu slovensko državljanstvo, naj odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da državljanstvo lahko podeli, lahko pa vlogo tudi zavrne. Naturalizirani državljani so popolnoma enakopravni s slovenskimi državljani. To velja tudi za otroke naturaliziranih staršev, če še niso polnoletni. Pridobivanje državljanstva je torej zapleten in odgovoren proces, ki bo terjal predvsem veliko modrosti državnih, oz. upravnih organov. Le tako se bomo lahko izognili mnogim konfliktom med večinskim (avtohtonim) narodom in tujci (priseljenci), saj si nihče ne želi socialno in nacionalno izoliranih posameznikov, družin, naselij... ROMAN LAVRAČ ' " ' " • LJUBLJANSKA 83 DOMŽALE naši kr^ji in ljudje • naši kr^ji in Iju • naši ] lor^Ji in. ljudje • naši MALI JELNIK. DOBER DAN Živi se, vendar bi bilo lahko bolje kmetijske zemlje skušam pridelati kar se največ da, vendar hriboviti svet kljub dobri opremi s kmetijskimi stroji ne da prav veliko, terja pa precej truda in moči. Pričakujem, da se bo kmetom na hribovitih območjih priznalo več olajšav, saj bodo le tako z družinami ostali na kmetijah. Maks Us - ob službi z ženo obdelujeva tudi manjšo kmetijo in sva zadovoljna, saj s trudom in dobro voljo kar gre. Mali Jel-nik je prijetna vasica, ki pa bi nujno potrebovala boljšo cesto. Poleti je polno prahu, že manjši dež pa cesto zaradi neurejenega odvodnjavanja razmoči, pozimi se bojimo veliko snega, saj le težko pridemo v dolino. Marija Kosec - elektrika je bila dokončno urejena pred 5 leti, v lanskem letu tudi javno razsvetljavo, kot vse kaže, bo v kratkem tudi vodovod, nato pa bomo še kako težko čakali boljšo ce- nam je prijazno rekel eden izmed domačinov Malega Jelnika, majhne vasice dober kilometer nad Blagovico. Med domačini, povejmo, da je najstarejši moški star le nekaj nad 40 let in da je »najstarejši« ie kar več kot desetletje, starejša »dekleta« pa so, smo zaman iskali pojasnilo, zakaj se vasi reče prav MALI JELNIK, zato smo ga poiskali v knjigi Staneta Stražarja »Črni graben«, kjer je pojasnjeno, naj bi bilo ime zaradi jelk, MALI pa zato (to so nam povedali domačini), ker je VELIKI JELNIK (o njem pa v eni prihodnjih številk), nekaj metrov višje nad Blagovico. Čeprav po nazivu MALI, je Mali Jelnik velik in lep, velik in lep tudi zaradi tega, ker kljub hribovitemu območju in odmaknjenosti ljudje, med njimi veliko mladih, ostajajo na skopi zemlji, ker kljub neurejeni makadamski cesti, neurejeni vodooskrbi, ki jo včasih pomagajo reševati gasilci, ostajajo. Gradijo lepe hiše, velika gospodarska poslopja, so pridni in delovni, ali kot pravi eden izmed naših sogovornikov: »Naredili smo vse, kar smo lahko sami, zdaj je na vrsti družba, sami ne zmoremo velikih denarjev, ki bi jih rabili za vodovod, za cesto, za ureditev odvodnjavanja, ki grozi, da bo nekega dne treba cesto zapreti ...« vsak dan najdejo še čas za opravek v hlevu, za delo na njivi in taki so skoraj vsi. Zato bo MALI JELNIK živel tudi jutri in pojutrišnjem, saj v njem živijo mladi, ki imajo svoj kraj radi in so to pripravljeni dokazovati tudi z delom ne le z besedami... Kosec Marija - Koščeva mama - v vasi se imamo lepo, razumemo se in sem kar zadovoljna, čeprav mi prav dobro ni bilo nikoli. Med vojno je bila hiša pož-gana, kmalu mi je umrl mož, ostala sem sama s 4 fanti in dekletom, vsi so danes že odrasli. Vedno ni bilo lahko, vendar človek marsikaj potrpi in preživi. Zvone Pogačar - z iz- Koščeva gradnjo vodovoda, katerega kapacitete naj bi zadoščale za 20 gospodinjstev, bomo v vas končno dobili zdravo pitno vodo. Sami imamo sicer na dvo- Zvone Pogačar rišču vodnjak, kjer vode nikoli ne zmanjka, vendar si vodovoda še kako želimo, nič manj pa tudi boljše ceste v dolino in telefona. Jože Pestotnik - na 33 ha »Premikalo« pa se je tudi prav na dan našega obiska, saj so določali traso vodovoda, ki naj bi bil izgrajen še letos, radi pa bi tudi cesto, ki jim bo približala dolino, ki bo njihovim rezultatom dala piko na i, kot radi rečemo. Kot nam je povedal predstavnik Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, bo trasa dolga 1100 m, zemeljska dela naj bi opravili krajani v glavnem sami, instalacije pa komunala. Rezervoar bo nad vasjo, najbolje pa bi bilo, da bi z deli pohiteli, saj bi tako najmanj ovirali letošnje posevke. Krajani vedo, da brez njihove pomoči ne bo šlo, zato so pripravljeni marsikaj narediti vsi po vrsti: kmetje (čistih je bolj malo), pa tudi vsi ostali, ki bo delu v tovarni Maks Us Marija Kosec Zdravko Prašnikar Jože Pestotnik sto, kjer samo vzdrževanje ne pomaga dosti, treba jo bo asfaltirati. Pogrešamo pa tudi telefon, saj ga v vasi sploh ni. Zdravko Prašnikar (delegat KS Blagovica V Zbor KS) - Krajevna skupnost Blagovica je premajhna in preveč raztresena, da bi s sredstvi, ki jih dobi ali pa jih zberemo krajani, sama izvedla kakšno večjo investicijo. So pa vasi brez urejenih cest, na našem območju je malo telefonskih priključkov, nekateri bomo šele sedaj dobili vodo. Pričakujemo več razumevanja, zlasti pa konkretne pomoči, kajti sami več kot smo oz. smo pripravljeni, ne moremo dati. VERA VOJSKA Novičke iz KS -Zalog Obdaritev Obdaritev 66 starejših občanov, težjih invalidov in socialno ogroženih, ki sta jo pripravili KS in aktivisti RK. je bila pred novim letom nadvse vesel dogodek. To je bil izraz spoštovanja do članov, ki so nekateri še vedno aktivni. Praktična darila v vrednosti 100 din pa so skupaj z najboljšimi željami odnesli tudi občanom, ki živijo v domovih v Domžalah in Mengšu. Ob tem naj zapišem še, da je najsterejša krajanka najbrž MARIJA JAMSEK, ki se s svojimi 96 dobro drži in je vesela vsakega obiska. Borci - borcem Skupaj z najboljšimi željami za zdravo 1991 je darila prejelo tudi 21 članov borčevske organizacije, starih nad 70 let, ki so jih obiskali njihovi soborci iz ZZB NOV Vrhpolje-Zalog. Ob tem naj vse borce še obvestim, da je upravni odbor sklenil, da bo občni zbor v nedeljo, 3. marca 1991 ob 9. uri v prostorih KS Vrhpolje-Zalog. vsi člani že danes prisrčno vabljeni. Novoletno srečanje Novoletno srečanje članov upravnega in nadzornega odbora, poverjenikov, kolesarjev, pohodnikov, planincev, športnikov in pevcev - vsi so upokojenci, je bilo v društvenem domu v Moravčah. Bilo nas je več kot 30. z društvenima priznanjema pa smo se oddolžili Antonu Cerarju in Mari Šegula. Za razvedrilo sta poskrbela harmonikar DANE KOKAU in citrar RADO KOKALJ. Ob obilno obloženih mizah je bil »šiht« opravljen v zadovoljstvo vseh, ki so se prijetno zabavali ob plesu in prijetnih igricah, ki jih je vodil Franc Novak, novi predsednik društva. Srečanje naj bi postalo tradicionalno, v novem letu 1991 pa vsem zdravja, zadovoljstva in miru. Uspešno leto sa KS Konec leta 1990 so se sestali tudi delegati skupščine KS Vrhpoljs-Zalog ter pod vodstvom predsednika skupščine Antona Cerarja in predsednika sveta KS Vinka Kepca ocenila delo KS v letu 1990. Največ besed je bilo namenjenih planu za leto 1991, ki ga bo skušalo uresničiti staro vodstvo, saj so mi) podaljšali mandat do sprejema nove ustave. Poglejmo, kaj naj bi v letoSnjem letu pridobili; - asfaltiranje ceste Selo-Goričica - rekonstrukcija in asfaltiranje, ceste Tuštanj v smeri proti Češnjicam. - rekonstrukcija mostu prekp potoka Rača pod Tuštanjem. - izgradnja večnamenske ploščadi med osnovno šolo in gasilskim domom - urejanje javne razsvetljave - pridobitev kontejnerjev - smetnjakov za vse vasi. Želja krajanov je tudi; da se dokončno uredi vodovodni sistem Vrhpolje-Javorš-čica in da se začne premikati tudi pri telefoniji, kjer je preko 160 interesentov. Jože Novak KAKO KS MENGEŠ VIDI JANEZ ŠKRLEP Mengšu je treba vrniti pravo podlot»o Med novimi ljudmi v mengeški krajevni upravi je tudi Janez Škerlep, ki ga bližji sodelavci ocenjujejo kot posebej doslednega in zagnanega člana. Zastavil sem mu nekaj vprašanj, da bi z odgovori odkril samega sebe in svoje poglede na razvoj Mengša. - Ker vas vsi ne poznajo podrobno, vas prosim, da se mi najprej na kratko predstavite! »Po poklicu sem arheolog, precej časa sem bil zaposlen v Menini, kjer sem najprej delal v neposredni proizvodnji, potem pa sem deset let prodajal pogrebno opremo po vsej Jugoslaviji, zdaj pa sem že tretje leto zaposlen v Kmetijstvu Vipava, kot vodja ljubljanskega področja. Po strankarski pripadnosti sem krščanski demokrat, v krajevni skupnosti sem podpredsednik sveta, sem pa tudi poslanec v zboru KS na občini in hkrati predsednik tega zbora in s tem član predsedstva občine Domžale.« - Kako se doslej spremljali delo največje krajevne skupnosti v občini, torej domače? »Moram povedati, da sem bil po službeni dolžnosti veliko odsoten. Največkrat pa se na razvoj kraja niti ni dalo vplivati, saj je bila večina projektov že dejstvo, ko smo zvedeli zanje. Za primer naj navedem gradnja blokov v Mengšu, za katere sem zvedel, ko so se že gradili.« - Kateri so zdajšnji glavni problemi v mengeški krajevni skupnosti? »Problemov je veliko. Zelo velik problem je ta. da Mengeš ni imel kvalitetnega prostorskega plana, tako da ni bilo posebnega prostora za industrijo in obrt, tako da se vse med seboj prepleta in moti. Mengeš v prvi vrsti potrebuje kvalitetni prostorski plan, v katerem bodo dejavnosti med seboj ustrezno ločene. Velik problem je tako močan promet skozi Mengeš. Prave kvalitete življenja ne more biti brez ustrezne ureditve te težave, pa naj bo to z obvoznico, nekje v prihodnosti ali pa z boljšim prometnim režimom. Glede obrtne-industrijske cone že tečejo pogovori s SCT-ejem, ki bi dal zasebnikom v najem posamezne dele svojega prostora. Večja pozornost bo v tem letu namenjena Loki. kjer bomo uredili kvalitetno infrastrukturo, od ceste naprej, dokončan pa bo tudi zazidalni načrt za Loko, tako da bo končno možno zidati tudi tu. Na Dobeno se bo začela po etapah popravljati oz. as- faltirati cesta, tako da bo Dobeno dobilo ustreznejšo povezavo. Za Topole se nam ponuja priložnost, da bi jih ohranili v vsej svoji slikoviti celoviti podobi, poskrbeti pa bi morali na primer za obnovo njihovega simbola, vetrnice, za ojačitev transformatorske postaje itd. V samem Mengšu je bil prav pred kratkim postavljen na pogled idejni načrt revitalizacije osrednjega dela Mengša, podobno pa bomo nadaljevali tudi z drugimi deli naselja. Gre za to. da bi bili deli Mengša bolj funkcionalno izrabljeni, da bi uredili enotno ves prostor, da bi pozidali tisto, kar je smotrno, na kratko rečeno: ekspanzija ne sme več zajemati sadovnjakov in vrtov ali celo plodne zemlje, ampak moramo koristno urediti obstoječi prostor. Če zadevo malce poenostavim, bi rekel, da bi lahko nanovo, če bi se pokazal interes, postavili tudi nekdanjo Tonhovino, seveda v novi funkciji. Glede graščin in še nekaterih drugih večjih objektov pa moramo počakati na izpeljavo lastni-njena. prav tako pa bo drugačna slika, ko nekdanji lastniki dobijo nazaj na primer svojo zemljo. S tem se odpira vrsta novih vprašanj...« - Kako bo v prihodnje s samoprispevki, s prostovoljnimi akci- jami, z vsem tistim, po katerem je Mengeš slovel v pozitivnem smislu, zdi pa se, da bo naklonjenosti takšnemu načinu sofinansiranja izgradnje domačega kraja vse manj? »Še vedno bodo prisotne različne oblike sofinansiranja. Če pa bo z novimi, bistveno večjimi davki, dotok denarja večji, potem bodo nekatere druge oblike odpadle. Seveda pa se bo treba organizirati tudi na drugačne načine, posebno v športu, kulturi itd. Pozitiven primer takšnega finansiranja, sponzorstva, povezave z gospodarstvom oz. trgovino že kaže na primer NK Mengros.« - Dvajset let spremljam mengeško kulturo in ves čas imam občutek, da je treba zanjo za denar dobesedno prositi v Domžalah, čeprav tudi naši krajani veliko prispevajo zanjo iz vsake plače. Kako bo glede tega v prihodnje? »To bo verjetno kar držalo in tudi to bo treba spremeniti. Seveda pa bo treba tudi kulturo postaviti na tržna načela, s tem da bomo s komercialnimi prireditvami finansirali prireditve višjega kulturnega značaja.« -Zadostuje, da v Mengšu deluje aktivno le nekaj ljudi ali pa mislite aktivirati več posameznikov, strokovnjakov za posamezna področja? »V svetu KS imamo program razdeljen po področjih, tako da vsakdo ne sodeluje pri vsakem projektu. Vsak problem pripeljemo z ustreznimi kadri do tiste stopnje, ko jo lahko tajnik s svojimi pomočniki spelje do konca. Seveda je potenciala v Mengšu še precej več, aktivirali pa ga bomo po potrebi, če se bo izkazala. Lep primer za to je nabiralna akcija za poplavljence, ko je šlo v bistvu za spontano dobro organizirano akcijo.« - V zadnjih tednih je vse več slišati, da bo mengeška krajevna skupnost spet postala občina. Kako je s tem? »Kot kaže, bo v prihodnosti verjetno res prišlo do tega. Vse pa je odvisno od pristojnosti novih občin, ki pa bodo očitno manjše kot prejšnje. V bistvu se na to na neprofesionalni ravni že pripravljamo na to... Biti svoj in z večjo mero vplivati na svoj razvoj, ni nič slabega.« - Ste zastavili že s konkretnim programom? »Seveda smo, na večjih področjih, vzporedno. Vsi na krajevni skupnosti vlagamo veliko naporov, da bi bil napredek viden na vseh koncih in da bi Mengšu kot celotni krajevni skupnosti vrnili pravo in celovito podobo, takšno, kot mu pripada po svoji pomembnosti. IVAN SIVEC naši IcjPOjJ A in IJjncl^jje ^ nasi lo^aji in. lj|ixćl|je ® naši lo^aji in ILJjiiclJje ^ n.asi Tradicionalno srečanje starostnikov in bolnih krajanov Pece Dne 16. 12. 1990 je krajevna organizacija Rdečega križa Peče priredila prednovoletno srečanje starostnikov in bolnih občanov naše krajevne organizacije. Zbrali smo se v gasilskem domu v dvorani; ob obširnem kulturnem programu s pogostitvijo in obdaritvijo. jih bilo, bodo pa spomladi, saj si sedanje zelo okleščeno vodstvo skupaj z delegatom v Zbor KS zelo prizadeva, da bi šel razvoj KS Preserje naprej. Načrti za leto 1991 so precejšnji, vendar najbrž ne ne-uresničljivi: - dokončanje izgradnje kanalizacije - pridobitev projektov in v okviru možnosti asfaltiranje pločnika ob Kamniški cesti in ureditev javne razsvetljave - nadaljevanje urejanja vodovodnega omrežja - pričetek rekonstrukcije mostu čez Kamniško Bistrico - pridobitev projektne dokumentacije za ureditev pločnika na Pelechovi. Novo vodstvo tudi vKrašnji Franc Avbelj (Kompolje), Stane Žavbi (Koreno), Franc Barlič, Franc Novak (Krajno brdo), Boštjan Burja, Romana Močnik, Tine Čebulj (Kraš-nja). Danilo Budnar, Silvo Resnik (Spodnje Loke), Jože Urankar (Vrh) ter Peter Avbelj (Žirovše) so novi člani SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA, ki so bili izvoljeni na tajnih volitvah v decembru, član sveta pa je tudi Vinko Urbanija, delegat te KS v Zbor KS Skupščine občine Domžale. Na prvi seji sveta je bil za predsednika sveta izvoljen dosedanji predsednik PETER AVBELJ, ki mu bo v veliko pomoč podpredsednik TINE ČEBULJ. Vodstvo KS bo ob pomoči krajanov skušalo uresničiti čimvečji del programa za leto 1991: - asfaltiranje že rekonstruiranega odcepa ceste Krašnja-Krajne brdo - ureditev vodooskrbe - zlasti za naselje »Na konju« - pričetek del pri rekonstrukciji in asfaltiranju cest v Spodnjih Lokah in proti Korenu - asfaltiranje avtobusnih postaj Spodnje Loke in Krašnja - pričetek del pri razširitvi pokopališča - pridobitev ustrezne dokumentacije za začetek izgradnje kanalizacije - nadaljevanje urejanja javne razsvetljave v Krašnji in Kompoljah - postavitev transformatorja v Kompoljah. RAZGOVOR S PETROM KRIŽNARJEM, NOVIM PREDSEDNIKOM SVETA KS PREVOJE Nov veter tudi v KS Prevoje Glasovanje o plebiscitu so v Krajevni skupnosti Prevoje združili tudi Z neposrednimi in tajnimi volitvami novega vodstva KS. Tako so bili v svet izvoljeni: Matija Andrejka in Anton Habjanič (Prevoje), Dušan Kosmatin in Ivan Kepec (Šentvid), Martin Belcijan (Vrba) ter Tomaž Cerar (za območji Imovice in Prevalj), član sveta pa je tudi Peter Križnar, delegat te KS v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, ki je bil na prvi seji sveta izvoljen tudi za predsednika. RADOMLJE Andrej šraj, predsednik sveta KS Radomlje 23. december 1990 bo v zgodovino zapisan tudi kot dan, ko so v Krajevni skupnosti Radomlje z neposrednimi in tajnimi volitvami izvolili vodstvo - svet - Krajevne skupnosti Radomlje. Odprta kandidatna lista, ki so jo določili na Zboru krajanov, je ponujala veliko kombinacij, volilci pa so se odločili, da jih bodo v naslednjem mandatnem obdobju vodili naslednji člani sveta KS: Ciril Kosmač, Anton Urbanija, Marjeta Kren, Andrej Šraj, Jože Pogačar, France Cerar, Rajko Hafner, Mija Jerman, v svetu pa bo tudi delegat KS Radomlje v Zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale Janez Cerar. Na prvi seji sveta so se odločili, da bo predsednik Sveta KS Radomlje Andrej Šraj. Pa poglejmo še, kaj v tej KS planirajo v letu 1991: - rekonstrukcija in asfaltiranje pločnika na Škrjančevem - rekonstrukcija in asfaltiranje dela ceste Radomlje-Črnelo v dolžini ca. 300 m - pričetek rekonstrukcije mostu čez Kamniško Bistrico - rekonstrukcija in asfaltiranje nekaterih ulic v KS - nadaljevanje izgradnje in urejanje športnega parka - naročilo projekta za prizidek k mrliški vežici Ob tem je treba povedati še to, da je uresničitev programa odvisna od prilivov sredstev krajevnega samoprispevka, od možnosti občine, pa seveda tudi od dobre volje krajanov, saj zlasti ob nekaterih investicijah brez dodatnega združevanja dela in sredstev najbrž ne bo šlo. VPreserjahpa spomladi... Najbrž se boste kar začudili, ko boste prebrali podatek, da je Krajevna skupnost Preserje po površini najmanjša v naši občini, z nekaj več kot 1000 prebivalci pa sodi med srednje velike KS. Pomotoma smo v prejšnji številki zapisali, da šo imeli volitve že decembra. Ni Želja se nam je uresničila 16. 12. 1990 ko smo se starejši in bolni naše krajevne organizacije Rdečega križa Peče zbrali v dopoldanskem času. Sprejel nas je predsednik Franc Levičnik in v imenu vseh nastopajočlih zaželel dobrodošlico, da bi se dobro počutili z željo, da nam zaželi v ietu 1991 obilb sreče, zdravja in dobrega počutja. Nato je imela govor Barličeva. ki je napovedoA da kulturni spored mladincev, ki so recetjrali in izvajali skeč. To so izvajali Darko Brvar. Štefan Brvar. Jožica Brvar. Mimica Jesenšek in Jože Ra-spotnik. Z velikim navdušenjem smo jih poslušali. Nato je zaigral na harmoniko 11-letni Simon Smrkolj; zaigral je dve narodni pesmi. Zapeli so tudi pevci iz Gore pri Pečah. zapeli so več pesmi. Nastopile pa so tudi mladinke s plesnimi točkami, ki so bile od občinstva sprejete z bučnim aplavzom. Organizacija RK Peče tudi povabila starejšega občana iz Kamnika gospoda Cirila Merčuna. dolgoletnega prosvetnega delavca, ki je poučeval v takratni osnovni šoli Peče leta 1930. Vabilu se je odzval, kljub visoki starosti 82 let. Sprejeli smo ga prisrčno, saj je zmerom z nostalgijo gost. ko pride med nas. Predsednik krajevne skupnosti Franc Levičnik ga je zaprosil, da bi nam navzočim kaj spregovoril. Bil je takoj za to. in nam starostnikom in bolnim zaželel, da bi se najbolje počutili v prihodnjem letu. njegova želja je bila. da ostanemo zdravi in srečni. EPIGRAM NA ŽALNEM SLAVJU V RUDNIKU NA PAMET govor, petje - je oblika hvaljena, žal recitacija PREBRANA je bila. Nam slednje čas, ponos ie in pravica, predvsem ker himna naša je -ZDRAVLJICA. France Cerar V svojem govoru je prikazal zgodovino naših prednikov, ki so živeli v Pečah in po svetu. Nazadnje pa-je govor zaključil z željo, da bi bili v bodoče zopet vsi skupaj zdravi in zadovoljni. Šel pa je tudi k vsakemu udeležencu, da mu je stisnil roko in zaželel nadvse dobrega počutja. Proslavo so organizirale Marija Brvar. Albinca Jesenšek, Marica Dolinar in Barbka Brate. Vsem so nam postregli s toplim obrokom hrane. Napekle so tudi raznovrstno pecivo, tako da so bile mize bogato obložene z dobrotami. Takega srečanja si v prihodnjem letu še želimo. Občudujemo mladino in vse izvajalce, da nas niso pustili oziroma pozabili nas starostnike in bolne, saj jim gre za to velika zahvala. Posebno zahvalo pa naj sprejmejo organizatorke Rdečga križa Peče. ki so tako skrbno in požrtvovalno pripravile to srečanje. ŠTEFAN PIRC. Podgorica 1. Peče. Moravče Si eden izmed mlajših predsednikov svetov KS, ki pa v KS dela že kar precej časa. Bi se lahko z nekaj podatki iz svojega življenjepisa predstavil bralcem našega časopisa. Rojen sem 14. marca 1959 v Ljubljani, stanujem v Imovici 25. Sem gradbeni tehnik, zaposlen v Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale. Krajevna skupnost Prevoje je ena izmed redkejših KS, ki že vrsto let s krajevnim samoprispevkom rešuje svoje komunalne zagate. Koliko časa že plačujete 2% samoprispevek in kako se to »pozna« v KS? V letu 1989 se je izteklo 20. leto, odkar plačujemo 2 odstotni samoprispevek, že tedaj pa smo se odločili, da svojo KS izgrajujemo z 1,5 odstotnim samoprispevkom, ki se zaključuje v letu 1994. V tem obdobju je bilo opravljenega veliko dela, moji predhodniki so s prostovoljnim delom in veliko delovno vnemo vseh krajanov prigarali sedanji razvoj, ki se najbolje vidi, če se peljete po naši KS. Z uresničevanjem programa krajevnega samoprispevka v letu 1990 najbrž ne morete biti zadovoljni. Kje so vzroki? Z realizacijo v nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni, saj je do asfaltiranja obeh odsekov v dolžini ca 300m, ki sta bila planirana, prišlo tik pred novim letom, kar je onemogočilo izvedbo vseh ureditvenih del. Ureditev avtobusnih postaj je bila zaradi sklepa Odbora za spremljanje komunalne, cestne in energetske dejavnosti prestavljena v leto 1991, ker občina zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla finančno sodelovati s svojim deležem. Pri tem pa ugotavljam, da celoletni delež občine za KS Prevoje v znesku 191.000,00 din ni niti 1/3 glede na zbrana sredstva samoprispevka. Pri tem pa so nekatere KS krepko presegle soudeležbo občine. Vzroke vidim v tem, da v občini nimamo plana razporejanja teh sredstev po potrebah in prioritetah KS. Tako se dogaja, da imajo prednost KS, ki imajo člane v omenjenem odboru, »nepomembne KS« pa ostajamo na čakalni listi za nedoločen čas. Zato predlagam, da za vse objekte, ki jih planiramo v občini v letu 1991, ovrednotimo, prikažemo terminski plan soudeležbe občine in sproti objavljamo v našem glasilu. Tako bi vsi imeli pregled in vedeli kdaj, zakaj in koliko sredstev porabimo, s tem pa bi razbre- menili odbor, bistveno pa povečali za-dovoljnost krajanov. Vaši plani za leto 1991 so obsežni, so tudi uresničljivi? Sem optimist. Plan je obširen, pa tudi uresničljiv: sredstva samoprispevka bodo zadoščala, le občina bo morala primakniti Ljubljana že realiziran, čakamo le asfalt. Avtobusne postaje bodo urejene s sredstvi iz leta 1990, odseke cest Kotnik-Urankar, Hribar-Vrševnik, Lenček-Habjanič in Kotnik - 10 bomo sami skušali pripraviti za asfaltiranje, občina pa naj bi plačala ca 400 asfalta. Glede javne razsvetljave menim, da spadamo med neurejene KS in bomo v letošnjem letu pridobili projektno dokumentacijo in skušali dopolniti obstoječe omrežje v vaseh Prevalja in Imovica. Vrsto težav pričakujemo pri začetku širitve pokopališča v Šentvidu - naš namen je poiskati idejno rešitev lokacije. Vaša KS, tudi vi osebno, ste bili pobudnik za sklic delovnega sestanka, na katerem smo se že dogovarjali, kako bi pričeli z aktivnostmi v zvezi z razvojem PTT na območju Črnega grabna. Ugotovili smo, da naj bi telefoni zvonili enkrat do konca 1993. leta, ljudje pa bi radi preje. Kaj narediti? Čakali smo na plan, sedaj ga imamo, po razgovoru z g. Tepežem pa bo veliko odvisno od nas. PTT se organizira kot javno podjetje, interesenti naj bi prispevali svoja sredstva v obliki obveznic PTT. Če nas bo veliko bo PTT za to območje zainteresirana, sičet ne. Ugotavljamo, da smo že malo zamudili, vendar se bojimo da zamuja tudi občina. Za leto 1991 v planu sredstev za PTT sploh ni, čeprav je npr. v letu 1990 za nižinsko območje (Domžale, Mengeš, Radomlje) v ta namen občina dala več kot 21 milijonov din. Glede na to, da izgradnja informatike bliskovito napreduje predvsem v centrih razvitih KS občine, bi prosil pristojne, da ne pozabijo na podeželje, kajti tudi mi moramo v Evropo, pa čeprav samo s »hrano«. Brez telefonije pri nas ne bo razvoja obrti, podjetništva, pa še česa... Vaš KS večina ocenjuje kot komunalno zelo razvito krajevno skupnost. Ste vi enakega mnenja? Ne. Niti jaz, niti krajani. Slabo izvedena melioracija in predhodna delavnost mojih kolegov nam je sicer odprla pogled do Lukovice in Doba, to pa na žalost še ne pomeni razvitost, saj nas spremlja vrsta problemov. Poleg že omenjenih je tu še povezava kanalizacije vseh petih vasi v dolžini ca 4500 metrov na čistilno napravo Prevoje, (ki je še ni), brez tega je kanalizacija skoraj neuporabna, saj se izteka v naravne vodotoke. Omenim naj problem otroškega varstva, do prvega vrtca je kar nekaj kilometrov in ne vem, kako bi, če ne bi imeli otroške mamice ROZI KOVIC, ki pa tudi ne zmore vsega. Radi bi vrtec v novem poslovno stanovanjskem bloku Šentvid 33, vendar brez širše pomoči ne bo šlo. Velik problem je vzdrževanje cest na celotnem območju in vsakem času. Upravljalci in vzdrževalci cest se nas otepajo na vse načine in le malokdo ve, koliko dela je potrebnega, da se posuje cesta, v mestu je to vse precej hitreje. Ne vzdržujejo se zelenice in javna razsvetljava, ne čistijo se javne površine ipd. Ob koncu naj omenim še reševanje kmetijskih vprašanj, kjer imajo kmetje vrsto pripomb na izvedbo agro in hidro melioracij, kljub obljubam, ogledom in sklepom občinskih mož je realizirano bore malo. Tudi posledice neurij so ostale, saj se je vse ustavilo ob oceni škode, problem pa je tudi zbiralnica mleka v Šentvidu, ki je v zelo slabem stanju, medtem ko se malce naprej bohoti kmetijski institut z lepo vzdrževanimi praznimi objekti, namenjenimi za skladišča obrtnikom in podjetjem. Naši kmetje so organizirali v decembru mlekarsko zadrugo, ki naj bi zagotovila normalne pogoje, teh pa brez razvojnega (tudi republiškega) dinarja za kmetijstvo ne bo šlo. Kaj v KS najbolj pogrešate? Pogrešamo samo sodelovanje z našimi strokovnjaki na vseh področjih in minimalno finančno udeležbo občine, ki nam pripada. V vseh pogovorih se misel ustavi ob prometni varnosti otrok? Svet je ta problem že večkrat obravnaval, pri čemer je posebno skrb namenil otrokom prvih in drugih razredov, ki vsakodnevno prečkajo nevarno magistralko v Šentvidu, ki je obremnjena kar s 4000 vozili na dan. Če vemo, da je obremenjenost največja zlasti v času odhoda oz. prihoda otrok v oz. iz šole, potem nam je vsem jasno, kakšni nevarnosti so izpostavljeni naši otroci. Ukrepanj skoraj ni bilo, če odštejemo, da je zavarovalnica zavarovala otroke, da miličniki včasih merijo hitrost. Svet predlaga rešitev z izgradnjo podhoda, ki smo ga predvideli tudi v našem planu, za kar smo že organizirali predlokacijski ogled, vendar je to dosti prevelik zalogaj za KS, zato pričakujemo kon-Icretne ukrepe občine, sicer bomo starši morali zadeve reševati drugače. Tako so že prisotne pobude o demonstrativnem zaprtju ceste. Drugi problem pa je grad Janka Kersnika na Brdu, ki se podira, vsakodnevno ogroža življenje otrok, nihče pa ničesar ne naredi. Zahtevamo, da se oba problema v okviru občine obravnavata prioritetno. Bi lahko na kratko ocentli delo dosedanjega vodstva, katerega krajše obdobje ste bili tudi sami član? Dosedanje vodstvo je bilo več kot uspešno in delovno. Posebej bi se zahvalil za prizadevnost Marjanu Primožiču (predsedniku skupščine), Antonu Žureju (predsedniku sveta), Dušanu Kosmatinu (podpredsedniku sveta) ter članom sveta Filipu Bevcu, Sreču Streharju, Jožetu Kepicu, Jureti Di-miču in Janezu Jarcu. Vaše sporočilo oz. želja krajanom? Vsem krajanom v KS želim, da s skupnimi močni končno realiziramo čimveč zastavljenih ciljev in da složno rešujemo vsakodnevne probleme. Pogovarjala se je glavna urednica. NASE SREČANJE Malo snega bi dobro delo Ob našem obisku v Črnem grabnu smo kar na cesti ustavili dva Franea. oba Bergantova in oba iz Vošc 5. Kljub precejšnjemu mrazu, ki ju je spremljal na traktorju, za katerim je bil pripet trosilnik, sta iz Vošc vozila gnoj na travnik v Blagovico. Starejši ata Franc je kmet od nog do glave, zadovoljen s kmetijo, mlajši, ki tudi rad poprime, hodi v službo, kaj dela v prostem Času, ga ni bilo treba povpraševati, Če bi bilo vsaj malo snega, da bi se zemlja odpočila in spomladi več rodila, sta razmišljala in pogledovala v nebo, kjer pa o snegu ne duha ne sluha. Nista nezadovoljna, le boljše ceste bi si želela, pa da bi telefoni čimpreje zazvonili tudi na tem koncu. Ko ju povprašamo po kmetiji, povesta, da kmetija zahteva delo, da imajo kar nekaj strojev, da pa hribovska kmetija zahteva veliko truda in znoja, pridelek pa je velikokrat odvisen tudi od vremena. Pa da bi bilo le tako naprej, sklenemo pogovor in traktor z mojima sogovornikoma počasi odpelje proti Vošcam, kjer ju čaka delo pa tudi zadovoljstvo. Srečno, Bergantova! V. OB JUBILEJU KAMNIŠKE PROGE: Potrebujemo železnico, so rekli pred 105 leti Za gradnjo železniške proge Ljubljana Kamnik, ki so jo izročili prometu 28. januarja 1891 so se naši predniki pripravljali več kot 10 let. Vsi gradbeni izračuni za to progo so bili opravljeni z navadnim svinčnikom. Če je bilo treba narediti več izvodov dokumentov, so morali listine prepisovati. Takrat se jim niti sanjalo ni o električnih računalnikih in fotokopirnih aparatih. Ko so ogledovali teren za progo, jim niso bili v pomoč avtomobili, ker jih takrat sploh ni bilo. Vozili so se ob trasi bodoče proge z vozovi na konjsko vprego. Če je bil teren teže dostopen, so morali hoditi peš tudi po več kilometrov. Železniško progo so seveda gradili ročno. Nihče ni niti pomislil, da bodo njihovim potomcem gradili proge stroji raznih vrst; med njimi tudi taki, ki naj bi nadomestili delo sto ali še več mož. Po tej progi se danes vozi ie peta, šesta generacija... Poglejmo, kako so pred 105 leti utemeljevali potrebo za gradnjo železniške proge od Ljubljane do Kamnika. Kaj so zapisali v NOVICAH 11. marca 1895. Vtemeljitev postave a zgradbi železnice Ljubljana-Kamnik. Dežela Kranjska si uče mnogo let prizadeva doseči zgradbo železnice iz mestne občine ljubljanske po bistriški Nekai o železnicah Železnica je prometno sredstvo za prevoz potnikov in blaga, ki se premika po posebni poti. Prvo železnico z mešano vleko so zgradili v Angliji leta 1825. Štiri leta kasneje so izročili prometu prvo lokomotivsko parno vleko na progi Liverpool--Manchester Stephenson. Od tega leta dalje se je gradnja prog po svetu zelo hitro širila. Prva železniška proga v Sloveniji je stekla 2. 6. 1846 od Šentilja preko Maribora v Celje. Sledijo: 17. 9. 1849 Cetje-Ljubljana, 27. 7. 1857 Ljublja-na-Trst, in leta 1862 železniška proga Zidani most-Zagreb. Zbral: Miloš Likar dolini v Kamenik, ker se je zgradba te železnice iz ozira na narodno gospodarstvo spoznala za živo potrebo. Cela pokrajina, po kateri bi se omenjena železnica speljala, odlikuje se že sedaj po vedno večji obrtniji, katero posebno krepka moč reke Bistrice izdatno pospešuje. V tem zmislu se posebno odlikujejo kraji Domžale, Jarše, Veliki Mengiš in Kamenik, koder naj bi se železnica speljala. Izmed obrtnije po teh krajih cvetoče, mora se na prvem mestu omeniti c. kr. smodnišnica v Kameniku, katera se bo z nameravano železnico zvezala po tiru za vlako napravljenom, kar bo za državo tolikšne koristi, da se uže iz tega njena dolžnost razvidi za gmotno podporo zgradbe nameravane železnice. Vojaška oblast dobila bi na ta način priliko, najhitreje kolikor toliko smodnika iz Kamenika v Ljubljano in od tod na dalje pošiljati; ob enem pa bi se odstranila nevarnost, v kateri se nahajajo vse vasi ob cesti ležeče, koder se sedaj smodnik na vozeh vozi. V Velikem Mengiši in Domžalah uže sedaj osem velikih tovaren slamnike izdeluje, kateri se po celem ce-sarsrbu razpošiljajo; v Jaršah imajo umetne mline, ki leto za letom več nego 1500 ton (a 1000 kg) žita pome-ljejo. Omena vredne so tovarne za cement in lončenino, kakor tudi ka-olinišče v Kameniku. Vrh tega ima pa Kamenik mrzle kopeli, kamor poleti mnogo tujcev zahaja. Desek in remeljnov pripravljajo leto za letom neštevilne žage po bistriški dolini za 6000 ton. Apna se leto za letom od 5000 do 6000 ton nažge na tem konci. Povži-tek pridelkov se je v poslednjih letih pri obilnem številu tovarničnin delavcev in druzih prebivalcev tega sodni- škega okraja (23.000) jako povzdignil. Po dogovorih naj se ta 22 km dolga lokalna (sekundarna) železnica (tramvaj na paragon) z normalnim tirom odcepi od državne postaje Ru-dolfove proti severo-zapadu pa lastni cesti do Dunajske velike ceste; čez Savo naj se spelje po lastnem mostu preko Domžal, tu pa tam se velike ceste posluževajoč in od ondot po bistriški dolini, deloma po lastni, deloma pa okrajni cesti preko Preserja. Homca in Šmarce v Kamenik spelje. Od tukajšnje konečne postaje se potegne še 1,4 km dolg tir za vlako do c. kr. smodnišnice. katera od Kamenika proti zapadu stoji. Največja napetost ceste znaša 13 promille (trinajst čevljev na tisoč čevljev daljave), za vlakni tir pa 22,2 promille. Najmanjši radij ovinkov je 150 metrov velik. Čas za zgradbo določil se je na dve leti od dne, kedar se bo dovoljenje dalo. Efektivni stroški cele proge iz Ljubljane v Kamenik cenjeni so na 686.000 gold, železnica za vlako iz smodnišnice do kolodvora veljala bo pa 85.000 gold. Da se bo pa vse tukaj navedeno, koliko se da, še povzdignilo, potrebuje Kamenik približanja na kako prometno progo, s katerimi je sedaj celi svet v zvezi. Uže leta 1882 pregledal se je načrt, katerega je društvo za zgradbo železnice z ozkim tirom predložilo, ter se je sploh povdarjala možnost zgradbe omenjene železnice za razvoj obrtnije po teh krajih, ter se je pričetek zgradbe najtopleje priporočal. Pri tej priložnosti je tudi dežela sama, opiraje se na sklep deželnega odbora od 13. junija 1880 leta. obljubila izdatno podporo. Omenjeno društvo je prosilo za državno podporo zgradbe, ker mu ob prošnji za dovoljenje zgradbe ozkotirne lokalne železnice na podlagi dotične postave, ni bilo mnogoče zadosti potrebnega denarja iz lastnih virov vkup spraviti. V očigled velikega pomena nameravanega podjetja za deželo in za glavno mesto, zdelo se je državni upravi umestno, podporo za zgradbo železnice dovoliti. Poizvedočbe so bile vseskozi take. da dotični priza-detniki ne bi mogli potrebne glavnice zložiti, če tudi bi se pri podjetji s popolno gotovostjo smelo računiti za krepko podporo dežele, prizadetih občin in drugih prizadetnikov. Zatorej se je državna vlada najpoprej podala v razgovor s podjetniki, pri katerih se je od strani vlade najpoprej na to gledalo, da seji zahtevana vsota za podporo, katera se bo dala brez obresti in brez povračila, kolikor mogoče znižala ter da se bo namesto ozkotirne gradila železnica z navadnim tirom. Vsled tega so se koncesionarji izrekli, da so pripravljeni prevzeti koncesijo za zgradbo in upravo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik z napravo vlake v smodnišnici ter se zavežejo zgradbo postavno dovršiti, če bi se vlada pri tej zgradbi vdeleževala s podporo 200.000 gold, za katero naj bi prevzela toliko prvotnih delnic. Vsa zgradba vi tedaj podjetnike veljala nekako 771.000 gold. (op. gradnja velike vojašnice v Gorici je bila vredna 160.000 gold). parna mmmmm kamničana: Stara 130 let - na kamniški progi Pošiljam vam originalno fotografijo parne lokomotive številka 646 Engerth. Slika je nastala verjetno v Domžalah na železniški postaji. Sicer je to vlak Ljubljana—Domžale. . Te podatke sem dobil iz kronike - knjige parnih lokomotiv v Ljubljani. j„že Novak MENGEŠ: »Mengo« in šola z roko v roki Osnovna šola v Mengšu je v okviru iskanja podpore pri krajanih za dodatna sredstva in pomoč pri posodobitvi učnih pripomočkov in dodatnega izobraževanja učencev, dosegla dogovor s podjetjem MENGO, d. o. o., Računalniški inženiring, inovacije, proizvodnja in storitve (tel./fax. 061 737160). Podjetje je opremilo računalniško učilnico s štirimi računalniki, ki delujejo lahko samostojno in povezano v lokalni mreži namenjeni posebej za izobraževanje. Podjetje je prevzelo del izobraževanja učencev preko mentorstva v krožku »Vse o računalniku ki igra in krmili lučke - naš D. J. računalnik«. V dogovor je vključeno tudi računalniško izobraževanje zaposlenih na šoli. Šola bo skušala pridobiti še najmanj štiri računalnike za učilnice. V tako opremljeni učilnici bodo lahko učenci pridobili osnovno znanje o računalništvu za svojo dodatno izobrazbo in za lažjo vključitev v nadaljnje Šolanje. S to opremo bo dana možnost učiteljem za izvedbo kvalitetnejšega in sodobnejšega pouka. Podjetje Mengo bo v računalniški učilnici organiziralo v poznih popoldanskih in večernih urah tečaje računalništva za vse, ki se zavedajo, da je uporaba računalnika postala vsakdanja nuja, tako kot vožnja s kolesom ali avtomobilom. Tečajo so namenjeni trem področjem uporabe računalnikov: osebna, poslovna, tehnična. Na tečajih bodo dostopne tehnične in komercialne informacije in nasveti. Novi ravnatelj Branko Lipar se je v teh časih znašel v skladu z reklom: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. No, to slednje šele sledi, če je le pravica na svetu. Država (občinski proračun) naj bi namreč bolj podprla tiste, ki so tudi sami nekaj prispevati (j denarjem, iznajdljivostjo in trudom). 70 let Bonaeeve tovarne Nadaljevanje Pri analiziranju te tabele naj pripomnim, da ima petletje 1891-1895 tako velik skok potrošnje celuloznega lesa zato, ker so pričeli leta 1890 izdelovati v Go-ričanah prvič celulozo, da pripada drugi veliki skok potrošnje petletju 1921-1925 zato, ker je leta 1924 stekla v tovarni na Vevčah velebrusilnica lesa, in da gre končno tretji dvig na račun tovarne celuloze v Vidmu, kjer so poskusno obratovali že konec leta 1939. Nemci so po okupaciji nameravali stroje demontirati Kmalu po okupaciji Slovenije so nameravali Nemci preurediti videmsko ce-luloznico v obrat za proizvodnjo sestavnih delov za letala. V ta namen so hoteli demontirati in odpeljati stroje za proizvodnjo celuloze. Da bi tovarno rešil zase in po osvoboditvi eksploatiral 75 % deležev pri tovarni na ime svoje hčerke Hilde, ki je bila poročena z mariborskim tovarnarjem Ernestom Ehrlichom, sicer nemškim državljanom. S tem je pravno postala tovarna nemška privatna last in ni bila zaplenjena kot tuje »državi in ljudstvu sovražno premoženje«. Mesec dni pred koncem vojne in okupacije je bilo podjetje notarsko spet prepisano in vrnjeno na ime Frana Bonača. Tovarna papirja Količevo V neposredni bližini današnje koti-čevske tovarne papirja je deloval v poslednjih letih preteklega stoletja valjčni mlin. Njegov lastnik je bila trgovska družba, vpisana v register 17. januarja 1894 z naslovom »Jožef Hočevar & Comp., valjčni mlin na Količevem«. Prvi deležnik je bil ljubljanski trgovec Hočevar, drugi pa Edvard Šmarda s Ko-ličevega. Firmo so črtali iz registra 12. decembra 1900, kjer je mlin pogorel. Leta 1913 je Fran Bonač kupil od koli-čevskega kmeta Hočevarja za 10.000 kron približno 10ha zemlje, vodo in vodno moč, pogoreli mlin in majhno žago. Ker je dobi! od očeta efektivnega premoženja Se 75.(XX) kron, si je nadaljnji potrebni kapital sposodil pri Kmetijski posojilnici. Zemljo, ki ni bila določena za zidavo tovarne, je spremenil v njive in del zemljišča tudi pogozdil. Za dobavo strojev se je dogovarjal z znano tvrdko Voith. Vendar mu je graditev tovarne preprečil izbruh prve svetovne vojne, sam Bonač pa je čas od avgusta 1914 do konca 1918 prebil na fronti. Najprej je stekla proizvodnja lepenke Po vrnitvi je nadaljeval z gradnjo tovarne za lepenko. Leta 1920 je bila tovarna sezidana. Najprej se je pričela proizvodnja sive in specialne lepenke. Delali so na dveh Voithovih strojih za lepenko, naslednjega leta so dokupili še dva taka stroja. Zmogljivost vseh štirih je znašala skupno okoli 4 tone le^nke v 24 urah. Glavna surovina za proizvodnjo lepenke je bil star papir oziroma papirni odpadki. Zaradi znatne konjunkture je delo dobro uspevalo. Kolikor je podjetniku zmanjkalo kredita za nadalnje širjenje proizvodnje, je sproti najemal bančna posojila. Kmalu so pričeli proizvajati tudi barvaste lepenke v raznih kvalitetah; zaradi tega je bil montiran še peti lepenčni stroj. Ker se je delo tovarne kar precej razširilo in se ta ni mogla več šteti za del ljubljanske kartonažne tovarne, je podjetnik poudaril njeno samostojnost tako, da je dal protokolirati 26. oktobra 1923 kot »podružnico v Količevem«. Pomanjkanje lahkih papirjev Tovarnar je dobro vedel, da se v Jugoslaviji ne proizvaja dovolj lahkih ali tenkogramskih papirjev in da bo dobro uspeval, če bo temeljito izkoristil to vrzel. Ogromna večina jugoslovanske proizvodnje papirja je bila namreč usmerjena v pisalne, tiskovne in ovojne papirje. Zato je zlahka izračunal, da bo še najbolj rentabilen, če se bo usmeril v izdelavo klobučnega, svilnatega, krep, toaletnega ter servietnega papirja in stani-čevinske vate za obveze. Odločil se je kupiti v Nemčji rabljen papirni stroj delovne širine 1400 mm. V količevsko tovarno ga je vgradil leta 1924 in z njim takoj priče! proizvajati tanke papirje. Ta stroj za papirje bil prvi, zato so ga na kratko imenovali PS L, Proizvodna hitrost mu je bila 40 do 80 m papirja na minuto ali 500 do 600 kg v 8 urah pri tanjših papirjih, 600 do 1000 kg v istem času pri debelejših papirjih. Nemci predelajo star kartonski stroj za Bonačevo tovarno Kartona v Jugoslaviji ni nihče proizvajal. Celo Bonač sam je moral za svojo kartonažno tovarno uvažati tuj karton. Povpraševanje po njem je bilo tudi sicer zelo veliko: tobačna tovarna v Ljubljani je želela za embaliranje cigaret fin bel karton, podobno tudi skopska tobačna tovarna; železnica je potrebovala karton za vozne karte, tovarna cikorije in kavnih nadomestkov »Frank« v Zagrebu je potrebovala močan karton za embaliranje namesto tenkih deščic za zabojčke. Torej reflektantov dovolj in kot na dlani je bilo, da se bo vsak kartonski stroj hitro rentiral. Z znatnim bančnim posojilom je fabrikant kupil v Nemčiji močan papirni stroj, ki ga je neka tamkajšnja tovarna hotela zamenjati zaradi neustrezne širine. Znana firma Bruderhaus v Reutlingenu mu ga je predelala tako, da je bil sposoben tudi za proizvodnjo 540 g/m3 težkega kartona. Ta kartonski stroj ali KS je stekel na Količevem še v letu 1927. Imel je 1700 mm delovne širine, renovirali so ga leta 1936. Njegova proizvodnja je znašala maksimalno 15 ton kartona dnevno, poganjal pa ga je parni strofj 80 KM znamke Flottmann. Gospodarska kriza Nekaj let potem, ko je stekel KS, je zajela svetovna gospodarska kriza tudi Jugoslavijo. Videti je, da Količevega ni mogla močneje načeti, kajti tovarnarje kupil pri firmi Bruderhaus prav leta 1932 še drugi stgroj za proizvodnjo papirja ali PS II za ceno 2,800.000 dinarjev (zaradi krize so bile cene nižje! %). Namenjen je bil izdelavi raznih finih tenkih pa tudi drugih boljših papirjev. Montirali so ga v posebni dvorani, kjer je stekel v začetku leta 1933. Imel je delovno širino 2200 mm in je obratoval na električni pogon. Elektrocentrala za količevsko papirnico Ob tej priložnosti naj spregovorim nekaj več besed o elektrocentralah ko'ii-ške papirnice. Ker je bila vodna moč Mlinščice, levega rokava Kamniške Bistrice, pri tovarni šibka, je industrialec kupil leta 1922 od gornjega soseda Škr janca žago in tamkajšnjo vodno moč. Gladina vode je bila namreč pri Škr-jancu za 6 m višja od gladine pri tovarni. Tvrdka Voith je po podjetnikovi zamisli izdelala načrt za združitev obeh vfdnih padcev po podzemski betonski cevi premera 140 cm. S tem se je ustvaril dovolj velik padec za pogon Voithove turbine 120 KM (hidrocentrala Kr' -vo L). Cev je bila speljana naravno čez travnike v dolžini približno 48' Da bi tovarna dobivala dovolj čis< odo za izdelavo lepenke, papirja kartona, so izkopali še dva vodnjak; po 25 m globine. Dne 30. junija 1926 je Bonač kupil od tovarne »Titan« v Kamniku licenco za hidrocentralo »Bistrico« na Duplici in 1,5 ha veliko zemljišče za 60.000 din. Elektrarno in oba že imenovana kanala so pričeli graditi takoj 1926. leta. Elektrarna je dobila dva generatorja in en velik transformator, to je stalo 1,400.000 dinarjev. S proizvodnjo električne energije je pričela Duplica v letu 1927. Že naslednjega leta je bila takoj južno od tovarne postavljena za črpalko še manjša hidrocentrala z vertikalno Francisovo turbino, ki je delovala avtomatično. Bila je edina aparatura, ki so jo za Količevo izdelale ljubljanske Strojne tovarne in livarne. Kot zadnja je prišla v pogon kalorična centrala v sami Tovarni. Zgrajena je bila leta 1929. Takoj so montirali tudi parni kotel s pritiskom 25 atmosfer, ki je proizvedel 5000 kg pare na uro. S tem je bila zaključena gradnja energetskih naprav. Njihova moč je znašala: Hidrocentrala Količevo I . . 120 KM Hidrocentrala Duplica .... 320 KM Hidrocentrala Količevo II ... 50 KM Kalorična centrala Količevo . 600 KM Lokomobila Lanz ......110 KM Škuplj--.......~ • • ■ 120FkM Nadaljevanje prihodnjič vsi naši gradovi • vsi naši gradovi • vsi naši gradovi • vsi nasi gradovi Mengeš bo spet slavil svojo (beri) mengeško Marelo V Mengšu bo spet počilo. Z vso močjo. Tako kot še nikoli. Ves Mengeš se trese, se premika, miga. Zaradi velikega dogodka, ki se pripravlja, je pred vrati. Ne, ne se bati. Ni vojna napoved Domžalam. Sploh ni hudega, nobene krvi. Mengeš bo ponovno dokazal, da je glasbeno središče Evrope. In prirpave za ta veliki BUM so tako obširne, da pretresajo vso mengeško okolico in segajo v njegovo podnožje. Zato ni čudno, da seizmografi na Golovcu registrirajo na monitorjih krivulje, ki niso vsakdanje. Glavi »rukar« v Mengšu pa bo natanko v nedeljo, 3. februarja letos. Ni daleč do tedaj, vendar še čas za oporoke, sprave in poračune. Zaradi mirne vesti. Marela. Mengeška Marela.. Še bolj natančno POD MENGEŠKO MARELO. To je tisto, ki pretresa in razmigava glasbeno središče Evrope. Mengeš. Marela, ta magična beseda in predmet, je sedaj, o osamosvojitvi zasvojila vso Slovenijo in kar čudim se in malo zamerim simpatični voditeljici priljubljene TV oddaje EXLI-BRIS, Tajdi Lekše, da je pred nedavnim, ko je govorila vse o dežnikih, prezrla mengeško Marelo. No, pa to je mimo. Zdaj gremo v živo, tako kot še nikoli. Čeprav ima »Marela« bogato tradicijo. Kdo drug je pobudnik, iniciator in organizator tega velikega spektakla kot mengeška godba. Ona je tista, ki ustvarja pogoje, da iz njenih vrst nastajajo novi ansambli narodne glasbe in da se enkrat na leto predstavljajo »Pod Mengeško marelo«. Organizatorji zatrjujejo, da bo letos vsev drugače in kar verjeti jim je. Že to, da bo prireditev v veliki teniški dvorani FIT-TOP, ki so jo lastniki ljubeznivo ponudili in odstopili, da misliti. Preuredili jo bodo, da bo sprejela tri tisoč sedežev. Oder za številne nastopajoče in vsa scena bo izdelana po vzrou »Muzin-kantenštadla«, ki je pri nas zelo gledana in jo vodi sloviti Moik. »Pod Mengeško marelo« pa bo ta pomembna naloga zaupana Vinku Šimeku in njegovemu pomočniku Dudeku. Kot smo opazili je že v Celju ob zaključku »Lojtrce domačih« kopiral Mo-ikov sistem. Pričakujemo, da bo v Mengšu še bolj uspel. Posebno tistim bo všeč, ki imajo radi veliko korakanja in defiliranja po dvorani. Malo se spoznam na te reči, zato vem, da bodo za sceno porabili toliko lesa in drugega materiala, da bi z njim lahko napravili hlev za 70 glav plemenske živine. Ker bo delal ves Mengeš z godbo na čelu, bodo to zmogli. Kot rečeno: godba je pobudnik, je organizator, je vse in povsod. In zdaj, kdo vse bo nastopal: Za Alpski kvintet ni treba veliko besed. Treba jih je videti in kajpak, slišati. Še nikoli niso razočarali. Pred domačim občinstvom pa celo ne. Ansambel Marela, ki bo dvakrat »Pod Marelo« poznamo. Prvi konji, v prvi vpregi. Kaj zmorejo in kdo so, so dokazali z »Božičnim voščilom«. In že stokrat prej, vsepovsod. Upamo, da »med njimi« in Alpskim ne bo prišlo do kakšnega trčenja v zalivu. Ansambel Franca Miheliča se bo predstavil v novi zasedbi. France sam pa zatrjuje, da se bo smejal in kazal svoje zobe, tudi štiri ure, če bo treba. Tudi ansambel »Nagelj« je naš. Poznan in priljubljen. Slovenska roža. Pa ansambel »Jasmin«. Sami mladi, polni smeha in navdušujoče glasbe. In naši nepozabni, še vedno mladi »Sto-parji«. Vedno nasmejani, vedno v vijoličastem in malo roza. Polni energije in izjemne ritmičnosti. Tu je ansambel »Lipa«, ki nekaj pove, ki je za današnji čas in za Slovenstvo še kako pomemben. Nastopil bo tudi domač nepozabni pevski zbor »Zvon«, ki je pred kratkim slavil 15-letnico obstoja, na kateri je poleg vidnih gostov prisostvovalo tudi pet duhovnikov. Takšni so pač časi. Posebnost bodo mengeške harmonikarice. Kar precej jih je in kakšne so. Ho. Iz zaupnih virov smo zvedeli, sicer nepreverjeno vest, da bodo nastopile v bi-kinijih. Če bo res, bo luštno. V dolgih treh ali štirih kiklah bi vsaka nategovala, harmoniko namreč. Ampak v mini mini... Vinko Šimek je obljubil, da bo pripeljal iz svoje »Marjance« enega najboljših ansamblov iz Avstrije. Gost večera pa bo presenečenje za vse, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Za okras ne bo manjkalo narodnih noš iz naše okolice, saj jo premore skoraj vsaka druga hiša. Skrb zanje bo prevzela vladarica Hrama Rožice, ki je z narodno nošo tako zasvojena, da je lansko leto organizirala kar 17 nastopov in sodelovanj na raznih prireditvah po Sloveniji in v tujini. Organizirala je posebne avtobuse in osebne avtomobile. Najlepše spomine ima iz povabila in obiska pri Slavku Avseniku doma in slavnostnega nastopa v Cankarjevem domu ob razglasitvi plebiscita, ko so čestitali predsedniku Kučanu. Pravi, da bo tudi doma vpeljala režim narodne noše. Da ni lepšega, kot v postelji Pod marelo v narodni noši. Ne pove pa ali »takrat« Marelo obesijo na luster ali pa jo kdo drži. Torej vidimo se »Pod Mengeško marelo«, kjer bo vsega, za vse dovolj. Vstopnice pa se bodo dobile v Hramu Rožice in Brigita market. Opravičujem se vsem, ki sem jim s tem pisanjem skočil v zelje in bodo zdaj zaradi jeze name posiveli. ANDREJ ZAJC Grad Tustan j - 700 let Jane Klopčič Štefan Svetlin Peter Pirnat MALA ANKETA MED OBČANI VRHPOLJA PRI MORAVČAH: Moji božični in novoletni prazniki Še zmeraj velja, da sta Slovencem še vedno najljubša in najlepša praznika v letu božič in novo leto. Mnogi so preživeli najdaljšo noč v krogu svojih domačih. Saj jih takšno praznovanje ne stane toliko, kot bi jih stalo v restavraciji ali gostilni. Večina pa si je želela biti med svojimi najbližjimi. Sicer pa so praznovanja letos bila nekoliko drugačna kot prejšnja leta, bolj sproščena, vesela in bolj verskega značaja. Kaj so povedali krajani o plebiscitu, praznovanju božiča. Silvestra in novega leta. Janez Klopčič z Vrhpolja 26, kmet. Z veseljem sem glasoval »ZA«, torej za odcepitev. To je za nas Slovence nekaj zgodovinskega, upanje da nam bo enkrat boljše. Božične praznike sem praznoval v krogu domačih. Udeležil sem se polnočne maše. Kot vsako leto sem tudi letos pritrkaval. Na Vrh-poljah sem se udeležil novoletnega koncerta. Novo leto sem pričakal v hali Komunalnega centra v Domžalah v krogu svojih znancev in prijateljev. Štefan Svetlin iz Spodnjega Tuštanja 32, vzdrževalec: Bil sem član volilnega odbora na volišču Vrhpolje. Volilci so prihajali na volišče nasmejani in srečni, da so lahko glasovali »ZA« odcepitev Slovenije, za samostojno državo. To je za nas vse zgodovinski trenutek. V upanju na boljše čase, za mir. slogo in srečno Slovenijo. Kot običajno sem tudi letos praznoval božične praznike v krogu svojih domačih. Peter Pimat iz Zg. Tuštanja 1, študent: Bil sem član volilnega odbora na volišču na Vrhpoljah. Udeležba volil-cev je bila preko 95 odstotna, seveda z odgovorom »DA«. Ta dan bo stal zapisan v zgodovino, ne samo za nas, temveč tudi zanamce. Osebno zame je to nekaj posebnega. Sveti večer sem preživel v krogu svojih najdražjih, udeležil sem se tudi polnočne maše na Vrhpoljah. Silvestrsko noč sem pričakal doma ob polno obloženi mizi. V upanju na boljše čase smo si domači nazdravili in si zaželeli zdravja, sreče in skupnega razumevanja. Franc in Marija iz Vrhpolji 28, upokojenec in gospodinja: Skupaj z ženo Marijo sva se udeležila glasovanja »ZA« našo samostojno in neodvisno Slovenijo. Ta dan je bil praznik za vse Slovence in bo ostal zapisan v zgodovini. Udeležila sva se polnočnice v cerkvi na Vrhpoljah. Udeležba je bila številčna, saj je bilo vreme lepo. V vsaki hiši je bilo svečano, pa tudi razsvetljava po vasi je bila v različnih barvah. Silvestrovo sva z ženo praznovala v domačem krogu. Krajevni organizaciji Rdečega križa in KS Vrhpolje ter borčevski organizaciji se zahvaljujemo za novoletne čestitke in praktična darila, ki sva jih bila deležna. Zinka Jančar iz Vrhpolja 5, delavka: Plebiscit mi pomeni zgodovinski trenutek in je praznik za vse Slovence. Jaz sem bila »ZA« odcepitev Slovenije. Uverjena sem, da pričakujemo boljše čase, da ne bomo več »molzna krava« kot smo bili toliko let. Od nove vlade pričakujem vse najboljše. Božične praznike sem praznovala v družinskem krogu. Udeležila sem se polnočne maše na Vrhpoljah, uredili smo jaslice in božično drevo. Z možem Štefanom sva silvestrovala v gostišču v Žirovnici na Gorenjskem. Tudi ta noč mi bo ostala še dolgo v spominu, saj sem bila prejšnja leta doma. Dobra je tudi sprememba okolja pa tudi družba prijaznih in veselih ljudi Gorenjcev. Vsem krajanom naše krajevne skupnosti želim srečno, zdravo ter uspešno novo leto 91. JOŽA NOVAK mm Franc in Marija Zinka Jančar V ta desetinar so podložniki vozili svojo desetino in jo zlagali. Kar škoda, da se ni ohranilo več desetinarjev, kamor bi občani odrajtovali deseti del svojih dohodkov, še posebej če bi bila država s tem odpravljena. Ta več sto let star tustanjški desetinar je zanimiv kot etnografska in zgodovinska posebnost. Prav bi bilo, da bi se skupaj z gradom ohranil tudi kozolec desetinar. Njiva župnica pod gradom. Ledinska imena Župnice, to je navadno lepa večja njiva, spominjajo na staroslovanske župane in na tedanjo župansko ureditev. Župani so kot nagrado za opravljanje županskih dolžnosti za užitek ali priboljšek dobili eno izmed lepših njiv. Na južni strani gradu v Tustanju je okoli 1 ha velika njiva, ki ji še sedaj pravijo Župnica. Očitno je ledinsko ime te njive Župnica starejše kot grad. Morda je celo grad nastal prav skupni vaški posesti. Gospodarstvo in drugo v gradu Tustanj. Grajski posesti že od nekdaj pripada 35 ha gozdov. Včasih so imeli 18ha obdelovalne zemlje, ki pa jim jo je ljudska oblast po drugi svetovni vojni, vso, kolikor je je bilo nad zemljiškim maksimumom 10ha, vzela. Tako so izgubili okoli 8 ha nekaj slabše v Rači in boljšo pri gradu. Po prvi svetovni vojni so imeli tri konje, 20 govedi in 10 prašičev. Sedaj imajo res-da samo enega konja, zato pa kar 35 lepih repov govedi, ki jih od pomladi do jeseni pasejo. Rede pa tudi nekaj prašičev. Za obdelovanje imajo traktorje in številno drugo orodje in stroje. Grajski vodovod z lesenimi cevmi. Vodo za živino, kuho in drugo so včasih dobivali v ribniku na zgornji strani hleva. Že pred dvesto ali tristo leti pa so tustanjški gospodje dali zgraditi lesen vodovod od zajetja v Studencih sredi Cicija vzhodno od Javišice. Vendar je vodovod nekako pred sto leti nekdo iz nevoščljivosti poškodoval, cevi presekal in zamašil ter zakril. Tako ta vodovod v tem stoletju ni več služil svojemu namenu. V letu 1969 tako kot vas Tustanj tudi grad priključil na javno vodovodno omrežje z zajetjem v Drtiji. V letu 1990 so obnovili in asfaltirali cesto po stari trasi mimo gradu čez dvorišče proti Zgornjemu Tustanju. Obilna grajska družina. Anton in Ana Pimat sta imela deset otrok: Mihael se je rodil leta 1906 in je 21. aprila 1944 padel v gozdu nad domačo vasjo, Jože je letos dopolnil 82 leto in je s svojim svežim spominom živa tustanjška legenda, Izidor ali Dore, kot so mu rekli domačini, se je rodil v letu 1909, po poklicu je bil mesar. Pri padcu s kolesom blizu žage - Elektrovoda v Dvorjah se je 7. oktobra 1952 smrtno ponesrečil. Sin Lojze je bil letnik 1913 in je umrl po drugi svetovni vojni. Barbara je bila rojena v letu 1914 in se prav prijetno pogovarja o preteklosti Tuštanja in svojih prednikov. Helena je bila rojena leta 1917, poročena pri Oštirju v Škocjanu, kjer je v letu 1982 tudi umrla. V letu 1919 je bil rojen France, ki je kot partizan padel 9. decembra 1944 v kirurški ekipi 15. divizije na Dolenjskem. Pokopali so ga v Dvoru pri Žužemberku in ga skupaj z bratom Mihaelom v letu 1945 pokopali na moravsko pokopališče. Ljudmila, rojena v letu 1921 je že pokojna. Ančka, ki je 1923 letnica, je poročena z julijem Jermanom v Preserjah. Najmlajši je bil Dominik, ki je ob očetovi smrti leta 1925 imel komaj tri mesece. Med okupacijo so se 1 ustaujški borili proti okupatorju, večkrat so bili zaprti in dva sta, kot smo že omenili, tudi padla. Po osvoboditvi to ni bila nikakršna olajševalna okolnost, da matere, ki je imela že okoli 70 let, ne bi poslali na prisilno delo, samo zato ker ni mogla izpolniti obvezne oddaje 2.000 m' lesa. Sin Dominik pa je bil prav tako že v svobodi obsojen zato, ker je v svojem gozdu posekal les za obnovo ostrešja na severnem delu gradu. Dominik, ki je po materini smrti v letu 1960 prevzel gospodarstvo se je poročil z Anico Klop-čič-Uštinčevo z Vrhpolja. Imela sta štiri otroke: Marjanco (1962). Janeza (1965), Petra (1968) in Anico (1970). Bogata muzejska zakladnica. Skozi stoletja se je v gradu ohranila bogata muzejska zbirka, ki so jo spretno dopolnjevali. Tu imajo viteško orožje, sulice in helebarde. mungo - stroj za likanje domačega platna, napravo za izdelovanje velikončnih oblatov iz leta 1599. stare baročne peči, svetilke. Zbirko bogati 6 porcelanastih krožnikov iz Napoleonove dobe z datumi in kraji njegovih zmag, 31. julija 1796 pri Mantovi. 5. avgusta pri Castlionu. 16. marca 1797 pri Talgementu. 21. oktobra 1798 pri Kairu, 2. avgusta 1791 v Daboukiru in 7. oktobra 1805 na Donavi. Med dragocenimi oljnatimi slikami na platnu tustanjških prednikov in drugih osebnosti je tudi oljtarna slika sv. Frančiška Ksaverija iz vrhpoljske cerkve, katere dobrotniki in donatorji so bili tustanjški gospodje. Prostori so opremljeni z dragocenim pohištvom v bidermajerskem slogu. Ohranjen je tudi še graščinski arhiv z dragocenimi urbarji in listinami iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Pogled na vhod v grad TUSTANJ, z južne strani... Zbirko si ogleda precej turistov, posamezniki in tudi večje skupine. Tustanjški svojo zbirko radi pokažejo in sicer brez odškodnine, da bi se pa obiskovalci sami spomnili pa tudi ne gre pričakovati. Dodati je treba, da Tustanjški vzorno skrbe za to kulturno dediščino svojih prednikov. Grad in kapelica z Jelovškovimi freskami sta potrebna temeljite obnove. V Valvazorjevem času prezidan in obnovljen tustanjški grad je po nekaj več kot tristo letih potreben obnove. Odkar pomnita najstarejša v tem gradu Jože in Barbara je bil grad družini v kar precejšnje breme, saj ga po potresu v letu 1895, ki ga je kar precej razmajal, niso mogli popraviti. Razpoke na mogočnih arkadah je potres v letu 1963 še povečal. Domači so pričakovali kakršnokoli pomoč družbe, bodisi pri olajšavi davkov, pri sečnji lesa ali kako drugače. Kljub večkratnim pogovorom, ki so se navadno končali z majhnimi obljubami in kančkom upanja, da bi poltisočletnega očaka vendarle rešili pred zanesljivim propadom, pomoči ni bilo in je ni. Tako sta grad in kapela pred njim petstoletnico dočakala v precej žaiostnem stanju. Prav bi bilo. da bi se končno vendarle našli odgovorni in poskušali poiskati kakršnokoli obliko pomoči za primerno saniranje že dodobro načetega grajskega poslopja. Pri tem pa je domače treba razumeti, da bi se lastništvu odpovedali, pa v tem niti ne bi bilo pričakovati rešitve. Domači so si sicer zgradili lepo in prostorno hišo, kamor se bodo kmalu preselili, grad pa bo še naprej propadal. Maks Pimat, poljudnoznanstveni pisatelj, znamenita osebnost, se je rodil 24. septembra 1875 v tustanjskem gradu. Po končani gimnaziji je študiral klasičlno filozofijo in slavistiko na Dunaju in Gradcu, kjer je leta 1902 postal profesor. Kot pedagog je deloval v Idriji, Kranju in Mariboru, kjer je bil v letu 1926 zaradi bolezni upokojen. Umrl je 6. julija 1933. Od leta 1898 je veliko pisal v politične časopise, koledarje in revije; življenjepise, poljudnoznanstvene sestavke iz slovstva in zgodovine. V letu 1890, ko je tustanjški grad, v katerem je bil rojen, praznoval 400-letnico, je pripravil prijetno spominsko slovesnost. Znani kipar, slikar in grafik Niko Pirnat (1903-1948) je bil Maksov sin. Njegova dela bi morda v obnovljenem gradu lahko našla svoj prostor. Tustanjški grad v ustnem izročilu. V stnem izročilu se je ohranila zanimiva zgodba. Turki so ob nekem roparskem pohodu na Moravškem v tustanjskem gradu oplenili veliko bogastva, med njim tudi precej zlata. Odnesli so ga na Cicelj in ga še na tustanjskem zemljišču zakopali. Kmete, ki so morali zlato-zakopati, so pobili, da jim ga ne bi odnesli. Pravijo tudi, da je prerokovano, da bo zlato našel tisti graščinski otrok, ki se bo zibal v zibelki, narejeni iz smreke, ki bo zrasla na zakopanem zakladu. Zato so že mnogi iskali srečo na Ciciju, a menda našel ga še ni nobeden. Neki tustanjški graščak je menda že našel vrata do zaklada. Med tem ko je tekel domov po hlapce, da bi mu ga pomagali spraviti domov, se mu je menda za zmeraj izmuznil. Pravijo, da je v gozdu nad tustanjskim gradom zakopano zlato tele. Zaklad naj bi bil zakopan tudi v samem gradu, le poiskati ga je treba. Frančiška Luteršek z Vrhpolja je povedala tole zgodbo. Mesarjeva Micka iz Moravč, ki je v tustanjskem gradu služila, je imela otroka z nekim poročenim graščakom. ki je očetovstvo na sodišču utajil. Ko je umrl je kar naprej hodil nazaj; vsepovsod ga je videla pred seboj. Neke noči ob uri strahov se ji je prišel pod okno izpovedat, da je po krivem prisegel, menda potem prikazni ni več videla- STANE STRAŽAR LIPOV LIST, SLOVENSKA TURISTIČNA REVIJA Izbirali so najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji v letu 1990 •ped nagrajenci sta tudi Mengeš in Domžale ■.■\''2Letošnje tradicionalno tekmovanje slovenskih turističnih*krajev za naslov najbolj urejenega je le 22. p4' vrsti. V vseh teh letih je seveda prišlo v samem sistemu tekmovanja in ocenjevanja do vrste ,-jmememb in dograjevanj tako v organizacijskem kot v vsebinskem smislu, enak je ostal le osnovni jtmoter, zaradi katerega se slovenski kraji v vedno večjem številu vključujejo v tekmovanje oziroma se "jgjjt doslej še niso naveličali, to pa je: poskrbeti, da bo turistični kraj čim bolj privlačen, hortikulturno V^rejen, čist, gostoljuben, prometno varen, ponudbeno pester, prireditveno bogat in homogen ter da se o njegovem dobrem imenu sliši v čim bolj oddaljeno vas. Ko so zdaj le davnega leta 1968 skupaj Z:/edakcijo časopisa DELO zastavili akcijo, so bili kraji ocenjevani še z ocenami od 1 do 10, vsi kraji tekmovali v eni skupini ne glede na velikost, število turističnih zmogljivosti v kraju in njegovo .im-emljenost in republiška komisija je obiskala prav vse turistične kraje v Sloveniji. Danes so turistični '.■Kfaji, na osnovi predhodnega dogovora z vsakim posebej, razvrščeni v štiri skupine: 1. V posebno skupino, v kateri tekmujejo med sabo večji turistični kraji; to so: Bled. Portorož, Postojna, Radenci in Rogaška Slatina; v skupino turističnih krajev z manjšim številom zmogljivosti kamor sodijo; Bovec, Bohinj, Šmarješke Toplice itd.; ' i',)? v skupino izletniških in tranzitnih turističnih krajev, kamor so uvrščeni na primer: Mojstrana. Oto-Čec, Gornji Grad itd., in ;,ri'y4. v skupino manjših turističnih krajev, v kateri tekmujejo: Osilnica, Svečina, Artiče, Pišece in podobni. ':>•;%?. leti je bilo sodelavcev in soorganizatorjev vse več. saj so nekateri občasno in drugi bolj pogosto sodelovali tudi drugi mediji (Dnevnik, Jutranji program Ljubljanskega Radia, VAL 202, Pavliha) in organizacije (Hortikulturna zveza Slovenije), tekmovanje na posameznih območjih pa je postalo izbirno. Ocenjevalni elementi so nanizani v štiri ocenjevalne skupine: 1. splošna urejenost kraja in okolice 2. prometna urejenost kraja 3. urejenost javnih lokalov in njihove okolice 4. urejenost krajevne infrastrukture in jim je dodana kot pika na i tudi ocena za prizadevnost pri varovanju in urejanju okolja turističnemu društvu. Najprej obiščejo kraje območne ocenjevalne komisije "pri regijskih turističnih zvezah in le najbolje uvrščene republiška komisija. V letošnjem izbirnem predtekmovanju je sodelovalo prek 200 krajev, v finale se jih je uvrstilo 28. V 4. skupini manjši turistični kraji sta se visoko uvrstila tudi Mengeš in Domžale. Mengeš na 2., Domžale pa na 4. mestu. Na ocenjevalni lestvici so se turistični kraji v posameznih skupinah uvrstili takole; I. Posebna skupina 1. Radenci 2. Rogaška Slatina 3. Postojna II. Turistični kraji 1. Šmarješke Toplice 2. Bovec 2. Ptuj 3. Nova Gorica Skladba ansambla Nika Zajca -Najboljša v vsej Sloveniji Ob koncu leta je bila zaključena tudi desetmesečna akcija Radia Slovenija ter tednikov Kmečki glas, Kaj in Nedeljski dnevnik z naslovom Lojtrca domačih, na kateri so poslušalci izbrali deset najlepših pesmi. Zaključna prireditev je bila v Celju in med vsemi desetimi najboljšimi skladbami je zmagal ansambel Nika Zajca s pesmijo Najlepše je tu pri nas. Za zmago so najbolj zaslulni avtorja skladbe: Niko Zaje in Ivan Sivec, nemalo pa tudi pevca Majda Korošec in Boris Kopitar. Slovenski zmagovalci so torej iz naše občine, zato obema avtorjema in vsem izvajalcem, tako pevcema kot instrumentalistom, iskreno čestitamo! LDG 4,82 4,78 4,77 4,61 4,60 III. Izletniški in tranzitni kraji 1. Braslovče 4,53 2. Lokve 4,50 3. Mojstrana 4,50 IV. Manjši turistični kraji 1. Osilnica 2. Mengeš 3. Svečina 4. Domžale 4,72 4,68 4,61 4,40 Kaj so organizatorji zapisali kot utemeljitev visokih uvrstitev? Mengeš je za razliko od večine slovenskih turističnih krajev urejeval najprej svoje »ozadje« in za finale prihranil center, da bi z novimi stavbami in prometnim režimom svojo podobo zaokrožil v celoto. Lična informativna obvestila, športni center, Staretova graščina in prikupni lokali pa tako sami od sebe opozarjajo nase. Domžale so nekaj čisto posebnega, na enem koncu dajejo videz velemesta in drugem vasi. Zanimivo sožitje razkošnosti in skromnosti, ki dosega na vseh ravneh visoko stopnjo urejenosti. Adventni koncert Godbeniki s kapelnikom Lojzetom Velkavrhom vložijo kar nekaj svojega dela in udej-stvovanja v priprave na koncert, ki je potekal v dveh delih. Prvi je bil zabaven, izvajali so skladbe od Beatlov do Pre-sleya, drugi del pa je bil obarvan z nepogrešljivimi valčki, polkami in koračnicami, ki so izzvale buren aplavz polne dvorane. Mengeška godba je na visoki kvalitetni ravni, intenzivno živi s svojim krajem in obratno. Na tekmovanju pihalnih godb je v skupini B osvojila zlato odličje, kar jo obvezuje do nadaljevanja resnega dela. V svojih vrstah ima precej mladih članov, kar je razveseljivo in obenem obveza nadaljevanja neke tradicije. Program je spontano vodil domačin Niko Robavs, ki je imenitno podal nekaj sočnih iz Trdinovih manj znanih del. Pavzo med obema deloma koncerta je izpolnilo Turistično društvo Mengeš z gostom Marjanom Rožičem, ki je omenjenemu društvu podelil priznanje za doseženo 2. mesto v skupini manjših turističnih krajev v Sloveniji. Navdušen je bil nad idejo, da se tovrstna priznanja podeljujejo v kraju samem. Turistično društvo je podelilo vrsto priznanj najprizadev-nejšim Mengšanom, ki so največ prispevali za urejenejši videz kraja. Za najlepše cvetje na oknih, balkonih ali vrtovih: Blejc Albina in Srečo, družina Seliškar, Skok Vinko, družina Urankar, Vrhovnik Kristina in Nace, za najvzornejšo kmetijo pa Francka in Franc Jamšek. Krajevna skupnost se je oddolžila s priznanjem gospodu Jenčiču st. za dolgoletno vodenje mengeškega Turističnega društva. Za majhno presenečenje je poskrbela mengeška godba, ki je podelila naziv častnega člana godbe gospodu Krušnilč Petru. Tako smo z udeležbo na koncertu skupno zaokrožilL celoletno delo naše godbe z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. KOVAČ DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN: Ivan Godec Stranke naše občine imajo v svojih vrstah ljudi najrazličnejših poklicev. Krščanski demokrati se ponašajo s človekom, ki je pomorščak. Zanimivo je prisluhniti, kako teče livljenje nekomu, ki ima zelo neobičajen poklic... Žena je doma iz Kobeja na Japonskem. Tudi ona je nekoliko priskočila v pogovor. Ivan Godec o sebi... Po prvih prebranih knjigah so me opisane pustolovščine z morja tako prevzele, da sem sklenil oditi na pomorsko šolo. Uspelo mi je in pred 25. leti sem začel pluti širom po morju. Takrat je bilo to zelo zabavno, po vseh teh dolgih letih pa ni več tako. Ko si mlad, se želiš postavljati in dokazovati velikokrat v svojo škodo... In kaj vse ste zmogli? Kolikokrat ste obšli svet? Mnogo let sem bil na redni plovbi okrog sveta, od katerih je vsaka poprečno trajala šest mesecev. V profesionalni pomorski knjižici imam zabeleženih 13 obkroženj našega planeta. Izrednih, žal, ne morem prešteti. Ste bili velikokrat v neprijetnih situacijah? Velikokrat smo z ladjo nasedli, k sreči brez človeških žrtev. Nazadnje se nam je to pripetilo v Suezu. Zaradi slabega vremena smo imeli tudi probleme pri plutju iz Trsta pa do Cevlona. Vseskozi se nas je držalo slabo vreme. Več kot pet dni smo se borili s strašnim neurjem, visokimi valovi, razburkanim morjem. .. Toda, zdržali smo. Veliko hudega človek tudi doživi, če se na ladji zruši tovor. To se nam je zgodilo, ko smo zapuščali Kose-bay v Kaliforniji. Pri prehodu iz reke na odprto morje smo bili nagnjeni preko kritične točke. Le s težavo smo nagnjeni pripluli v najbližje pristanišče. Najtežje trenutke pa sem vsekakor preživljal takrat. ko je bila na ladji eksplozija separa-torja. Ste se kdaj zbali za svoje življenje? Ne, tega ne, ker enostavno v kritičnih situacijah ni časa za bojazen. Vendar pa sem po tem dogodku začel drugače gledati na življenje. Na morju menda niso samo slabe situacije? Tudi prijetno je. posebno ob praznikih, saj ravno tako praznujemo. Razlika je le v tem, da kljub praznovanju teče delo nemoteno naprej. Doma lahko sedimo v naslonjaču in se nam ni treba z ničemer obremenjevati, na ladji pa delo teče vzporedno s praznovanjem Novega leta. Božiča, 1. maja... Koliko ste bili skupno najdlje na morju? Če dobro premislim, več kot 45 dni ne. Sicer pa je to kar dovolj, da potem, ko prispeš v pristanišče, prvi dan zagotovo ne zaspiš. Postelja je preveč mirna... Nisi je več navajen po tako dolgih stalnih vibracijah. Podobne težave so. ko po dolgih mesecih na morju, pridem spat v Domžale. Mesec dni se počtim kot tujec. Ravno, ko se privadim, pa moram zopet nazaj. S čim si krajšate čas? Imate s seboj morda kakšno žival? Nobena žival ne zdrži dolgo na morju. Sicer pa jih sedaj tudi ne smemo več imeti. Pred leti sem imel opico, ki sem jo kupil na Slonokoščeni obali. Nisva bila dolgo skupaj, ker sem jo preveč užalil. Strašno zamerljiva žival je to. Postala je napadalna in moral sem jo oddati. Kako se človek lahko zameri opici? Kaj je prišlo vmes? Samo majhen štos je bil. Morda sem si preveč dovolil. Med malico sem jo po obrazu namazal z marmelado. Nikdar mi ni tega odpustila. Ženska občutljivost, bi rekel... Veliko bolje sva se razumela s sivim gabonom Jakom. Precej sem ga naučil govoriti. Vendar pa tudi on ni mogel ostati z menoj na ladji, saj je preveč občutljiv na temperaturne spremembe. Prinesel sem ga domov. Tako sva lahko še sedaj občasno skupaj. Kot Domžalčan ste nekaj posebnega tudi zaradi svoje žene, ki je z Japonske. Srečala sva se v Japonskem mestu Kobe in začel sem se vračati tja z neko posebno vznemirljivostjo. Prav enostavno vse ni šlo, vendar pa nama je uspelo, da sva se leta 1974 poročila na ladji in se po nekaj letih življenja naselila v Domžalah. To mesto mi je bilo od nekdaj všeč in izbral sem si ga za gnezdo svoje družine. Nikar pa mi ne recite, da so Domžale tudi vaši ženi Malini Suemi tako zelo pri srcu... Ne, tega res ne bi trdil. Njeno rojstno mesto Kobe je tako lepo, da se je priljubilo tudi najini prvi hčerki. Ko je bila stara šest let, je skoro leto dni preživela na Japonskem. Dežela in ljudje so jo tako prevzeli, da se ni hotela vrniti v Slovenijo. Kako se ji ne bi. Tam imajo celo za otroke celo mestno četrt, zabaviščni prostor, ki ima vrtiljake, gugalnice, dežele pravljic, avtomobilčke ... O Japonski vem zelo malo. Edino, kar mi je znano je veliko dela. Suemi, kaj bi vi rekli o tem? Po naravi smo zelo ponosni, kulturni, redoljubni in trdi ljudje, ki ne bi nikdar dovolili, da bi zaradi nedela trpel naš ugled. Sicer pa pri nas med letom tudi veliko praznujemo. Vse mogoče praznike imamo od dneva matere, očeta, posebej se slavi dan fantka in posebej dan deklic. Nedelje so prosti dnevi kulina-rike, cvetja, športni dnevi... Kot se mi zdi večini ni težko delati, saj drugače ne bi imeli tako staro populacijo. Tu pri vas je veliko mladih invalidsko upokojenih. Mislim, da tega pri nas ni toliko, ker so boljši delovni pogoji. Kaj je bilo pri spremembi dežel za vas najtežje? Jezik, kultura, ljudje?... Glede na različnost jezikov moram reči, da sem se sorazmerno hitro naučila slovenščine. Glede na srčno kulturo ljudi mislim, da je razlika precejšnja. Najbolj me moti nečistoča, ki jo lahko tudi sami opazite na vsakem vogalu. Na Japonskem z različnimi akcijami spodbujamo ljudi k čistejšemu okolju. Za primer bi navedla zbiranje starega papirja po hišah. Ko papir pobirajo, ti istočasno dajo v zameno toaletni papir. Tako so ljudje motivirani za tovrstno zbiranje starega papirja. Najtežje pa sem se navadila na vašo prehrano, oziroma se še sploh nisem sprijaznila z vašim načinom prehranjevanja. Dolgi dve leti sem vsak večer, ko sem legla, še vedno z zaprtimi očmi videla lepo pogrnjene japonske mize. Veste, pri nas se veliko da na izgled pripravljene hrane. Na drugem mestu bi omenila vonj, šele na zadnjem pa okus pripravljene jedi. Nam lahko zaupate kakšen recept, ki bi bil sprejemljiv za naše gospodinje? Sprejemljiv? Težko bo. Japonke skrbimo, da je hrana čim bolj naravna, da ne zgubi na kvaliteti. Prav zaradi tega je hitro pripravljena, včasih celo surova. Posebna poslastica so surove ribe in posušene gojene alge. Tega tu ni mogoče dobiti. Ob novem letu je obvezno na mizi gomolj lokvanja. Veliko jedi pripravljam iz kalčkov pšenice, kaljene v temi. Ti laski so čudoviti. Posebno mesto v naši kuhinji imajo tudi bambusovi vršički, puding iz sojine moke, suhi kakiji in seveda ajda, ki jo tudi pri vas veliko uporabljate. Imamo tudi ajdove špagete. V Sloveniji jih še nisem opazila. Katero jed nam torej svetujete? Morda kakšno jed, ki ni tako zelo japonska... Rižoto bi se dalo narediti tako, kot jo jaz pripravljam. Pomembno je, da so prisotne tri barve: rdeča, zelena in rumena. Rdečo barvo naredi kuhan korenček, zeleno grah in rumeno stepeno in prepraženo jajce. Natrgamo ga na majhne krpice. Na enako velike koščke zre-žemo tudi šunko, ki je nujno potrebna pri rižoti. Popražimo čebulo. Tudi korenjček mora biti narezan na enako velike kose kot ostalo. Kuhan in ohlajen riž prepražimo na olju. Nato dodamo vse omenjeno, dekoriramo in postrežemo. Značilno za japonsko kuhinjo je tudi to, da je posebej dekorirana za odrasle in posebej za otroke. Morda vse to res ni tako zelo neumno. Rabile bi le malo več časa in dobre volje, pa bi tudi naši otroci z veseljem sedli h krožniku in prijeli za žlico... Hvala za klepet in mirno morje ob povratku na delo. Ivan Godec. Malmi Suemi pa prijetno bivanje med nami. DARINKA GRUM F" OB KONČANI JUŽNOAMERIŠKI TURNEJI IN OB IZIDU KASETE KAMNIŠKIH KOLEDNIKOV: Lepa novoletna ko-lednica na Gor j uši Kamniški koledniki in ansambel Slovenija so bili prva uradna delegacija, ki se v svojih obiskih in nastopih ni ozirala na različne nazorske opredelitve, ki so dolga desetletja ustvarjale razlike med Slovenci po svetu. Po končani južnoameriški turneji (trajala je 6 tednov), obiskali pa so Argentino, Urugvaj in Brazilijo), so Kamniški koledniki Janez Majcenovič, Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik skupaj z ansamblom Slovenija pripravili lep, s prednovolentim vzdušjem obogaten večer pesmi, ki so jih prepevali tudi Slovenci v daljni južni Ameriki. Nekoč so v božičnem času. ob novem letu. zlasti pa za »svete tri kralje« hodili vaški koledniki od hiše do hiše. prepevali stare koled-niške pesmi, voščili srečo in sprejemali darila. Pevca Rok Lap in Janez Majcenovič sta si skupaj s citrarjem Tomažem Plahutnikom prislužila ime »Koledniki izpod Kamniških planin« z recitalom sakralne glasbe v zamejskih Opčinah. Ostale pesmi so bile pesmi zvonov, hrepenenja in trpljenja in so bile obenem z veznim besedilom iz Literarne in zgodovinske zapuščine kamniških ustvarjalcev izbrane tako, da je bil recital primeren za izvajanje v cerkvah. Teh izvedb je bilo lepo število, posebno »usodna« pa je bila tista, koje koled-nike s stalno povezovalko dr. Mojco Zajčevo v novi cerkvi pri sv. Križu na ljubljanskih Žalah slišal minister dr. Janez Dular in dal pobudo za obisk med rojaki v Argentini. Urugvaju in Braziliji. Turneja brez ideoloških zadržkov Skupaj z ansamblom Slovenija so se v oktobru in novembru lani podali na pot. Prva postaja na dolgi in utrudljivi poti. polni srečanj z ljudmi, hrepenečimi po čemerkoli iz svobodne domovine, je bila Argentina. »Kako lep je občutek, ko vidiš, da celo bolj kot doma skrbijo za lepo slovensko besedo, za slovensko šolo, knjigo,« pripovedujejo vsi v en glas. Kako lep je občutek, da nikogar ne ločijo ideološki predsodki, ovire, kakršnokoli razločevanje! Pesem ne pozna ovir in vse zmore... Res! Bilo je naporno tudi po koncertih, ko so bili vsi nastopajoči deležni številnih gostoljubnih povabil, večerij. srečanj. V zgodnjih jutranjih urah končane vse družabne obveznosti - še isti dan, komaj čez nekaj ur, po vnovični vožnji na kraj novega koncerta - se je spet vse začenjalo znova. Potem pa sta bili še na vrsti Urugvaj in Brazilija. Pri realizaciji celotne turneje po tehnični strani sta nosila levji delež skupina požrtvovalnih navdušencev, zbranih v »Slovenskem kotičku« v Buenos Airesu in Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane; seveda ne bi šlo brez sodelovanja ostalih izseljenskih klubov (Prt k-murci. Beneški Slovenci, jugoslovanski in hrvaški klubi) in domov v okviru združenja »Ze-dinjena Slovenija«, kjer pripadniki slovenske povojne (politične) emigracije dosledno negujejo slovensko besedo in kulturo, kjer delujejo sobotne šole od vrtcev do srednješolskih teča- Kamniški Koledniki in pesnik Tone Kuntner na Gorjuši Dr. Tine Debeljak pri prijaznem opravilu jev. kvalitetne gledališke skupine, pevski zbori idr. Tone Kuntner o poti... »Ni mogoče izmeriti prisrčne gostoljubnosti, ki smo jo doživeli na poti po Argentini, Urugvaju in Braziliji ob srečanjih z našimi rojaki, ko smo ansambel Slovenija, Koledniki izpod Kamniških planin in jaz nosili in trosili domačo pesem in domačo besedo kot pozdrav iz naše male in mile domovine Slovenije. Kakor so jemali, tako smo dajali, se razdajali. Srečno in iskreno.« Bilo je več kot 40 koncertov, lepih in iskrenih. Kako globoko čutena je Slovencem po svetu domovina lahko razberemo iz pozdravnih besed citrarski Citi Galič in pesniku Tonetu Kuntnerju, ki jima jih je izrekel učenec ene od slovenskih šol v Buenos Airesu: Pozdravljeni, ki prihajate iz nebes pod Triglavom! Obujanje spominov na Gorjuši... Organizacijo lepega nedeljskega kulturnega popoldneva so vzeli v roke kulturni delavci KUD Miran Jarc in skupaj z gostitelji večera Kamniškimi koledniki poskrbeli za lepo remi-niscenčno prireditev o turneji med Slovenci v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Bil je večer lepih melodij, kakršne so razdajali na.turneji. Bil pa je to tudi večer dobrodošlice dr. Tinetu Debeljaku ml. (sina pokojnega slovenskega esejista in pesnika), obujanje spominov na prijazne ljudi slovenski krvi, ki so 19.000km od nas. pa vendar z nami pomenijo eno narodovo telo... Bil je to tudi promocijski večer nove kasete Kamniških kolednikov. s katere bomo melodije še dolgo časa vrteli, bil pa je predvsem večer, ko smo se ljudje dan pred novim letom v družbi vseh. ki jim ni sovraštva v srcu ob zvokih glasbe počutili lepo. V mislih s koledniki in ansamblom Slovenija z onimi, ki so s telesi sicer drugje, s srci pa v domovini. M. B. Božični koncert New swing kvarteta v Mengšu Zadnji teden preteklega leta je bil v mengeški dvorani Kulturnega doma izredno pester. Pa ne samo to, bil je. tudi zelo prijeten. Vrstile so se kulturne prireditve od New swing kvarteta do koncerta mengeške godbe, domial-sko-kamniškega simfoničnega orkestra in Božičnega voščila z Marelo in gosti. Ob vseh teh prireditvah je tudi New swing quar-tet pustil prijeten vtis v ljudeh. Koncert je bil že scensko dobro zasnovan, sam nastop omenjenih pevcev z Otom Pestnerjem pa je vselej izjemno doživetje. Pevci so izvrstni interpretatorji črnskih duhovnih pesmi in so dejansko enkraien vokalni sestav tovrstnega glasbenega udejstvovanja. To pot so pripravili koncert božičnih pesmi. Predstavljali so jih z duhovitimi verZnimi besedili in ob spremljavi instrumentalnega tria. Božične f>esmi je ustvaril preprosti človek iz globokega doživljanja Božiča in tako jih je quartet tudi predstavil. Niso pa rezultat samo našega človeka, temveč so po vsem svetu med najlepšimi biseri ljudskega ustvarjanja. V njih. ni nič zlaganega, nič ponarejenega in to vzdušje je New Svving spretno prenesel v dvorano med poslušalce, ki so koncert pozorno spremljali in tudi zavzeto sodelovali. Navdušenje poslušalcev je dokazalo da si Meng-šani še želijo takšnih in podobnih prireditev, saj so prijetna poživitev v sicer pustih zimskih dneh. Organizaioi 'uožičr.cga koncerta z New svvingom je bila Krajevna skupnost Mengeš. Dvorana je bila razprodana že pred samo prireditvijo. Njen pokrovitelj je bil Brigita Market iz Mengša. »Kovač« ZASEBNO GOSTINSKO PODJETJE J & AS V JARŠAH Prebujena jarška gostinska Trnuljčica V Zgornjih Jaršah 21a- v prostorih nekdanje restavracije INDU P LATI, kjer je bilo nekoč že živahno družabno središče Domžalčanov, sta Jože in Aleksander Skok oživila bogato gostinsko ponudbo, za katero skrbi 16 zaposlenih. Kaj ponujajo? - vrhunske gostinske storitve v restavraciji s 160 sedeži - prenočišča v 9 sobah z 19 ležišči (2 apartmana) - veliko parkirišče Nekdanja restavracija 1N-DUPLATI (na prostoru za tovarno) je bila dolga leta nekako v ozadju, saj ni bilo ne prave postrežbe ne prireditev, po katerih so bili v Jaršah znani. Po 10 ali celo več letih so letos spet prvič pripravili silvestrovanje z bogato ponudbo za ne predragih 385.00 din. Za ta denar so gostje, ki so se spet odločili, da preživijo novo leto v Jaršah, dobili: aperitiv. Silvestrski krož- nik, krepko juho z mesnimi cmočki. ramstek z gobami, nadevani puranov zrezek, pe- čeni svinjski hrbet, sirove štrukeljce, korenček na maslu, sezonsko solato, sladoledno torto s smetano, kavo in golaževo juho. V restavraciji pripravljajo malice (tudi za dostavo), vendar imajo ob velikih kuhinjskih zmogljivostih na voljo še kapacitete. Odprto imajo vsak dan med 6. in 22. uro, ob nedeljah pa ponudijo le pijačo med 8. in 22. uro. Prizadevajo si, da bi čimprej lahko ponudili tudi nedeljska kosila. V lepem, čistem in urejenem okolju mestnega obrobja je pravo mesto za poslovna srečanja, prezentancije, poročna kosila in druge priložnosti, ko se zbere več ljudi. V največjem prostoru lahko naenkrat postrežejo 100 in več ljudi. Prizadevajo si, da bi z družabnimi prireditvami in gostinsko ponudbo obogatili različne termine, ko ljudje iščejo zabave (pust, dan žena, 1. maj) ter na ta način spet vrnili življenje tja, kjer je nekoč že bilo - v Jarše. Sicer pa: dovolj besed' Pokličite jih: 721-476. Prav je, da jih omenimo • • • Zdaj, ko se je po plebiscitnem direndaju, ko so odpokale vse božične in novoletne petarde, vse umirilo, (če se je) ko so bleščice varno spravljene za prihodnje leto, če jih je sploh kaj ostalo, ko po potici diši le še v skritih kotih, kaj radi zbiramo vtise, kako in kaj smo vse doživeli. Vse kar nam življenje prinaša, pa doživljamo vsak po svoje. Tako tudi prireditve, ki smo jim bili priča pred novim letom. Vsak s svojimi očmi in mislimi. Novo spremenjeni časi, nove oblike, ki jih nismo vajeni. Demokracija. Prvi so z velikim pogumom in še večjo voljo in malo izkušnjami začeli Krščanski demokrati, z Miklavžem, ki jim je imenitno uspel. Razen nekaj malenkosti, ki niso omembe vredne in jih opazi samo sitnež kakršen sem jaz, je prireditev povsem uspela in navdušila toliko otrok in odraslih, da se je v domžalski Hali trlo in gnetlo kot v panju. Koliko je bilo garanja za tehnično pripravo dvorane vedo samo Miklavževi angeli in par-keljni iz Škocjana. Ogromno dela iz ljubezni do gledališča. To je bilo gledališče v takih dimenzijah, ki ga zmorejo samo v Škocjanu, z »Miklavžem« na čelu, seveda. Preprosti ljudje so prireditev sprejeli nadvse pozitivno. Običaj je bil dolgo zavrt, bil pa je v ljudeh in doživeli so ga z vsem sijajem. Vodilnih pa nič. Preveč je Luciferjev vmes, pa bi se ne počutili dobro, pa tudi videl bi jih lahko kdo. Prireditev je odlično uspela. Čestitamo. Nič manjšo ali še večjo pozornost zasluži prireditev »Božično voščilo« v organizaciji in izvedbi ansambla MARELA iz Mengša. Pozna se, da so Marelarji profesionalci v vseh ozirih. Vedo kaj hočejo. Z njimi je prijetno delati. Strokovnosti so se naučili v tujini, pa tudi doma se s številnimi nastopi neprenehoma izpopolnjujejo. Z »Božičnim voščilom« so dokazali, da narodna glasba ni samo polka in valček, ampak še kaj drugega. Presenetil je skrbno izdelan scenarij in voditelj Franc Pestot-nik, ki smo ga vajeni gledati in poslušati kot Podokničarja. Na »Božičnem voščilu« je šel po Loj-trci kvalitete precej klinov višje. Govoril ni preveč in ne premalo. Vsa prireditev sploh ni bila tako božično obarvana, razen na koncu, da bi se jo Luciferji, ki jih tudi tokrat ni manjkalo, bali'. Govorimo o »voščilu« v Domžalah. Kako je bilo v Mengšu ne vem. Videl sem nešteto nastopov, vsemogočih, pa me zlepa katerikoli ni tako navdušil kot »božično voščilo«. Od reklame, scene, razsvetljave, skrbno izbranih gostov, odlična pevca, ki sta dvorano spravila na noge, da o brezhibnosti instru-mentalistov ne govorim. Vse su-per, zame seveda. Ni pa to strokovna ocena. Najboljše merilo in ocena je občinstvo, ki ga je bila polna dvorana. Prepričan sem, da je strašno debel led prebit in da ni vseh greh kar je lepo in doživeto, da bodo pogumni in sposobni obudili še marsikaj, skoraj že pozabljenega. Za te, zgoraj omenjene sploh ne dvomim, da bodo šli naprej. Pa so še drugi. Veseli bodimo, da je med nami toliko sposobnih ljudi, da se še zavedamo ne, da znajo ljudi kulturno zabavati in jim nuditi vseh vrst umetniške užitke. Imamo zagnane ljudi; spoštujmo jih! Andrej Zaje MARGINALIJE NAŠE VASI: Turaše, moja vas Spoštovane bralce naj kar na začetku opozorim, da ta zapis ni nobena domača naloga, niti reklama za blago, ki se slabo prodaja. To bo le nekaj utrinkov iz življenja vasice na obrobju »velemesta« Domžale. Turnše kot kraj v glavnem poznate kot smučarsko središče; brez snega, seveda. Vendar pa letos ne ho tako, kot nekaj let nazaj, saj so se dušebrižniki SC Turnše že pogovorili z »zgornjo« oblastjo in sneg sigurno bo! Vlečnica vas že čaka, pa proga tudi. Če pridete v mojo vas z leve ali desne, vas ob robu cestišča pozdravi ljubek kozolček, na katerem je napis »TURNŠE«. Ta stvarca je praktična, saj označuje ime kraja z njegovih lat pa občani lahko kradejo koruzo, ki tam visi. Vaški dušebrižniki so pri vstopu v vas, ob gradu Črnelo izkopali staro živo mejo, ki je v sebi in za seboj skrivala mnogo tistpga, kar ni za gledat. Namesto stare bodo posadili novo. ki bo menda prekašala tudi tiste iz Volčjega potoka. Temu se reče »pravi vaški turizem« ... Pa imamo v naši ljubi vasici še več turističnih delavcev, ki skrbijo, da je naša vas nekaj posebnega. To so ovčke in njihovi varuhi, ti slednji so republiko Turnše zaplankali in oplankali z leseno ograjo, ki slučajno turistu nazorno pokaže, kje nima kaj iskati... So pa ti naši ovčarji tudi odlični gradbinci. Za svoje ovčice ti zgradijo most čez vodo. seveda na »svojem« kjerkoli hočejo. Za tako aktivnost so jim seveda posebej »hvaležni« vaš-čani sosednje vasi Češenik. Ko je ob zadnjem večjem deževju imela Rovščica premajhno strugo, je zalila podivjana voda ovčarske pašnike. Ovce so iz svojih staj na vso stvar prav žalostno gledale, še bolj pa so bili žalostni prebivalci graščine Češenik, katerim je stanovanja zalivala voda. Prenizek »ovčarski most« se je namreč zamašil in voda si je izbrala novo strugo. V vsej stvari pa le ni bilo tako slabo. Nekateri občani Češenika so se modernizirali. Dobili so avtomatske iz-plakovalnike. Ti so jim ob vodni ujmi počistili hleve, oprali noge živini, gnoj raznesli po travnikih. Sreča v nesreči? Nesreča? Nesreča pa so orači EMONE, katerim noče nihče povedati, da pločniki in ceste niso obdelovalna površina, pa jih fantje zato veselo orjejo. Naša slavna asfaltirana cesta pa bo zaradi takega ravnanja kmalu fuč. Prejšnji predsednik KS Dob je sicer obljubil, da bo... Konec jamranja. Obiščite nas pozimi, za poletje pripravljamo presenečenje! Jamral je Tone STARE Na memorialu Iva Sonca 90 zmagal Vide Vavpetič Dobrih devet let je že od smrti dolgoletnega predsednika Šahovskega društva Domžale Iva Sonca, v njegovo počastitev pa je ob koncu minulega leta potekal že 9. spominski turnir. Večina udeležencev turnirja se še dobro spominja neumornega šahovskega delavca. Prav v Času njegovega predsednikovanja je bilo SD Domžale ne le med najboljšimi v Sloveniji, temveč tudi v samem Končni vrsti red: 1. Vavpetič 7. 2. Karnar 6,5, 3. Ivačič 6,5, 4. Srebernič 6, 5. Lorbek 6, 6. Petek dr. Peter 5,5, 7. B. Osolin 5,5, 8. Saradjan 5,5, 9. Zupančič 5,5, 10. Dolinar5, 11. B. Skok 5, 12. Nikolič 5 13 Kraopli d S 14 Zlata plaketa za AMD Domžale Ekipa motoristov AMD Domžale je bila lani že tretjič zapored najboljša na cestno hitrostnih dirkah za prvenstvo Jugoslavije. Med posamezniki imajo kar štiri nove državne prvake. Janez Pintar pa je za petkratni naslov prvaka prejel Zlato čelado. Obe odlikovanji pa sta najvišji priznanji AMZJ za ekipe in posameznike v avto-moto športu. V nekoliko okrnjenem državnem prvenstvu so domžalski tekmovalci že tretjič zapored osvojili največ prvih mest med posamezniki in tako tudi že tretji naslov ekipnega državnega prvaka zapored, za kar so prejeli tudi ZLATO PLAKETO. V razredu do 60ccm je bil že drugič zapored najboljši Igor Jerman, v razredih do 80 in 125 ccm pa je bil najuspešnejši Janez Pintar. Martin Šraj je še naprej nedosegljiv v razredu do 250 ccm in štirikratni prvak. K velikemu uspehu je pripomogel še Daren Di-mitrijevič v razredu do 750 ccm in seveda še ostalih devet tekmovalcev društva. Z nekaj smole v držav- nem prvenstvu pa je bil uspešnejši v mednarodni areni Gregor Goreč, ki je osvojil dve točki za evropsko prvenstvo na dirki v Monzi. Lani, po nekaj uspešnih izvedbah dirk za državno prvenstvo, Domžalčani niso bili organizatorji tekmovanja. Za letos pa nam je gospod predsednik AMD Domžale Peter Verbič razkril svoj ambiciozni načrt tekmovanja. Kot predsednik republiške komisije za cestne moto dirke si po 20-letnem premoru močno prizadeva za oživitev cestnih moto dirk v samostojni Sloveniji. Za prvo dirko slovenskega prvenstva, ki bo maja, je že zagotovljena tekmovalna steza na aerodromu Portorož v Sečovljah. Pogovori potekajo tudi s kamniškim sekretarjem za notranje zadeve, da bi pripravili slovensko gorsko prvenstvo na Črnivec. Konec septembra pa bo zadnja dirka za prvenstvo Jugoslavije; po vsej verjetnosti bo na letališču Maribor v Hočah. Stane Benkovič Firma FE-GO je eden od stebrov uspešnega dela tekmovalcev v AMD Domžale. Na fotografiji: (z leve) oče Franc Goreč, sin - tekmovalec Gregor Goreč in mehanik Franc Žabnikar. Član AMD Domžale Martin Šraj je v kategoriji do 250ccm osvojil že štirikrat naslov državnega prvaka Jugoslavije. FELJTON: SILVO KARO IN JANEZ JEGLIČ S POTI V HIMALAJI: Naša pot na Baghirati 111. 77. avgusta 1990 pristanemo v zgodnjih jutranjih urah na letališču Indira Gandhi v New Delhiju zdravnica Mojca Zaje ter plezalca Alpinističnega odseka Domžale Janez Jeglič in Silvo Karo. Naš cilj je Garwalska Himalaja, natančneje: 6454m visoki BhagirathiJII. V njegovi mogočni, 1300m visoki, pretežno previsni zahodni steni nameravava z Janezom splezati prvenstveno smer. Iz Indije naj bi po končanem vzponu odpotovala še v Nepal, kjer bi se v baznem taboru pod Everestom priključila odpravi Alpe Adria. Na voljo imava dva meseca časa. Bova zmogla? Za nama je leto dni načrtnih intenzivnih priprav in več kot deset let izkušenj na vseh področjih alpinizma. Z osemtisočaki sva že imela opravka, tekoče obvladava deveto težavnostno stopnjo, za nama pa so tudi najtežji vzponi v patagonskih gorah; med njimi izstopa kot biser južna stena Ceno Torreja, ki naju tudi najbolj spominja na zahodno steno Bhagirathija III, le da leži ta nekaj tisoč metrov više. Franc KOŠAK - TVD Partizan Domžale prejema srebrno Bloudkovo značko. Srečanje teles-nokulturnih delavcev_ Vsakoletno srečanje Telesnokulturnih delavcev in vrhunskih športnikov je za nami. Tokrat smo se srečali 21. 12. 90 v gostišču Repovi. Sprejem in srečanje je organiziral Odbor za telesno kulturo pri SO Domžale, ki je prevzel dela nekdanje Telesnokulturne skupnosti in komisije za podelitev priznanj telesne kulture. Vse prisotne sta pozdravila predsednik Odbora za telesno kulturo pri SO Domžale - g. Jože ZEVN1K in podpredsednik IS Občine Domžale - g. Franci JU-HANT, za kulturni del programa pa so poskrbeli pevci Stobljanskega okteta, ki so stalni gostje te tradicionalne prireditve; tokrat je bila ie štirinajstič zapored. Na podlagi kriterijev in normativov so telesnokulturne organizacije, društva ter komisije za šport v KS in delovnih organizacijah posredovali predloge za podelitev priznanj, plaket in Bloudkovih značk za leto 1990. Priznanja, plakete ter Bloudkove značke za leto 1990 so prejeli: PRIZNANJA: .Dušan KOPLAN. Srečo RIHTAR, SMUČARSKI KLUB IHAN, Branko NOVAK - Smučarski klub TR-MIT Moravče. Stane MAROLT - Smučarsko društvo Mengeš. Moška odbojkarska ekipa LEKA, Dušan CE- RAR - Planinsko društvo Domžale - AO, Bojan PETERKA, Tina KOŠIR, Vesna BOBEN. Žiga JERE. Rok FLORJANC in Miha MUROVEC - Smučarsko društvo Domžale. BRONASTE PLAKETE TELESNE KULTURE: Ivan MAL, Vinko STUPICA, Uroš PETERKA - Smučarski klub TERMIT Moravče, Tone GOSTIŠA, Bojan BURNIK. Marjan SKOK - Smučarsko društvo Mengeš, Miroslav AVBELJ - PD Domžale, Klemen KOČAR - TAK Domžale, KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK, SMUČARSKI KLUB TERMIT MORAVČE - ekipa pionirjev, Andrej PERNE - Strelska družina Trzin, Anja ŠETINA. Saša GRMEK. Aleksandra MOHAR, Matej DRAŠČEK, Saša SLANC - Kotal-karsko drsalni klub Domžale. Tatjana CERAR. Tomo VIRK - Planinsko društvo Domžale. SREBRNE PLAKETE TELESNE KULTURE: Franc GABRIČ - TVD Partizan Domžale, Marjan TANCIK - \KJ Domžale, Ivo GUDLIN - Smučarski klub Ihan, TRGOVSKO-GOSTINSKO PODJETJE »NAPREDEK« DOMŽALE, Janez BURNIK - Nogometni klub Mengeš, Bojan HRIBAR - Smučarsko društvo Mengeš, Simon JEMC, Marko CERAR, Jože KLO-PČIČ, Franc KLEMENC, Damjan ČAMŽEK - TAK Domžale. Primož PETERKA - Smučarski klub Termit Moravče, Matjaž ČIK - st. - KK Krumperk, STRELSKA DRUŽINA TINE KMETIC TRZIN - ekipa mladink, ekipa članov in ekipa članic. Boštjan KRALJ - Strelska družina Trzin, Marjan KOVIC - Strelska družina Domžale. ZLATE PLAKETE TELESNE KULTURE: NOGOMETNI KLUB »INDUPLATI« Jarše. Damjan BARIČ - AK Domžale. Matjaž ČIK - ml. - KK Krumperk, ekipa AMD Domžale, Martin ŠRAJ, Daren DIMI-TR1JEVIČ, Janez PINTAR, Igor JERMAN - AMD Domžale. STRELSKA DRUŽINA TINE KMETIC TRZIN - ekipa mladincev, Irena PERNE - Strelska družina TRZIN. Violeta MORDEJ - Kotalkarsko drsalni klub Domžale, Simon KOVIC - Strelska družina Domžale in ekipa KOTALK ARSKODRSALNEGA KLUBA DOMŽALE. BLOUDKOVE ZNAČKE V LETU 199« SO PREJELI: Marjanca LAVRIČ - TVD Partizan MENGEŠ - bronasta Dragan ŽIVULOV1.Č - LEK Mengeš - srebrna Franc KOŠAK - TVD Partizan DOMŽALE - srebrna Jakob REVN - NAPREDEK Domžale - srebrna Mica FLERIN - TVD Part. DOMŽALE - srebrna Stanko VRHOVEC - st. - AMD DOMŽALE - zlata Marjan GOLOB - st. - TVD P. MENGEŠ - zlata Odličja telesne kulture za leto 1990 je podelil predsednik odbora za telesno kulturo pri SO Domžale - g. Jože ZEVNIK. Ob voščilu za uspešno leto 1991, so si vsi prisotni zaželeli, da bo jubilejno 15. srečanje pripravljeno širše in sicer v dvorani komunalnega centra, kot so bile prireditve oziroma srečanja v preteklih letih. MARJAN GORZA Azijska vročina in časovna stiska nas prisilita, da skupaj z zveznim oficirjem Hemant Bobrom že drugi dan po prihodu v New Delili zapustimo indijsko nižavje in se preko visokih prelazov z neštetimi serpentinami odpravimo do vasi Gangotri na nadmorski višini 3300m. kjer se tudi konča cesta. Dva dni kasneje postavimo bazni tabor na planoti Nan Dan Ban na levem robu ledenika Gangotri. Aklimatizacijo in ogled stene združiva s transportom opreme pod zahodno steno Bhagirathija III. Po krajšem počitku v bazi 27. avgusta vstopiva v steno: popoldan je za nama že približno 450m stene in pripravljava se na bivak. Vendar nesreča nikoli ne počiva: doleti naju. ko se spraviva v visečo posteljo. Svedrovec, na katerega je ta pritrjena, se odlomi, midva pa obvisiva meter niže na klinih in nemočno opazujeva, kako se po steni kotalita hrana in plezalna oprema. Misel na nadaljevanje vzpona morava opustiti, vendar lahko zaradi padajočega kamenja v spodnjem delu stene sestopiva šele naslednje jutro. Po kratkem počitku v bazi sva l". septembra spet pod steno. Ves dan poležavava in opazujeva mogočno gmoto nad seboj. Po levem boku stene poteka španska smer. po desnem škotska; centralni del je še hepreplezan. Prekladava in prebirava hrano ter opremo: biti morava čim lažja. Računava na sedem dni plezanja. Zvečer imava pripravljeno transportno vrečo in en nahrbtnik. Kot vedno pred velikimi vzponi tudi tokrat večji del noči prebediva in neprestano pogledujeva na uro. Napetost je velika. 2. septembra zgodaj zjutraj vstopiva v steno. Nevarnosti njenega spodnjega dela zdaj že dobro poznava. Preplezati ga morava preden naju dosežejo sončni žarki, kajti tedaj se tu prične prava kanonada vode, ledu in kamenja. Začetno ledišče hitro premagava, počasneje pa gre potem v težki kombinirani steni, saj morava za seboj vsakič potegniti nerodno transportno vrečo. Po osmih raztežajih si urediva bivak v višini zadnjih jezikov ledu. Ko se nameščava v visečo posteljo, je vrh Bhagirathija še ožarjen od zahajajočega sonca. Voda, ki je še pred kratkim žuborela po steni, pod pritiskom večernega mraza onemi. Od tu naprej postane stena previsna. Naslednjega dne sva težja za tovor snega in ledu: stena je od tega mesta dalje suha in potrebno tekočino lahko dobiva samo iz ledu. Začneva s plezanjem. nadaljevanje prihodnjič ZA KNJIGO REKORDOV: Kdo sta najmočnejša Slovenka in Slovenec? V petek, 1. februarja TEN-TEN pripravlja skupaj z radiom GA-GA in Knjigo slovenskih rekordov, ki jo ureja novinar Matjaž Kranjec, tekmovanje za izbor najmočnejše Slovenke in Slovenca. Pri prireditvi bodo sodelovali tudi ansambel POP CORN in plesna šola PANDORA. Prireditev bo v teniškem prireditvenem centru Domžale v petek, 1. februarja, pričela pa se bo ob 16. uri. B. Dobrovoljc Dobrih devet let je že od smrti dolgoletnega predsednika Šahovskega društva Domžale Iva Sonca, v njegovo počastitev pa je ob koncu minulega leta potekal že 9. spominski turnir. Večina udeležencev turnirja se še dobro spominja neumornega šahovskega delavca. Prav v Času njegovega predsednikovanja je bilo SD Domžale ne le med najboljšimi v Sloveniji, temveč tudi v samem jugoslovanskem vrhu. Če ob tem poudarimo, da je Jugoslavija že vrsto let šahovska velesila, to nedvomno veliko pomeni. Letos se je memoriala Iva Sonca 90 udeležilo 28 šahistov in šahistk iz Ljubljane. Kamnika. Litije in Domžal. Tudi tokratni turnir je bil razmeroma močan, saj so na njem nastopali trije udeleženci z zadnjega slovenskega članskega prvenstva (Ivančič, Srebernič in Vavpetič). Med šahisti je bilo 14 mojstrskih kandidatov in ženski šahovski mojster (Pavla Košir). Velja tudi poudariti, da Vlado Ivačič že vrsto let igra na mojstrski ravni, ima tudi zelo visok rating, čeprav formalno nima mojstrskega naslova. Na turnirju so sodelovali tudi mladinci in mladinke, tako da so nastopile pravzaprav vse generacije. Na šahovskem srečanju so veljala pravila aktivnega šaha, kar pomeni, da sta bili za vsako partijo odmerjeni dve uri (1 ura časa za vsakega igralca). Odigrali so 9 kol po švicarskem sistemu, po jugoslovanski izboljšani krožni varianti. Turnir je potekal pod pokroviteljstvom Papirnice Koli-čevo in TKS Domžale. Borbeni igralci Tekmovanje je bilo zelo borbeno, pri čemer je že tradicionalno dobro igral Vide Vavpetič, ki se očitno »na domačih tleh« zelo dobro počuti. Kadar potekajo turnirji v Domžalah, ga praviloma vedno najdemo v samem vrhu. Prvo mesto si je priboril praktično že kolo pred kon- cem, tako da je kljub porazu prav v zadnjem kolu z Ivačičem slavil končno zmago. Nadaljnji vrstni red je bilo pričakovati. Zelo dobro se je odrezal veteran Rihard Lorbek, ki bi se lahko z nekoliko več sreče znašel povsem na vrhu tabele. Od ostalih udeležencev velja omeniti mladinca Damjana Dolinarja iz Most pri Kamniku, ki je zasedel odlično deseto mesto, pa tudi pionirko Petro Ipavec iz Kamnika, ki je skupaj s Koširjevo osvojila 4 točke, kar je v močni zasedbi lep uspeh. V sklepnem delu je po nekoliko slabšem začetku končni izkupiček popravil Peter Zupančič, medtem ko je Bogdan Osolin ob odličnem uvodu ob koncu nekoliko popustil. Končni vrsti red: 1. Vavpetič 7, 2. Karnar 6,5, 3. Ivačič 6,5, 4. Srebernič 6, 5. Lorbek 6, 6. Petek dr. Peter 5,5, 7. B. Osolin 5,5, 8. Saradjan 5,5, 9. Zupančič 5,5, 10. Dolinar5, 11. B. Skok 5, 12. Nikolič 5, 13. Kragelj 4,5, 14. Lagudin 4,5 itd. Šahisti z enakim številom točk imajo višjo uvrstitev zaradi boljšega rezultata proti zmagovalcem. Tekmovanje je zgledno sodil republiški sodnik Stane Laznik. Ob vsem zapisanem velja pohvaliti zanesenost organizatorjev Šahovskega društva Domžale, ki kljub težavam pri zagotavljanju finančnih sredstev, vsako leto organizirajo v Domžalah najmanj en šahovski turnir. Nasvidenje torej na 10. jubilejnem turnirju v spomin na Iva Sonca, velikega ljubitelja šahovske igre, ki se je v svojih časih dobro zavedal, da brez široko razvejanega dela in finančne podpore ni šahovskih uspehov. JOŽE SKOK Treking v Nepal V osrčje himalajskih gora prav do baznega tabora pod Mount Everestom Treking organizira Planinsko društvo Domžale. Čas odhoda bo predvidoma v začetku aprila, trajal pa bo od 23 do 25 dni. Predvideni stroški bodo znašali cca 800 USD - povratna letalska karta. Vse nadaljnje stroške plačuje vsak sam, so pa približno od 600 do 700 USD. Treking bo vodil naš izkušeni himalajec SILVO KARO. Število je omejeno do 15 kandidatov, zato prosimo, da se čimprej prijavite na naslov: Vse informacije po telefonu (061) 713-995 (Silvo Karo). V tem času si bomo ogledali: - glavno mesto Nepala Kath-mandu in okolico PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE p.p. 2 61230 DOMŽALE (sporočite naslov in telefon) - nepalsko predgorje na poti do baznega tabora pod Everestom - znano šerpovsko vas Namche Bazar - najvišje in najlepše gore sveta (Ama Dablam, Nuptse, Lotse, Everest...) - med vračanjem domov pa še glavno mesto Tajske Bangkok, mesto neštetih svetišč, palač, templjev in svojevrstnega nočnega življenja. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 5 MINUT S ŠPORTNIKOM: Srečo Vrbovec, prvak v avtokrosu Srečo Vrhovec, naš znani avtoklepar, športnik, javni delavec je doma iz Moravč, pravzaprav z Limbrske gore. Avtokleparskega poklica se je izučil v Avtoservisu, bil nekaj časa zaposlen v tem kolektivu, nato pa se je preselil v IMP. Naposled se je lotil obrti, kot zasebni avtoklepar je bil obrtnik v tem poklicu kar nekaj let, ko se je oprijel za krajši čas avtoprevoz-niškega poklica. Lotil se je tudi kovinoplastike, nazadnje pa je leta 1981 odprl specifično, za ekologijo zelo pomembno dejavnost - odpad avtomobilov. To je njegova dejavnost še danes. Malo manj kot obrtnika, nosilca dejavnosti avtoodpada, pa poznamo Sreča Vrhovca kot znanega in uspešnega športnika. Tudi ta njegova dejavnost je povezana z avtomobili. Srečo je zelo uspešen športnik v panogi avtokrosa. Na predstavitvi tekmovalcev vedno pripravijo tudi uradni defile. Tako je bilo tudi na dirki za YU pokal v Dolnjem Miholcu. Vsakič sta poleg tekmovalca prisotna tudi dva mehanika, ki ju mora imeti s sabo na tekmovanju vsak tekmovalec. Tako sta sodelovala tudi na dirki v Spodnjem Miholcu (na sliki). Kje vse deluješ, kaj vse počneš, česa vsega si član? Najbolj sem seveda povezan v športne dejavnosti. Tako sem dejaven v Avtocross clubu Kamnik, delam med koliškinii budničarji, sem član lovske organizacije, član oz. sponzor balinarjev, kolesarjev, šoferjev in avtomehanikov, nogometašev, lastnikov BMX koles, član lastnikov jeepov; to je združenje treh držav: Jugoslavije, Avstrije, Italije. Sicer pa delujem tudi v Svetu KS Toma Brejca. Kdaj si se lotil avtokrosa in kakšne uspehe si doslej dosegel? Prva dirka, ki sem jo vozil, je bila v letu 1986 v Tunjicah (drugo republiško tekmovanje v Slovertiji). Kar šlo je! Bil sem med prvimi, to pa je bila vzpodbuda za naprej. Eden tistih, ki so dali velik delež k začetkom tega športa in razvoju dejavnosti je bil pokojni Lado Burja s Homca, drugi tak steber pa je bil domačin Drago Vrhovnik iz Tunjic. Dejavnost avto- čanjih ni bilo. Upam, da bo tako tudi vnaprej. Ali je za ta šport v Sloveniji veliko zanimanja? Kar precej. Za ta šport se zanimajo marsikje, z njim pa se ukvarjajo v Lenartu, Orehovi vasi, Domžalah, Kamniku, Tinjanu. Center tega športa pa je gotovo v Tunjicah kjer so zanj tudi najboljši pogoji. Imaš še kakšno posebno veselje? Seveda, zelo rad imam narodne noše. Pa muzika je tudi moje veselje. Pravzaprav vsi igramo kak inštrument; sin Gregor igra harmoniko, hči Sabina citre, žena tudi igra na frajto-narico. Sam pa tudi kdaj rad raztegnem meh ali pihnem v bariton... Kakšni pa so avtomobili, ki jih uskladiščiš - in se tako ne znajdejo na odpadih v naravi? Od fičota do mercedesa vse to se znajde na mojem odpadu avtomobilov. Seveda je največ avtomobilov iz Zastavinega programa, saj je teh vozil tudi največ na cestah. Vozila tudi Srečo Vrhovec ob množici pokalov in priznanj, ki jih ima v vseh prostorih hiše toliko, da jih uradni fotograf ni mogel vse spraviti na sliko. krosa sta po vzoru avstrijskih vrstnikov začela prav ona. Moj prvi avto za tekmovanje je bil izdelan v domači delavnici, z obilico lastnih idej, z originalnimi konstrukcijskimi in tehničnimi rešitvami. Po videzu je bil podoben temu, ki ga vozim danes. Od prvega tekmovanja, ko sem se šele spoznaval z zakonitostmi vožnje, sem nabiral izkušnje, pa tudi nagrade, priznanja in titule... O njih govori nekako 40 pokalov. Koliko je bilo vseh nastopov? Mnogo, vseh se tudi ne spomnim. Nastopal sem na republiških, medrepubliških, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Najvrednejši dosežek je bil Letošnji naslov državnega prvaka - ŠAMPION YU v avtokrosu. Sicer pa sem osvojil tudi nekaj republiških naslovov in kar nekaj zmag tudi v Avstriji. Si se že kdaj obrnil okrog? Seveda, to spada k temu športu. Tekmovalci v avtomobilih smo seveda zaščiteni. Prevračanje je lahko nevarno le, če pride do preskoka elektrike oz. do požara. K sreči doslej nesreč s poškodbami pri prevra- razstavljamo in tako lahko ponudimo obilico rezervnih delov v lastnem skladišču. Vsi deli so obnovljeni in testirani. Veliko teh stvari, ki jih občani iščejo, se v trgovini ne dobi, tu pa so celo veliko cenejši. Tako rezervne dele po naročilu celo pripravimo. Kaj bi še lahko storili za ekologijo? Sam sem največji nasprotnik svi-njanja v naravi. Posedujem vso potrebno mehanizacijo, da bi naravo v celoti očistil starih avtomobilov, hladilnikov, štedilnikov in drugih odpadkov - samo vzpodbuda za to pa je tudi potrebna! Za take ljudi, ki bi to delo opravljali v posebnem davčnem pristopu. Ker pa tega posluha ni. bo žal narava, reke, gozdovi, obrežja še dolgo zasvinjana. Škoda, ali ne? Kako pa naprej? Kakšne so tvoje želje? Zdravja si želim, uresničitev tek-movalnin ambicij, večjo skrb za okolje: tako posameznikov kot tudi družbe... V tej želji sem žal že kar malo otopel... Košarkarski klub Domžale vabi na tradicionalno PUSTOVANJE ki bo v soboto, 9. 2. 1991 in v torek, 12. 2. 1991, obakrat z začetkom ob 20. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Ob prijetni glasbi bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo ter številne lepe nagrade. Vstopnice lahko kupite v hali KC - pisarna ZTKO Domžale v soboto, 2. 2. od 10. do 12. ure in nato od 4. 2. do 8. 2. 1991, vsak dan od 16. do 18. ure. VLJUDNO VABLJENI! SPOROČAMO lali oglasi SERVIS šivalnih strojev Tine Klančar, Vir, Čufarjeva 6, Domžale, telefon: (061) 723-324. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. POLAGANJE, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: (061) 722-225. GARSONJERO v Mengšu, 28m2, prodam. Telefon: (061) 612-780. ŠIVAM za močnejše postave. Naslov v uredništvu. GARAŽO vzamem v najem. Pokličite po telefonu št.: 722-404, od 15. do 18. ure. OPRAVLJAM pedikerske storitve na svojem oziroma vašem domu. Telefon 713-165 popoldan. PRODAM! Kolerabo, korenje, dvobrazdni plug vvoltov, BMW motor 250, letnik 1950. Topole 17, Mengeš. TENIŠKO društvo išče mlajšega upokojenca za vzdrževanje teniških igrišč. Informacije na telefon: 737-349 po 20. uri. MLAJŠA upokojenka išče zaposlitev. Lahko tudi na domu, kjer imam prostor. Ponudbe na telefon: 739-201. V MENGŠU nujno iščem varstvo za 10-mesečno deklico v dopoldanskem času. Telefon: 737-638. AVTO SOLA MIKANEC d. o. o. DOMŽALE, Ljubljanska 102 S 061/721947 organizira tečaj cestno prometnih predpisov in prve medicinske pomoči OŠ Šlandrove brigade. Bistriška 19, Dom- Cena tečaja CPP je 350,00 din in tečaj PMP je 200,00 din. Prijave sprejemamo do 11. februarja 1991 po telefonu 721-947 ali v sprejemni pisarni na Ljubljanski 102 (bivša zgradba policije) in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure. Prav tako prijavljamo naše kandidate za zdravniški pregled, kjer pridobijo ustrezno zdravniško spričevalo. Po končanem tečaju CPP kandidati lahko takoj pričnejo s praktično vožnjo na vozilih: Renault 5 Campus ali Renault 5 Turbo diesel. Pridite, prepričajte se in ocenite naše sposobnosti! MENGO, d.o.o., Računalniški inženiring, inovacije, proizvodnja in storitve znanje danes, za jutrišnji uspeh večerno računalniško izobraževanje MENGO, d.o.o., RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN INOVACIJE organizira naslednje tečaje računalništva v poznih popoldanskih in večernih urah: 1. A. (4) UVOD v osebno uporabo računalnika doma (predhodno znanje ni potrebno). 1. B. (6) RESNA osebna uporaba računalnika doma in na delovnem mestu (za urejanje osebne in delovne korespondence in podatkov). 2. B. (7) TABELE za tiste, ki hočejo pregledno obvladati številke/spiske. 2. C. (9) POSLOVANJE z uporabo računalnika (za obrt- nike in podjetnike). 3. B. (7) KRMILJENJE strojev in spremljanje procesov z računalnikom. 3. C. (9) PROGRAMIRANJE PLC kontrolerjev za krmiljenja strojev. Pomen znakov: Številke za področje uporabe računalnika: 1. osebna, 2. poslovna. 3. tehnična. Črke A, B, C pomenijo stopnjo zahtevnosti. V oklepaju je cena tečaja za eno šolsko uro. Kraj: Osnovna šola Mengeš, I. nadstropje, kabinet št. 9 Čas: od ponedeljka do petka v terminih od 17.-21. ure, skupaj po 16 oz. 32 šolskih ur. Cena: od 4-9 DEM na šolsko uro. Za zaključene skupine od 8-12 udeležencev po dogovoru. Prijave: tel./fax. 061 737160 ali pismeno MENGO, Hribarjeva 35. 61234 Mengeš. Navedite oznako tečaja, priimek, ime, naslov ali telefonsko številko. Pričetek: Takoj ko se prijavi 10 udeležencev v posameznem terminu. Obveščam vse gospodinje, da si lahko sposodijo stroj za čiščenje talnih oblog (itisonov, tapisonov) tudi v Domžalah in to v butiku INTIMA, Ljubljanska cesta v SPB-1. Vse informacije in naročila po telefonu vsak dan od 18. do 20. ure. Telefon: 0601-62-380. razvojni zavod domžale, po. 61230 domžale, ljubljanska 76 n.c.: 061/721-919, 722-022, 723-378 Kdo bo kupil lokal v Trzinu? > Cenjene kupce obveščamo, da Imamo na voljo še nekaj lokalov v Izmeri 48,8 m", ki jih. bomo gradili na lokaciji STARE EETONARRTE V TRZINU. Zainteresirane poslmo, da se za nadaljnje informacije oglasijo v prostorih Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76/11 ali po telefonu 713-781. PREDSTAVLJAMO STORITVENIM: JANEZ CAR Lepotilni salon za »Francoze« Prehod v novo desetletje in seveda v leto 1991 je za zasebnika Janeza Carja iz Mengša zagotovo eden največjih mejnikov v njegovem življenju. Po dolgoletnih prizadevanjih se je končno preselil v novo avtokle-parsko delavnico, kjer bo svojo dejavnost lahko nemoteno razširil in s tem zagotovil boljše delovne pogoje sebi in svojim delavcem. Skromen in delaven »fant«, lahko rečemo za Janeza tisti, ki ga poznamo že več let, človek, ki nikomur ne odreče, pravijo tisti, ki se Z njim srečujejo ob svojih težavah z avtomobili. Janez Carje bil dolga leta zaposlen v ljubljanski Avtohiši, njegova »specialnost« pa je bilo kleparsko delo na avtomobilih Renault. Ob službi pa mu njegova nemirna žilica ni dala miru, neprestano je imel na domačem dvorišču polno avtomobilov: seveda razbitih, da jih je ponovno usposobil in jim dal prvotno obliko. Vseveč dela, vseveč strank ga je prignalo do odločitve, da je popoldansko obrt spremenil v stalno. Tako je že nekaj let v majhni delavnici sredi Mengša v zares nemogočih pogojih delal nemogoče. Nemalo težav je bilo treba prebroditi, da je ob glavni cesti iz Mengša proti Kamniku, ob delavnici vulkanizerja Gregorca postavil novo delavnico, v kateri bo imel preko 300 kvadratnih metrov delovnih in skladiščnih prostorov. Še vedno pa ostaja zvest dosedanjim avtomobilom: Renault in Peugeot so njegovi »ljubljenci«. Se več: Renault, oziroma novomeški Revoz mu je pomagal pri opremljanju servisne delavnice, za avtomobile Renault-IMV ima odslej pooblaščeni servis. Kleparsko dejavnost je torej razširil tudi na mehanično. Seveda pa je ob razširjeni dejavnosti in večjem obsegu dela moral poskrbeti tudi za nove delavce: zaposlil je tudi mehanike, izkušene delavce, ki so doslej skrbeli za avtomobile teh znamk v ljubljanski Avtohiši. Za kakovost, ne le kleparskih, ampak tudi avtomehaničnih opravil torej ne bo skrbi. In ker so tudi avtomobili Peugeot francoski, pa seveda, da se je izneveri tradicija pri Peuge-oju še vedno ostaja. Sicer pa je tudi njegovo prevozno sredstvo Peugeot 405. In njegovi načrti za prihodnje: do konca urediti novo delavnico, če bodo pogoji za obrt boljši, namerava zaposliti še nekaj delavcev. To pa je seveda že stvar drugih, predvsem davčne politike in »davkarjev«. Srečno vožnjo, pravi Janez, želi vsem svojim sodelavcem in strankam. Naš »srečno« pa velja njemu in njegovi ekipi, pa uspešno delo v novih delovnih prostorih. T. S. Lepotni mojstri za Francoze. Da ne bo pomote, gre za avtomobile francoskih izdelovalcev. TRGOVINA S TEHNIČNIM, LESNIM IN GRADBENIM MATERIALOM: Tehnoles - d.o.o. v Grobljah pri Domžalah V neposredni bližini grobelj-ske cerkve - Muzeja Jelovško-vih fresk - naslov Groblje 3. a sla Vida STRAVNAR in Li-Ijana OŠEP odprli 28. 12. 1990 trgovino z raznovrstnim gradbenim materialom. Tako v nekdanjem gospodarskem poslopju KPC Jable prodajajo: stavbno pohištvo, gradbeni material, okovje in vijake, keramiko, izolacijski material, vodoinštalacijski material, inštalacijski material za centralno, elektro-in-štalacijski material, črno metalurgijo, cevi-črne, poc..., barve in lake, konsignacija, PVC cevi. Poleg omenjenega lačas teče tudi akcijska prodaja radiatorjev Jugoterm (Gnjilane). Pri takojšnjem plačilu boste ob vseh popustih dobili še 5 odstotkov gotovinskega dodatnega popusta. Poleg omenjenega prodajajo po zelo ugodnih cenah tudi italijanske ploščice. Tudi sicer so vse cene zelo konkurenčne. Pa še delovni čas: odprto imajo med 8. in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro. ZAHVALA Ob neizmerni bolečini, ko smo se morali posloviti od naše žene, mame, babice, sestre in hčere MILKE POGAČAR iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavkam in sodelavcem Kmetijskega inštituta Slovenije, Mli-nostroju Domžale, SCT-Me-hanizacija Mengeš, NK Mengeš, gasilskemu društvu Loka, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala pevskemu zboru, mengeški godbi, Ivanu Mušiču za poslovilne besede in praporščakom. Še posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj prisrčna hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. Tiho od nas si odšla mamica naša - v noč -brez povratka. ZAHVALA Jenko Ob boleči izgubi naše dobre in ljubljene mamice in mame KLARE PRAŠNI KAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, za darove za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja dr. Mojci Zajčevi in posebna zahvala sosedi Mariji Jerebovi za pomoč in nego na domu. Hvala oktetu Tosama, ki je s svojim čustvenim petjem počastil njen spomin, kolektivu Tosama za venec in govornikoma za poslovilne besede, hvala gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej za izražena sožalja ter vsem, ki ste spoštovali njeno skromnost in dobroto in jo tako številno pospremili v njen tihi poslednji dom. Vsi njeni. V SPOMIN Vsem prijateljem in znancem sporočam, da je 3. decembra 1990 v 61. letu starosti umrl v Stuttgartu moj dragi mož EMANUEL KLUDSKY po rodu Čeh, a velik ljubitelj njegove druge domovine Slovenije, ki jo je tako rad obiskoval. Njegova želja po vrnitvi v Slovenijo je prekrižala prezgodnja smrt. Tako ga je njegovo zadnje slovo spremljal tudi slovenski šopek v imenu vseh, ki smo ga imeli radi. Žena Carmen Kludskv Stuttgart, december 1990 Ne jokajte na mojem grobu le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Minilo bo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi JANEZ PIŽEM Vsem, ki ste ohranili spomin nanj, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, prinesete cvetje in darujete za maše, iskrena hvala. Vsi Pižmovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, in brata JULIJA PRIMOŽIČA Starčevega ata iz Prevalj pri Lukovici se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice in gasilskemu društvu Studenec. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE KOVIC roj. Majhenič iz Doba se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom, osebju Zdravstvenega doma Domžale in Doma počitka Mengeš, oktetu Tosama, gasilcem, g. Juteršku za govor, g. župniku Žnidarju in g. kaplanu Isteniču za obred in poslovilne besede ter vsem, ki ste jo imeli radi in je ne boste pozabili. Posebej iskrena zahvala g. Vidi Juteršek za požrtvovalno nego in nesebično pomoč med njeno boleznijo. Vsi njeni Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje. A zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 66. letu življenja nas je zapustil naš dragi in dobri mož, oče, dedek, brat in stric MAKSIMILjAN CAPUDER iz Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Cerarju, dr. Farkažu in sestram za vso nudeno pomoč v času njegove bolezni. Enaka zahvala velja gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred, Lip Radomlje, praporščakom, domžalski godbi, trobentaču Tišine in vsem, ki ste ga pospremili v prerani grob. Vsem še enkrat iskrena hvala. ZAHVALA Ob smrti mojega moža FRANCETA PODBORŠKA iz Mengša se lepo zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma počitka v Mengšu za nego in skrb. Žena Francka. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega očeta FRANCA HRIBARJA jarčeva 1, Domžale se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, denar za maše in ste sočustvovali z nami. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE JANČAR iz Gorice pri Moravčah se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, da ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje in darove za sv. maše. Zahvala sindikatu IMP Razvoj, Helios Oljarna ter sodelavcem za cvetje in vsem za izrečena sožalja. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred in pevcem iz Moravč za lepo zapete žalo-stinke. Vsem iskrena hvala. Sinova ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, strica in nonota VIKTORJA DODIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo podjetju |ATA, govorniku Maksu Jeranu, pevskemu zboru in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. V SPOMIN FRANCU ZORMANU 9. 3. 1927-5. 1. 1990 Človek mora umreti, človeštvo pa živi, ostalo z njim bo živo, kar zanje storil si. (France Prešeren) Ob prvi obletnici prerane smrti Franca Zormana, se zahvaljujemo vsem, ki se z nami spominjate njegove zavzetosti, prijaznosti in vztrajnosti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame HELENE KOROŠEC roj. Prvinšek iz Zavrha pri Trojanah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, darove za svete maše ali v druge namene. Iskrena hvala sosedom, ki so nam priskočili na pomoč. Hvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi domači ZAHVALA Mnogo prerano je umrl dobri in skrbni mož, oiče, stari oče, brat, stric, tast in zet STANE HRIBAR iz Trnovč pri Zlatem polju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga prišli pokropit in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in vsestransko pomoč, gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, vsem nosačem za humano pomoč ter govorniku Vinku jerasu za izrečene poslovilne besede. Iskrena hvala gospodu Petru Primožiču, pevskemu zboru iz Domžal, ki ga je vodil gospod Stane Habe, ter gospodu Marjanu Trobcu iz Mengša za čutno odigrano Tišino. Zahvala vsem praporščakom, zvezi borcev Zlato polje za podarjen venec, čebelarskemu društvu Lukovica ter delovnim organizacijam Mojca iz Lukovice, Papirnici Količevo, Helios iz Količe-vega, Varnosti iz Mengša, delavskemu domu iz Kamnika in vsem drugim za podarjeno cvetje ter denarno pomoč. Iskrena hvala osebju dializ-nega in nefrološkega oddelka iz kliničnega centra za dolgoletno zdravljenje, voznikom reševalnih vozil zdravstvenega doma Domžale in Ljubljane, ter vsem voznikom taksijev, ki so ga predhodno vozili na dializo. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti drage tete in sestre MARIJE ROKAVC iz Drtije 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili v njen zadnji dom. rivala za podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in izraze sožalja. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Moravče za vso pomoč in obiske na domu, DO Indu-plati Jarše, gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še nekrat iskrena hvala. Vsi njeni. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok , in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN 2. februarja mineva žalostno leto, ko nas je zapustil naš dragi MATIJA KROPIVŠEK iz Zlatenka pri Blagovici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki mu prinašate cvetje in mu prižigate sveče. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Zelo ga pogrešamo. Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga teta MARIJA PRAŠNI KAR iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali premagovati bolezen. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Šrameljnovim, Lamutovim, Kebrovim, Kerčevim in kolektivu Tosama, gospodu župniku zahvala za lep pogrebni obred. Iskrena zahvala sostanovalcem za prelepo cvetje. Vsem hvala za podarjeno cvetje, lepo zapete žalostinke in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni. Hišni svet na Ljubljanski cesti št. 72 sprejme čistilko za honorarno čiščenje stanovanjskega bloka. Honorar za ca. 20 ur mesečno znaša 3.000,00 din. Ponudbe pošljite pismeno na naslov: HIŠNI SVET Ljubljanska 72 61230 DOMŽALE Življenje je kakor sonce, kadar je najlepše, zatone. V SPOMIN 22. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerkica, sestrica, vnukinja in nečakinja VANJA NARAT iz Rafolč pri Lukovici Vedno se bomo spominjali tvojega radostnega obrazka, tvoje razposajenosti, veselja in prijetnih trenutkov, ki smo jih v dveh letih in pol tvojega življenja preživljali s teboj. Vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, prižgete svečko ali prinesete rože - prisrčna hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega brata, strica, svaka in bratranca G. FRANCA VROLIHA župnika in dekana em. iz Moravč in Brda pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo g. nadškofu dr. Alojziju Šuštarju za pogrebne slovesnosti in lepe poslovilne besede in vsej častiti duhovščini, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem govornikom iz Brda, Zlatega polja in Moravč. Hvala g. dekanu Andreju Svete iz Brda za obiske in pomoč ob prerani smrti. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše ali druge namene in vsem, ki ste ga spremljali v molitvi na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. EPIGRAMI NA JEZIKOVNO TEMO: Velika je stiska jezika (o slovenačkol slovenštlnl) ZAVZETO... OTVORJENO Ko OTVARJAMO sestanke in kongrese, prireditve, sejme, tekme, javne plese, pa še rečemo, da je OTVORJENO. (Za slovenščino pa nič ne jočemo.) PAZI, LEDA! Čudna Je ta nogometna govorica; vse predolgo tu vpliv tujega je strica: penal, sudija ir. komer, nekaj muti, stopaj, ofsajd,golman, dribla, favl, šuti! ODGOVARJAJOČI TRGOVINI »Prosim kalodont, ki govori.« »Oprostite, takega pri nas res ni.« »Je, saj piše, da ZOBEM kar ODGOVARJA, prosim le, za koliko Je to denarja?« PIZZERIJA KAVA BAR LEONARDI NA VIRU VAS VABI: Prva liga za pizze Ko boste čakali, da vam bodo na dvorišču oprali avto! Aleš Orehek, Vir, Šaranovi-čeva 18 (dosedanji bar Le-onardi) se je z velikim uspehom lotil obnovitve in razširitve gostinske ponudbe. Poleg dosedanjih prostorov so v Leonar-diju na Viru (nasproti Obrtnega združenja) uredili imenitno pizzerijo, ki ponuja pravo razkošje te specifične italijanske hrane. Ponudijo pizze: Margerita, Leonardi, vrtno, kraško, morsko, zelenjavno, pekočo, različni dodatki, cene so od 30 do 60 dinarjev, izbira med velikimi in malimi piz-zami. ■ Poleg tega imajo v ponudbi ramstak in beefsteak ter kotlet na žaru s sezonsko solato in prilogami - cene so res zmerne. Ob velikem in prostranem parkirišču imajo tudi velik sončnat vrt, kjer vam bodo poleti tudi postregli s pizzami. Pomembno za šoferje: Med- tem, ko vam bodo v bližnji pralnici BENE oprali in uredili vaše vozilo, boste kakovostno oostreženi. v tej lepi pizzeriji. Rezervacije lahko opravite po telefonu 711-081. Lokal pa lahko obiščete vsak dan razen nedelje med 9.30 in 23. uro. Kuhar Dušan Kovač - kulinarične in žonglerske virtuoznosti. AVTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE Krakovska 18 61230 DOMŽALE tel.: 713-584 OBVESTILO AMZS Avto moto društvo Domžale obvešča kandidatke in kandidate »A« in »B« kategorije, da začnemo s tečajem CPP predpisov dne 4. februarja 1991 ob 18. uri v učilnici AMD Domžale. Cena tečaja je 200,00 din, s tern pa imajo tečajniki brezplačni društveni izpit. Vso potrebno strokovno literaturo kandidati dobijo ob pričetku tečaja. AMD DOMŽALE OBVESTILO Kinološko društvo Domžale obvešča občane - lastnike psov, ki imajo namen šolati svojega psa, da bo VPIS v tečaj za šolanje psov v četrtek, 31. januarja 1991 od 16. do 17. ure v prostorih društva pri vadbišču za Sumberkom. Vse ostale informacije boste dobili pri vpisu. Komisija za šolanje CENTER ZA TUJE JEZIKE, RAČUNALNIŠTVO IN DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE prireja ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE tečaje ITALIJANŠČINE ANGLEŠČINE NEMŠČINE FRANCOŠČINE RAČUNALNIŠTVA MATEMATIKE FIZIKE MEHANIKE ELEKTROTEHNIKE v prostorih Srednje usnjarske in kovinarske šole, Domžale, C. talcev 19a. Na željo organiziramo tudi strokovno pomoč za druge predmete osnovnih, srednjih in drugih šol. Informacije po tel. 722-619 vsak delavnik od 15. do 16. ure in v soboto od 8. do 14. ure. Prijava osebno v šoli vsak delavnik od 20. do 21. ure. PREVAJALSKI IN PISARNIŠKI SERVIS prevajanje strokovnih in tehničnih besedil vodenje korespondence v tujih jezikih oblikovanje reklamnih besedil v domačem in tujem jeziku lektoriranje besedil tipkanje vseh vrst besedil Informacije in naročila storitev na sedežu podjetja, Domžale, V. Vlahdviče.va 2b, tel. 722-619. Obvestila iz pisarne društva upokojencev Domžale: Sestankov ne bo Sestankov upokojencev na Viru, v Dobu, Ihanu in Jaršah letos ne bo, zato pa bomo pripravili skupni občni zbor v mesecu marcu 1991. Članski prispevki znašajo: Po sklepu seje izvršnega odbora znašajo članski prispevki za letos: - članarina 100,00 din - društvena vzajemna samopomoč 60,00 din - republiška vzajemna samopomoč 150,00 din. V primeru smrti: V primeru smrti upokojenca svojci lahko dobe: - pri društvu 2.500,00 din - pri republiški zvezi 4.000,00 din Pevci bodo zapeli... Za udeležbo pevskega zbora na pogrebu že več let ne pobiramo posebnega prispevka, zato društvo spremstva pevcev ne more zagotavljati, pač pa zagotovi po naročilu spremstvo zastavonoše. Plačajte naročnino Prosimo vse člane, da kar najhitreje poravnajo članarino in ostala dva prispevka v pisarni društva (vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure). Tudi naši poverjeniki po vaseh in v Domžalah naj pohite z obiski pri članih in zberejo potrebne obvezne zneske. Obiskujte svoj klub! Vse člane ponovno vabimo, da obiščejo svoj klub v Domžalah na Ljubljanski cesti 36 (stari dom upokojencev). Od januarja dalje bomo tam organizirali niz zdravstvenih predavanj, tečaj klekla-nja in pravilnega shranjevanja živil. Interesente za tečaj kleklja-nja in shranjevanja živil naj pridejo vpisat v društvene prostore (Domžale, Jenkova 11) takoj po objavi in sicer na dan uradnih ur (ponedeljek in petek od 9. do 12. ure). Vpisovala bo gospa Cirila Jenko. V klubskih prostorih so sedaj tudi pevske vaje ženskega in moškega pevskega zbora našega društva. Pridružite se! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter zveze društev upokojencev Slovenije izdajata glasilo VZAJEMNOST. Ne bo vam žal, če boste postali naročnik. Letna naročnina je 100,00 din. Pišite na naročniški oddelek: Grafični studio Ljubljana, Milana Majcna 4 (telefon (061) 329-507. Vsem članicam in članom želimo srečno ter zdravo novo leto 1991! Izvršni odbor DU Domžale JUS AVTO ŠOLA d.o.o. Domžale, Toneta Tomšiča 9 tel.: 061/721763 DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722 585 KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJHNA PODJETJA ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE n.sol.o. 61230 DOMŽALE, Titov trg 1 OBJAVLJA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: Obveščamo vse občane Domžal in poslovne partnerje, da imamo zaradi priključitve na novo telefonsko centralo od dne 1. februarja 1991 dalje nove telefonske številke in sicer: 711-015 NC klicna, 713-224, 713-459, 714-233, 714-459 Telefax: 722-725 tm ZOR& DOMŽALE,o 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 GRADITELJE - POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA IN STORITEV obveščamo: - da razširjamo svojo dejavnost z enoto STANOVANJSKA ZADRUGA in s ponudbo različnega GRADBENEGA MATERIALA - da skupno z zadružniki in kooperanti nudimo storitve s področja GRADBENO ZAKLJUČNIH DEL. Obiščite nas v Mengšu, Prešernova 33, oziroma nas pokličite na telefon 737-224. Najboljša pot, da postanete AVTO CLUB dol i: u i \ t a tik Zasebna avtošola »Avto-club« P & K, Domžale nudi svojim kandidatom več kot ostale avtošole: 1. organizacijo tečaja in izpita iz CPP (2 x mesečno) v SKUŠ Domžale; 2. organizacijo tečaja in izpita iz PP - v SKUŠ Domžale; 3. ure vožnje z avtomobili: Peugeot 205, R - 5, Zastava in Yugo; 4. brezplačno pripravo kandidatov na občinske teste iz CPP; 5. brezplačno prvo uro izpitne vožnje; 6. zdravniške preglede za svoje kandidate v ZD Domžale; 7. kondicijsko vožnjo za osebe, ki imajo vozniško dovoljenje, a slabo praktično znanje; 8. takojšni začetek vožnje, izbiro inštruktorja, prilagajanje kandidatom glede časa in kraja pričetka vožnje. Vse informacije dobite na uradnih urah v Domžalah, Ljubljanska cesta 36 (nasproti Agro-bara) vsak dan razen sobote in nedelje od 10.00-12.00 in 16.00-19.00. STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE Pogrebna dejavnost Obvešča občane domžalske občine da opravljamo prevoze pokojnikov na celotnem območju občine Domžale, ne glede na to, kje pokojnik leži oziroma umre. Če pokojnik umre v bolnišnici, se oglasite z obleko za pokojnika do 14. ure na Stanovanjsko-komunalnem podjetju, Savska 34 oziroma na telefon 721-443, 712-097 ali po 14. uri na domu v Dobu pri Konradu Vrbanfiču, Ulica bratov Miš 4, telefon 712-074, kjer si tudi izberete mrliško opremo, ostalo dokumentacijo uredimo sami. Če pokojnik leži na domu, lahko po telefonu naročite mrliško opremo. Na razpolago smo ne glede na čas in dan. Zadnjič me je srečal prijatelj in dejal: »Ali nisi tudi ti pri Občinskem poročevalcu?« Glede na ton njegovega vprašanja sem takoj začutil, da mi nastavlja mino in da me prav gotovo ne namerava potrepljati po ramenu. Na srečo sem se spomnil Cankarjeve taktike pri zatajevanju matere in sem povsem brezbrižno, da bi ga ja preusmeril na drugo temo, izcedil preko zob in ustnic: »Bil sem, potem pa protestno izstopil iz uredniškega odbora, ker so ga novi oblastniki prav po boljševiško hiteli zamenjati.« Kot da ne vidi moje bele zastave, je po buldoiersko nadaljeval: »A veš, kaj me moti? Na tisoče stavkov in celo naslovov v vašem časopisu se končuje s tremi pikami! Ali s tem hočete trenirati fantazijo bralcev, ali nimate česa pametnega povedati, ali imate veliko povedati in na ta način varčujete papir? Bojim se, da bo časopis kmalu le še zbirka množice trojk pik!« »Pretiravaš! Sicer imam pa glasilo tukaj in ti bom dokazal, da nalolcuješ.« Vzel sem zadnjega Poročevalca iz torbe in mu, kazaje karikaturo in podpis pod njo, zmagoslavno pokadil pod nos: »Tukaj morajo biti pikice, saj nakazujejo premor, razmislek!« »In kakšen premor mora biti pri Slamicah? Niti ena ni brez treh pik!« mi je vrnil neubranljivo vrtečo se žogico v moj kot. »Te pike so kot polglasniki, tisti nerodni eee, ee, eeee, e-ji med besedami slabih govorcev!« Zajel sem sapo in zopet servirah »Tule je avtor naštel pet podobnih stvari in je s tremi pikicami povedal, da bi lahko še našteval nam vsem znane stvari; pike zamenjujejo itd.« A mi je vrnil udarec in me ob tem našel še na napačni nogi: »Torej bi se tale stavek: V trgovini dobite vse... lahko glasil tudi: V trgovini lahko dobite vse itd. ? Ne imej me za norca! Če že dobiš VSE, potem je nemogoče, da obstaja še kakšen dodatni ITD!« Ker je mislil, da ga nalašč jezim, sem poskušal nežno, tiho in bolj spravljivo: »Normalno se mi zdi, da avtor napiše: Kdor drugemu jamo koplje...« Prekinil me je sredi stavka: »To že! Kaj pa, če besedilo ni pregovor? Naj tole preberem: Upanje - 13 stoletij dolgo, se uresničuje... IN SAMO PADE V JAMO, ali: Kdor pa ni, pa tudi sam ve, zakaj... SAM PADE V JAMO, ali: Selimo Đuretića, pa ni nikogar od njegovih komunistov, da bi nam pomagali... SAMIM PASTI V JAMO, ali: Vrhpoljska jesen... JE SAMA PADLA V JAMO, ALI: Vrhovi in uspehi... SO SAMI PADLI V JAMO???? Za norca me pa ne imej!« Bil sem povožen kot še nikoli v življenju. Presenetil me je na mojem bojišču in premagal z mojim orožjem. Ko je videl, kako me je poteptal, je pa še cinično pristavil: »A tega, da tri pikice lahko pomenijo kaj grdega (naprej se pa žvižga), nepristojnega, neizgovorljivega, se pa nisi spomnil? Pa so pravi biseri na to temo.« Vzel mi je časopis iz tresočih rok in ga odprl na eni zadnjih strani. »Poglej tale naslov: Mladinke, dekleta, žene... Že same pike takoj asociirajo, da bi moralo pisati na koncu P.. ACE ali K...E. Pa tole: Štirikrat je bil ranjen; dvakrat v glavo... « Zakrohotal se je in me pomenljivo sunil v rebra: »Kaj misliš, kam je bil pa še dvakrat ranjen, ha, ha?« Počutil sem se kot Napoleon po vvaterlooj-ski bitki. Če bi bila poleg še kakšna Ewa Braun, bi si govoto nameril revolver v butico in sprožil. Prekipelo mi je in v tla gledajoč sem mu povedal, da je prvi človek, ki ga zares sovražim. Trdosrčnež pa se ni zmenil zame. V zrak je pogledal, namrščil obrvi in zmagoslavno zaključil: »Sicer pa te tri pikice do obisti razgaljajo temeljne značilnosti Slovencev - neodločnost, boječnost in cagavost: Tam, kjer bi že vsak drug narod postavil klicaj ali pa vsaj piko, mi mevžasto in mencajoče postavljamo tri pikice, potlej naj se pa pač zgodi kar se je namenilo zgoditi.« Igor Lipovšek... NAŠ PRIROčNIK ZA BARVE Vse naše barve Barve so bile že od nekdaj nekaj, s čemer so se Ljudje veliko ukvarjali in jih razvrščali v spektre in palete... Tu je še ena paleta aktualnih barv: - intenzivno rdeča... - zamolklo rdeča z vijoletno spokorniškim nadihom... - modrorumena z evropskim nadihom - zelena (sistem lubenica: zunaj zeleno, znotraj rdeče) - prepoznavno zelena Na dan plebiscita - 5. runda zastonj. Domžalčani smo Gorenjci in zato smo kar vsi poskrbeli, da smo plačali štiri runde. Peto - šenkano smo tudi pospravili. Slamice Iciiiiiiilcci GORILO! NE, HVALA! Zaradi dveh ropov v kratkem času v trgovini SUPER N, bi morali menda zaposliti posebnega čuvaja - gorilo, pa ni treba: šefinja Irena je za roparje živ strup, vunbacitelj, roparska smrt, izganjalka tatov, pa še kakšen ljubek vzdevek bi se našel. Od kar so tatovi izvedeli za junaško Ireno, se trgovine SUPER N od daleč izogibajo. Da jih le kupci ne bi posnemali! MI MEJAŠI SMO PAJDAŠI Glede na to, da so dali znano mengeško prireditev v roke novim in tujim ljudem predlagamo tudi čisto nov naziv za izvirno prireditev v Mengšu: Marjanca z lojtrco na alpskem večeru pod mengeško marelo. - bela - črna kot hudič... - taka črna, da je na nek način spet rdeča... - nedoločljivo spreminjajoča se barva (od intenzivno rdeče do zamolklo črne - po potrebi) Pa smo na visokem položaju!!! . Stržarjev Lojze nima več obstanka pri tleh. Kar vzpenja se. Rad bi bil Ikar. Odkar je s Kekcem preganjal Bedanca po strmih planinah, se po zgledu Cicciolininih oboževalcev postavlja samo še na mize in stole, pa stole na mize. Višje in višje. Pa še Miklavž, ki se je letos iz nebeških višav spustil na zemljo mu je dal pobudo, da se od zgoraj vse lepše vidi. Ej, Lojze, Lojze! Si že pozabil, da kdor visoko leta nizko pade. * 2 Etno kotiček Jra s Pzderja pa mlinarja terja, J ur izpod boršta pa mlinarja trošta. Grega spod brega pa mlinarja krega, Jur izpod boršta pa mlinarja trošta: »Bova vojtro prstav'va, bova maln popravva, pa Jro pvaiava. Ta vnajn vreten ni dost strjen, ta vnajn pvatiše pa vado gradi še. Cev tedn že cica, pa še ni za'no potico! Cev teden že mele, pa še ni za'n zele!« Jur izpod boršta pa mlinarja trošta: »Ho pršiva vad'juga, te les bo pa druga: Bo vada prdarva, bo maln podarva!« Hvapc šantuje, k'mo kruha zmankuje, dekva se krega, k' nima n'ga hleba: Še viash po let nismo imel kej mlet še viash po zim so mem zvozil! »Tomaš, I o maš.' Kam krevlaš?« » V to bvalno vas Po n'par klobas!« Če jih sneš, dam ne smeš, če jih predaš, dam ne znaš. Če jih spečeš, dam na stečeš! Nagrada na rokah!! Najbolj odmevno nagrado križanke 30 let Farme Ihan je prejel PRIMOŽ STRNIŠA z ulice Veljka Vlahoviča iz Domžal. Mesena nagrada mu je polepšala novoletne praznike ob njej pa so dvignili tudi kak kozarec na zdravje prašičerejcev in firme v Ihanu! Reševalci križank: pripravite se na ihansko 35 letnico! IZŽREBALI SMO NAGRADE Knjige za pravilno izpolnjeno novo-letno križanko Veliko naših bralcev nam je skupaj z novoletno kriianko poslalo tudi dobre ielje za leto 1991. Hvala vam, radi bi nagradili vse, vendar je žreb odločil, da po pošli prejmejo knjižna darila naslednji reševalci: Brdnik Franc, Smlednik 34, 61216 Smlednik Kecelj Franc, Trzin, Jemčeva c. 24, 61234 Mengeš Tikvič Meta, Trzin. Prešernova 12, 61234 Mengeš Cunder Ignac, Jelovškova 16, 61234 Mengeš Pavlin Danica, Ljubljanska 85, 61230 Domžale Jazbec Milan, Vir, Šaranovičeva 12, 61230 Domžale Bošnjak Maša, Ljubljanska 85, 61230 Domžale Sitar Selma, Cankarjeva 54, 61230 Radovljica Dolinšek Toni, Ljubljanska c. 54, 61230 Domžale Golob Stanko, Preserje, Kamniška 32, 61235 Radomlje Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! Uredništvo OORJAČA ROKOVNJAČA Gorjačo rokovnjačo tokrat uredniški odbor namenja občinski blagajni, ker mu ni zagotovila ob slovesu niti: »po-hanga pšanca«. Zdaj vsaj vemo, koliko smo vredni... KUPITE VROČO ČOKOLADO Kupite vročo čokolado vas vabijo v lokalu v samem središču Domžal. Bi kupil, pa je ob prvem obisku aparat pokvarjen. Bi kupil, daje tudi ob drugem obisku aparat pokvarjen. Bi namesto vroče čokolade, mleko... nimamo, lahko pa vam prinesem kavo z druge strani... hvala, ne pijem kave... SEDMIČ, KDO VE, ČE ZADNJIČ... Mi se ne damo. Sedmič smo se zbrali na sedmi zadnji seji in uredili prvo številko (morda tudi zadnjo) Občinskega poročevalca v letu 1991, zraven pa se močno posipali z (lastnim) pepelom iz upepelitve v zadnji številki Občinskega poročevalca. Komur prerano zvoni, ta še dolgo živi... RAZCVET Na samem koncu obstoja sedanjega uredniškega odbora smo doživeli pravi razcvet: pridružil se nam jp, dvorni fotograf - nekateri zlobneži pravijo, da smo pridobili predvsem na... pronicljivosti. MI NA RADIU GA GA Če še niste vedeli, potem boste ob branju te slamice zvedeli, kakšna je povezava med Lukovico'"in Beogradom. Namreč rokovnjač je naredil predor do Beograda, kjer je zlezel ven, ukradel denar in hotel zlesti nazaj, pa mu ni uspelo - pobrali so mu ga njegovi kolegi - beograjski rokovnjači. MIKLAVŽ OBLJUBLJLA Miklavž obljublja, da bo letos spet prišel, upa le, da mu neugodni vetrovi ne bodo odnesli lučic. obdn/lci porotev olec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, Bogdan Osolin, Ivko Hribar, Igor Li-povšek-Lenasi, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Janez Demšar, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repan-šek, tel.: 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p. p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.