Mladoletno prestopništvo v naši občini
Iz poročila Centra za socialno delo občine Ljubljana-Center povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev.
Mladoletno prestopništvo v ob-čini Center ni v porastu, temveč zabeležimo vsako leto približno enako število storllcev kaznivih dejanj. Vse kaže, da gre zasluga predvsem zgodnjemu odkrivanju osebnostne nepriiagojenosti mla-dih in dovolj zgodnja pomoč, ki jo strokovna služba Centra za so-cialno delo nudi takšnemu mlado-letniku in njegovi družini. Za zgodnje odkrivanje pa se je treba zahvaliti urejenim svetovalnim službam na vseh osnovnih šolah v občini Center. ki najprej same skušajo reševati nastajajoče prob-leme, v bolj zapletenih primerih pa pokliče-jo na pomoč Center za socialno delo.
Hkrati pa opažamo, da se ža-rišča premikajo iz pne krajevne skupnosti v drugo. Skupina mla-doletnlkov, kl deluje na področju neke krajevne skupnosti, s svojo aktivnostjo pritegne širši krog in nenadoma imamo opraviti s hudim problemom mladoletnega prestop-ništva v nekj krajevtti skupnosti. Medtem, ko uspemo takšno ob-močje z intenzivnim strokovnlm terapevtskim delom »ozdraviti«, se ta pojav v vsej svoji akutni ob-lild že pokaže na drugem območ-ju. Tako smo imeli takšna žari-šča v letu 1969 v Stari Ljubljani, 1970 v Starem Vodmatu, 1971 na Poljanah, 1972 na Kolodvoru in v letu 1973 v krajevnl skupnosti Prule.
Zal na ferenu razen šole sfco-rajda nl tlstega, ki bi opozorti na ustanavljanje   skupin   mladih,   ld
kažejo neprilagojene oblike vede-Bja in iz vrst katerih se lahko porajajo prestopnild.
Kakor že vsa prejšnja leta, ta-ko so tudi lani močno prevlado-valj fantje.- Od skupno 145 mlado-letnih prestopnikov Je bilo kar 124 fantov in le 21 deklet. Zani-mivo je tudi, da se število mlado-letnlh storilcev kaznivih dejanj ve-ča s starostjo. Ta podatek je vre-den razmišljanja, saj kaže na to, da več kaznivih dcjanj store že dokaj dozoreli tnladi ljud.je, ki bi se svojlli dejanj morali že več ali manj zavedati, poleg tega pa je možnost resocializacije pri sta-rejšem mladoletniku manjša; saj je osebna motenost pri njem že mnogo Irdneje zasidrana. Tudi pri tem pokazatelju se nam ponuja mlsel, da manjka nek preventiv-nl signallzator v starosti, ko mla-di zapuSčajo osnovnošolske klopi.
Od prej omenjenih 145 prestop-nlkov jih je le 37 še drgnilo osnovnoSoIske klopl, 34 jc bilo va-Jericev, 21 dijakov, 21 jih je bilo že zaposlenlh, 10 jih je bilo iz raznlh vzgojnih in drugih zavo-dov, taklh, kl niso bili nikamor vključeni pa je bllo 32. 108 jlh je torej že zapustilo osnovno šolo. Za nezaposlene Je značiliio, da so to hudo ihoteni mladoletniki. Druga najmočnejša skupina (raed tistlml, kl so že zapustili osnovno Solo) so uSencI v gospodarstvu. V vedlnl prlmerov gre za učence prvlh letnlkov, W so se sicer vpl-sall v strokovne šole, a je v mno-gih prhnerlh njlhovo šolanje ne-uspešno ln ga optiste, ali menja-jo.
Ptt 5e tale pokazatelj: med mla-doletnikl, kl so že 'zapustili osem-letko, je kar 48 odstotkov takih, ki so osnovno šolanje dokončali le s sedmiml, mnogl s šestimi, nekaterl pa celc le s petimi raz-redi osnovne Soie.
V KAKSNIH DRU2INAH  SO BASLI?
Otroku družina mnogu pomeni. Nemoten ln zctrav rozvuj v najra-nejšem otroštvu pomeni trdno os-novo za celotno otrokovo rast. Otrok potrebuje predvsem obču-tek varnostl ln Ijubezni. Pomanj-kanje tega Je najčešči razlog, da včasih že pri zelo majhnih otro-cih odkrivamo znake motoričnega nemlra, agresivnosti, kasneje be-ganja iz družine, iskanja varaosti zunaj domačega okolja in končno zapadanje v  prest«pnlštvo.
Uružiiisko ozadje n.»sih 145 pre-stopnikov kaže tole sliKo: 16 jili je zivelo v popolnl družini, til v nepopolni, 9 pa v dopolhjeni družini. Skoraj polovica obravna-vaiiih mladoletnikov Je torej žive-la v nepopolnih družinah, brez očeta ali brez matere. Vemo, da en roditelj, pa čeprav pozitiven in skrben, ne more aadomestitj obeb staršev. še bolj ilustrativno pa je dejstvo, da smo med tisti-mi, ki so živeli v popolnih druži-nah, zasledili kar bti odstotkov takšnih, kjer so bill odnpsi med zakoncema povsem raidrti, hladni ncredko agresivnl. iVIorda je pa življenje v takšnjh družinah še bolj nezdravo, otrokov razvoj pa še bolj ogrožen kut v nepopolni družini.
Motnje v druzini pokažejo na-slednjo statistično sliko: v 72 pri-merih je šlo za aJkoholizem ali za pogostno opijanje enega ali obeh staršev, v 7 primerih za kaz-niva dejanja družinsklh članov, v 6 primerib za delomrzništvo, v 12 primerlh pa za razna druga asocialna dejanja. Močno torej iz. stopa alkoholizem, to veliko druž-beno zlo, ki ne unlčuje samo uži-valcev, ampak tudi vse njihovo okolje. Presenetljivo mnogo Je primerov, kjer poskušajo starši teh mladoletnikov prikriti alkoho-
lizem v družlnl. Pogosto je to tu-di v primerih, ko drugi zakoncc ne užlva alkohola. Takšno toleri-ranje alkoholizma v družini je po-memben vzrok za njegovo naglo in nevarno širjenje. Prav zaradl prikrivanja mnogokrat niti šola niti kakšna druga institucija, ki bi morda Iahko preprečila ali vsaj. zmanjšala kvarni vpliv takšnega družinskega okolja na otrokov razvoj, tcga ne more storiti, ker s problemom ni seznanjena. Mno-go je bilo primerov, kjer smo za ta pojav lahko izvedeli šcle iz pri-povcdovanja saniega mladoletnika ln še to pogosto po obdobju, ko je bil tnladoletnik že dalj časa v terapevtskem postopku.
PA   MATERIALNE   RAZMEBE?
' Večina nepopolnih družin (v glavnem matere samohranilke) se bori s finančnimi problemi. Na-ši opazovand mladoletniki ne iz-virajo iz družin, kjer bi imeli »vsega preveč« (kot pogosto sliši-mo mnenje, ko govorimo o mla-doletnih prestopnikih), temveč ne-redko izhajajo iz okolja, kjer so imell od rojstva vsega premalo. O tem pripovedujejo tile podat-ki: v zelo slabih ekonomskih raz-merah jih je doraščalo 58, v sla-blh ekonomskih razmerah 27, v zadovoljivih ekonomskih razme-rah 32, v dobrih 19 jn v zelo do-brih 9. Skoraj polovica mladolet-nih prestopnlkov je torej živela v ekonomsko zelo neugodnih raz-merah. Samo po sebi to ne pove mnogo, saj nlžjl življenjski stan-dard še ne poraja delinkvence, ven-dar je dejstvo, da so odnosi v družini, ki se nenehno bori za vsakdanji obstoj, manj sttpnl. Ve-likokrat že predšolsko varstvo ni bilo urejeno tako kot bl moralo bltl, ker so se starši zatekali -k najcenejšim možnostim. Posledica tega Je bils, da so biU tl otroci
po več ur na dan prepuščeni sa-nii sebi in cesti. ivlnugi od teli mJiiain govortjo iudi o souialnem razlikovanju v času, ko so siopili v soio. bociahie razlike v soiab v sredlšču mesta, kjer mnogi otro-ci ze z garaeiuuo ih s šolskimi potrebščlnami na zunaj razkazu-jejo kupno muc avojiri staršev, so zeio ocitne. Pogosto prav na tej stopnji opazimo željo po negativ-nem uveljavljanju, Ki se kasiieje lahko stopnjuje v delinkvenco.
Natlalje ugoii»vlj^mo, Ua žive mnogi mladoletniki, ki smo jib obravnavali, v zelo neugoanin sta-novanjskih razmerah, v prostorih, kjer iiiso jmeli mesia za učenje, Kjer Jc bilo neprljetno, iiladno. Ce k temu prištejemo še osamlje-nost, je razumljivo, da so se za-tekali na ulico. Od skupno 145 obravnavamn mladoletnlkov Jih je 58 živelo v zclo slabih stanovanj-skih razmerah, 27 v slabih, 32 v zadovoljivih, 19 v dobrih in 9 v. zelo dobrib.
STARSI  NISO VSELEJ  KOS VZGOJNIM NALOGAM
Vsem navedenim razlogom mla-doletnikove motenosti, ki izhajajo iz druzitiskega okolja pa siede po-gosto še nepravilni vzgojni ukrepi staršev. Največkrat so ti nasplob. premalo zainteresirani za vzgojo, mnugl so vzgojno nemočnl all pa jmajo povsem napačne vzgojne pri-jeme. Nasploh pa ugotavljamo, da niso imeli časa za otroke, ko so jlh ti najbolj potrebovall. Njlho-vega obstoja so se zavedli Sele ta-krat, ko jih je na njihovo mote-nost opozorila šola ali kdo drug. Navezanost med starši In otro-kora pa je takrat, že zelo zrahlja-na in dostikrat niti pomoč in us-merjanje strokavnjakov ne pripe-lje do pristnih in toplih odnosov med mladoletnikom in njegovo družino.             Desanka Orel
(socialna delavka)