i«»to Xai St« 38.
Poltnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 20. septembra 1923.
V organizaciji Ja mo€, kolikor moCI — toliko pravica
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 6/11.
Glasilo Strokovne komlslle za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.)
i ilri i; m
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3'—. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti frankirani In podpisani, ter opremljeni • štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
o
mlcb icua
Še ena izgubljena bitka.
V Trbovljah se je zgodilo to. česar so se zadnje dni mnogi bali: Rudarska stavka je zlomljena. Po osemtedenskem boju se je vrnilo delavstvo v četrtek dne 13. t. m. v glavnem rudniku v Trbovljah na delo. V ponedeljek dne 17. t. m. sta končala stavko po sklepu vseh stavkujočih organizacij tudi rudnika Hrastnik in Zagorje, ki sta v boju do zadnjega vztrajala.
Trboveljsko delavstvo je dokazalo ludi v tej izgubljeni bitki, da je silna bojna enota. Vkljub temu, da ga njegove organizacije gmotno niso mogle znatno podpreti, je vztrajalo v vzornem redu 8 tednov v boju. Ako pomislimo, cia je mogla dati glavna rudarska organizacija Zveza rudarskih delavcev svojim članom za ves ta čas le po Din 30.— do 37.50 podpore, bomo znali ceniti požrtvovalnost trboveljskega delavstva v tem boju.
To nam je garancija, da ta izgubljena bitka, ki ne zadeva samo Trbovelj, ampak vse> slovensko delavstvo, še ne pomenja izgubljene vojske. V svetovni vojski smo videli, da je prišel za Lvovom in Krakovom še pohod na Varšavo, za begom preko Albanij-zmaga Srbije v svetovni vojni. — Ako vstane delavstvo v Trbovljah tudi po tpj izgubljeni bitki organizirano in v slučaju potrebe pripravljeno na nov protiudarec, potem je izgubilo bitko, ne pa vojske. Ako pa se razprši po tej bitki kakor čreda ovac, — potem je izgubilo vojsko.
V tej stavki je izgubila družba na izpadli produkciji okrog 50 milijonov dinarjev, delavstvo pa na mezdah okrog 20 milijonov dinarjev. Stavka torej ni samo za delavstvo dokaz, da taki boji niso šala, ampak še'boli za družbo. Ako bo družba uvidela, da stavka med trboveljskimi ‘ rudarji ni ubila vsake organizacije — mi smo prepričani, da vsaj naših organizacij ne bo razbila, — potem tudi ta izgubljena bitka ni bila čisto zastonj in k prihodnjim pogajanjem bo lahko delavstvo še vedno stopilo kot pogodbena stran, ki ima v rokah silno moč. Ako še delavstvo razleti na vse strani — potem ni izgubljena samo bitka, temveč tudi vojska in delavstvo bo čutilo vso resnico reka: Gorje premaganim! In s Trbovljami vred bo trpelo vse slovensko delavstvo, kojega pokret v Trbovljah ne bo imel opore, ki bi jo lahko imel. Čeprav pa vojska še ni izgubljena, se vendar išče po Trbovljah in Zagorju — kakor je to v demoraliziranih armadah pač navada, — že krivcev za ta poraz. Dejstvo, da se išče krivcev tam, kjer jih ni, ne pa tam, kjer so, nas navdaja z bojaznijo, da kupa trpljenja v Trbovljah še ni izpita do dna, in da bo moralo doprinesti delavstvo tega revirja za kazen, da se da voditi od ljudi, ki so komaj dobro šoli odrasli, še nove žrtve
Po Trbovljah in Zagorju raznašajo vesti, da so zakrivili poraz naše organizacije. Ni je tako neumne vesti, da bi se ne našli tako neumni ljudje, da ji še vedno verujejo. Tako raznašajo, da je dobil s. Čobal, ki je stal ob tej stavki, da bi mu ne mogel nihče nič očitati, žal, popolnoma ob strani, in ki razun tega sploh ni več v vodstvu »Unije«, težke stotisočake, da je stavko zlomil. Tajnik naše »Unije« s. Arli je dobil tudi par stotisoč, Krušič, ki je načelnik > Unije«, pa je moral dobiti menda cele milijone!
Vse to vkljub temu, da delavstvo v stavki ni sledilo tem sodrugom, ampak Hlebcu in njegovetliu 'Štabu. Ob tem trenotku se nam ne zdi umestno, da bi na dolgo in široko razpravljali, kdo je zakrivil, da se je stavka tako končala. Če so bile napake, mislimo, da bi jih lahko vsak sam najbolje uvidel in se iz napak učil. Če bi bilo v vodstvu organizacije, ki je to stavko vodila, v bodoče vsled te izkušnje več čuta odgovornosti in" več resnosti, potem bi bile naše organizacije v bodočih bojih lahko sosvetovalke in sovoditeljice, ne le tihe izvrševalke sklepov stavkovnega vodstva, kakor so bile v tej stavki. Iskreno bi želeli, da bi mogli tu zaključiti, zakaj tudi zaslužena kritika in obsodba v tem ternotku, ko bi bilo treba zbirati vse sile, ni na mestu. Vendar nas sili k temu stavkovno vodstvo samo. Ono je imelo v naših organizacijah v tem boju najvztrajnejše vojake. V Trbovljah smo šli en dan pozneje na delo, ko se je vrnilo vse ostalo delavstvo in to kompaktno, v Hrastniku in Trbovljah smo končali s stavko isti dan, ko vsi drugi, stavkolomcev smo imeli relativno manj, ko vse druge organizacije. Vkljub vsemu temu nam plačuje Slavkino vodstvo naše zadržanje. ----------
S tem, da raznaša po svojih listih in revirjih laži, da so zakrivile propad stavke naše organizacije. Tu ni mogoče dalje molčati. Tako postopanje se samo obsoja, ob enem pa nas oprošča dolžne rezerve. Mi smo od prvega početka vedeli, da bo boj težaven, ze zato, ker segajo vali svetovne reakcije tudi k nam. Vedeli smo, da za našo državo to še prav posebno velja. Norci in izdajalci, ki smatrajo za svojo najvažnejšo nalogo, da zanašajo z medsebojnim blatenjem v delavske vrste cepljenje in neslogo, so pri nas popolnoma uspeli. Strokovne organizacije so zato razcepljene in' nekonsolidirane, za težke boje manj sposobne. Politično smo zaigrali še tisti vpliv, ki bi ga bili pri razumnem vodstvu lahko obdržali. Zato je mogoče, da se naše bojne akcije tako končavajo, ne da bi bil temu kdo še posebno kriv. Naša naloga bi bila v tem položaju, da kujemo pred vsem orožje za bodoče boje. Mi smo se tega zavedali in gremo to pot. — A že zato smo izdajalci. Če čitamo zadnjo ^Strokovno Borbo« — smo izdajalci, zato ker smo vsaj Jesenice očuvali usode, ki ie doletela Trbovlje fin železniško delavnico v Mariboru.
Pa tudi drugače je bilo to stavkovno vodstvo med stavko tako mirno, da smo občudovali njegove živce.
Ko je stalo 10.000 rodbin v požrtvovalnem in težkem boju, je čakalo to vodstvo, kaj bo samo od sebe prišlo. Vsa njegova modrost se je glasila: masa je sklenila. Čakajmo, da sklene kaj druzega, in da se stvar sama razvozla. Na koncu je masa po večini kar sama sklenila, da je bitka izgubljena. Vodstvo si, boječ se za svojo popularnost ni upalo povedati resnice ne od začetka stavke, ne v njenem poteku in ne ob njenem koncu, čeprav bi pogumno prizanje resnice ob pravem času lahko še mnogo rešilo. Ti voditelji ne vedo, da jih je masa postavila, in da jih zato plačuje, da pretehtajo izgle-de za uspešen boj, in da s smotreno akcijo te izglede večajo, in da ji morajo povedati vsled tega v vsakem slučaju resnico.
*
Seveda bolj komodno kot to je reči: masa je sklenila. Še lepše se je lagati, ker izgleda človek pri tem kot junak. Kaj ko bi masa po vsem tem skle-
Med in po stavki v tovarni »Ferrum< v Subotici so izišli v Organizovanem Radniku in drugih listih neodvisnih strokovnih organizacij članki, v kojih se je trdilo, da je podvzel s. Blagoje Bračinac v namenu, da bi upropastil štrajk v Subotici, sledeče:
1. Da je v sporazumu z ravnateljem iabrike »Ferrum« v Subotici izdal letak proti stavkujočim in stavki.
2. Da je ustanovil v sporazumu z ravnateljem med stavko podružnico našega Saveza.
3. Da je sklenil med stavko in tekom stavke sporazum z ravnateljem in pozval delavce, da se vrnejo pa delo.
4. Da je nabavil tovarni med stavko preko 100 stavkolomcev.
5. I)a se je vozil med stavko z ravnateljem v njegovi kočiji in da je šel ž njim roko v roki skozi mesto.
6. Da je denunciral pri policiji stav-kujoče delavce, nakar jih je ta aretirala po njegovih navodilih in izganjala na Madžarsko itd. Ker so bili ti očitki neresnični • in so le izhajali iz namere, da se očrni v očeh kovinarjev sodrug Bračinac in preko njega naš Savez kovinarskih delavcev, se je obrnila uprava Glavnega Radničkega Saveza na upravo Centralnega Radničkega Sindikalnega Veča (centralo neodvisnih organizacij) in na upravo Saveza tiskarjev ( ki so nevtralni) s predlogom, da se ugotovi skupno, koliko je na zgornjih obtožbah resnice.
Tako je došlo do komisije, pri koji so sodelovali sledeči sodrugi:
Od strani G. R. S. Luka Pavičevič in Marko Potner, od strani Centralnega radničkega sindikalnega veča Dragi; tin Bukvič in Milan Grojič in od strani Saveza tiskarjev Bogoslav Jošt.
Ta komisija je šla na lice mesta, preiskala vzroke in potek stavke in vse pojave v njej ter je našla resnico, ki jo objavlja v sledečem odloku: Komisija za preiskavo obtožb proti s. B. Bračin-cu v zadevi njegovega dela med stavko v fabriki »Ferrari!« v Subotici, je ugotovila:
1. Da je »Organizovani Radnik« mogel pisati o sodrugu Bračincu tako, kakor je pisal, ker so dajale informacije, ki jih je dobival iz Subotice to mož-
Pod tem naslovom napada v »Na-preju« s. Anton Verden uredništvo ^Delavca«, ker ni priobčilo v »Delavcu« njegove objave v zadevi subotiške stavke in s. Jankoviča. Prosimo sodru-ga Verdena, da si dobro prečita v tej številki našega lista priobčen sklep preiskovalne komisije, ki poroča o resnici v Subotici. S. Bračincu se je delala težka krivica. To so uvideli celo ■neodvisni«, ki bodo dali z objavo gornjega sklepa s. Bračincu v svojih listih zadoščenje. Ali bodo vsi, ki so se vmešavali v ta nelep poizkus blatenja toliko pošteni, kot so neodvisni? S. Verden naj se obrne na s. Krušiča, — in nobenega dvoma ni, da mu bo tudi on pritrdil, da se je prepričal, da se je godila s. Bračincu krivica in da so grešili zlasti tisti težko, ki s. Bračinca dobro poznajo in ki bi morali vedeti, da
nita, da dobi vsak izmed takih voditeljev tako plačilo, ki bi ga po pravici zaslužil.
nost. Med tem pa komisija, ki je preiskala celo stvar na licu mesta, ne more pripisovati tem informacijam nikake verodostojnosti in ugotavlja, da obtožbe po vsebini ne odgovarjajo resnici,
2. Komisija je ugotovila, da je izzval stavko podjetnik in da je podružnični odbor nasedel interesu podjetnika, ki je hotel podpreti s stavko svoje obračune z državo. Zlasti je zakrivil podružnični odbor, da je zavedel delavstvo v stavko v tem trenotku, ko je prekinil vSe organizacijske vezi s celoto delavskega pokreta, ker podružnica ni pripadala nobeni strokovni centrali. Pri tem komisija ne more iti preko tega, da ne bi z žalostjo konsta-tirala: da obstoja tendenca lokalizma tudi po žalostnih izkušnjah s to stavko v Subotici dalje in radi tega resno priporoča celokupnemu vojvodinskemu proletariatu polno organizacijsko zvezo z ostalim strokovno organiziranim proletariatom Jugoslavije.
3. Da je podjetnik namenoma ustvarjal delavce-inesečarje, da bi s tem v slučaju potrebe zabil klin nesloge med delavce mesečarje in dnevni-čarje. Ali pri vsem tem meni komisija, da so se pregrešili mesečarji, ki so ostali med stavko v tovarni, težko tlede prve potrebe delavskega razreda — glede delavske solidarnosti.
4. Da so napravili posamezni sodrugi iz Subotice, zlasti sodruga Veniš in sodrug Klinger, s svojim osebnim nastopanjem težke pogreške tako proti stavki, kakor proti drugim institucijam delavskega pokreta, ki ne morejo ostati nezabeležene. In končno:
5. Komisija soglaša v mnenju, da so vzroki in izvori za vse to v razcepljenosti delavskega pokreta in da je radi bodočih koristi, tako subotišlcili, kakor vseh ostalih delavcev in vsega delavskega razreda potrebno, da se vzpostavi edinstvo strokovnih organizacij vsega delavstva. Ta odlok se objavi v vseh strokovnih listih države.
Subotica, dne 3. septembra
Luka Pavičevič 1. r.
Milan Grojič 1. r.
Bogoslav Jošt 1. r.
Dragutin Bukvič 1. r.
je njegovo dvajsetletno pošteno delo v pokretu vsaj toliko dokaza, kot pisarjenje zakotnih, našemu gibanju in naši smeri sovražnih listov.
S. Jankovič ima lepo zadoščenje, da je ugotovila komisija isto, kakor on. — On ni prikrival svoje obsodbe napak subotiških zaupnikov, niti onih ne, ki so iz prevelike gorečnosti za našo smer napačno nastopali. In to je vendar glavno.
Ves položaj je tak, da si je moral s. Jankovič naravnost želeti, priti v Hrastnik in da se ni imel vzroka ničesar bati. Tz tega mora vsak sklepati, da mora iti pač za nesporazumi jenje, ako ni prišel. Je pa vse to popolnoma postransko, ker smo vendar po svojih odposlancih pozneje v Hrastniku po-no’ no razložili resnico, tudi v navzočnosti nasprotne strani.
tesnlca o štralku v Subotici.
..Lludle, ki lažejo, branilo tudi drugim do
resnice 1“
Pri tem položaju smo mislili, da
storimo s. Verdenu najlepšo uslugo, če napravimo njegovi debati s sodrugom Jankovičem konec.
Mi ne maramo nepotrebnega prerekanja po listih, zlasti ne tam, kjer je dejanski stan popolnoma pojasnjen in gre le za to, da bi se medsebojno grdili in blatili.
S. Verden pa v prvi jezi ni bil tega mnenja.
Mi ga poznamo kot poštenega so-
druga, zalo upamo, da bo toliko moža, da bo odkrito priznal:
Pii vabljenju smo imeli to smolo, da se nismo prav razumeli. A to je sedaj čisto postransko. Mesto takrat je prišlo pozneje v Hrastnik več ko dovolj govornikov, dobili smo priliko, da smo spoznali resnico, zaslišavši naenkrat obe plati zvona, čitali smo o stvari tudi v časopisju, — sedaj se možem spodobi, da priznajo, kdo je razširjal kvante in kdo je možato branil resnico.
(as obračuna ie tukaj.
Socialistični steklarji iz Zagorja smo bili zadnje čase predmet najgrših napadov s strani nezavisnih agitatorjev in nezavisuega časopisja. Kakor so pa bile vse te laži tako oči vidne, da bi jih bili v enem samem dopisu razblinili, vendar smo molčali, ker smo imeli pred očmi rudarsko stavko, o kateri smo mislili, da je treba v njej napeti vse sile, da bo zmagovita. Zato smo na vse te izbruhe sovraštva molčali, in smo raje pomagali rudarjem v nadi, da bo po stavki še dovolj prilike raz-galjiti nezavisne lažnjivce.
In sedaj k stvari:
»Glas Svobode« št. 19. piše, da so bile v steklarni najdene knjige, katere je tja položil najbrže kak socialist zato, da bodo komunisti preganjani.
Kakšna laž je to, se vidi že iz tega, ker je bila v dotičnih knjigah legitimacija g. M. W. in načrt govora za razvitje prapora »Vesne«, katerega je g. W. lastnoročno spisal. In če trdi »Glas Svobode«, da so zaprli orožniki g. M. W. je to sicer resnica, vendar pa ni resnica, da bi ga bil kdo deuunciral.
temveč so orožniki, ki so najdene knjige zaplenili, našli v njih njegovo legitimacijo in razglednico iz Kamnika, ki je bila naslovljena na g. M. W. Vse ostale laži se bodo pa izkazale pri so-gospoda vsled častikraje zagovarjala, gospoda vsled častikraje zagovarjati.
V »Strokovni borbi« št. 32. n 34. pa pišejo, j da smo socialistični steklarji potom sodišča	in	policije	ukradli	zastavo, za katero	so	zbrali	denar	neza-
visni.
Resnica je	pa	v tem,	da smo	zbrali
mi socialisti	39.000 K	in nezavisni
2800 K. Zbrali smo torej mi 14 krat več kot oni in mislimo, da je zastava po vsej pravici naša, in da je prav, ker jo nismo pustili nesavisnim ukrasti.
Kdor pa temu ne veruje, naj se pa zglasi pri naši podružnici »Osred. društva kemičnih delavcev« v Zagorju, kjer mu je račun za zastavo vsak čas na vpogled.
S tem je za vsakogar stvar tako pojasnjena, da se čisto razločno vidi. kje so lažnjivci in goljufi.
Za irtve delavske solidarnosti.
Iz Maribora smo dobili sledeče poročilo :
Krajevni medstrokovni odbor in krajevna organizacija S. P. J. v Mariboru sta sklenili izdati nabiralue pole za žrtve delavske solidarnosti v delavnicah Južne železnice.
Sodrugi! Naša dolžuost je. da se odzovemo teniu pozivu!
Nabiralne pole izda,ja Okrožno tajništvo strokovne komisije v Mariboru, kamor je nabrane zneske tudi odraču-navati.
Nabiralne pole so signirane!
Izpor v delavnici Južne železnice se je v poudeljek končal. Delavci so se vrnili v delavnico nazaj — toda ne vsi. Boj, ki se je neorganizirano pričel, je zahteval svoje žrtve, kajti železniška direkcija je ostala zmagovalka in je diktirala pogoje. Predpoldne se je naznanilo naslednjim delavcem, da so odpuščeni: S. Franc Kmet (član Saveza železničarjev), Adolf Jelen, Nachtigal Iv., Setnik, Magdič Drago, Kodrič. Grašič Franc (član Saveza), Vivod in Gorjup in dva učenca. Anton Lang in Kranjc. Vodstvo delavnice je prepričano, da
Podlistek.
U. D. R.
PRIREDITVE U. D. R.
Društvo bo prirejalo krajše in daljše izlete, taborenja v naravi po vzgledu skautov, kolesarski oddelki bodo prirejali kolesarske izlete, planinski oddelki izlete nn planine itd. — Vendar se bodo vse te prireditve vršile po zelo strogem redu, tako da bo združena zabava in razvedrilo s primerno naobrazbo.
Taboreaje r prosti naravi.
Čez nedeljo si človek ne more domisliti lepšega razvedrila in oddiha, kakor na sledeč način, ki naj služi za pi-imer kaj društvo namerava:	V so-
boto opoldne preneha delo v večini to-varen. Delavci se podajo v svoje domove, kjer. se primerno osnažijo in okopljejo. Nekateri gredo nakupiti razne potrebščine in po drugih opravkih, mnogi zaidejo žalibog v zaduhle gostilne, kjer si iščejo zabave, pa jo seveda ne najdejo.
Člani U. D. R. pa ne delajo tako, temveč si nakupijo gredoč iz tovarne ali delavnice vse, kar potrebujejo za
je našlo vodje stavke. Država postopa kot največji kapitalistični izkoriščevalec natanko po kapitalističnih metodah. — Odpuščenih se ni zaslišalo, nihče ne ve,
česa se jih je obtožilo, zadosti je, da so obsojeni.
Nezaslišano je, da sta med obsojenimi tudi dva učenca, ki nista ničesar
zakrivila.
Med odpuščenimi je tudi eden, ki je delal za časa plebiscita prostovoljno na Koroškem. Te dni je dobil svoj« plačilo.
Ako misli gospoda, da bo s takimi strahovanji lakoto ukrotila in ustvarila mir ih red, -- se bo morala prepričati, da vstajajo vsak dan novi rebeli iz delavskih vrat in ta čudež jamči za zma-oo delavskega razreda. —
Pripomba uredništvu:	Prinašamo ta
poziv s prošnjo, da pokaže delavstvo tudi v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije svojo solidarnost z žrtvami mariborske stavke. — V pisarni Strokovne komisije v Ljubljani sta dve nabiralni poli. ki jih bomo pustiti krožiti po ljubljanskih podružnicah in tovarnah.
izlet. Doma se očistijo iii preoblečejo v svoje lične in priproste kroje, ter se podajo ob določeni uri na zbirališče, ki ga je odredil kapetan ali četnik. Tu se razdele v petorice pa bajdi, če gredo ua daljši izlet gredo na vlak, če pa na krajši, pa odkorakajo po poljski cesti ven — v prosto naravo. Vsak izletnik ima v svojem nahrbtniku potrebeu pro-vijant. vsaka petorica nosi seboj svoj šotor, kotel za kuho in druge potrebščine.
Ko dospejo ua določeno mesto, ki je po navadi ob kaki vodi ali studencu, zapove četnik naj se pristavi taborišče. Tedaj se prične veselo tekanje. Kni 'postavljajjo šotore, drugi pripravljajo ognjišča, tretji nabirajo drva, četrti prinašajo mah za ležišča i. t. d. Ko je povelje izvršeno, prlčno kuharji kuhati čaj ali kavo. drugi pa posedejo okoli ognjev, kjer se prične živahno kramljanje pod zvezdnatim nebom. Ta ali oni ima s seboj gosli ali tamburico ali kak drug inštrument in vname se vedno veselejša zabava. Eni plešejo, drugi pojo i. t. d. Ko je kava kuhana, popije vsak svoj del, umije žlico in posodo in zabava se nadaljuje. Ali to ne gre pozno v uoč, kajti zjutraj je treba zgodaj vstati. Meri splošnim Šumija-
Naše organizacije.
Strokovna komisija.	da se boste uverili,	da ogroža dosedanji
Zbirka Strokovne komisijo	za star- uačJn Vaše borbe	proti našim organi-
kovni sklad rudarjev in mornarjev od	'se delavske organizacije vaše
10	9 do 18 9 1923	in 113 njihovih	temeljih, in da boste
z dejanji pokazali,	da želite res nasto-
FRETJI IZKAZ.	piti drugo pot in	prenehati z razbija-
Ko vinar ji:	njem.
Štore, nabir. pola št 17	Din	88	--	pomenja edinstvo pokreta, ka-
*	,,	»	»	18	»	76	—	kor dosedaj, tako	tudi v bodoče	resno
Skupaj Din 164 -	programno točko,	ne	agitacijsko	geslo,
Prvi in drugi izkaz Din 202020 zato bomo delali za njegovo ujedinjenje
Skuoai Din 2184 20	v Prvi vrsti s tem’	^	bomo »vračali v
Skupaj Din 2184 20	^ yam	yjja	aepožtena	sred.
Kemični delavci:	stva. Storite tudi Vi tako, pa bomo
Medvode, nabiralna pola št. 49 Din	49'—	kmalu ujedinjeni!
Prevalje, »	»	»	54	»	81*50
p™ m dngji izk^ DIP 2|>|	Kovinarska rtroka.
Skupaj Din 2919 55
Oblačilni delavci	KOVINARJI POZOR!
Ljubljana, nabir. pola št. 115	Din	300 -	Z 40.	tednom se je na podlagi	skle-
Prvi in drugi izkaz	Din	293 —	pa kongresa Osrednjega društva kovi-
Skupaj	Din	593 —	narjev povišalo razrede prispevkov ta-
ko, da znašajo v prvem razredu sedem Skupno:	dinarjev	in v šestem dva dinarja.
Kemični delavci...............Din	2919 55	Vsak	član mora s tem tednom	vsto-
Kovinarji.................... *	2184‘20	pjd v tisti razred, v katerega po svojem
Žiri rit? delavci ■ : .'	: : :	»	tip-	*ash,žku sPada - Centralno tajni-
OWa£ilni delavci............. .	593-	štvo O. D. K.
tSSm&55":	:	:::	:	S	-J™.
Stavbinski delavci 1......... »	19060	narjev« v Celju se bo vršil v četrtek
Skupno	Din	7456 85	20- *• “• <>b 8. zvečer v dvorani pri »Ju-
goslovanu«. Dostop imajo tudi oni ko-Akcija proti iašizmu.	vinarji, ki žele pristopiti h kovinarski
Nezavisna delavska stranka poziv- organizaciji.
Ijn delavstvo ljubljanskih tovaren, tudi
tisto, ki je včlanjeno pri Strokovni ko-	KenilCil« ttrOKa.
misiji, naj se grupira skupaj z ueza-	Medvode-Goričane. V nedeljo dne
visnimi v enotne bojne formacije za boj	]g septembra ge je VTŠil ob 15. uri
proti fašizmu.	...	.	občni zbor podružnice kemičnih oziro-
Kakor nase organizacije ne podce- ^	delavcev, na katerem
njujejo fašistovske nevarnosti, tako jt	bniPi2Voljeni v podružnični odbor
na drugi strani treba skrbno pazih da	^	Iyan	predsed.
bo obramba dobro premišljena in da	Leopold Zfljc nam„ Janko Cvajnar,
jo ne bodo vodili kaki neodgovorni	Turk,	nam., Janko Mrav-
elementi.	j. blagajnik, Franc Ribič, nam., Av-
Krajevui medstrokovni odbor G. .	{ Čarman, zapisnikar; Franc Narobe,
S. J. za Ljubljano ui predkraje se bo	jyan xehovnik, Jože Cešnovar v nad-
o teh stvareh izčrpno posvetoval ter bo	^ ^	_ Noyo izvoljeneniu odboru
sklenil vse, kar je potrebno. Vse član-	^ uspeha v bodofem njegovem
sivo na, se pa do tedaj ne pust* od	deloyanju ^ brez dolžnosti in po-
mkogar taudvati	.	inofi članstva, ki tvori svojo strokovno
^ f"haja od 6,emeS,t°V'	organizacijo ni rešitve mezdnega de-
k. stoje izven naših organizacij.	^ Ta re5Uev ^ odvbua je od tega,
Predsedstvo	v koliko se zaveda delavstvo svojega
Medstrokovnega odbora G. R. S. J. ™	položaja in svojih dolžnosti do organi-
Lj11blja.no in predkraje.	zarije.
V mezdnem gibanju se nahaja de-Zvezi neodvisnih strokovnih organi-	javstvo cenientne tovarne v Mojstrani,
zarij v Ljubljani je poslala Strokovna	tovarne papirniških izdelkov v Ljublja-
komisija za Slovenijo sledeči dopis:	^ ju papirnica Sladki vrh ob Muri. —
Z ozirom na Vaš dopis opr. štev. 478/23,	Nezaposlenemu delavstvu naznanjamo,
si Vam usojamo sporočiti, da plenarna	do preklica mezdnega gibanja ne
seja Strokovne komisije, ki se je	vršila	j5£e dela v omenjenih tovarnah,
dne 9. septembra t. 1. ni mogla vzeti v
pretres Vašega dopisa glede ujedinje-	Usnjarska StTfeka.
nja strokovnih organizacij, ker dokazuje pisava Vaših glasil in način Vaše	Ljubljana. V nedeljo 16. t. 111. se je
agitacije, da nimate volje ustvariti	vršil izredni občni zbor podruiniee us-
predpogojev za organizacijsko edin-	njarjev v Ljubljaui. Po poročilu predivo.	sednika, tajnika in blagajuika je poro-
Zato moramo na žalost sklepanje o čal s. Svetek o delovanju in položaju Vašem predlogu za tako dolgo odložiti, delavskih organizacij. Po dogodku na
njem in rajanjem pozove kapetan ah redu proti svojemu nadaljnemu cilju, četnik: »v vrsto zbor«! In kakor bi V zmernem korakanju 2 ali •> ure pri-trenil, skoči vsak na svoje mesto. — spejo ua določeno mesto, kjei se zopet Začno se proste vaje, ki trajajo 10 ali utabore. Zopet pripravijo ognjišča m 20 minut. Ostri gibi z rokami, razne kuharji skuhali topli zajutrek. Vaje so kretnje telesa in naenkrat veli povelje:	Ostali člani se pa podajo na razne iz-
>vsi v šatore - voljno«.	vidne vaje. ki trajajo do Kosila. Ob dn-
Vrste se razprše vsak odhaja v iočeni uri so vaje končane in izletniki svoj šotor, da prespi noč v prosti na- se zliero. da povžijejo svoje skromna ravi, da se odpočije in okrepi zdravje a tečno kosilce. Ko je jedilno orodje v čistem gozdnem zraku. Pri ognjih pa osnaženo in pospravljeno, se P«čne ostanejo straže, ki se namen,javajo vsake opoldanski odmor. Popoldue prežive dve uri in skrbe, da ne ugasne ogenj izletniki s tem, da pnrede Kanc igre in da ne pride Iralc nepoklican gost.	ali vaje, v vročini pa s kopanjen liz-
Organizator angleških skautov gene-	nji reki ali potoku,
ral Brown pravi, da kdor ni prenočil	Pozno	popoldne ah na eče-se pa
lepe zvezdnate noči v šotoru pod milim ]>oda četa na pot.	P	ze	eznici
nebom sredi gozdnega vzduha, ta ni ali peš vsak na	om'	sa	v	Pa
doživel nič lepega na svetu.	haja okrepčan od čistka zraka ,11 po-
Zjutraj ob 5. uri pokliče straža speče mlajen od liladne kopelji in vesel, da tovariše in prične se dan poln doživlja- je preživel par unc v prosti narav, v jev in neskalenega veselja. Vsi vstane- prijetni m dostojm družbi v čistem jo, slečejo zgornje telo in hajdi k stu- veselju, /- novim, močmi odhaja zoped dencu ali relu osv*ežiti si ude v kristal- na delo ali s rdmm sklepom, da bo no čisti vodi. Ivo je to opravilo kon- prihodnjo soboto ut nedeljo zopet 1 čano. se zopet zbero v vrste in ponove veseli družb,, kjer bo za nekaj 1jr po-predpisane proste vaje. Med tem so pa zabi na moreče skrbi, kjer bo « uharj skuhali topli zajutrek. Vaje so novih moči za vsakdanji življenjski boj. končane in vsak použije svojo porcijo.	Taka taborenja bo prirejalo U. D. k.
Ko je umita posoda in pospravljeni Gojilo lx> z njimi telesno in duševno iotori. odkoraka zopet čet« v največjem zdravje svojega članstva m ga disupli-
Zaloški cesti je tudi podružnica usnjarjev v Ljubljani pričela opasno hirati in klerikalci so pričeli dvigati glave. Ta notranji boj se je vršil vse do pred kratkim in ta boj je razjedal moč organizacije, da ni mogla napram poslodav-cem nastopati tako kot bi bilo potrebno. Zadnje čase je ta kriza ponehala in med delavstvom je zmagala zavest, da je treba edinstva in močne, na razrednem stališču stoječe strokovne organizacije.
Čast starejšim sodrugom, ki so v kljub krizi in zmešnjavi, katero so povzročali klerikalci in komunisti vseeno visoko držali prapor naše organizacije. Le njihovi vstrajnosti se je zahvaliti, da organizacija ni bila s koreninami izruvana in da je ostal kader okoli katerega se bodo zbirali mlajši člani usnjarji. Zadnje čase spregledavajo že tudi mlajše moči, ter pristopajo organizaciji. Na samem občnem zboru je pristopilo kar 10 novih članov, kar- je prav veselo znamenje. Gibanje za pristop k organizaciji se vrši tudi še med ostalimi delavci, tako da bo usnjarsko delavstvo v najkrajšem času zopet kompaktno organizirano v svoji stari in edino pravi organizaciji, v Osrednjem društvu usnjarjev.
V novi odbor je bilo poleg starih veteranov izvoljenih tudi nekaj mlajših moči, ki bodo organizacijo gotovo poživile. Izvoljeni so bili nislednji sodrugi: Ivan Podlipec, predsednik, Ignac Semič, podpreds., Anton Selesnikar, tajnik, Karl Birš, blagajnik. Odbor: Pivk Jakob, Glavan Martin, Franc Brodar. Finančna kontrola: Alojz Kopač, Jože Kadunc.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Danes dne 17. t. m. se je tudi pri nas končal štrajk rudarjev. Rudarji so šli zjutraj na delo, a vendar so jih poslali več kot polovico nazaj z opombo, da se obrat ne more pričeti v 'celem obsegu, ker manjka vagonov za nakladanje- Družba bi seveda lahko delala v polnem obsegu, ker ima dovolj prostora, da bi se premog deponiral ali štrajk ji je dal po-giun, da bodo delavci še bolj občutili pest te izkoriščevalne družbe. Ker Vhru ves čas stavke nismo ničesar poročali iz Zagorja in sicer namenoma ne. hočemo to storiti sedaj. Navduševati rudarjev za štrajk nam ni bilo potreba, ker so to poskrbeli nezavisni, deloma narodni socialci, najbolj pa seveda klerikalci, ki so bili mnenja, da bo po stavki cvetela pšenica za klerikalno politiko; dokaz za to nam je Kremžar sam, ki je štiri tedne pred stavko osebno dejal raznim v Zagorju, da ne bo uspeha. Na zborovanih pa je hujskal kar se je le dalo. Mi socialisti smo v tej stavki prenesli največjo žrtev s tem, da smo bili pni dan stavke prepričani, da bo stavka propadla, a smo vendar stopili vsi v stavko, nismo imel v svojih vrstah stavkokazov. S tem smo pač pokazali svojo solidarnost, \odstvo pa smo prepustili popolnoma drugim,
niralo. da bo vsak posameznik čutil potrebo enotnega nastopa in združenja mnogih sil v eno veliko silo.
Ženski oddelki U. D. R.
Ne samo mož, tudi žena je bila pahnjena med brezpravno rajo. Tudi njej so ukradli prostor ua solncu. Zato se bo morala tudi ona priključiti tistim, ki se bore za boljši svet.
Ženski oddelki U. D. R. bodo poverjeni z nalogami, ki so v skladu z žensko naravo. Pred vsem bodo seveda vzgajali telesne in duševne kreposti svojih članic. Tudi ženski oddelki bodo formirali svoje izletne, planinske, kolesarske In druge odseke. Podvzemala se bodo tudi taboreuja v prosti naravi, seveda v primerni obliki in pod strogim nadzorstvom starejših vaditeljic in sta-rišev.
Kakor pri članih, tako se bo tudi pri članicah vzgajala zavest skupnosti in družabnosti. In disciplina tudi v ženskih oddelkih ne bo nič manj stroga,
kakor pri moških.
Poleg vseh teh nalog se bodo pa ženski oddeliti specializirali za propagandistično in sanitetno službo.
Uprav ženske bodo morale biti one, ki bodo dale društvu hrbtenico za bor-
ker so nas vsakokrat obdolžili, da smo bili mi krivi, da se ni vse doseglo. — Sedaj pa, ko se je vodilo stavko popolnoma brez nas, pa je pokazala ta gospoda okolu nezavisnih in klerikalcev, da nima niti najmanjšega razuma voditi kakšno stavko. Polomija je taka, da se nam res godi tako, da smo vsi usmiljenja vredni. Seveda ga od Trboveljske družbe ni pričakovati, ker so to rabeljni brez primere. Zato pa smo bili previdni vsakokrat, predno smo z-rabljali najskrajnejše sredstvo in proglašali stavke, ne da imeli sigurnost, da boj uspč. Ozirali se nismo na razne kričače, če so nas tudi psovali in dajali razne priimke, ter nas dolžili raznih nepoštenih dejanj, ker smo vedno obvarovali delavstvo nesreč z našo previdno taktiko in smo na miren način prilmrili to, kar je bilo v danili razmerah mogoče. Kakor je bila stavita brez-glavno pričeta, tako se je tudi vodila iu končala. Ko so v Kočevju, Reichen-burgu, Hudijami že vsi delali in se je videlo, da bo raditega stavka popolnoma propadla, so nezavisni in klerikalci še vedno lagali, da nihče ne dela v teh rudnikih, da je zmaga gotova. Ko so 11. t. m. v Trbovljah sklicali nekdanji komunisti in sedanji radikali shod, so spravili delavstvo — čeravno je bil shod prepovedan — na delo. Tako so po veliki večini pričeli rudarji z delom v sredo 12. t. m., medtem ko so pri nas v Zagorju hoteli socialisti rešiti vsaj to, kar se je še dalo, da bi vsaj v Zagorju rudarji ne trpeli. Hoteli so, da gredo rudarji skupno na delo. Toda nezavisni in klerikalci so zopet poskusili z lažmi. Lagali so, da v Trbovljah nihče ne dela, da je treba vzdržati iu da je zmaga že na potu. Čeravno so v Trbovljah in pri drugih rudnikih razen Hrastnika in Zagorja delali že vsi v polnem obsegu in je bil vsak prepričan, da je stavka zlomljena, da je vsaka D.odaljna žrtev brez pomena in brez potrebe. Ali kaj hočete? Norci ostanejo norci. Nezavisni in klerikalci so hoteli, da naj damo priložnost izkoriščevalcu, da bi nas v Zagorju najbolj preganjal. Z zadajo svojo demagogijo, so nezavis-ui iu klerikalci dosegli še to, da nas je danes moralo iti več kot polovico domov, im da bomo poleg tega, da je veliko odpuščenih, trpeli vsi škodo brez razlike političnega prepričanja ali organizacije, in da še sedaj ne bomo mogli vsi na delo.
ko o pa se zavedamo: ta nezavisna otročja m klerikalna n udobna demagogija je med našim delavstvom dokončalo. Ne socialisti, ampak delavci brez razlike obsojajo to demagogijo in marsikoga slišimo govoriti:	socialisti so
nas drugače vodili; vselej smo nekaj dosegli brez velikih žrtev. Nikdar več ne bomo poslušali falotske klerikalne in nezavisne demagogije! — Več rudarjev.
Lesce. Že precej časa imamo na piki našega gospoda delovodjo V.; saj smo se to naučili od njega! Žalibog, da je tako. da vzgoje majhna korita vedno
bo preti alkoholu. Ravno one, ki od tega zla največ trpe, bodo najlažjo pomagale poplemeniti naše vrste.
V ta namen bo društvo priredilo za ženske specialne tečaje, v katerih bodo morale zlasti vaditeljice črpati znanje za vršitev teh težkih dolžnosti.
Naraščaj U. D. R.
Mladeniči iu mladenke pod 16. letom bodo uvrščeni med naraščaj u. D. R. Naraščaj bo prirejal vse iste vaje kakor članstvo. Vsaki petorici naraščajnikov bo prirejen starejši član, ki bo imel skrb, da si bodo mlade vrste utrjevale zdravje in se učile vseh tistih praktičnih znanosti, ki jih jim žalibog današnja šola ne nudi.
Polagala se bo navečja skrb, da bo spoznala mladina vse naravne krasote, da ji ne bodo ostali prikriti čudeži narave pri rastlinstvu, rudninstvu itd. Mladina se bo vadila tudi ročnih del: kuhanja v prosti naravi, pranja in drugih za življenje koristnih poslov.
Vzgojno delo U. D. R.
Že v programatičnem delu tega spisa je bilo povedano, da je nizka izobrazba delavstva vzrok njegove suž-nosti. In naše društvo, ki je bilo usta-
velike hlapce, ki služijo prav suženjsko svojemu gospodarju in šele v drugi vrsti sebi in interesu tistih, ki si v potu svojega obraza služijo svoj kruh. Pravimo, da nam je žal, da je tako, ker biti danes tič jutri miš ne odgovarja pravemu či. mu dostojanstvu. Gospod delovodja že ve, kaj hočemo s tem povedati. On ve tudi, da je prišel iz delavske hiše, da pa ne služi interesom delavstva, to lahko nepobitno dokažemo. Gospod V., ali morda ne? Kovinarji in to prav posebno na Lescah, smo ljudje, ki radi govorimo z obraza v obraz in sicer golo resnico, ker smo resnicoljubni ljudje; saj proletariat danes ne išče ničesar drugega nego resnico. Samo iz teh razlogov se ne moremo razumeti z g. delovodjem. Delavstvo na Lescah je pripravljeno, da samo odpravi vse šikane, ki se gode v tovarni. Mi smo tudi ljudje, zato zahtevamo človeško življenje in tudi hlapci kapitala naj ravnajo z nami, kakor se ruvna s poštenimi ljudmi. — Zavedni delavci-kovinarji.
Objave.
Kdo je denuneijant? Pokrajinski upravi za Slovenijo je bila poslana ovadba, da sem se podpisani bojeval proti Jugoslaviji na Koroškem, in da imam še sedaj skrito na svojem domu orožje. Vsled te ovadbe se je vršila v mojem stanovanju dne 5. t. m. orožniška preiskava, ki pa seveda tega orožja ni našla, ker ga nisem nikdar imel.
Sumim, da so poslali ovadbo nezavisni, ker me strupeno sovražijo radi mojega socialističnega delovanja. Pod ovadbo je podpis »zagorski delavci«, kar naj sum še bolj Zpotrdi.
Da razgalimo te lopove, sem pripravljen plačati 1000 Din tistemu, ki mi pove pisca te ovadbe, da ga postavimo na sramotilni oder.
Zagorje, 17. sept. 1923.
Alojz Ranzinger.
Zahvala, Najlepšo zahvalo izrekam podpisana gasilcem tobačne tovarne v Ljubljani za darovano vsoto Din 439.50, ki so mi jo nabrali ob priliki smrti mojega soproga. — Marija Borštnikova.
Vestnik D. T. C.
Javni nastop DTE n« Javorniku.
Leto 1923 bo leto prebujanja vojske delavskih telovadcev. Kje je še kraj. kje je še industrijsko središče, kjer bi ne orala DTE ledine na tem neobdelanem polju, ki lahko rodi proletariatu toliko koristnih sadov? Rekli bi: da ga skoro ni delavskega kraja, kjer bi se ne porajala DTE ali pa vsaj misel za ujeuo ustanovitev. — Pri letošnjih prireditvah ni hotela prav nič zaostajati DTE na Javorniku. Zadnjo nedeljo 16. t. m. je tudi ta enota v jeseniški kotlini dokazala, da živi in bo živela. — Na vrtu g. Noča je nastopilo 32 telovadcev in 26 telovadkinj. ki so izvajali proste vaje Delavske Olimpijade v Pragi 1921. — Sodelovalo je 10 članic tržiške DTE
novljeno zato, da vzgoji močne značaje, krepko voljo in železno vztrajnost, bo gotovo v prvi vrsti skrbelo zato, da razsvetli duše svojega članstva.
Že sestava društva je prikrojena tako, da se bo širila izobrazba sistematično in na celi črti med članstvo. Vse članstvo bo razdeljeno v petorice, katerim bodo načeljevali vaditelji. Vsak član, ki bo hotel postati vaditelj, bo moral obiskovati vaditeljski tečaj, v katerem se bo predavalo v vseh potrebnih znanostih. Pri zaključku tega tečaja bo izpit in le tisti, ki bo obvladal vse te predmete, bo imenovan vaditeljem.
Na ta način bo prišlo veliko število -'lanov vgaj do povprečne izobrazbe. In ti bodo imeli dolžnost pri vajah, tabo-renjih in izletih vzgajati ostalo članstvo.
Poleg tega bi pa društvo prirejalo predavanja in specialne tečaje za vse članstvo, tako da bo izobraževalno delo res temelj organizacije.
Društvo se bo stalno zavedale, da je ustanovljeno tudi kot akademija, ki ima nalogo izobraziti oficirjev za delavsko armado, ki se grupira v socialističnih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacijah. Zavedalo se bo, da ta armada doslej zato ni zmagovala,
Na orodju sta nastopili dve vrsti članov. Prva vrsta je nastopila na drogu in bradlji, dniga vrsta pa je nastopila le na drogu. Na vsakem orodju so izvedli prav lepe uspehe zaključne skupine. Upamo, da bodo enote v jeseni-šlu kotlini priredile drugo leto izlet v večjem obsegu, tako da bo prireditvi prisostvovalo tudi delavstvo ostalih krajev.
Jože Tomc:
Naloga DTE iu njih pomen v socialističnem gibanju.
Delavske telovadne enote so si stavile za nalogo, skrbeti za telesni, duševni in nravni dvig slovenskega delavstva, brez razlike starosti in spola, da bo zmožno urediti si usodo človeške družbe v smislu socialističnih idealov. Telesno povzdigo dosegamo z gojenjem telesnih vaj vseh vrst in to s članstvom, naraščajem in deco obeh spolov, s prirejanjem izletov, nastopov, telovadnih akademij in z vzgojo vaditeljev, ki naj vodijo njim zaupano mladež. Predavanja, članski razgovori, lirjenje čitanja knjig in listov, izleti in poučni izpre-hodi, pa nudijo sredstva za duševno in nravno povzdigo. Zdravje, moč in lepota so končni cilj vsakršnega delovanja, v kojem se telovadna delavnost spaja z delom, strmečim za nravno, duševno in socialistično vzgojo.
Delavske telovadne enote so delujoč sestavni del stranke, zato uvajajo mladino v program in strankina načela, vzbujajo v mladih dušah razumevanje za borbe delavskega razreda, za čitanje listov in knjig, izdanih od stranke. Iz mladine zbrane v enotah vstaja nova generacija prepričanih pristašev socialistične misli in socialističnih načel.
Telesna vzgoja.
Pod telesno vzgojo razumevamo v Del. tel. enotah silo — L j. privesti s prostimi in redovnimi vajami in telovadbo na orodju telo do najvišje popolnosti. To skušamo doseči v naših enotah z redno telovadbo, ki jo gojimo v telovadnicah ali pa v naravi. V dosego telesue vzgoje se pa poslužujemo treh smeri. — Prirodna smer, ki v pora bi ja sredstva in metode izvirajoče iz naravnega položaja človekovega (n. pr. telesne vaje starih Grkov:	tek, skok.
hoja. plavanje, skavting itd.), daljo umetna smer, ki ustvarja iz umetnih sredstev nove metode in izbira le vaje, ki (temelje na znanstvenem raziskovanju (vaje na orodju) in tretjič imamo 5e umetniško smer, ki odgovarja najbolj zahtevam čuta, posebno estetike (ritmična telovadba). Naš telovadni t. j. Tyršev sestav črpa za zdravje primerna sredstva iz vseh treh smeri telesne vzgoje izvzemši alcrobatičnih vaj. K telesni vzgoji prištevamo tudi higijeno.
čitajte in razširjajte najboljši strokovni list
»Delavec".
ker ni imela dovoljno število pametnih, energičnih iu poštenih vodnikov.
Smernice te vzgoje bodo pa: jasna glava, krepka roka, močno srce, železna volja in plemenit značaj.
Disciplina.
Naj bo voz še tako lahek, vendar ga ne speljeta dva konja, če vleče prvi naprej, dočina vleče drugi nazaj. Zato je potrebno, da potegneta oba na enkrat in oba naprej.
Tudi vlak bi rabil več dni iz Ljubljane v Beograd, če bi čakal na vsakega zamudnika. Sicer bi marsikateri zaspanec lepo pohvalil vlakovodjo, ki bi radi njega zadržaval vlak na kolodvoru, ali potniki, ki bi vsled večnega čakanja osiveli v vagonih, bi Bi drugič temeljito	premislili,	peljati	se	s takim
vlakom.	In povrh bi	pa ne	šlo	brez nesreč, če	bi vlaki ne	vozili	po	točnem
voznem	redu, kjer je na minute zraču-
njeno, kedaj odhajajo in prihajajo in kje se srečavajo z onimi vlaki, ki vozijo v nasprotni smeri. Disciplina, led in točnost je torej predpogoj rednemu obratovanju železnic.
Koliko takih primerov bi se dalo navesti, kjer je ravno disciplina tisti element, ki omogočuje napredek.
8TRAN 4.
»DELAVEC«
j/,- l.a b- -f c o.i-,j L. j .UAj o..
Razgled po svetu.
Tttdenski prsglad.
Ljubljana, 18. septembra 1923.
Potresna in požarna katastrofa, ki je uničila Japonsko ter jo degradirala ■a stopnjo srednje sile, je obenem povzročila prekinjenje razgovorov ruskih in japonskih državnikov, ki so imeli namen ustvariti med obema državama prijateljske odnošaje. Japonska se je kazala zelo pomirljivo in je dala ruski sovjetski vladi na prosto, naj si izvoli rok, kdaj začne s pogajanji. Kakor omenjeno je nepričakovani sunek prirod-nih sil preprečil te načrte. Leta in leta bo trebala Japonska, da vzpostavi svojo državo, leta in leta bo Amerika obvarovana navala japonskih delavcev; Koreja, Sahalin in otočje Tihega oceana padejo v interesne sfere drugih držav, Kitajska se bo morda lažje konsolidirala, Rusija pa bo korenito izpre-menila svojo politiko proti iztoku. Zal, da je moralo to izpremembo političnega položaja utrpeti toliko človeških žrtev in da je šlo v nič toliko gmotnih dobrin in vrednot!
Potresna katastrofa se je pred nekaj dnevi ponovila in se razširila na velik del Azije, predvsem na Indijo. Tudi v naših krajih beležijo potresne opazovalnice lahne potresne sunke.
Sedaj, ko se je Amerika razbremenila političnih in gospodarskih skrbi, ki so jo ogrožale preko Tihega oceana, je posvetila svojo pažnjo zopet >stari zemlji« preko Atlantskega oceana. Ze večkrat smo omenjali na tem mestu, kako je Amerika igrala vlogo tihega opazovalca in je posegla v razplet dogodkov v Evropi le, kadar se je šlo za njene interese, predvsem pa, ko je bilo treba očuvati posojila, ki jih je Amerika pred, med- in po vojni dala Evropi. V ta namen se je v Zedinjenih državah ustanovila posebna komisija za konsolidacijo inozemskih dolgov. Ta komisija je pred kratkim v službenem tonu opozorila francosko vlado, naj misli na to, kako bo vrnila Ameriki svoje dolgove. Medtem pa posoja Francija Jugoslaviji tristo milijonov frankov. Potem pa naj sam vrag razume to politiko!
♦
Politični položaj v Evropi je nastopni :	Komedija italijansko-grškega
spora se je končala na ta način, da sta odnehali kar obe stranki. Grška je stisnila rep med noge, Italija pa je morala odjenjati na pritisk antante, predvsem Anglije, ki se ji že neumno zdi, da bi na antantni račun politični pustolovci izvrševali svoje pustolovščine. Italija baje še zaseda grške otoke, nima pa od njih nobeno koristi, temveč le stroške, ki jih plačuje italijansko ljudstvo presneto drago.
Vso stvar je Italija hotela izkoristiti proti Jugoslaviji, pa je na pritisk Anglije in Francije pogorela. Celo Albanija. ki je bila še pred svetovno vojno na razpolago Italiji, ji je sedaj odpovedala.
Jugoslavija je te dni registrirala ra-pallsko pogodbo. Kaj se to pravi, ne ve živ krst. Morda je to fina diplomatska poteza Jugoslavije, morda pa udarec po nas. Običaj diplomacije je pač, da svoje čine izraža v besedah, ki se morejo poljubno razlagati.
'..Na Španskem je bila zopet revolucija, Španci so znani kol zelo nesocialistične ljudstvo; vzrok temu tiči v zgodovini in temperamentu tega ljudstva. Španski kralji so veljali od nekdaj za smešne kreature, kar je tudi sedanji kralj. Prevrat, ki ga je pred par dnevi uprizoril neki general, je popolnoma uspel. Gospoda kralja so zaprli, ko pa so videli, da ni nevaren, so ga izpustili. Kralj jim je pa za uslugo javno izjavil, da se strinja s prevratnim gibanjem. Kakšen bo konec revolucije, se ne more reči, ker je temperament južnjakov pač tak. da se z njim ne da računati. Revolucijo v Španiji je poleg socijalne nezadovoljnosti v prvi vrsti povzročila vojna nezgoda v Maroki , kjer so bili Španci neusmiljeno tepeni. Pri tem so prizadeti tudi Francozi in Italijani, ki imajo svoje kolone v Severni Afriki, in čijih kolonijalne armade so bile zadnji čas tudi opetovano
tepene.
iz naše žaloslne kraljevine imamo javiti lužno vest o povišanju pristojbin, ki jih je odredil finančni minister in radikalec dr. Stojadinovič. Pristojbine ali takse so takšne in tolikšne, da noben človek ne bo mogel več študirati, da si bomo zapečatili usta in sploh vse odprtine telesa ter, da si sploh ne bomo drznili dihati.
Nepremožen otrok ne bo mogel več študirati, ker bo plačal skoro toliko taks, kolikor , ima dvorni svetnik z družino plače. Mesar bo primemo taksam dražil, trgovec takisto, vsi pridobitni sloji takisto, državno uradništvo se reducira in pehuje v bedo, pravtako zasebno, samomori so na dnevnem redu — — o država, ali smo te res zaslužili — tako!
Delavsko gibanje.
Da se ne pozabi.
Od nekdaj so zastopale naše strokovne organizacije mnenje, da je delavsko gibanje v političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah ena enota, ki mora tvoriti medsebojno harmonijo.
Vendar smo pa bili vedno proti vsaki zlorabi in nismo dopustili, da bi »e ena vrsta organizacij vmešavala v notranje razmere druge organizacije. Tako nismo nikoli dopustili, da bi politične stranke sklepale o tem, kaj naj delajo strokovne organizacije.
Kljub vsemu temu so vodili komunisti napram nam veliko hajko, češ, da mešamo v strokovne organizacije strankarsko politiko. In s tem so upravičevali razbijanje strokovnih organizacij ler ustanavljanje svojih nezavisnih. — ime >nezavisne« so rekli, da pomeni lo, da bodo njihove strokovne organizacije popolnoma nezavisne od katerikoli politične stranke.
Marsikateri delavec se je vpisal v te nezavisne organizacije v mnenju, da se s tem izogne politiki, katero je sovražil.
Kako kruto so ga ti ljudje prevarali, bo videl lahko, če prečita zadnji uvodnik v Strokovni Borbi št. 34, kjer pišejo gg. neodvisni takole:
»Delavske mase, organizirane v neodvisnih strokovnih organizacijah so si ustvarilo svojo »Neodvisno delavsko stranko Jugoslavije«, ki zastopa interese razredno zavednega proletariata«.
Ta članek se končuje s temle pozivom :
Razredno zavedni proletariat pa pi-zivljamo, naj jača svojo Neodvisno delavsko strank« Jugoslavijo.
Komentarja ni potreba. Treba je le reči:	na laži so komunisti ustanovili
svoje strokovne organizacije in na laž grade svojo politično stranko. In ko bo teh laži nagromadenih dovolj velik kup, se bodo podrle na glave svojih mojstrov.
--Izpor avstralskih rudarjev. Vsi rudarji Walesa so izprti, ker nočejo sprejeti znižane mezde in se odreči drugim pravicam kot organizirani delavci. One Big Union«, ki je v Avstraliji zelo močna, je apelirala na vse organizacije, naj pomagajo rudarjem, da ne bodo stradali, če bo izpor trajal dolgo ča‘sa. Baroni premoga bi radi bankrotirali r u d a rslto organ i zaci jo.
Kakih (lumparij se poslužujejo baroni premoga, dokazuje sledeči dogodek: Uradno glasilo lastnikov premogovnikov >The People’s Weeckly« je razpisalo nagrado v oblila dragih sukenj, podšitih s kožuhovino, tistim ženam rudarjev, ki pošljejo najboljše pismo o »mizeriji rudarjeve družine radi stavke«. Časopis je nato prinesel celo povodenj pisem, ki so napadali rudarje, ker se nočejo podati baronom premoga. Vsako pismo je imelo podpis:
> Rudarjeva žena«. Organizacija rudarjev je pa hitro odkrila, da je vsa ta pisma pisal — možki, ki se je prodal baronom premoga in pisal pisma za visoko plačo. Mož je bil prisiljen priznati svoje lopovstvo in glasilo rudarjev
> Coni i n on Causse« je objavilo fologra-fičen posnetek njegove pismene in zaprisežene izpovedi.
— Mednarodna zveza strokovnih organizacij (Asterdamska internacionala) je izjavila, da bo tudi v bodoče podpi-
rala program mednarodnega socializma. V svoji izjavi pravi, da se bo borita zoper militarizem, kapitalizem in reakcijo v vseh formah, in za osvoboditev proletariata iz mezdne sužnosti. Delovala bo za mir in je pripravljena sodelovati za te z vsemi delavskimi organizacijami, ki soglašajo s socialističnim programom.
= Delavsko gibanje v Italiji gazi v vedno večjo krizo. Izključevanja se vrše na vse strani. Konservativni poslanci so bili izključeni iz socialistične stranke, ravno tako Serrati radi svojih komunističnih aktivnosti. Komunistična stranka je postala mala skupina, pa tudi strokovne organizacije italijanskega delavstva so zelo oslabljene radi frakcijskih bojev. Nekaj let izkušenj in fašistični teror bo izučilo italijansko in drugo delavstvo po svetu, da je rešitev in napredek proletariata v zedinjenju in ne v razkolih, v znanju in ne v frazah.
Rasno.
Delovanje Orjune je dalo nezavis-nim in klerikalcem povod za ustanavljanje skupne obrambne organizacije pod imenom »Slonao«. (Slovenska nacionalna omladina.) Mi smo že davno povedali, da so komunisti le rep klerikalne stranke in ta dogodek je nov dokaz, da je naša trditev resnična. To bo lep prizor, ko bosta veliki proleter Jaka Žorga in veleindustrijalec in velele! erikalec Pollak skupno branila interese »proletariata«.
Za frakelj šnopsa....
Posredovanje dela.
Pri vseh »Državnih Borzah Dela« v
Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 9. septembra do 15. septembra 1923 dela 287 moških in 121 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 155 moških in 112 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 118.
Delo iščejo:
Pri Državni Borzi dela v Ljubljani:
vrtnarji, kovači, kleparji, železostrugor-ji, zlatarji, stavbeni in strojni ključavničarji, mehaniki, elektromonterji, mizarji, kolarji, žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, knjigovezi, peki, prekajevalci, plačilni natakar, kuhar, zidarji, tesarji, vodovodni inštalater, strojniki, kurjači, trgov, sotrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja špirituoznih izdelkov, preddelavec za izdelavo drož, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, poslovodja lesne stroke, knjigovodje, korespondenti, kontorist-prakti-kant, trgov, potnik, skladiščnik, nadzorniki delavcev, solicitator, pisar, moči, sluge, hišniki, vratarji, čuvaji, konto-ristinje, trgov, sotrudnice, restavracijska blagajničarka, natakarice, šivilje, dninarice, perice, vajenci, vajenke itd.
Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: hlapci, dekle, gospodinje, viničarji, ma-
jarji, šafarji, ekonomi, oskrbniki, drvarji, rudarji, vrtnarji, kamnoseki, kovači, za orodje in podkovski, železo-strugarji, stavbeni in strojni ključavničarji, ključavničar za tehtnice, monterji, mizarji, kolarji, sodarji, usnjar, sedlarji, krojači, šivilje, perice, čevljarji, urarji, knjgovez, mlinar, peki, slaščičarji, me.' sarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, knjigovodje, trgov, uradniki, trg. pomočniki, kontoristinje, strojniki, kurjači, sluge, pis. moči, hišnik, kočijaži, tovar. pomož. delavci in delavke, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, viničarji, hlape, rudar, rudar, nadpaznik, lončar, kovači, ključavničavničarji, mizarji, krojači, čevljarji, klobučar, knjigovez, mlinar, pek, slaščičar, mesar, laborant, zidar, tesar, strojniki, kurjači, šofer, tov. delavci, vratar, sluga, trg. sotrudnik, skladiščnik, dninarji, voznik, pisar, moči, bolničar, frizerka, natakarica, sobarica, služkinje, blagajničarke, pisar, moči, vajenci, vajenke itd.
V delo se sprejmejo:
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:
kovač, livarji, pohištveni mizarji, stavbeni mizarji, žagarji, krojači, čevljarji, čevljarski delovodja, klobučar, ščetar, mlinar, pek, prekajevalci, sodavičar, natakar, potnik za kravate, vajenci.
Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: hlapci, dekle, pastirji, viničarji, majarji, drvarj, drvarske družine, drvarski preddelavec, rudarji, vrtnar, lončar, steklar, obratovodja, kovači za nože, sekire, cepine, lopate in motike, kotlar, gaterist, podkovski kovač, kovač za orodje, železostrugarji, brusači, sodarji, čevljarji, tapetnik za odeje, mlinar, mesar, slikar, strehokrovci, trg. pomočnik, sluga, mizarji, šivilje za perilo, vzgojiteljice, aruške, knjigovodja, pisar, moč, ženske za presvet, jajc, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, rudarji, lončar, kovač, kolarji, sodarji, pletarji, sedlarji, jermenarji, čevljarji, peki, zidarji, tesarji, hiS. hlapec, kmečke dekle, kuharice, sobarice, služkinje, vajenci raznih obrti itd.
Iskre,
Ko je ruski rubelj padel v brezdno, so bili krivi boljševiki. Ko je marka telebnila za rubljem, je bila kriva francoska vlada, ki ni boljševiška. Ko se podajo za rubljem in marko še frank, šterlingski funt in dolar, bo pa kriv Bog, ki tudi ni boljševik — izvzemši na Ruskem.
Čevlji domačih tovaren Peter Ko-sina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 iri Aleksandrova cesta št. 1.
Iščemo
30-40 dobrih zidarjev
za večjo stavbo. — Zglasiti se je pri
Centralnemu tajništvu Unije stavbinskih delavcev v Celju, Vodnikova ulica štev. 3
  11111 *******
m *n
3* * *S
3*
*
m
l} o
v Ljubljani, Aleksandrova cesta itev. 5
sprejema hrariilne vloge rta tekoči rsčun In na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 10,000.000. r l
«,1 Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska števlka 367.
X *	1	rv	ou	vo	~i.	'■ la	-
Vfi
*
S
Sl 5
m
*
*
* m m m m **********
V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs.	Tiska	tiskarna	Makso	Hrovatin.