Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - „ čebt „ „ 6„60„ mesec „ 2 „ 20„
V upravništvu prejeman: za
eelo leto naprej 20 K — h
pol leta Sotrt „ mesec
JO, 5,-n 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi te ne vračajo,
netrankovar.a pisma ne vsprejeroajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzernSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 26.
V Ljubljani, v četrtek 1. februvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Gabilo na naročbo.
S I. februvarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 li na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 li
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,, Slovenca". Premogarski štrajk.
Z železno pestjo trka socijalno vprašanje zopet na vrata države. Premogarski štrajk v čeških in moravsko-šlezijskih premogokopih preti z veliko katastrofo za državo. Ako pomislimo, da je Avstrija glede premogove produkcije mej evropskimi državami na četrtem mestu, da Avstrija proizvaja na leto nad tristo milijonov meterskih stotov premoga, potem moremo presoditi škodo v gospodarskem oziru, ki jo provzroča premogarski štrajk. Že sedaj se na teden proizvaja manj pet in pol milijona stotov. Ako pa nastane splošen štrajk, naraste škoda na ogromne svote.
Dva momenta sta v tem socijalnem vprašanju, ki vzbujata javno pozornost: pomanjkanje premoga in pa štrajk. Pomanjkanje premoga se že občutno kaže v svojih posledicah. Kakor poročajo češki listi, je moralo vsled pomanjkanja premoga že mnogo tovaren ustaviti delo. Mnoge tovarne delajo le še z največjo silo. Železnice so jako znižalo tovorni promet; praška električna železnica vzdržuje promet le še na
treh črtah ; šole in muzeji so zaprti, električna razsvetljava je ustavljena in plinova razsvetljava jako omejena. Isto tako za domačo porabo zmanjkuje kuriva. Nasprotno pa raste število štrajkujočih delavcev. Štrajk danes ni več le prepir mej delavci in delodajalci, ampak v svojih posledicah zadeva že splošne koristi. Zato je skrajni čas, da me-rodajni faktorji store potrebne korake.
V tem oziru so na Češkem že mnogo razpravljali o vprašanju, kako bi se odpo-moglo pomanjkanju premoga, čuli so se glasovi, naj bi se začasno meja zaprla izvozu premoga v vnanje dežele, ob enem pa olaj šal uvoz premoga na češko, Moravsko in v Slezijo. V smislu veljavnih zakonov bi bilo to mogoče, kajti Ogri bi se ne ustavljali taki ministerski naredbi v smislu člena VI. carinskega zakona. Toda pomislek je ta, da bi Nemčija takoj odgovorila z nasprotnimi naredbami. Drugi pomislek je tudi ta, da bi mnoga domača podjetja ne mogla izvršiti svojih pogodeb z vnanjimi odjemalci.
Kar pa se tiče vzrokov štrajka, moramo konštatovati, da prebivalstvo v pretežni večini simpatizuje z delavci proti delodajalcem. Celo Koerberjeva vlada je doslej pokazala, da ne vidi v štrajku vstaje, ampak skuša podpirati delavce, ki so z velikimi žrtvami pričeli obupen boj za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Sicer so bili iz početka le krajevni povodi in vzroki premogar-skemu štrajku, ki pa so se v kratkem času strnili v velik plaz, ki ga je težko ustaviti. Delavci so se organizovali in zahtevajo v obče osemurno delo, zboljšanje plač za 20 % in pa minimalni zaslužek. Os iinurno delo je že stara zahteva rudarskih delavcev. Vsak človekoljub mora priznati, da je ta zahteva opravičena, kajti delo rudarja ali premogarja pod zemljo je težko in nevarno. Statistika o nesrečah v rudokopih govori odločno za to zahtevo. Vlada je v tem oziru pokazala dobro voljo, toda delodajalci odločno odbijajo to zahtevo. Celo soc. dem. priznavajo, da je le neizprosna trmoglavost lastnikov premogokopov ona skala, ob kateri se razbijajo zahteve delavcev in pa dobra volja vlade.
Vlada je najprvo poskusila pomiriti
štrajk po spravnih uradih. Toda ti spravni ali pomirjevalni uradi so se pokazali nerabne, nepraktične, ker nimajo sredstev, da bi uveljavili svoje razsodbe. In ravno v tem oziru se je pokazala v zakonodajstvu velika praznota ali vrzel. Ti spravni uradi morejo lo tedaj poslovati, ako delodajalci sploh hočejo obravnavati z delavci. Ako pa deloda talci nočejo dovoliti nobene koncesije, potem imajo spravni uradi le akademično vrednost. Na Angleškem in Francoskem bi bila taka komedija, kakeršno uganjajo sedaj delodajalci v Kladnem, naravnost nemogoča.
In vendar je vlade dolžnost, da prej ko mogoče konča premogarski štrajk. Sklicala je v zadregi enketo iz zastopnikov pravosodnega, poljedelskega, trgovinskega in železniškega ministerstva. Toda ta premogova komisija je samo informacijski organ, da vsprejema razna poročila o štrajkih, in zopet dokazuje, kako okoren je birokracijski aparat. Sicer je hvalevredno, da sta se pravosodni minister baron Spens in sekc. načelnik baron Blumfeld potrudila med štrajkovce, toda ves trud za spravo je brezvspešen.
Naravno je toraj, da silijo na dan razni nasveti. Celo soc. dem., ki so še pred nedavnim časom pobijali § 14., svetujejo sedaj vladi, da s pomočjo tega zasilnega paragrafa uvede osemurno delo v rudokopih kot za konito določbo.
Praška -Politik« in drugi listi pa svetujejo : Vlada naj skliče v Prago komisijo iz zastopnikov ces. namestništva, rudarskega urada in trgovske zbornice. Ta komisija naj zbere zahteve delavcev in delodajalcev, te zahteve naj nepristransko presodi in konečno razsodi. Ako bi delodajalci vsprejeli zahteve komisije in bi se delavci le še upirali, potem naj vlada z vso odločnostjo zatre štrajk. Nasprotno pa, ako bi delodajalci odbili zahteve, naj vlada sekvestuje rudnike, oziroma premogokope, naj jih sama na račun lastnikov upravlja in izvrši opravičene zahteve delavcev. Eksckutive pa naj vlada tej komisiji izroči s § 14.
Načrtov in nasvetov je torej dovolj, treba je, da jih vlada izvrši. Sedanji štrajk pa je, o tem nas prepričuje dejstvo, le stadij splošnega razvoja liberalnih gospodarskih
načel, ki vodijo vedno do one mrtve točke, kjer se je treba odločiti : aut — aut. Liberalizem je uničil staro politično in gospodarsko organizacijo. Ker pa jo človek družabne narave, teži vedno za novimi organizacijami. In te so večkrat le bojne organizacije. Zato pa je naloga sedanjega časa, da te bojno organizacije ublaži in preustroji v organizacije mirnega razvoja in času primernega napredka. Toda mnogo jih je, ki so zastali v svojih idejah in ne razumejo potreb in zahtev sedanjega časa.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 28. januarja.
Razprava o proračunu se je nadaljevala tudi še celi prošli teden. Od opozicije se vzdiguje govornik za govornikom, dočim je vladina stranka dozdaj poslala samo štiri svoje govornike v boj, pa bi bila še bolje ravnala, da se s takimi parlamentarci ne bi bila pokazala na dan. Po ojstrem govoru poslanca dr. Žerjavica, kateremu je predsednik prestrigel besedo, jo mislil obraniti današnji sistem vladinovec Barlovič, ki je bil pa tako nespreten v svojem dokazovanju, da je priznal nazadovanje Slavonije v gmotnem pogledu. Njegov govor je dal povoda, da je spregovoril poslanec dr. Bresztyenszky ter dokazal, da ni res, da so ne bi smela današnja nagodba spremeniti, kakor to večina saborska neprenehoma trdi. Iz zgodovine je dokazal ves razvitek današnjega sistema, ki erre za tem, da iztisne Hrvatsko popolnoma iz javnosti. Dokazuje natanko, da je bila zveza med Ogersko in Hrvatsko pred letom 1791 personalna, in še le od tega časa re alna, na kar so Hrvati sami dovolili, ker so se hoteli v zvezi z Mažaii osloboditi centralizacije in germanizacije vlade Josipa II. Hrvati so pa izrecno le pod tem pogojem sklenili to zvezo, da se more zopet razdru-žiti, čim se Hrvatska ojači in dobi zopet vse one dežele, katere so jej bilo tečajem stoletij odtrgane. Dokazal je, da postave iz leta 1848 in 1849 ne vežejo in ne smejo vezati Hrvatske, kakor to ban hoče, in da ni bilo postavno, da je Hrvatska slavila ogerski milenij, ker je Hrvatska stareja država od Ogerske. Iz vseh spisov je razvidno, da je
LIS T" E K,
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
Drugi dan, v saboto, zadnji, oziroma predzadnji dan mojega bivanja na Italijanskem, sem sklenil stikati po Benetkah brez cicerona. No, saj nisem bil že več tujec v tem mestu, ampak kolikor toliko domač. Ob času in povodom prihoda italijanskega prestolonaslednika bila je odprta mednarodna razstava slik v nalašč za to prirejenem poslopju na prostoru ob javnih vrtovih, kamor sem so namenil. Bil je to prav prijazen dopoludanski sprehod ob bregu del Schi-avoni, po Garibaldijevi ulici proti lepo zasajenim »giardini publici«. Mnogo sem si domišljeval po potu o tej razstavi, ker sem čul in bral, da so ondi posebno zastopani novostrujarji, secesijonisti, dekadentje, sim-bolisti itd. Koga bi tudi ne vešelil vsak napredek v umetniji, zlasti če ima za njo kaj srca in mrvico razuma. Po pravici povem, da nisem pritrjeval onim našim nazadnja-
kom, ki so pri vsaki priložnosti bili po teh modernih naprednikih v umetnosti in po njihovih umotvorih Če vse napreduje, zakaj naj ostaja lepa umetnost na vedno isti stopinji Toda do sedaj nisem imel prilike gledati in proučavati proizvode teh napred-nikov. Sem pa tje mi je prišel pred oči kak novodobni ornament, kateri mi je, odkrito povem, prav ugajal vsled njegove originalnosti, in po tem sem si v svoji glavi tudi ustvaril neke svoje nazore o secesijonizmu, dekadenci. Nekoč sem svojemu prijatelju, ki je pa že več razstav dekadentov in sim-bolistov videl, razodel svoje nazore o tem, pa se mi jo pomilovalno nasmejal rekoč: Optimist, fantast; ko bi bilo tako, kakor ti misliš, a stvar je vsa drugačna, se boš žo prepričal. V take misli zatopljen in v najboljši nadi kupim vstopnico in prestopim prag hrama novodobnih Apelov. Tu gledam lepe akvarelne pokrajinske sliko, predstavljajočo obmorske kraje in mesta. Prav lepa dela so to. Pri nekaterih so je kazal velik trud, pri drugih velik talent, le škoda, da so akvareli, ki nimajo trpežnosti, kakoršna pristoja takim umotvorom. No, tukaj nisem opazil še nič posebnega, vso jo delano po starem
kopitu in tehniki. Od tod pridem v večjo dvorano. Razobešene so po stenah, deloma tudi naslonjene po elegantnih mizicah večje in manjše slike. Zastopan je genre, portret, historiško slikanje V sredi je postavljen za razliko kak kip iz marmorja, alabastra ali tudi brona in pa terracotta. Tudi v tem oddelku zastonj iščem dekadence, simbolike. Med vsemi slikami mi je še najbolj ugajal »pogreb nedolžnega otroka« in to po origi nalnosti in izborni tehniki. K celokupnemu utisu pripomogli so tudi lepi napisi na okviru z začetno vrstico psalmov. ki se molijo ob pogrebu nedorastlih mrličev. Tudi slika Sie-mirazki-jeva mi je ugajala, predstavljajoča mučenico v areni, če tudi ne po vsem, ker kaže v obrazu po areni stopajočega imperatorja neko zadoščenje ravnokar izvršene krvoločnosti. Bilo je pa tudi to za-ine zadnje zadoščenje v tej razstavi, zakaj zdaj se prične moja prevara. Ko stopim preko zavese, ki je zakrivala na pol uhod v nadaljni raz-stavni oddelek, gledam čisto novo upravo in štafažo ob slikah, katera naj naznani, da je tu prekinjena stara tradicija v slikarski umetnosti in da ima tu izključno gospodstvo secesijonizem, dekadenca kot izraz živ-
ljenj in mišljenja modernega sveta. Tudi tu se vrsti slika za sliko v raznih velikostih ter v različni tehniki, le to imajo vse slike skupno, da na ogled postavljajo človeško meso v vsi njegovi nagoti in slabosti. Pa kaj menite, da zrete v tej nagoti vsaj naravno lepoto ? Kaj še! To so vam kopije, včasih prav slabe, velikomestnih modelov, ki so tukaj na platnu pustili za gotovo plačo na dan podobo svojega sestradanega telesa, .sami se pa še vlačijo okoli, dokler jim ne bo smrt zavila vratu. Moj Bog, če jo to umetnost, potem so umetniki vsi naši mesarji in konjederci! Da, ta dekadenca, ta secesijonizem ima pečat sramote, lascivnosti, ki nalašč kaže nagoto tudi tam, kjer je ni prav nič treba. Prozoren jc njegov namen, namreč sramotiti pravo lepoto i:i jo teptati v blato, a vsemu svetu kazati in na vidik postavljati to, kar se studi človeku O, daleč si zašla umetnost, ako je to tvojo bistvo, tvoj namen. Ros. treba bi bilo drugega Mojzesa, ki bi sožgal in raztrl v prah in pepel tega modernega zlatega teleta ter še to vrgel v morje pozabljivosti. Kaj pa tehnika, je-li vsaj ta kaj vredna v teh slikah? Da, prav vredna teh slik! S staro tradicijo so se/
Reka hrvatska, in to kar se zdaj godi na Reki, se more zvati le nasilje od ogerske vlade. Vse to dokazuje, da hoče Ogerska nagodbo tolmačiti le v svojo korist ter pravice hrvatske počasi popolnoma izbrisati; Ogerska sploh ne trpi, da bi jej bila I Ir vatska ravnopravna. V gmotnem pogledu pa nazaduje Hrvatska pod sedanjim zistemom očevidno, kar ne dokazuje samo poročilo regnikolame deputacije, nego celo sami privrženci vlade s svojimi govori tukaj v saboru. A ravno tako se godi tudi s celokup-nostjo kraljevine Hrvatske, o katerej noče današnji sistem nič slišati. Večina v saboru omenja vedno le naše dolžnosti naproti Ogerskej, nikdar pa ne naših pravic; zato tudi ni mogoče, da bi Hrvatska pod takim zistemom mogla napredovati. Opozicija je dolžna, da se bori z vso odločnostjo proti takej vladi, kakoršna je današnja!
Ta govor je silno deloval v saboru. Večina je bila vsa osupnjena, ko je spretni govornik navajal nepobitne dokaze iz zgodovine za svoje trditve. Potrebno je bilo govornika pobiti z mesta. Toda kdo bi mogel storiti kaj takega z uspehom? Ban se je odločil ter se trudil, da vsaj na videz pobije dokaze dr. Bresztyenszkega. Seveda ni uspel s svojimi dokazi, ker jih sploh ni mogoče najti proti jasnim zgodovinskim dogodkom. Trditi samo ono, kar kdo misli, da je moralo tako biti, to ni noben dokaz. Hvaliti Hrvate, da so sklenili z Ogri realno unijo leta 1791., a ne povedati, zakaj so jo sklenili in na kakšen način se je to zgodilo, s tem ni nič dokazanega. Sploh je bil bana govor manje miren nego zadnji prigodom debate o in-demniteti. Vidi se, da je bil ban vznemirjen, ker je rabil v svojem govoru mnogo nepar-lamentarnih izrazov, kakoršnih sicer predsednik saborski drugemu govorniku ne bi dovolil. Uradni listi so seveda polni hvale o banovem govoru, češ da je sijajno branil svoj vladni zistem. To je resnično, da ga je branil, kajti ves govor je poln idej današnjega zistema, je li pa s tem dokazano, da ni resnica, kar je govoril dr. Bresztvenszkv, to je drugo vprašanje. Da je dr. Bresztyenszky povedal pravo resnico vladinej stranki, vidi se že iz tega, da se dozdaj ni oglasil nobeden drugi govornik rezen bana proti njegovim dokazom, saj vsakdo ve, da se njegove trditve ne dado pobiti.
Jeli bilo umestno, da je baron Rukavina v svojem govoru dokazoval, zakaj je izstopil kot član stranke prava iz zedinjene opozicije, o tem nočemo razpravljati, morda bi bilo bolje, da je molčal, ker na ta način krši samo slogo med opozicijonalnimi strankami. Da je pa obsodil današnji vladni zistem, v tem mu dajemo pravo. Ko se je prijavil za besedo prolesor dr. Silovič, je mislil mnogi, da se bode ozrl tudi na govor dr. Bresztyenszkega. ali tega ni storil, nego je hvalil nagodbo, od katere imamo mnogo dobrega. To bi bilo mogoče, ali ta nagodba se ne vrši tako, kakor bi se morala, kajti vse, kar je dobrega za Hrvatsko, vse to Mažari zavržejo in hrvatski sabor na vse to molči. Kaj pomaga najbolja ustava ali naj-bolja postava, če se ne drži. In tako je zdaj
sprli, a mesto nje niso postavili nič drugega, zato tavajo brez pravega smotra po raznih barvenih efektih, kateri se jim pa sproti umičejo. Zato se kaže tudi v tehniki onemoglost. Če je bila umetnost v vseh časih izraz mišljenja in življenja vsakokratne ta-danje dobe, potem takem sta tudi dekadenca in secesijonizem izraz današnjega ma-terijalistiškega, brezbožnega, včasih inlernal-nega naziranja. In kakšen je končni utis take dekadenčne in secesijonistiške razstave? Prav tak, kakoršnega dobimo v kakšnem naravno - zgodovinskem muzeju ali razstavi, kjer človek takoj, ko je ustopil, išče vrat, da pride zopet na prosto. Prav tako se je zgodilo tudi meni. Hitrimi koraki sem zapuščal kraj, kjer se šopiri umazanost, kjer se nebeška umetnost pobija na tako podel način. Ni čuda, da som se vrnil nazaj v hotel slabe volje in ogorčen, pa tudi prevaran v svoji nadi, da mi še kosilo ni dišalo. Zdelo se mi je tudi nekam dolgočasno pri mizi, ker so odšli po svetu moji prejšnji znanci. Ostal je le še moj znanec, slovenski natakar, s katerim sva zinila kakšno
hnmai^i huanili	/t"\„\
na Hrvatskem. Govornik tega ni naravnost povedal, pač pa je njegov sklep nekaj takega pomenil, ko je nagovarjal poslance, naj se stori tudi kaj koristnega za narod, naj se poskrbi za sirote, pa navaja, koliko se v tem pogledu stori na Ogerskem. Prav ima govornik, ko pravi, da hrvatski narod gonobi postava, po katerej je dozvoljena delitev zadrug, a še huje druga posta* a, po katerej je dolžnik predan oderuhom na milost in nemilost. Govornik zahteva, da se izda postava proti oderuštvu.
Proti nagodbi je govoril prav zmerno župnik Zoric ki je že star parlamentarec, ter mu je znana borba od bana Raucha dalje. Razjasnil je politiko Mažuraničevo, ki je bila v vsakem pogledu narodna, a je ravno za to padel, ker ni bil Mažarom po volji. Nagodbo so Mažari sklenili le zato, da so dobili Hrvate v svojo oblast. Brani prav odločno napadanje na duhovščino od vladne stranke, češ da duhovščina nima nič opraviti s politiko. Duhovščina pa je zvana in dolžna, da brani narod in njegove pravice. Kar je govoril poslanec Sekulic od vladne stranke, pa ni imelo prave zveze, a še manje prave istinite podlage. Ce se dr. A. Starčevič in pa današnji ban hrvatski slavita kot hrvatska domoljuba v istej meri, potem moremo lahko razsoditi, v kakošnem duhu je bil ves ta govor sestavljen. Opozicijonalni govornik Kutuzovic se je bavil z razlaganjem žalostnih gmotnih odnošajev na Hrvatskem in pa s slabo upravo, ki je večidel kriva, da propada še ono, kar bi moglo dobrega biti. Ko je iza njega vladni poslanec Benak izgovoril svoj pohvalni govor deželni vladi, povedal je opozicijonalec Modrušan odločno in jasno, da Hrvatska od časa sklenjene nagodbe gmotno propada in da gledajo Mažari, kako bi mogli čim preje pomažariti vso Hrvatsko. Da je temu tako, navaja železnice in domo-branstvo, kjer ne more postati nobeden višjim uradnikom oziroma častnikom, ako ne zna mažarski. Hrvatski narod propada očevidno, ker se zanj nič ne stori v gmotnem pogledu, zato je v novejšem času nastala cela selitev hrvatskega naroda v tuje kraje, posebno v Ameriko. To so za Hrvate slabi izgledi, ker se mesto hrvatskih izseljencev dcseljujejo tujci v velikej množini. Govornik je prav odločno povedal vladnej stranki pravo resnico, da se vedno hvali z nagodbo, a da nikdar ne gleda, da bi se ta nagodba tudi v resnici vršila.
V soboto je govoril za proračun vladni privrženec poslanec Sehvvarz. Hvalil je seveda zopet vlado in zistem, ki stori za narod vse, kar le more. Zavzet je tudi za učenje mažarskega jezika, kajti če bodo Hrvati znali mažarski, potem ne bodo Mažari pošiljali semkaj mažarskih činovnikov. Tega pa ne pove ta poslanec, če se bo potem rabil še mažarski jezik ali ne. Zagovarja seveda tudi Žide ter zahteva od vlade, da se izda postava za njihove občine. Židje bodo že poskrbeli, da bo ta postava le njim na korist. Nekaj pa ta govornik vendar ni mogel utajiti : namreč velikega utiša, ki ga je prouzročil govor dr. Bresztyenszkega na ves sabor. Priznal je, di je s tem govorom raz prava dosegla svoj vrhunec in da je govor učen, ali da ga je govoril dr. Bresztynszky le v obrambo za opozicijo. Mi pa pravimo, da ga je govoril tudi za pravično stvar : za korist hrvatskega naroda. Iz vsega pa se vidi, kako resnica peče, če se pove na pravem kraju in v pravi obliki, kajti vsa hvala napisana v uradnih listih o banovem govoru ni mogla na saborsko večino toliko uplivat.i, da ne bi priznavala važnosti omenjenemu govoru dr. Bresztyenszkega.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. februvarija.
Stališče in delokrog ministra Jte-žeha. Izredno mnogo se je po raznih listih že pisalo o novem ministru za Češko, o njega delokrogu ter stališču napram češkemu narodu. Sedaj se je oglasila tudi praška »Politik«, ki pravi o tem možu mej drugim tole: Dr. Režek se je odločil za to mesto še le, ko se je pokazalo, da ne more v ministerstvo noben parlamentarec. Mož ne pripada nobeni politični stranki ter bo imel pri svojem delovanju pred očmi le interese celokupnega češkega naroda. Na vlado bo
i m nI miniotnr 1? o/nlr iatn tnlilr <~> «tnlit,n ImU/s«
drugi kabinetni člani, in ker je soodgovoren za vso vladno akcijo, tudi ne bo ničesar dovolil, kar bi škodilo češkim interesom. Vselej mu vendar ne bo lahka ta naloga. Najvaž-neja pa je naloga njegova radi tega, ker mora delovati na to, da postane mesto češkega ministra trajno ter da v bodočo ne bo samo slučaj delil Cehom potrebne port-felje.
Spravna konferenca prične Bvoje delo prihodnji ponedeljek, 5. februvarija v prostorih ministerskega predsedstva. Delegati se snidejo ob 12. uri, ministerski pred sednik Koerber jih pozdravi s posebnim nagovorom. Češko bo zastopalo 22, Moravsko pa 12 članov. Nemške stranke v opoziciji bo zastopalo, ako se izpolni želja ministerskega predsednika, 10 ali 11 članov, ostali bodo desniški zastopniki, kajpada skoro izključno češki in moravski Čehi.
SchGnererjanc' in spravna konferenca. Načelnik levičarskega izvršilnega odbora, poslanec Funke, je poslal Schonerer janskemu klubu poziv, naj imenuje svojega delegata za spravno konferenco, ker želi izvršilni odbor, da so zastopane pri ti konle-ferenci vse nemške stranke. Toda Wolf je na to prijazno vabilo odgovoril z naslednjim pismom: Na vaše pismo odgovarjam, da so, dokler ni nemščina priznana za državni jezik, konference brezpomembne in za Nemce le škodljive in se jih toraj ne udeležim niti jaz, niti ne morem misliti, da bi se kdo drugi mojih tovarišev odzval takemu vabilu. — Spravna konferenca toraj ne more računati na sodelovanje poslanca Wolfa in tudi drugi radikalni elementi morajo ostati doma.
Kdo bo praški župan? V soboto popoludne, kot smo omenili, se toraj zopet vrši volitev župana za stolno mesto češke. Trikrat so se že sošli praški mestni očetje k sejam, na katerih dnevnem redu je bila volitev župana, in petkrat ali šestkrat so morali ti možje oddati svoje glasove, a vselej je bila volitev brezuspešna. Manjkal je navadno le jeden glas, ker staročeh Srb je dobil vselej po 43 glasov. A bil je vselej toli možat, da ni hotel voliti samega sebe. Kajpada ga tudi ni volil njegov tekmec dr. Podlipny. V soboto se toraj zopet snidejo praški mestni odborniki, a to pot jim je delo olajšal staročeški kandidat dr Srb. Udal se je mladočeški — ulici, ki je vsako dosedanjo vtilitev spremljala z burnim zabavljanjem proti Staročehom, ter odložil čast prvega podžupana in odložil tudi mandat v mestnem svetu, obdržal si je samo še odborništvo. Ta korak, kakoršni so zelo redko sejani v zgodovini političnega življenja, je storil dr. Srb radi tega, da omogoči rešitev praške županske krize in izvolitev dr. Podlipnega županom. Kaj je prav za prav dovedlo Sta-ročelie do tega koraka, javnost ne more umeti, kajti navadno odjenja manjšina. Ali je bil ta korak umesten ali ne, to vedo pač le Staročehi.
Razprava v angleškem parlamentu je bila takoj prvi dan, predvčera-njim, zelo burna in Chamberlainova vlada je čula lepo vrsto pikrih, a povsem opravičenih očitk. Vladni mameluki so seveda nastopali, kakor bi bile razmere na bojišču kar najugodneje, ter zahtevali le, da se mora vojska nadaljevati, dokler ni do cela rešena čast angleškega orožja. Drugače pa je vladi bral levite Campbell Bannerman, katerega je opozicija navdušsno pozdravila. Tudi ta mož je spočetka mirno govoril o prestolnem govoru, tem krepkeje je pa potem udrihal po vladi. Govoreč o povodu za vojsko, katerega je snela vlada kar s police, je izjavil govornik, da Chamberlain in njegovi ne poznajo jed-nakopravnosti. akoravno pri vsaki priliki na-glašajo: jednaka prava za belokožnike. Vlada se premalo ozira na Holandce in celo z ministri v kapski koloniji, ki so istotako sveto valci krone, kakor Chamberlain, se pod njegovim regimom postopa zelo mrzlo. Kaj neki se godi še le z ostalim prebivalstvom! Vojska je bila neizogibna, pravijo sedaj vladni možje. Do te misli so pa menda prišli še le post 1'actum. V resnici ni prav ničesar, kar bi opravičevalo vojsko. Potem pa vladne priprave na to vojsko. Ali ste morda mislili, da se bodo Buri udali takoj v prvem strahu. Tako smešnega domnevanja o nasprotniku, tako popolne zmote no pozna svetovna zgodovina. Vlada ni bila prav nič poučena o 1-----t_:i-__:______i ■ , . . ...
danes ne ve razmerja mej angleško in bursko armado. Govornik bo z radostjo pozdravil predlog Fitzmauriceja, naj se izrazi vladi obžalovanje radi vojskovanja in priprav za sedanjo vojsko, ob jednem pa zahteva, da predložt vlada vse Bullerjeve brzojavke, v katerih poroča o položaju v Južni Afriki. Tako je počastil vlado vodja opozicije v prvi razpravi.
Salisbury zopet odstopa. Angleški ministerski predsednik lord Salisbury misli zopet resno na odstop. Odkar je izgubil soprogo, je vedno nekaj bolehen, a največjo nervoznost mu provzročajo sedanji dogodki na bojišču Mož se hoče rešiti na vsak način velikanske odgovornosti in je v to svrho že vložil prošnjo za demisijo, katere pa kraljica dosedaj še ni vsprejela, marveč ga prosi, naj vztraja na dosedanjem mestu, a obljubil ni prav nič, kako dolgo. V bodoče ostati hoče le še samo ministerski predsednik, ako ga parlament odveže (!) odgovornosti za dosedanje dogodke. Pri tem možu se britko maščuje omahljivost napram Chamberlainu.
Knjige in časopisi.
»Slovenskega Učitelja« 3. številka je danes izšla z naslednjo vsebino: Govorimo jasno! — Slovenski učitelj. (Pisma prijatelju. II) — Učiteljica in javnost. I. Žensko vprašanje. — Pridevnik. Metodiška obravnava. — Dopisi. — Slovstvo. — Šolsko vesti. — Drobtine. — Prva številka tega lista, ki stane 5 kron na leto, je poš a.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
Ljubljana, 31. jan.
(Konec.)
Dr. T a v č a r je nato pričel braniti dež. odbor. Dejal je: »Glejte, glasilo tržaškega klerikalstva me že napada s svojim kopitom radi stališča v dež. odboru 1« Stal je dr. Tavčar na stališču, da so se tudi Nemci, ne samo dež. odbor, pritožili proti odloku dež. odbora, toraj se ne more predbacivati, da je samo dež. odbor kriv.
Zdihoval je, da bo on sedaj »Priigel-knabe« (Slaba vest!) Dež. predsednik si ni hotel radi napisov opeči rok, pa je naložil to delo dež. odboru, ki pa ni hotel po kostanj v žerjavico. Pritožil se je samo radi kompetence. Naj se le izreče o stvari uprav, sodišče. To priliko je dal dež. odbor. Govornik je tudi hotel namigniti, da je imel sedaj dež. odbor zvezane roke radi prvega sklepa v zadevi uličnih napisov.
L. 1897 ste bili vsi za dvojezične napise. To se je sklenilo, da se napravi mir v tem vprašanju. Nemodro je pri sedanjih težavnih razmerah govoriti na ta način o dež. odboru, kakor je storil g. Plantan in metati proti njemu fraze! Zahteval je večjega spoštovanja do dež. odbora.
Poročevalec Plantan je takoj odgovoril dr. Tavčarju, naj si nikar ne domišljuje, da smo v dobi tlake. Tlaka je nehala. Dolžnega spoštovanja ne odrekamo dež. odboru, ta pa nima nič ukazovati, ampak samo razveljavljati. — Govornik se čudi mnenju dr. Tavčarja, da je vse to gonja proti njegovi osebi. Poročevalec se ga ni dotaknil ni z jedno besedo. Faktum je, dejal je poročevalec, da je dež. odbor priskočil na pomoč nemš k u ta r j e m.
Pri glasovanju so bili poročevalčevi predlogi skoro soglasno sprejeti. Proti j e glasoval seve dr. Tavčar.
A vodja narodne stranke si ni samo pri tej točki osvetlil Janusovega svojega obraza. Gosp. Plantan je nadalje poročal o prepovedi deželne vlade Kranjske, tičoče se izročitve sklepa obč. sveta z dne 19. septembra 1899, s katerim je izrazil ogorčenje nad celjskimi izgredi in odposlal brzojavko praškemu županu. Ta prepoved dež. vlade je tem čudnejsa, ker se nemškim obč. za-stopom niso prepovedali sklepi, s katerimi so odobravali obstrukcije protidržavni zastop. Poročevalec je predlagal, da se tudi proti tej prepovedi uloži rekurz. Za rekurz je zopet vzdignila večina roke, vzdignil je pa ni dr. Ivan Tavčar. Zrl je v papir pred Beboj, v tla pa so tudi zrli napredni gospodje na galeriji ob tem sokol-skem pogumu svojega vodje. Ta čin dr. Ivana Tavčarja, ki se zvesto zlaga z njegovim |na-stopom ob mariborskem shodu nemškutar-
»Naši straži«, naj si pokrajinski Slovenci dobro zapomnijo. Pa tudi kolikor je poštene slovenske inteligence, naj krepko zakliče z »Edinostjo« : »To in taki so vzroki, da smo mi Slovenci pred vlado ponižni kužki. Zdaj bi bil čas obrniti voz slovenske pulitike. Obrnimo ta voz!« Prtd vsem naj sipa slovenska napredna inteligenca pretove, da bi se ji kot voditelj usiljeval mož, katerega sta hipnotizovala baron Schvvegelj in dr. Mravlagg!
V nadalnji seji je obč. svet sklenil, da je zahtevati od finančnega ministerstva povračilo stroškov 46(18 gld., katere je občina izdala za pobiranje drž. davkov. Ako fi nančno ministerstvo tej zadevi ne , ugodi, občina ustavi pobiranje teh davkov. — V komisijo za izvensodno poravnavo s plinovo tovarno sta bda izvoljena obč. svetnika Plantan in dr. Stare. — Posest. Sarcu na Karlovski cesti se je dalo kot odškodnino zaradi usada na njegovem svetu 10 kron. Zahteval je 69 gld. — Sklenilo se je dalje takoj razpisati dela za dekliško osemrazredno šolo pri sv. Jakobu in za jubilejsko ubož-nico v Vodmaiu. Zgradba šole bode stala 90.000 gld., zgradba ubožnice pa 106.000 gld. V ubožnici bode prostora za 100 re-vežev. — Mestni policijski straži in nje vod stvu se je izrekla zahvala za nje vzorno, požrtvovalno delovanje. — O načrtu električne železnice od Špitalskih ulic in po Starem trgu bode stavila občina svoje pred loge pri političnem obhodu.
Koncem seje je bil na vrsti samostalni predlog obč. svetnika Pavlina, da se odkaže odseku vprašanje južnoželezničnega kolodvora v Ljubljani. G. Pavlin je predlagal resolucijo, ki poziva državo, naj pritisne na južno železnico, da si preskrbi zadostno vožnih sredstev, pomnoži osobje in preuredi kolodvore, da ne bo še več nesreč. V Ljubljani bodi za vse železnice skupen kolodvor na mestu, kjer stoji sedajni državni kolodvor. Omeniti je še, da je župan omenil, da je tobačna režija obljubila, da bode leta 1900 preiskala potrebo delavskih stanovanj in potem gradila delavske hiše in da bode državni Dunajski cesti drž. uprava preskrbela tlak do sv. Krištofa. Župan je dalje omenil, da je za nameravano novo žup nišče pri sv. Jakobu mesto nakupilo že Trčkovo in Klopčičevo hišo in da sta obljubila v ta namen kranjska hranilnica 24.000 kron in g. Albert Samassa 2000 kron.
Dopisi.
Iz Srednje vasi v Bohinju. Lansko leto meseca marca je kmetijsko društvo v Srednji vasi vložilo pri okrajnem glavarstvu v Radovljici kolekovano prošnjo za pravico vino-toča. Ker dalj časa ni bilo odgovora, je hotelo društvo z dopisom od 10. aprila 1899 rešitev pospešiti. Strmeli smo pa, ko smo prejeli odlok urada za odmero pristojbin v Ljubljani od 8. maja, štev. 2497, s katerim smo bili kaznovani z globo 3 gld., ker nismo kolekovali prošnje, vložene 10. aprila za pravico žganjetoča. Razjasnili smo precej uradu za odmero pristojbin, da nikdar nismo prosili za žganjetoč, da je odbor že za četkom sklenil, žganja nikakor ne točiti. Odgovora nismo prejeli.
Prve dni avgusta pride od davkarije opomin, naj kazen plačamo. Tudi davkariji smo povedali, da je vse od prvega do zadnjega izmišljeno. Dopis je bil seveda neko-lekovan, ker o rečeh, ki so brez najmanjše podlage, nihče ne more zahtevati kolekova-nih vlog; drugače se napravi lahko stran kam z izmišljotinami na tisoče škode. Vendar je bil pisalec obsojen na globo 50 kr Dne 15. novembra so nas prišli rubit. Mnogi so se veselili, da bodo svederce prodali. Za enkrat ni bilo tako hudo; društvo je plačalo 3 gld. 10 kr., pa so šli. Na to smo vložili na urad za odmero pristojbin prošnjo pri davkariji v Radovljici, da se nam rubežen povrne. Zaradi obeh dopisov, na davkarijo in urad za odmero pristojbin, smo bili ka znovani z globo 80 kr. za vsacega. Koncem leta je prejelo društvo opomin, plačati ru-beine stroške 1 gld. 20 kr., če ne, bo zopet rubežen.
Še le 30. januvarija 1900 smo dobili odlok urada za odmero pristojbin od 28. de
nalog z dno 8. majnika 1899, zap. št. 18, vrinila pomota s tem, da se je pristojbina in povišt k v skupnem znesku 3 gld. predpisal napačno od pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici dne 10. malega travna vložene prošnje za koncesijo žganjetoča, med tem, ko se je hotela predpisati ista pristojbina od prošnje, katero jo kmetijsko društvo v srednji vasi vložilo dne 10. aprila 1899 pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici za koncesijo gostilničarske obrti. Ker je ta prošnja za koncesijo gostilničarske obrti vložila se nekolekovana, odpade primanjkljaj koleka 1 gld 50 kr. in povišek 1 gld. 50 kr., skupaj 3 gld. K temu pripomnimo, da smo poslali začetkom marca priporočeno kolekovano prošnjo s kolekom 1 gld. 50 kr. na okrajno glavarstvo v Radovljici. V rokah imamo odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici od 21. aprila 1899, št. 6046, s katerim je bila prošnja za pravico vinotoča odbita, ker ni potreba ljudstva. Orožniki so že meseca marca poizvedovali o razmerah za naš vinotoč. Kako smo mogli vložiti prošnjo še le 10. aprila, ne moremo razumeti. Tudi nam ni znana postava, ki bi zahtevala iste pristojbine za vsak dopis, v katerem se prosi rešitve že vložene prošnje.
Seveda še ne mislimo vsega pri miru pustiti. O izidu Vam o priložnosti poročam.
Iz Zg. Tuhinja »Narode« ! V Lavrenči-čevem slogu bi ti radi dali po zobeh, Ža losten si, da se je pri nas »oče več nedoraslih do smrti pobil«. — Sveta jeza te obhaja, češ da je tuhinjski konzul kriv njegove Bmrti, ker »se je v njem žganja nalil, da je, stopivši popolnoma pijan iz hiše, telebnil na tla in se ubil«. Z obema rokama se prijem-lješ za glavo in nikakor ne moreš razumeti, kako more pristojna oblast kaj tacega trpeti, zakaj ne kaznuje tuhinjskega konzula, ker brez koncesije toči žganje«, ko pri tvojih pristaših hitro zapazi kak pregrešek ter ga neusmiljeno kaznuje.
In ko se tako za glavo držiš ter premišljaš, kaj se v Tuhinju godi, praviš, da so taki konzuli »hudičeva naredba«. Hvala Bogu, da so te ti »konzuli« vsaj toliko pripravili k veri, da vsaj veruješ, da je hudič in da so tudi na svetu hudičeve naredbe. Samo to je škoda, da za hudičeve naredbe nimaš onih, ki so resnično, in da ti častiš hudiče za an geljce. Narode! povej, čegava naredba je list, ki laže, da v tuhinjskem konzulu točijo brez koncesije žganje, ko v Tuhinju ni nobenega »konzula« pač pa le kmetijsko društvo, in to ne toči nobenega žganja več, (I. 1898 ga je pač na debelo prodajalo, kar pa je opustilo), mu toraj tudi nobene koncesije treba ni. Celo vina ne toči na drobno, ampak samo na debelo. Čegava naredba je list, ki trdi, da je »oče več nedoraslih otrok bil popolnoma pijan, ko je padel in bil pri priči mrtev«, ko je ta oče od '/»6. do 10. ure spal, in pač ni mogel biti pijan, ko je padel po stopnicah in tudi ni bil precej mrtev, ampak je živel še pol ure in prejel sv. poslednje olje.
Kako se imenujejo tiste živali, ki mrtvih ne puste pri miru ? »Narode«! veš, kaj delajo hijene ? In kako ime zasluži tisti, ki ubogi vdovi in nedoraslim otrokom, kateri so že itak potrti vsled nesreče svojega očeta, — zasaja in še suče nož obrekovanja v srce vdove in sirot ? Kako ime zasluži tisti, ki nima nikakega usmiijenja z nesrečo svojega bližnjega, ter ga potem še izpostavlja v zasmeh, »češ, kakšnega brumnega očeta so imeli!«
»Narode«, odgovori! odgovori! — Ali pa se je bil morda tvoj dopisnik tako šnopsa nalil, da je potem izbruhal, kar si ti »Narode« z veseljem polizal in sprejel v svoje predale. Hu, ti imaš želodec 1 ? Da ne bodeš mislil »Narode«, da smo dolgo krpucali ta odgovor, ker si ti to zadevo mrcvaril že v svojej 19. štev., ti povemo, da v tuhinjski dolini nismo mogli dobiti tako »cartanega« lista, in smo morali še le v Ljubljano ponj pisati.
Kmetijsko društvo v Zg. Tuhinju registr. zadruga z omejeno zavezo. Iz Cirknice. Na «Narodov« dopis iz Cirknice z dne 21. t. m odgovarjam in po-jasnujem sledeče : Zapomni naj si tisti do-mišljivi dopisnik, da odgovorni gospodar in
dopisnik, zakaj ni g. dekan precej po dokončani sv. maši treh gospa in dveh gospic iz nadžagrada ven spustil. O jej, pri kako malenkostni, prav za prav ničvredni stvari se jeze peni; tam pa, kjer bi res bilo treba, tam 8e pa ne jezi. Ali ne ve to revše, zakaj imajo nekateri izmej inteligence — rečem nekateri, ker so zopet drugi, ki se svetemu kraju primerno in dostojno obnašajo — vsako nedeljo in praznik pri prvi in veliki sveti maši paznika, katerega je bivši cirkniški sodnik nasvetoval, za seboj? Menda zaradi lepega vedenja vendar ne, ko ste mej drugim že na prižnici duhovnika z glasnim govorjenjem motili. — Kaj pa to ? Kdo je pa pred nekaj leti mej prvo sv. mašo nad žagradom kadil ? Corpus delieti je še sedaj varno spravljen in pride ob svojem času še na razstavo. Dalje klepeta v dopisu, da je to, kar je g. dekan storil, nekak prestopek zoper osebno prostost! O seveda, še vso prostost naj bi Vam g. dekan dovolil v cerkvi, potem napravite iz cerkve še gostilno, kakor ste letos ob novem letu o priliki tamburaske vcselice napravili gostilno iz šole in katero sedaj ljudje iz nagajivosti imenujejo gostilno pri »Tamburici«. In radi tega prestopka pošiljate potem k g. dekanu v zaslišanje orožnika in obč. slugo in to še celo v urad, O Vi tako skrbni za osebno prostost, zakaj se pa ni takrat zaslišalo o-nega, ki je v cerkvi mej sv. mašo kadil, ko je vendar takratni postajevodja za to vedel. Pa saj menda postajevodja pravi, daje le zato prišel g. dekana zaslišat, ker je tako v »Narodu« bral in da on potem mora to storiti. Bravo! Lepa je ta. Torej od sedaj naprej je »Narod« avanziral in je postal 'Polizeiblatt«. — Vsakdo v Cirknici pa pomiluje dopisnika, da se v »Narodu« zaletava v tako blagega in dobrega g. dekana, kateri ni še nikomur nič žalega storil. S tem dopisnik kaže svojo omiko in resnicoljubje.
Eden tistih, ki tudi zahaja nad žagrad.
Romanje vitim.
Cujejo se želje, da bi mnogi verniki ljubljanske škofije koj po veliki noči radi v Rim šli, da vstrežejo želji sv. Očeta, ter dobe odpustke in milosti sv. leta. Ako se oglasi precejšnje število, skušalo se bo pripraviti romanje konec aprila ali v prvi polovici maja. — Pot od Connonsa skozi Loreto in Asisi Rirn pa nazaj stane za III. red 32 kron, stanovanje in hrana v Rimu po 5 kron na dan, fijaker za štiri osebe po 1 l/t K za uro, zraven bi prišla še vožnja od doina do Connonsa na goriški meji in hrana zunaj Rima. Moglo bi se toraj v III. razredu shajati s 140 do 160 K V II. razredu stane ista vožnja po železnici 60 K, stanovanje 7 K. — Kdor hoče v Rim, naj se do 10., ali vsaj do 15. februvarja oglasi prisvojena gospodu župniku, ti pa naj do 15., ali vsaj do 20. fe bru v arij a število romarjev za III., II. ali I. razred točno sporoče uredništvu ^Slovenca". To je zadnji čas za prijavo, ker se mora potem vse potrebno za železnične vlake, za stanovanje in za sprejem pri sv. Očetu urediti. Ako se romarjev oglasi vsaj 400 in Li mnogi želeli, naj se desetkratno obiskovanje cerkva, torej tudi desetdnevno bivanje v Rimu skrči na pet dni, skušal bo p. t. škof to olajšavo od sv. Stolice izposlovati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. februvarija.
Predavanje v Katoliškem domu.
Pri sinočnjem predavanju: »O preosnovi julijanskega koledarja« je kanonik Kalan po-jasnoval razliko mej julijanskim in gregori-janskim koledarjem, poskuse napačni julijanski koledar zameniti z gregorijanskim, ter obrazložil važnost te preosnove v znanstvenem oziru, njeno veliko korist v praktičnem življenji za meteorologijo, statistiko, trgov stvo, medicino, pravdoznanstvo, vojaštvo in za potovanje. Omenjal je ovir in težav, ki so velike in raznovrstne v verskem, politič-
lijanskega koledarja bi bil storjen velik korak za zbližanje slovanskih narodov katoliških iu pravoslavnih, vzlasti bi pridobila ta ideja solidarnosti veliko moč mej prostim narodom, kateremu vzlasti razlika v koledarju, razlika v dnevih praznikov kaže velik razdor mej vzhodom in zahodom. Vsak katoličan, vsak znanstvenik, vsak Slovan zato z veseljem pozdravlja resne poskuse, s katerimi se zadnja leta peča posebna za to odločena komisija v Peterburgu. Veliki dogodki, ki se pripravljajo na vzhodu, morda preje, nego mislimo, odstranijo veliko ovire, ki se ustavljajo preosnovi julijanskega koledarja.
Javni shod konservativnega obrtnega društva se vrši jutri dne 2. lebruvarija t. 1. v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti št. 47 ob V« 3. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo deputacije pri pri knezoškofu radi gradnje škofovih zavodov. 2. Sprememba obrtnega reda v državnem zboru in krošnjarskega zakona. 3. Pr.-silna delavnica in ljubljanski obrtniki. 4. Raznoterosti. — Društveni odbov povabil je kranjske državne poslance, kjiteri so v obrtnem odseku na Dunaju, ti so gg. : Dr. Krek, J. Kušar in Vcncajz. — Shod je velike važ. nosti; gospodje obrtniki, pridite mnogo-brojno! Sprememba obrtnega reda, — to je tisto pereče vprašanje, od katerega je obrtno vprašanje odvisno. Pridite in povejte Vaše želje! Govorilo se bode svobodno. — Ude-lež.te so gotovo! — V združenju je moč.— Ivan Kregar, t. č. predsednik. — Fran Zan, t. č. tajnik.
Shod posestnikov. Včeraj zvečer jo imelo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani občni zbor v vrtnem salonu hotela pri »Maliču«. Došlo je na zbor 31 posestnikov in 3 posestnice. Udeležence je pozdravil predsednik g. dr. Vinko G r e g o r i č slovenski in nemški. Dejal je, da je potrebno združenje posestnikov v sedanjem času, ko uživa stan posestnikov več dolžnosti nego pravic. Položaj hišnih posestnikov je v našem mestu sosebno poostrila potresna katastrola. Iiogiba se društvo politike pri svojem delu. Doslej je pri društvu 290 hišnih posestnikov, ki zastopajo 362 hiš. Za poluletno dobo, menil je govornik, je to zadostno število. V Ljubljani je 1400 hiš in 1200 hišnih posestnikov. Opozarjal je na 1. 1901., ko bo vlada zahtevala nazaj potresno posojilo. Že sedaj je v Ljubljani llmilijonov vknjiženega dolga. Hiša donaša posestniku dve in dve četrtini odstotkov. Pri vračanju potresnega posojila bo treba nujnih olajšav. V ta namen bo društvo prirejalo shode. G. Vaso P e -tričič je hotel vedeti, v katerih jezikih društvo odpošilja uloge, ker se čuje, da je slovenski jezik pri društvu manj v rabi, nego mu pristoja. Predsednik je odgovoril, da na vlado in dež. odbor dvojezično, na magistrat dvojezično in slovenske. G. Kir biseh, ki je že dolgo let v Ljubljani, je zahteval, da se mu mora Petričičeva interpelacija povedati nemški. Ugodilo se mu je. — Društvo je imelo stroškov 991 gld. 73 kr. in dohodkov 753 gld. 50 kr., torej ne-dostatka 237 gld. 63 kr. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni gg. Knez, Hudo vernik in Trček. Iz odbora sta letos izstopila dr. Tavčar in Petričič, ki sta bila zopet voljena. Namestu odstopivšega Slovenca g. Jegliča pu je bil voljen pristaš nemške stranke. Sedaj itnajo Nemci odločilno besedo v odboru. Sklone se, pobirati dosedanjo udnino : od 500 gld. čistega dohodka 1 gld., od 500—1000 gld. 2 gld., od 1000—1500 gld. 3 gld. in od svote, ki to številko presega, 4 gld. G. Kirbisch je želel, da odbor preskrbi natančni, skupni hišni red. Predsednik je odgovoril, da ga ima odbor že izgotovljencga. Dalje je želel gosp. Kirbisch, naj odbor določi, kaj mora napraviti stranka, ako ji hišni posestnik izroči stanovanje v dobrem stanu. G. T r č e k je želel, da bi odbor v društvenem lokalu nabil oglase praznih stanovanj, pa še po nekaterih drugih krajih mesta. Doslej vsak posestnik pribije oglas na hišna vrata, a strankam je mučno iskati takih oglasov. Tudi inserirali naj bi hišni posestniki skupno, kar bi manj veljalo. Na interpolacijo gosp. L u d v i g a je odgovoril predsednik, da bo izdal odbor navod glede najemninskih knjižic

strankam, ki o določenom terminu niso plačale stanovanja. Cule so se dalje razne pritožbe o vodoštevcih mestnega vodovoda. Razni hišni posestniki so jih že parkrat pre-plačali, a še niso njihovi. Preskrbelo naj bi se vsaj, da bi se od onih vodoštevcev, ki so plačani, ne pobirala letna najemnina 7 gld. 20 kr. Koncem občnega zbora se je zahvalil g. Drelse g. dr. Gregoriču za po-žrtovalno delo. Želel je, naj bi bil še v odboru, dasi ne bo več predsednik. Dr. Gre-gorič se je zahvalil, češ, da bo še nadalje rad delal. Tak je bil občni zbor. Naravnost presenetila nas je pa vest, da odbor, »ki noče biti strankarski«, z odločilnimi nemškimi glasovi hoče na čelo društva postaviti dr. Tavčarja.
Musica sacra. V stolni cerkvi, jutri 2. febr. pontifikalna maša ob 10. uri: De veta instrumentalna maša, zl. Moric Brosig, graduale A. Foerster, effertorium dr. Fr. Witt. — V mastni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in honorem sanctae Caeciliae v B - dur zl. J. B. Benz, graduale Suscepimu3 zl. Ant. Foerster, offertorij Dif fusa est zl. M. Brosig.
Blagoslovljenje delavskih hiš »Slov. del. stavbinskega društva« v Vudmatu se bo vršilo prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne.
S Prema. Od dne 14. do 21. januvarija t. 1. so imeli na Premu čč. gg. jezuitje Fran Doljak, Jakob Vrhovec in Al. Žužek sveti misijon. Ljudstvo se ga je prav pridno udeležilo, čeravno je bila od začetka precej huda burja. Prostorna cerkev je bila polna vernega ljudstva. Obhajancev je bilo 1500. Prišli so tudi ljudje iz sosednih fara, ker domača lara šteje nekaj čez 1800 duš. Bog živi in ohrani vrle gg. misijonarje in jim povrni njih obilni trud za njihove temeljite in vnete govore !
Letošnje premembe v garnizijah. Batailoni polkov štev. 7, 17, 47 in 87 v Celovcu. Ljubljani, Mariboru in Celju bodo nadomeščeni z batailoni istih polkov iz njihovega glavnega slana.
Umrl je 30. januvarija v Zadru č. g. Šimen Karol nik, vpokojeni duhovnik tržaško-koperske škofije. Rojen je bil v Kamniku dne 23. oktobra 1822, posvečen 11. avgusta 1850. Priporoča se č. gg. sobratom v molitev in spomin.
Socijalni demokrati — železničarji. Ravnateljstva pruskih in saksonskih državnih železnic izdala so ravnokar stroge ukaze, v kojih prepovedujejo vsem uslužbencem vstop v socijalno demokratična društva, udeležbo takih shodov in razširjanje lista »Weck-ruf«. Uslužbence, koji bi se ukazu protivili, odpustiti je brezpogojno in takoj iz službe. Vedni službeni neredi prisilili so ravnateljstva navedenih železnic do takih naredb, kajti, kakor pravi, ni bilo več dvoma, da so-cijalna demokracija vzbuja nezadovoljnost med uslužbenci. Služba pri železnicah za hteva red in pokornost in ravno tukaj je disciplina gotovo prvi pogoj, da se odvračajo nezgode. Tudi pri nas se čutijo slabe posledice socijalno - demokraške gonje. Že večkrat smo čuli britke tožbe, kako surove opazke morajo brez vsacega povoda čuti potniki-duhovniki od brez dvojbe socijalno demokraških uslužbencev. To se ne more mirno trpeti. Način, kakor piše »Eisenbah-ner«, pa mora tudi sicer pri nas omajati ves službeni red. Ne tajimo, da je najpreje dolžna železniška uprava, vzlasti pri južni železnici, vpoštevati upravičene zahteve svojih usluž bencev; a pravico pa ima z ozirom na varnost prometa skrbeti, da se socijalno-demo-kraški nazori pri osobju ne bodo kazali v službi.
Gospodarska zveza in kmetski
Stan. Vsak kmetski gospodar, ki se sprejme kot član v Gospodarsko zvezo, uživa zlasti sledeče ugodnosti: 1. dobiva brezplačno naš list »Narodni gospodar« — ki sicer stane 4 K letne naročnine; 2. v vsaki zadevi svo jega gospodarstva se sme obrniti do Gospo darske zveze za svet in ga dobi brezplačno; to velja tudi v kmetijskega gospodarstva tičočih se pravnih zadevah; 3. kmetski gospodar, ki je v denarnih stiskah, sme se obrniti do Gospodarske zveze za pomoč; zveza mu proti primerni, naprej določeni odškodnini, če je sploh mogoče, vse uredi, zlasti tudi vse potrebne zemljeknjižne izpeljave itd.; 4. član, ki zvr-
šilne prodaje posestva ne more več odvrniti, se obrne do Gospodarske zveze in ista, če le mogoče, posestvo kupi na dražbi in je izroči prejšnjemu posestniku ali pa kakemu članu njegove rodbine proti primerni n a j e m š č i n i in tako, da tekom let prejšnji posestnik postane zopet lastnik svojega posestva; 5. vsakovrstne kmetijske potiebčine, zlasti umetna gnojila, orodje, stroje itd. član - kmetovalec lahko naroča in dobiva pri Gospodarski zvezi, kjer se bode skrbelo, da dobi dobro blago za primerno ceno; 6. ravno tako se član-kmetovalec lahko obrne do »Gospodarske zveze«, da mu pomaga kmetijske pridelke kolikor mogoče ugodno razpečavati. To so nekatere poglavitne ugodnosti, katere ima kmetovalec, če pristopi kot ud k Gospodarski zvezi. Vsakdo mora izprevideti, da so to take ugodnosti, da pač noben zaveden kmetovelac ne more opustiti tega pristopa. Kako se pristopi „Gospod. zvezi" ? Kmetovalec pristopi „Gospod. zvezi1' kot redni član. V ta namen ima prvo leto, toraj ob vstopu, vplačati: 1 opravilni delež v znesku 2 K, pristopnino v znesku 1 K, letni upravni prispevek 2 K, skupaj 5 K Nadaljna leta pa bode imel plačati samo po 2 K ali 1 gld. letnine i. g. vsako leto najpozneje do konec meseca januvarja. Delež v znesku 2 K ostane lastnina člana in dobi ta znesek, če iz društva izstopi, nazaj. Kmetovalec, ki želi pristopiti, naj toraj po postni položnici ali pa nakaznici dopošlje Gospodarski zvezi znesek 5 K 2 gld. 50 kr. s pristavkom, da želi pristopili kot redni član. Vse drugo potem izve neposredno od Gospodarske zveze.
,,Narodni gospodar" Štajerske novice. V Mariboru kon čajo na srednjih šolah prvo poletje dne 10. februarija. — Naučno ministerstvo je dalo za šesti razred tamošnje gimnazije pravico javnosti. — Ruski car je girn. prof. v Pav-logradu, Dom. Pascolu, podelil viteški red sv. Slanislaja. Dominik Pascolo je rojen v Slov. Bistrici. — Licencovanje žrebcev se bode vršilo 23. febr. v Lipnici, 24. febr. v Ljutomeru, 27. febr. v Ptuju, 28. febr. na Zidanem mostu1 — Župnijo v Rajhenburgu je dobil č. g. Jos. Gerjak, farni vikarij v Mariboru.
Koroške novice. Potovalni učitelj G. Š u rn i je imel slovenska predavanja : dne 14 jan. v Št. Kancijanu in dne 21. jan. na Brdu ob Žili. Predavanja so bila dobro obiskana. — Ravnatelj kemičnega poskuše-vališča v Celovcu dokazuje v nekem članku, da so malone tričetrtinke, t. j. 725% mleka, ki se proda v Celovcu, ponarejene in to na razne načine. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj g. Jan. Lah Podkloštrom. — Provizorični učitelj g. P. Košier v Cr-nečah je imenovan za šolskega voditelja ravno tam. — Dn6 21. jan. je bil posestnik Kohveis p. d. Stuk v Svincu na plesu. Ko je šel po stopnicah, je padel tako nesrečno, da je kmalu potem umrl. — Razpisano je mesto nadučitelja v Podkloštru do 25. febr. Zahteva se znanje slovenščine. — V okrajni šolski svet Celo\ec okolica so izvoljeni za 6 letno dobo: J. Doujak, župan v Borovljah; J. Oremus, župan v Žrelcu in dež. posl Fr. Huber, torej sami liberalci. — V Porečah ob vrbskem jezeru bodo zidali nov vodovod za celo vas.
Iz Velikovca, dne 29. jan. Posebne vrste ljudje so naši p. t. Velikovčani. Kakor svoj čas židje okoli zlatega teleta, plešejo ti naši pra Nemci z dobrimi slovenskimi imeni okrog — nemškega radikalizma. Kazati svoje nemštvo povsod in vselej, — to je cilj in konec vsega njihovega početja! Kaj čuda potem, da jim niti znani njihovi dež. poslanec Plaveč ni več dosti — radikalen! Pozvali so ga na račun, a prav slabo se jim je obneslo! Imeli so razne pomisleke zoper nje^a! a poslanec jih je v vsem vgnal v kozji rog, jim dokazoval, da takega poslanca — niti vredni niso itd. Uzrok napadom na imenovanega pa je bilo le to, ker nekatere velikovške pratovtone skomina — po po slanskem sedežu!
Koroška c kr kmetijska družba se bo preosnovala. Vlada je potrdila prena-rejena pravila. Sedaj bodo po vseh podružnicah nove volitve in podružnice se bodo dne 11. marca združile v okrajno zveze. Le te imajo potem voliti zastopnike za glavni zbor, ki bo dne 28. marca. Vsa uredba meri na
to, da si dosedanji gospodarji kmetijske družbe ohianijo tudi še zanaprej svojo premoč in veljavo v družbi in v tem tudi še marsikaj — drugega!
, I« celovške škofije. Preč. g. dekan v Smohoru, monsg. Jož. Fric, je zopet hudo zbolel in je v bolnišnici usmiljenih bratov v St. Vidu. — Župnijo Kamp je dobil ta-mošnji provizor, č. g. Avg. Križaj. — Pf0 stavljena sta čč. gg. kaplana Al. Mlinar iz Marije na Jezeru v Dobrlovus in Mat. Tre-p a I iz Dobrlevasi k Mariji na Jezeru.
Skladišče v Sinčivasi. Do novega leta se jo sprejelo žita v Velikovcu in v Sinčivasi vkup: pšenice 26.430 kil, rži 13.272 kil, ovsa 114.343 kil, leče 20.710 kil. fižola 5804 kile, detelje 3177 kil, ječmena 1581 kil, grahovice 842 kil, volne 322 kil, hajde 7088 kil Na to blago se je posodilo vkup 15.037 gld.. in sicer pride na Velikovec svota 8401 gld., na Sinčovas 6636 gld. — Promet je še neznaten, a spominjamo se vendar sme-jaje se poročila, ki ga je imel nedavno liberalni list „Frei Stimrnen« iz Velikovca: „das Resultat, ein Paar Metercentncr llafer, war klaglich genug." O vspehih zdaj še ne govorimo, veseli nas, da imamo že čez 300 udov. Skladišče bo svojim udom priskrbovalo tudi pristna vina, ter je v ta namen stopilo v zvezo z »vinogradniškim društvom« v Ljubljani.
Za protestantsko cerkev v Beljaku
se je razvila agitacija po nemških listih. Zbrati je treba apostolom nemštva 30.000 gld. V Beljak so že dobili protestantskega vikarija iz — Pruske.
Italijanska samopašnost. Kakor smo že ob kratkem omenili, je predzadnjo nedeljo v Gradišču poleg Gorice italijanski poslanec dr. Verzegnassi razvijal svojo državniško modrost. Trdil jc mej drugim, da Nemci branijo le svoj obstanek proti slovanskemu zatiranju. Zato Italijani podpirajo Nemce. Verzegnassi je odobraval nemško, a grajal češko obstrukcijo. Povedal je tudi, da so on in tovariši že od grofa Badenija dobili zagotovilo, da ne bode ustregel slovenskim in hrvaškim zahtevam Konečno se je Verzegnassi pritoževal, da namestništvo pošilja tržaškemu magistratu le nemške do pise. No, v tem oz»ru moramo pritrditi Ver-zegnassiju, ob enem pa ga opozoriti, da tržaški magistrat slovenske vloge kratkomalo odbija. Zanimivo ja je posebno zagotovilo Badenijevo, o katerem smo že svoj ča& obširneje pisali. Tudi grof Tinin ni zapustil onega stališča avstrijsko italijanske zv< ze. In to je, kar nam podira vsako upanje, da bi sedanja v!ada zapustila izvoženi tir. — Mi-nolo nedeljo pa so v Trstu zborovali italijanski poslanci in več zaupnikov. Zborovanje se je sicer vršilo za zaprtimi vrati, vendar pa je prišlo v javnost, da hočejo, naj bi vlada proglasila italijanščino za uradni jezik v Priinorju in Dalmaciji. Tako, italijanski prvaki so menda predpustne šeme.
Baron Dipauli je bil 8 svojo soprogo in hčerjo minolo nedeljo v Rimu od sv. očeta vsprejet v avdijenci. Sv. oče so, kakor zatr juje baron Dipauli, popolnoma zdravi Tudi kardinal Rampolla je barona Dipaulija vspre-jel jako prijazno.
Iz Naklega. 25. jan. t. 1. je tukaj umrla gospodična Frančiška Pavlin večkrat previdena s sv. zakramenti, iz znane spoštovane rodbine Pavlinove v 43. letu njene starosti. Bila je pobožna, posebno do ubogih usmiljena, lep izgled vsem tovarišicam, zato jc bila njena smrt vesela, smehljaje se je poslavljala od svojih dormčih in svojih prijateljic. Naj v miru počiva !
Sreča v nesreči. I/. Koprivnika pri Koč evji : V nedeljo 28. t. m. ob 7. uri zvečer šel je gojzdni varh kneza Kari Auersperga Janez Hudolin iz gostilne Neže "VVuchse v Koprivuiku, okraj Kočevje, v kake tri ure oddaljeni gozd Hornwald, kjer je bil takrat nastavljen. Na potu kako tri četrt ure od Koprivnika je pa vsled na novo padlega snega izgubil v temi pot. potem je pa kakih pet ur brodil vedno po jednem kraju, dokler ni popolnoma onemogel. Kakor je pozneje po\edal, bo obe nogi popolnoma odpovedalo in je vsled obnemoglosti v sneg padel pogledal je še na uro, bila je ravno 1 1 po noči, in potem je pa zgubil zavest. Drugo jutro okoli 7. ure našel ga je pa jeden hlapec v snegu na kolenih in popolnoma zmrznienetra, Hlauec obiavil i« Hf7 \/an ntii
orožnikih v Koprivniku. Orožniški postaje-vodja Jožef Bajer šel je brž s sanmi na lifte mesta in potem pripeljal ponesrečenca popolnoma zmrznjenega brez vsakega znamenja življenja v Koprivnik. Tam je vrli orožnik vse poskusil ga zopet spraviti v življenje, in res po triurnem neprestanem drgnenju s snegom odprl je ponesrečenec zopet oči v začudenje vseh navzočih, ki so rekli, da je vsaki trud zaman. Bogu in vrlemu orožniku se ima zahvaliti, da je mož, ki je celih devet ur bil popolnoma nezaveden, sedaj že precej okreval.
Iz Tržiča smo dobili pismo od obč. odbornika gosp. Bartolotti-ja, v katerem nas prosi popraviti, da on ni nemški nacijonalec, kakor so je nam sporočalo in smo mi to objavili dne 26. t. m.
Vojaški nabor se vrši v Litiji 27. in 28. in v Višnji gori 30. aprila ter 1. maja.
Zahvala. »Kršč. soc. železničarsko društvo« v Ljubljani se tem potom najuljudneje zahvaljuje vsem društvenim prijateljem, kateri so kaj pripomogli, da se je društvena veselica tako lepo in častno izvršila. Posebno se zahvaljuje preč. gosp. darovateljem krasnih dobitkov, »kat, društvu pomočnikov« v Ljubljani in g. A. Sachsu za krasno petje, dramatičnemu in tamburaškemu odseku »kršč. soc. zveze« za njihovo pomoč.
Delavska posredovalnica. Službe išče jeden delavec, ki bi bil zelo pripraven za kako tiskarno ali raznašalca; vsprejme tudi drugo delo. Spričevalo izborno. Gospodična želi ustopiti v službo, bodisi v kaki proda-jalnici kot blagajničarica ali pa sicer v kako drugo primerno službo. — Pasarski pomočnik išče siužbe. — V službo se sprejme trgovskega pomočnika v trgovino z delika-tesami. Plača 30 gld. mesečno in vse prosto. — Oglasila vsprejema delavsko tajništvo Katoliški Dom vsaki dan od 8—1 ure.
Prekanjeni prisiljenec. Neprostovoljni gost ljubljanske dež. prisilne delavnice Damberger se je oni dan upijanil ter povzročil kraval pri zgradbi Supančičeve hiše na Rimski cesti. Kaznovan je bil s temačnim zaporom. V temi mu je postalo dolgčas. Da bi prišel v bolnico, se je obesil, a tako, da je bilo popolnoma izključeno, da bi videl drugi svet. Pazniki so ga dobili torej še živega ter ga izročili bolnici.
Prijazen mož. Mlinarski hlapec Kruš-nik je svojo ženo na Starem trgu štev. 28 tako pretepel, da ga je morala policija iz stanovanja aretovati.
Huda Ljubljančana. Delavca Logar in Ravnikar sta včeraj po vsej sili hotela nabiti nekega mestnega policijskega stražnika. Stražnik pa je razvil svojo moč ter ju vklenil. Obložena sta sedaj javnega nasilstva.
Premeten slepar in morilec je stal včeraj pred graškimi porotniki. Mož se je predstavljal kot Sumuel pl. Edelny, ter je kot tak »kupil« posestvo gospe Ane Poglayen v okolici Slov. Bistrice za 115.000 gld., ne da bi dal krajcarja. 49.150 gld. se je naložilo na hipotekarični dolg, 66.000 gl. pa bi moral mož plačati v obrokih po 50U0 gld., kar pa seve ni storil. Tudi trgovce je ogoljufal za živež, da je »nobel« živel na posestvih v Slov. Bistriški okolici. Končno je pričel prodajati iz posestev h s ter svote spravljal zase. Pravo ime sleparja je Samuel Grutibaum. Mož je pred leti umoril nekega svojega znanca, ga razmesaril in takega preoblekel v svojo obleko. Pustil ga je potem agnoscirati za »Samuela Giunbauma«, da bi dobil zavarovalnino 15.000 gld. Nesramni Žid je dobil 8 let težke ječe.
Obesil se je posestnik Ign. Lončar z Brega pri Križih pri svojem gospodarskem poslopju. Našli so ga 28. m. m. zjutraj mrtvega.
*
* *
Madjarska ljubezen do dinastije.
Peštanski listi poročajo: Gojenci Ludovikove akademije so doslej pri slovesnih prilikah peli: »Bog ohrani«, v madjarskem prevodu. Od novega leta pa poio K6lcseyevo himno, v kateri ni besede cesar ali kralj. — Tržaška »Edinost« pa poroča: »Te dni je bil v našem uredništvu neki Ljubljančan. Ta se je vozil z nekim Madjarom, ki je potoval v Transval. Prepirala sta se o avstrijski in ogerski politiki. Madjar se je konečno ujezil rekoč: Kadar pobijemo kramarske Angleže v Afriki, tedaj pridemo nazaj in bomo vihteli sablje
___i.; a.	»
za trenotek nazaj ter vrgel Ljubljančanu 4voj podčastniški parte-apee z besedami: »Tu imate znamenje vašega cesarja; jaz ga ne potrebujem in ne maram več — vi pa morda imate otroke.«
Poroka ceaaričinje - vdove Štefanije. O cesaričinji vdovi Stefani|i poročajo današnji listi, da se poroči meseca marca z grofom Lonyayem. Cesar ji je dovolil. Grofica Lonyay bode vsako leto nekaj tednov stanovala v bližini Dunaja v vili, katero je 4e dni kupila. Naslova »kraljeva visokost« ji jijen oče, belgijski kralj, noče pustiti. Dunajski dvorni krogi sedaj posredujejo, da se sprijazni z ženitovanjskimi mislimi svoje hčere, ki na vsak način hoče postati žena grofa Lonyaya.
Princ v samostanu. V Pragi je vstopil v samostan benediktincev 201etni princ Adolf Jurij Liechtenstein, sin člana gosposke zbornice kneza Alfreda Liechtensteina.
Berolin pomorsko mesto. Nemška vlada se je ravnokar odločila za zgradbo kanala Berolin-Stettin. Berolin bode dobil veliko pristanišče.
Samomori otrok. V Berolinu se je od I. 1883. do 1. 1895. usmrtilo 4(57 otrok in sicer 376 dečkov in 91 deklic. Sad »napredka«.
Prevelika sreča. V Uj Savre živi starka, ki je tekom svojega življenja zrla izredno pomnožen svoj zarod. Ta sreča obsega 238 unukov in praunukov. Ime starki je Katarina Hauk ter je še vedno pri najboljšem zdravju.
Devetletna morilka. V Pasavi na Bavarskem se vrši senzacijonelni proces. Glavna oseba v pravdi je devetletna kro-jačeva hčerka Nežika Aigner. Po naročilu svojega očeta je zvabila v gozd otroka neke znano rodbine ter tam toliko časa bila po glavi, da je otrok zdihnil. Krojač je hotel zapreti z umorom otroku usta, da ne pove o njegovih nenravnih činih.
Društva,.
(Veselica krsč. soc. železničar-akega društva v Ljubljani.) To vrlo društvo je priredilo v nedeljo dne 28. prosinca ljubljanskemu občinstvu lep zabaven večer. Dvorana je bila polna. Pevci »Kat. društva pomočnikov« pod vodstvom g. A. Sachsa so zapeli več lepih narodnih pesem. posebno je ugajal »venček narodnih pesmi«. TamburaSi »Kršč. soc. zveze« so tudi pokazali občinstvu mnogo lepih vspehov. Posebno pozornost je pa vzbujala veseloigra »Zamujeni vlak«. Posebno dovršen je bil Peter (g. Pirnat). Njegovo naravno komiko smo že večkrat videli na odru »Katoliškega Doma«, toda take dovršenosti nam še ni pokazal, kakor ta večer. Od njega pričakujemo še mnogo. Uradni s 1 u g a (g. Habič) se je vrlo dobro obnesel. Vse drugo dramatično osobje je hvalno rešilo svojo nalogo. Dopadalo nam je tudi drugo dramatično osobje, le k r č m a r se je zadnjič pri »zve-zini" veselici bolje obnesel nego ta večer. Po igri so prestavljali društveniki »Katol. društva pomočnikov« zanimiv komični prizor »Kuharji«, kateri je vzbudil pri občinstvu mnogo smeha. Nazadnje je bila še tombola, katera je marsikomu prinesla kak lep dar. Želimo, da nam to vrlo društvo »Kršč. soc. železničarjev« priredi še mnogo takih večerov.
(Društvo čebelarjev.) 25. t. m. vršil se je v Ljubljani občni zbor »Sloven skega čebelarskega društva«. Izredno mnogo-brojna udeležba je pokazala, kako zelo se društveniki zanimajo za svojo stroko. Pred sednik g. Crnagoj je z vspodbudnimi besedami otvoril zborovanje, potem pa, kot namestnik č. g. Mekinca, bivšega tajnika in blagajnika, opisal delovanje društvenega odbora ter podal račun o društvenem premo ženju. V trenutku se kaže nekaj primanjkljaja, ki se bo pa do konca leta gotovo spremenil v prebitek, ker se društvo prav dobro razvija, tako, da je bilo 2. januvarja že 534 udov. Po blagajnikovem poročilu, sta se volila dva pregledovalca računov in novi odbor. Predsednikom je bil izvoljen zopet g. Fr. Crnagoj, podpredsednikom g. Htnko Likar, odborniki gg.: Gašper Biz-jan, J. Kunovar, Peter Pavlin, Gustav Pu-cihar in Anton. Znideršič; urednik društvenega glasila »Čebelar« ostane Frančišek Ro-jina. Po volitvi so bili zelo zanimivi pogovori o čebelarstvu in posvetovanja, kaj naj ukrene v tekočem letu odbor, da se povzdigne slovenska čebeloreja. Udnina je 1 gld. in vsak ud dobi društveni list brezplačno. Ker je to društvo za čebelarje največjega pomena, zato je želeti, da bi se društvo vedno bolj razvijalo. Udnina naj se pošilja g. Fr. črnagoju, nadučitelju na Barju pri Ljubljani.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo. Gospod Karol Pollak, trgovec v Ljubljani, 50 K. - G. J. Zupan, kurat v Št. Petru, 10 K,— G. Ivan Soukup, župnik na Gori pri Idriji, 4 K. — Neimenovana gospa v Ljubljani za januvarij 6 K. — G. J. Kunaver, župnik na Golem 10 K. — A. U. 10 K. — Gospod J. Brence, župnik v Preski, 3 K — G. Jurij Jelene, zadr. pom. v Cešnjici v proslavo odlikovanega 3 K. — BI. P. 4 K. — Gospod A. Jamnik, župnik v Sorici, 10 K.
Bog plačaj!
Fssn Storilko „Slora:a"
v Ljubljani »o n a prodaj
razun v upravništvu lista Kopitarjeve ulice 2,
še v naslednjih trafikah tobaka:
Pred škofijo štev 13, pri g. Štefetu; na trgu sv. lakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14 pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sušnik.
Telefonska m orzojavna poročil?.
Rim, 1. februvarija. (C. B.) Kardinal Jacobini je umrl.
Madrid, 1. februv. Tu je do 5000 oseb zbolelo za influenco.
Carjig-rad, 1. febr. Italijanski poslanik je vložil pri vladi ultirnatum , v katerem zahteva naj se do prih. srede izroči neka italij. mladoletna deklica, ki so jo Turki odvedli v sultanov harem, sicer se pretrga diplomatsko razmerje.
Vojska v Južni Afriki.
Položaj na južno afriškem bojišču je po besedah vrhovnega poveljnika Robertsa sicer še vedno nespremenjen, a general Buller bo, kakor sam trdi v dnevnem povelju na svojo armado, kmalu poskrbel za to, da se spremeni in sicer na korist Angležev. Mož namreč pravi, da je bil najnovejši poraz njegove armade pri Spionskopu le »ključ« za osvobojenje Ladysmitha, kamor dospe general s svojimi v teku jednega tedna. Ker je Buller izgovoril to upov polne besede takoj po vrnitvi čez reko Tugelo, smemo pričakovati j>rijetnega i/nenadenja za Angleže že v nedeljo ali pa vsaj prve dni prihodnjega tedna. Seveda general doseda] še noče objaviti svojega načrta, ker bi ga mu takoj zopet prestrigli burski kmetje, ima ga pa že izgotovljenega in se sme zanesti nanj, ker sicer bi, človeško soditi, ne mogel s tako gotovostjo trditi, da bo čez par dnij gostoval pri tovarišu White v Ladvsinithu. Doslej pa treba seveda čakati, da se položaj spremeni.
Ob južno-oranjski meji so se pa vendar le že nekoliko spremenile razmere. Pri Colesbergu je namreč burski general Delarev minuli četrtek prav dobro naklestil Angleže, ki imajo ogromne izgube.
Bruselj, 1. februvarija. Transvalski poslanec Leyds je bil v Parizu, Berolinu in Peterburgu zaradi Delagoabai ter prosil posredovanja za slučaj, da si jo Angleži polaste. — Vest angleških listov, da sta tovarna za smodnik in arzenal razrušena, je izmišljena.
London, 1. febr. Ministereki svet je razmotrival o mobilizaciji mornarice, a ni prišel do sklepa. Sklenilo se je le, da S. divizija ne odide na bojišče, dokler ni druge varnosti za angleško obrežje.
London, 1. februv. Iz Kimberleya poročajo 26. m. m.: Vse angleško podanike v Barkly-West so Buri pozvali v vojsko, sicer bodo kaznovani. S tem pridobe kakih 300 Angležev.
London. 1. februarija. Reuterjev urad javlja iz Spearmanscarnpa 27. m. m.: Ko ie angleška baterija 24. m. m. došla v drago odkupljeni Thabamazarna, jo je prijel sovražnik od treh stranij z granatami. Takoj sredi noči se je baterija morala umakniti. Angleška izguba je velika. Sanitetni vojaki so imeli celi dan opraviti z ranjenci. Sovražnik je z majhnimi oddelki zasedel holrna.
Pretorija, 1. februvarija. Iz Coles-herpa novočain 27 m m. : Povplinik
Delarey je v četrtek napadel večji angleški oddelek ter ga premagal. Angleška izguba je velika. — General Grobler poroča, da se je zjutraj istega, dne bil vroč boj. Pomagal mujeScho-mann. Angleži so se morali umakniti z veliko izgubo. — Streljanje na Ladys-mith se nadaljuje.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č.
(Dalje).
Pretehtavši dobre in slabe razloge za tak ali tak sklep, zdi se mu še najbolje, da gre sam pred don Rodriga ter ga s prošnjami in s strahotami, ki ga čakajo v onem, pa morda tudi že v tem življenju, odvrne od sramotne nakane. Tem potom bi se dalo vsaj bolj natanko spoznati, kako trdovraten da je pri svojem gnusnem naklepu in lahko bi se poizvedelo kaj več o njegovih namerah in se po tem ravnalo.
V tem, ko menih tako premišljuje, prikaže se mej durmi Renzo, ki ni mogel str-peti doma iz vzrokov, katere vsakdo lahko ugane. Videč meniha zamišljenega in ker mu ženski namigneti, da naj ga ne moti, obstoji moleč na pragu. Ko oče Cristoforo privzdigne glavo, da bi razodel svojo nakano ženskama, zapazi ga ter ga pozdravi z navadno prisrčnostjo, katero je še povečalo pomilovanje.
„Ali sta Vam povedali, oče?" vpraša Renzo, z ginjenim glasom.
„Žalibog; in radi tega sem tukaj."
„Kaj pravite o tem lopovu ?"
„Kaj naj rečem o njem ? Saj ga ni tu, da bi čul! Kaj bi koristile moje besede ? Pravim pa tebi, dragi Renzo: zaupaj na Boga in Bog te ne bode zapustil."
„Blažene vaše besede!" vsklikne mladenič. „Vi niste jeden izmej onih, ki ne dajo nikdar prav ubožcem. Toda gospod kurat in pa oni doktor izgubljenih pravd . . ."
„Ne vleči zopet na dan tega, kar te samo brez potrebe vznemirja! Jaz sem ubog menih. A ponovim ti, kar sem uže rekel tema ženskama: „Kolikor je v moji moči, jaz vas ne bodem zapustil."
„Oh, vi niste tak kot drugi posvetni prijatelji! Žlobudre! Kdo bi verjel, da... kako so se mi rotili v boljših časih. Ej ! Bili so pripravljeni, preliti za-me kri! Proti vragu samemu bi me branili. Ako bi jaz imel kacega sovražnika!... Le zinil naj bi jaz, in nikdar več bi ne jedel kruha. Sedaj pa, da bi videli, kako so se potuhnili...!" Tedaj pogleda meniha v obraz, kateri je postal ves teman; zave se takoj, da je govoril o nečem, o čemur bi bilo pametno molčati. Ko hoče stvar popraviti, zamota in zbega se še bolj: „Hotel sem reči ... ne mislim reči ... to je hotel sem reči . . ."
.,Kaj si hotel reči? Ti si začel razdirati moje delo, še predno sem se ga jaz lotil! Prav je, da so se ti še o pravem času odprle oči. Kaj ! Ti si iskal prijateljev!. . . Kakšnih prijateljev! Ti bi te ne mogli podpirati, če tudi bi te hoteli ! Zgubil bi bil skoro Onega, ki ti hoče in more pomoči! Ali ne veš, da je Bog prijatelj zatiranih, ki zaupajo vanj ? Ali ne veš, da ne koristi nič revčku, čeprav pokaže kremplje? In če mu prav koristi..."
Pri teh besedah zgrabi Renza krepko za roko. Z obraza mu zasija neka svečana zamišljenost, ki pa ne zmanjšuje častitljivosti, oči se mu povesijo, tiho in kakor pod zemljo zveni njegov glas: „in če mu prav koristi... je to strašna korist! Renzo! Ali hočeš ti zaupati v Boga?"
„Oh, da!" odgovori Renzo. „On je zares Gospod."
„Dobro; obljubi mi, da ne boš nikogar napadal, nikogar izzival, da se boš dal voditi meni!"
„Obljubim."
Lucija se globoko oddahne, kakor bi se jej velik kamen odvalil od srca. Agnese pa reče: „Vrl mladenič!"
..Čujta, otroka!" povzame fra Cristoforo, „jaz bom še danes govoril z onim človekom. Ako mu Bog gane srce in da moči mojim besedam, dobro; če ne, poiščemo z božjo pripomocjo drugo sredstvo. Vi dva pa bo-
rlitn mm ti>m mirna- rlrrihi se. rlnmii npihliita
se čenč ter se ne pokažita na dan. Danes zvečer ali najpozneje jutri se zopet vidimo." Nato pretrga vse zahvale in blagoreke ter odide. V samostan dospč še o pravem času, da more opraviti v koru seksto (šesto molitveno uro), pojužina ter se odpravi takoj na pot proti brlogu one zveri, katero se je namenil vkrotiti.
Gradič don Rodriga je stal samotno kakor kakov stolpič na vrhu jednega izmej holmov, mej katerimi se je porazgubljalo jezersko pobrežje. Iz tega sklepa neznani pisatelj, da je ležal ta kraj (bilo bi pametneje, da bi ga nazval z imenom) nekoliko višje od domačije naših zaročencev, oddaljen od le-te kake tri milje, od samostana pa štiri.
Pod gričem, na južni strani proti jezeru, je ležala kopica kolib, v kojih so prebivali kmetje don Rodriga. Bila je to kakor majhna prestolnica njegovega majhnega kraljestva. Bilo je treba sam6 iti skozi to vas, da smo dobili pojem o njenih šegah in navadah. Ako smo skozi sem ter tja odprta vrata Ie pogledali v pritlične izbe, videli smo na stenah mešanico pušk, trobent, krampov, grabelj, slamnikov, mrež in sklenit za smodnik. Ljudje, katere smo lahko sreča-vali, so bili širokopleči, surovi hrusti z velikim šopom na glavi, zavitim v mrežico: starikavi ljudje, ki so, zgubivši zobč, bili na videz vedno pripravljeni začeti škripati z zobmi, ako jih je kdo podražil. Ženske same so bile nekako možatih obrazov in žilavih rok, ki so lahko pomagale jeziku, ako ta ni več zadoščal. Čelu na kretanji otrok, ki so se igrali na cesti, je bila videti neka razposajenost in bojevitost.
Fra Cristoforo gre naravnost skozi vas ter pride po polževo zaviti stezici na mal prostor pred gradičem. Vrata so bila zaprta v znak, da gospod obeduje in noče, da bi ga kdo motil. Redka in majhna okna na prednji strani so bila zatvorjena z razpo-klimi, od zobu časa skoro razbitimi obokni-cami; bila so pa zato zavarovana z velikanskimi železnimi drogi, v pritličji tako visoko, da bi težko segel do njih, tudi kdor bi drugemu stopil na ramena. Vladala je tu grobna tišina. Kdor bi šel tu mimo, mislil bi si lahko, da je to zapuščena hiša, ako nebi sklepal iz štirih bitij, dveh živih in dveh mrtvih, ki so bila zvunaj skladno postavljena, da tu notri bivajo ljudje. Dva velika jastreba z razpetimi perutmi in mahajočima glavama, sta bila pribita na vratih. Jeden je bil uže oskubljen in na pol razjeden od časa, drugi pa še dobro ohranjen in z vsem perjem. Dva brava sta stražila, razpoložena po klopeh na levi in desni strani in pričakovala, kedaj bodeta poklicana, da pobereta ostanke z gospodove mize. Menih postane, kakor bi hotel čakati. Jeden hlapec pa se dvigne ter mu reče: „Le idite dalje, oče! Mi kapucinov ne pustimo čakati; mi smo prijatelji samostana. Jaz sem bil notri ob gotovih časih, ko bi zvunaj ne bilo posebno zdravo za-me. In če bi mi bili zaprli vrata pred nosom, godilo bi se mi bilo slabo." Nato udari dvakrat s kladivom po vratih. Znotraj začno lajati in tuliti psi in psički, skoro nato pa se godrnjaje pokaže star sluga. Ko opazi patra, prikloni se mu globoko, pomiri živali z rokama in besedo, pelje gosta na ozko dvorišče ter zopet zatvori vrata. Prišedši ž njim v neko dvorano, pogleda ga nekako osuplo in spoštljivo ter vpraša: „Ali niste vi oče Cristoforo iz Pescarenica ?"
„Prav tisti!"
„Vi tu?"
.,Kakor vidite, dobri mož."
(Dalje prih.)
„Hennebergova svila"
- le pristna, ako se dobi direktno od mene — Orna, hein in barvena od 45 kr. do 14 gld. bb kr. meter. Vsakemu franko iu carine prosto na dom Vzorci /. obratno pošto.	1 11 11 — 1
G. Henneberg, tovarne za svila,
(c. iu kr. dvorni založnik) v Curlhu.
Umrli so:
30.	januvarija. Miklavž Medini, umir. sprevodnik, 7(> let. svetega Petra cesia 53. jvtika — Jesip Trebit, železn. uslužbenca sin, 2 mes. Dunajska cesta 2'J, bo-žjast. — Jakob Jurjovc, fijakar, iiU let, tiospodsk« ulice 3. srfna hiba.
31.	januvarija Milka Danič , ra/naševalca hči, 3 mes. Pobanska cesta 41. boijast. — Josip \Valiner, trafikant, 74 let, Marije Terezije ceste 11. vodenica.
V bolnišnici: 30. januvarija. Kranc* Eleiini, tov. delavka 23 1.
deritmntis luherenl.
Cena žitu na dunajski borzi
dn6 31. januvarija 1900.
Za 100 kilogramov.
Pženica za pomlad . gl.	7 92 do gl.
Rž za pomlad . . »	6-88
Turšiea za maj-junij »	5-27
Oves za pomlad . »	5-37
s » » »
U X
7 93 6 89 5-28 5-38
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 806*2m. srednji zračni tlak 736'0mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra v ram.
Temperatura '
po Celziju !
Vetrovi I
Neko
Si .
■s a e E
oi » t.
9. zveč. 7:i01
, I 7. zjutr. ! 733 3 j |2. popol.j 734-1 j
si. jug i ubiačuo oblačno
0 H I si. jzah. 3 4 I si. jjvzh. | > | Srednja včerajšnja temperatura 1 6 normale: — 17
Zalivala.
i-i
Podpisana se zahvaljujem tem potom povodom bolezni iu smrti mojega rajnega moža najtopleje v prvi vrsti g. dr. A. Pregel-nu, c. kr. okrij. zdravniku v Gor. Logatcu, za človekoljubno in v istini požrtvovalno o-kr-bovaDje mojega bolnega moža. Dalje izrekam sreno zahvalo vsem, ki so spremili dragega mi rajnega k zadnjemu počitKu. so-sebno vrlemu učiteljstvu, ki je prihitelo iz vseh krajev, slav pevskemu zboru dolenje-logaskemu. prečastiti duhovščini, si. požarni brambt v flor. Logatcu itd. Ob jeduem se zahvaljujem vsem darovateljem prekrasnih vencev in onim. ki so izrazili pismenim potom svoje sožalje povodom Miirti nepozabnega mi rajnega.
Gor. Logatec, dne 30. jan. 1900.
Terezija Kernc.
Vsprejmem takoj proti dobri plači
šcatarsficga pomocniRa
spretnega izdelovalca zidarskih čop iče v.
Adolf Hauptmann
83 l-l	v Ljubljani.
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Missale Romauum (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, iu sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43'20
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44 40
3.	V rudečem Sagrinu z zlato obrezo ... K 60'— Dobiti
je ta misal tudi v Se finejšem vezenji. Missale Romanum (v četvorki) I. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V črnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem Sagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so inisali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. issae pro defunctis (v obliki male pole): MV črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6'60
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 7-44
Mlssae pro defunctis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 516
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 57G
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maše sili >de Bear. a« :
Missale ad usum sacerdotum caecutientium
(v obliki male pole):
V	črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20.
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
okrajne posojilnice v Krškem
ki bode
v liedeljo 11. marca 1900
ob II uri dopoldne v zadružni pisar niči
Dnevni red:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Račun načelstva in poročilo nadzornikov.
3.	Volitev načelstva in nadzornikov.
4.	Nasveti.
Opomba. Ako hi ta zbor (ob 11. uri) se bil sklepčen, začel se bode ob polu 12. uri drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
V Krškem, dne 30. januvarija 1900.
7« i i	Načelstvo.
Tjfjl* kovinastl, mrzel uporabljiv, v poljubni J-JIVI^, t)0jj za p0Z|atarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki RBATA EBERL v JUjub-ljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—9
Pristne liarške žlahtne
Tjr (Klingelrolle. Hohlklingel llohl-0/ scbockelrolle, Hohlrolle. Tu, Tu Tu-PfeifeR, Knorre), kakor tudi liarške samice razpo ilja s postnim povzetjem in jamči za dobre pevce iu živi prihod. Kar ne ugaja, se v teku 8 dnij nazaj vzame.	57 4_3
Fran Garbas. sv. Florijana ulice 3,, Ljubljana,
Ceniki so brezplačno na razpolago.
Jfesfc. vepelc «S «*<£♦<** B* „ sin
poštenih starišev, sprejme se takoj kot
učenec
v špecerijsko prodajalnico. — Kje. povo upravništvo »Slovenca«.	77 3_2
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
U
ali izvir sreč
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenolou na Dunaju, III., Hauptstrasse 84. 3. Stiege, II. Stock. Th. 38.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno zniiana, knjig je malo več.	1000 9
s pekarijo
v neki večji farni vasi na Dolenjskem, z lepimi velikimi prosti ri m z veliko napolnjeno ledenico, se pod ugodnimi pogoji daje na račun ali pa v najem
Več pove	80 3_j
A. Kališ,
zavod za posredovanje služb v Ljubljani, Jurčičev trg.
ar
Varujte se židovske tvrdke Weiss & Dreykura.	84 i-i
Anton Turk,	J. Vid ali,
Ljubljana.	Mengeš.
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hi5i gospe Wessne!<~jeve 60 52-3
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvoni v naročila za izvrševanje vsakovrstnih »trog-o umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, f/ipsa ali fesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega materi jala.
Priznano umetniško dovriena delu !
I'ri?ri<i/nrl pisma no na razpolat/o.
tt> o 111 a cit tvrdka!
•£ umiiiiiiii Varstvena znamka : Sidro, iimmue
11LINIMENT. CAPSIGI C0MP.I
® E iz lekarne Riohter-jeve v Pragi,	§
■T I pripoznano izvrstno bolečine olaj-	§
$ = šujoče mazilo je dobiti steklenica po	=
^ S 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah.	=
•I? S Zahteva naj se to	509 15—14	|
| f sploh priljubljeno domače zdravilo |
® = vedno le v izvirnih steklenicah z našo	f
jjj» = varstveno znamko ,,sidro" iz Richter-	1
S = jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	|
? I le v steklenicah s lo varstveno znamko	Š $ | kot pristni izdelek.
.f! | Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
ifc | v Pragi, Elizabethstrasse 6. * ^iiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiimiiiiimiimiiiimiiimiiimiiiiiii
mmmm
m®
^iilN pSKIsSL
ZbiteU-ov
zavod za izdelovanjeste-klenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu
Odlikovan od Nj. svete,sti p» peža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Pe-terburgu, nemškeea misijona v Carigradu itd. 180 4-3 llustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene.
Služba cerkovnika
v
in organista
je v Laporji pri Slov Bistrici do
15. februvarija razpisana. Oziralo se bo posebno na take cecilijance, ki morejo voditi tudi večje zbore. —' Plača dobra.
81 2-1
Cerkveno predstojništvo.
trdo kožo, žulje itd. odpravi urno. brez bolečin in gotovo
vrstni in v vspehih nedosegljivi Trnk6ozy-jev obllž. ki je dobiti v ..Fran-oiskovi lekarni" na Dunaji, V. 2, Sohonbrunnerstrasse 107. Cena
MJ Sr., po pošti 65 kr., tranko ter rekomandirano 80 kr. — po povzetji ali ee se denar (tudi v znamkah) naprej pošlje. Obliž za poskušnjo 35. po pošti 4J kr. Učinek zajamčen! — Razpošilja se točno.
V Ljubljani je dobiti v lekarni Ubald pl. Trnkčczv-ja na Glavnem trgu št. 4.	20-9
m
I
-m
m
m
^
m m
Slav občinstvu in p. n trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil ln otvoril čisto na novo veliko tvorniško podjetje pod linno
L slovenska mehanično-avtomatična tvornica tkanin in pletenin
Dragotin Hribar
Ljubljana, Tržaška cesta št. 57.
Ta tvornica opremljena je z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tucatcv vsakojaklli nogavio od prlprostih do najfinejših za gospe ln gospode, otroke itd
Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževine, in sicer: Jopiče, obleke za otroke, rute za ta glavo in za ogrinjati, rokavice, štučke, telovnike za gospode, kakor tudi vse potrebščine za gospode blcikliste.
Tvornica postavljena je na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi, kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi glede izdelka, kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postrežem v vsakem oziru najpošteneje.
76 8-i	Dragotin Hribar.
NB. Gospod« trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in, ker potovalec z vzorci ne nio e biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kdo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpošlje, napravi se takoj protivzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov.

/ « <rx v jcr J«. < M i*.	v**' t i
I> u II f i j" s k H filial le n Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Men alnica. borzno posrelovanje, posojila n. vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje 984 18 razvinkuliranje obligacij.
in
v
Zivnostenska banka
mi Ihmahi. S . ili'rr<'ii»;isse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubic d? Taboru, Beneaavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
* ?8 3 8 Stl;
a t> O 1« K
Bb6 1. februvarija,
Skupni državni dolg v notah......
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 60*J gld. . .
Kreditne delnice. 160 gld........
London vista ...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž vel;
99-75
99-55 99 15 98-95 98 05 94-45 131-80 235 -24-2 25 118-10
20 mark...........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ......,'
C. kr. cekini........
Dne 31. Januvarija
3-2°/0 državne srečke i. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisme srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„
23-62 ) 9 23 891-0 11-39
160 -
2 0 50 97-70 14050 258 —
punavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
»	» južne železnice 5°/0
>	» dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 £ld Ogerskega » „ » o » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. .	. .
107-50 96-10 87 50 69-80 100 60 99 50 395-50 350- — 42-60 2250 1350 59 -
Salmove srečke, 40 gld.
St. tienois srečke, 40 gld. ! ! . !
Waldsteinove srečke, 20 gld, .....
Ljubljanske srečke......' ! .
Akcije anglo-avstrijske banke, 201! gld." .' Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba. 70 gld Papirnih rubljev 100
173-—■
178-— 49 — 124— 287-50 77- — 24-80 99- — 273 10 301 — 25i-50
4UT Nakup ln prodaja • sakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. — JPromese za vsako žrebanje. K u lan (na izvršitev naročil na borzi.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič-
Menjarnicna Oelrnška družba
E iS C; U »"
I., Wollzeil810 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. ...	ssiBBfflBa^aaBaias
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
fffflfflilHHfl
Pojasnila v vseli gospodarskih in llnančnih Dtvarer,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrodnostnli* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocug« obrestovanja pri popolni varnosti X.kar »» n 1 o ž e li 1 h tx f n v n i
Tisk K«toliat„ 'I