©©IMimMMGLAS Leto XLIV - št. 101 - CENA 30 SLT Kranj, torek, 24. decembra 1991 ♦ MERKUR « 15 % znižanje cen do 31. decembra Kranj, tel. 324-734 ^* Prodaja vozil OPEL in FORD. Prodajamo tudi na seimu. VECTRAGL1.6i 28.700 DEM FosamoFammelkiič, prmomnje miru in Minski srea Uredniško Gorenjskega glasa Slovenska skupščina sklepala o novi ustavi Dokument družbenega soglasja Na osnovi usklajenega predloga ustavne komisije so zbori slovenske skupščine najprej na ločenih sejah obravnavali predlog nove ustave in ustavnega zakona za izvedbo ustave. Predlog je bil ocenjen kot najboljši možni kompromis. Ljubljana, 23. decembra - Za razliko od sedanje ustave, ki je predvsem ideološke in programske narave in je zaradi stotih dopolnil nepregledna, vendar je kljub temu omogočila prehod v samostojno državnost brez večjih družbenih pretresov, je predlog nove ustave predvsem dokument družbenega soglasja, je dejal v uvodni besedi poslancem predsednik skupščine in skupščinske ustavne komisije dr. France Bučar. V načelu je dovoljeno vse, kar ni posebej prepovedano, poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah pa je v bistvu obrambni zid pred la- stno državo. Zato je predlog nove ustave sorazmerno krajši, saj je v bistvu vsaka pravna norma poseg v svobodo posameznika. Partnerstvo je eden najpomembnejših stebrov ustavne družbene ureditve. Sindikatom je zagotovljena tudi vloga pri urejevanju družbenih zadev, v državnem svetu pa bodo zastopani delodajalci, delojemalci, različne profesije in nosilci lokalnih interesov. Dr. Bučar je povedal, da bo splošno predstavniško telo, nosilec zakonodajne pristojnosti, državni zbor z 90 poklicnimi poslanci, državni svet kot zastopnik specifičnih interesov pa naj bi Škofja Loka, 22. decembra - Minuli konec tedna je bil na Gorenjskem bogat športnih dogodkov. Na vrhuncu je državno prvenstvo v hokeju, v Planici je kranjski smučarski klub pripravil tekmo za alpski pokal v smučarskih skokih in kombinaciji, v Kranjski Gori so na tekmi FIS tekmovali veleslalo-misti in slalomisti, na Pokljuki so se merili biatlonci in snovv-boardarji, v Škofji Loki pa je bila zaključna tekma pokala v športnem plezanju republike Slovenije. Med gorenjskimi predstavnicami je bila najboljša Marija Štremfelj (na sliki), ki se je izkazala z odličnim plezanjem in je bila tretja. V. Stanovnik, foto: G. Šinik Kaposi m AVTOHIŠA KAPOSI LJUBLJANA CELOVŠKA 206, TELO61/192-0O7, FAX061/192-020 (POSLOVNA STAVBA KOMPAS HERTZ) PRIPRAVLJATA WOKO BOŽIIČMD MDVOLETMD AWOM©MTJL©V FOKB l 27. in 28. DECEMBER 1991 OD 8.-20. 300 avtomobilov FORD: • FIRSTA • ESCORT • ORION • SIERRA • SCORPIO ■ TRANSTT * SUPER CENE IN PRESENEČENJA ! 28-decembra ob 20.uri bo med kupci Izžrebana nagrada: STEREO RADIO KASETOFONI 2 ZVOČNIKA, ANTENA ! imel 40 poslancev. Tako število poslancev je glede na velikost Slovenije zadostno za reprezentanco ljudske volje. Izvršni svet naj bi bil po novem vlada in obenem tudi vrh državne uprave, da pa bi preprečili morebitno dolgo brezvladje, je v ustavi predvideno, da je mogoče vlado menjati samo z istočasno izvolitvijo novega mandatarja. Sodstvo bo neodvisno, ustavno sodišče pa najvišji arbiter skladnosti vseh odločitev z ustavo. Državna uprava ne sme posegati v lokalno samoupravo, predsednika republike pa bomo volili državljani neposredno. Dr. Bučar je govor zaključil s pozivom, da bi bila zavrnitev ustavnega predloga katastrofa z neslutenimi potezami. • J. Košnjek Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 30. decembra. Ustanovljena Demokratska stranka Ljubljana, 23. decembra - V soboto je bila v Ljubljani pod geslom "Sreča je na strani odločnih'" na ustanovnem kongresu ustanovljena Demokratska stranka. Odcepljeno vodstvo nekdanje Slovenske demokratične zveze je z resnično odločnostjo in podporo znanih ljudi ustanovilo novo stranko političnega centra, ki bo zagotovo bistveno vplivala na razmerja na slovenski politični sceni. Da bi jih sreča spremljala tudi v naprej, so si za simbol stranke izbrali zeleno pikapolonico. Dobro pripravljeni kongres je pokazal, da so se zbrali resnično kompetentni ljudje, posebno prestižno podobo pa je dal obisk kongresa italjan-skega zunanjega ministra Gian-nija De Michelisa. Več na tretji strani. • Š. 2. Življenje in veselje za vse Leto 199! se izteka. Ali moremo v tako burnem letu govoriti o življenju in veselju? Ob dogodkih, ki smo jih doživljali, jih gledamo na TV zaslonih in beremo po naših časopisih ter jih srečujemo v vsakdanjem življenju, lahko le vzkliknemo: »Bog se nas usmili« (Ps 66). Pa ni vse tako brezupno. V noči na prelomnici časov se je prikazal angel na betlehemskih poljanah pastirjem in jim rekel: »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi.« Nedvomno je bilo prvikrat v zgodovini ljudi, da naj bi nekaj vsem brez izjeme prineslo veselje. Celo učlovečeni Bog je kaj redko doživel to veselje v svojem življenju. Odklonili so ga in celo sovražili. Prepad med napovedjo veselja za vse in slej ko prej žalostno resničnostjo obstaja tudi za nas. A vendar dajemo v božičnem praznovanju neštetim ljudem upanje s tem, da obhajamo prav to. kar nam še manjka: - Obhajamo mir, čeprav smo brez miru. Mir je dobrina, ki vključuje spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic: pravice do življenja, do enakopravosti, do materialnih dobrin, do dela in poštene razdelitve sadov dela. - Obhajamo ljubezen, čeprav nas obdaja hladnost in trdosrčnost časa. V tej želji hodimo po božji poti, naproti bližnjemu. - Obhajamo dar deljenja, kije obseženo v razumevanju, naklonjenosti, besedi in kruhu. Noben človek ni tako reven, da bi ne imel ničesar, kar bi lahko daroval. Prav tako bi lahko rekli gorski potoki, da nimajo ničesar dati, ker niso reke. Dali naj bi to, kar imamo. Ta kakega človeka je to morda več vredno, kakor pa si upamo misliti. - Obhajamo dar upanja. Ne da nam več mirovati, če vidimo množice ljudi, ki trpijo lakoto, begunstvo, krivice, ki so zapuščeni po naših stolpnicah in blokih, ki živijo brez slehernega upanja. Ne moremo mimo bolnih bratov in sestra. Vsak božični praznik je nam izziv kot poseben čas darovanja, voščil, srečanj, in kot tak nam kaže upanje, da je v tem trenutku nekdo z nami. - Obhajamo dar bivanja, ki nas opozarja, da znamo spoštovati stvarstvo, ki nam je podarjeno v soustvarjanje in izpopolnjevanje. Nebo in zemlja, to je naš življenjski prostor. »Mladika požene iz Jesejeve korenike. poganjek vzcvete iz njegove korenine« (Iz, 11, l). - Obhajamo dar praznovanja, ker nas praznik povezuje v skupnost, kjer naj bi doživeli skupnost - biti vesel in kljub vsemu poln življenja. Noben praznik našega življenjskega prostora in našega časa ljudi globlje ne gane kakor božič, noben ne pomeni več za človekove odnose, noben ni globlje zasidran v življenju. Tako je praznik božiča izziv in voščilo: Mir za vse. Veselje za vse. Mir telesa in mir duše. Mir v družini in mir v družbi. MIR V NAŠI DEŽELI IN MIR PO VSEM SVETUl Stane Zidar i UIILMM Visoko, 20. decembra - Tudi tistim, ki verjamejo, da je nekaj v številki 13, bo že trinajsti Novinarski večer Gorenjskega glasa pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj na Visokem, kjer smo v petek podelili priznanje Gorenjskega glasa krajanom v tej krajevni skupnosti v kranjski občini, ostal še lep čas v spominu. Celo tisti, ki jih ni bilo v dvorani Doma krajanov na Visokem, niso bili veliko prikrajšani zaradi nepozabnega srečanja. Celotno prireditev so namreč lahko spremljali pri televizorjih na internem kanalu kabelske televizije, ki so jo krajani pred leti, prav tako kot številne druge skupne odločitve, zgradili skupaj z Marjanom Lukežem. Za veselo in praznično razpoloženje, ko smo razdelili tudi veliko nagrad, ki so jih prispevali številni sponzorji, pa so potem še lep čas tudi po prireditvi skrbeli Gašperji. Še enkrat čestitke Visočanom. Kako je bilo, pa si oglejte in preberite na 4. in S. strani. A. Z. - Foto: J. Cigler Vam svetuje: - pri podjetniških odločitvah - pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah - pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu Vam nudi: - raziskave tržišča - svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev - iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev - pomoč pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov 64000 Kranj, Blelvvelsova 4 tel.: (064) 211-320 211-337 Nakup in prodaja nepremičnin: - parcel, stanovanj, hiš in poslovnih prostorov UGODNO PO TEČAJU TOLARJA! PRVI KORAK V POSLU - VAŠ OBISK ALI TELEFONSKI POGOVOR Želimo vam vesele božične praznike in uspešno novo leto 1992. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Nemčija res pred vsemi i Če smo se zadnjič še spraševali, ali bo Nemčija držala besedo in nas prva priznala, potem lahko to pot z olajšanjem ugotovimo, da je res tako. Še več: Nemčija je kot najvplivnejša država Evropske skupnosti'(ES) dosegla, da nas bodo njene članice, ki so bile v tej zadevi zelo različnih mnenj, vse po vrsti priznale že po 15. januarju. Nemčija, Švedska in Vatikan pa so to formalno že storili. Resnici na ljubo seveda ne smemo pozabiti, da so nas še pred njimi priznale baltiške države, Hrvaška in Ukrajina: a kaj, ko so te priznanja potrebne tudi same. Posebne hvale je vredna gesta Islandije, ki nas je priznala efektivno, tako da to že velja. Pravo težo pa ima, kot že rečeno, predvsem nemško priznanje. Nemčija, kije vedno hotela biti čez vse, je zdaj pred vsemi. Vsaj za nas. Nekateri sicer negodujejo ob dejstvu, da nas je prva priznala država, ki nas je prej stoletja zatirala. In prerokujejo, da si nas bodo zdaj spet podredili - ne z vojaškimi, temveč z gospodarskimi sredstvi. Rekli boste: ti živijo v preteklosti in ne vidijo spremenjenih razmer med narodi v Evropi. Kakorkoli že: Nemci so v mednarodnem priznanju RS odigrali odločilno vlogo. Priznanje samo pa je za nas ravno takega ali še večjega pomena, kot je bil plebiscit izpred leta dni. Takrat smo se odločili za samostojno državnost, zdaj gre za mednarodno priznanje te odločitve, za dopolnitev politične osamosvojitve, po kateri se bomo lahko posvetili naslednji ključni nalogi: prenovi slovenskega gospodarstva. Tudi v tem oziru nam bo v oporo Nemčija, kije bila že doslej naš glavni zunanjetrgovinski partner. V upanju, da bo res tako, se kot posameznik, kije bolj zagledan v preteklost kot v prihodnost, ne morem znebiti spomina na tisto, kar nam zgodovina sporoča o prvem srečanju Slovencev z Nemci. Zgodba je znana in nadvse pomenljiva, če jo gledamo s sedanjimi očmi. V 8. stol. so se Karantanci branili pred Obri (Avari, predniki Madžarov). Knez Borut je tedaj zaprosil za pomoč Bavarce (745), nakar so ti podvrgli naše prednike sebi in frankovskemu kralju. Karantanija je sprva še ohranila notran/6 samostojnost, navzven pa je postala vazalna tvorba. Borut je moral poslati na Bavarsko talce, med njimi sina Gorazda. Ti pa so se morali dati krstiti - sprejeli so vero oz. kulturo tedanje Evrope. Slovenci smo leta 800. ko je papež Leon III. v Rimu okronal frankovskega in langobardskega kralja Karla Velikega še za rimskega cesarja, sodili v njegovo državo, ki velja za prvi poskus združevanja Evrope in za zgodovinsko prednico ES. Če od sedanjega ozemlja le-te odvzamemo Grčijo, otoke (Veliko Britanijo in Irsko) in štrline (Dansko, iberski polotok in spodnji del italijanskega škornja), nam ostane Karlovo cesarstvo, ki se je na jugovzhodu zaključevalo z današnjim ozemljem Slovenije in Istre in s Hrvaško nad Savo vse do Donave, prav do Vukovarja in Osijeka! Karlova država ni bila za dolgo; po njegovi smrti se je razdvojila na frnacoski in nemški del (Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, kateremu smo pripadali mi). Francozi in Nemci so nato s svojim rivalstvom zaznamovali tok evropske zgodovine zadnjih dvanajstih stoletij, vse do sprave, katero so dosegli (?) v ES. Aktualne vzporednice se zdaj ponujajo kar same od sebe: Nemci (Bavarci) se 1991 zazvzamejo za Slovence (Karantance) po napadu jugovojske (Obrov). Denimo, da je Kučan Borut - kdo bo potemtakem Gorazd? In za njim Hotimir, ki je poklical med Karantance solnograškega škofa Modesta in njegove misijonarje? Verjetno ste že slišali za poskus tretjega pokristjanjevanja Slovencev (knez Hotimir, škof Hren. ?)... Vse te primerjave so bržkone bolj besedne kot dejanske. Nekaj pa je ob negotovih ugibanjih prav gotovo: Slovenci se, hvaležni Nemcem za njihovo oporo (kije bila po vsem, kar so nam hudega storili, njihova moralna dolžnost), ne smemo navezati le nanje. Ob "osi" Ljubljana - Bonn moramo splesti še vezi z Rimom. Parizom, Brusljem. Washingtonom in Moskvo... Meja s Hrvati pa se po vojni ne bo smela razlikovati od tistih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Slovenija je izrazito prehodno ozemlje, ki mora ostati odprto v vse možne smeri. Nemčija, ki je za nas res pred vsemi, pa ne sme postati čez vse. In to je zaenkrat vse. S skupščine Sveta kranjskih sindikatov Občinska plaketa Jesenice, 23.decembra - Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva je sprejela Vero Smukavec, igralko in režiserko jeseniškega gledališča in ji čestitala k visokemu priznanju: nagradi Staneta Severja. Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar pa je pred dnevi podelil malo plaketo občine Jesenice dr. Dušanu Čopu, profesorju iz Žirovnice, ki se ukvarja z imenoslovjem zgornjesavske doline. Plaketo so mu podelili ob njegovi 70-letnici. • D. S. Podelitev Pantzove nagrade Jesenice, 23. decembra - Železarna Jesenice je letošnjo Pantzo-vo nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo za največje dosežke na metalurškem področju, podelila dipl. inženirju metalurgije Francu Vičarju za njegov ustvarjalni prispevek k razvoju metalurške tehnologije na področju hladne predelave. V Kazini na Jesenicah pa so podelili tudi vsakoletno nagrado novator leta. Letos ni bil edini kriterij za podelitev inovacijski prihranek, ampak je komisija na prvem mestu upoštevala izvirnost in ustvarjalni prispevek. Novatorji leta so: Matija Urh, Marjan Kramar in Vojko Bernard za tehnično izboljšavo kontrole ležajev opornih sklopov. • D. S. Ministrstvo za notranje zadeve obvešča Petek zadnji dan za prošnje Ljubljana, 23. decembra - Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije obvešča državljane drugih republik, ki od 23. decembra lani stalno prebivajo v Sloveniji, da lahko vložijo prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva še v petek, 27. decembra. Rok je podaljšan zaradi praznika 25. in 26. decembra. Če prosilci nimajo nobene listine (izpisek iz matične knjige, potrdilo o državljanstvu), lahko vložijo prošnje brez dokumentov, sporoča notranje ministrstvo. # (STA) Priprta vrata novemu članstvu Kranj, 19. decembra - Tokratna skupščina kranjskih sindikatov še zdaleč ni bila tako zanimiva kot pred poldrugim letom, ko so se odcepili od svobodnih (Ravnikovih) sindikatov in začeli na svoje. Tedaj so se namreč kresala različna mnenja, slišati je bilo dvome in nasprotovanje samostojni poti. Tokrat pa so si bili delegati iz sindikatov podjetij skoraj enoglasni, da kaže nadaljevati dosedanji program. Predsednik Sveta kranjskih sindikatov Jože Antolin je pojasnil okoliščine, v katerih so se osamosvojili. Hoteli so namreč utrditi položaj sindikatov v podjetjih, jim svetovati in jih usposabljati, jim nuditi strokovno (predvsem pravno) pomoč. V strokovno močno okrepljeni pravni službi imajo sindikati podjetij strokovnega zunanjega sindikalnega zaupnika, kar se je zlasti izkazalo kot dobro v procesih pogajanj za podjetniško kolektivno pogodbo. Na oceno dela in programske usmeritve ni bilo veliko razprav, pa še te so se sukale pretežno okoli prihodnjega selektivnega včlanjevanja v Svet kranjskih sindikatov. Vodstvo Javna tribuna demokratov namreč ocenjuje, da so dovolj množični, za kakovostno in učinkovito delo celo preveč, zato poslej pot sindikatov podjetij v Svet kranjskih sindikatov ne bo več odprta kot doslej. Pač pa obetajo, da bodo sindikatom, ki so se doslej čutili samozadostne, zdaj pa bi želeli poiskati povezavo, pomagali pri včlanjevanju v sindikate dejavnosti. Svet kranjskih sindikatov namreč ne bo mogel biti edina povezava za sindikate podjetij, zadoščala bo le po »horizontalni liniji«, medtem ko si bo vertikalno treba poiskati najbrž v panogi. Iz sindikata Elektra Gorenjske je prišlo vprašanje, kako naj ravnajo, ko bo sprejet za- v Tržiču Svet kranjskih sindikatov združuje tudi blizu tisoč delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, ki delajo v 400 obratovalnicah. Članstvo se je od lani podvojilo, kar dokazuje, da bolj kot kdajkoli potrebujejo sindikalno zaščito. kon o reprezentativnosti sindikatov, oni pa niso v nobeni od sindikalnih central. Predstavnik sindikata iz Save je pohvalil način dela kranjskih sindikatov, zlasti pravne službe, ki ima levji delež zaslug za uspešna pogajanja za podjetniško pogodbo. Zaradi tega v sindi- Sindikat Letališča Brnik in tamkajšnje kontrole poletov je pred kratkim postal član mednarodne sindikalne organizacije ITF. katu Save lažje delajo, saj obstajajo pravila igre. Janez Justin je tudi predlagal, naj slovenski vladi pošljejo apel k spoštovanju kolektivne pogodbe, namesto da z zakonom omejuje palce. Iz sindikata Ce-stega podjetja Kranj pa je med drugim prišla pobuda, da bi kazalo več storiti zoper divje lastninjenje družbenih podjetij, ko si ozke vodilne strukture jemljejo absolutno oblast v podjetjih, delavci pa trepetajo za delovna mesta. S tokratne sindikalne skupščine so poslali slovenski vladi tudi zahtevo po zvišanju zajamčenega osebnega dohodka. Po letu in pol pa so se odločili tudi za glasovanje o zaupnici trem funkcionarjem sveta, predsednika Jožeta Antolina, sekretarja Adolfa Sitarja in vodje pravne službe Mata Gostišč Kot je bilo pričakovati po naklonjeni razpravi, so vsem trem izglasovali mandat za naprej. • D. Z. Žlebir Demokrati smo jeziček na tehtnici Tržič, 23. decembra - Na javni tribuni Demokratske stranke v Tržiču, ki je vzbudila kar precejšnje zanimanje, sta zbranim spregovorila vidna prvaka novonastajajoče Demokratske stranke dr. France Bučar, predsednik Skupščine Republike Slovenije in dr. Dušan Ke-ber donedavni predsednik Zdravstvenega sveta pri slovenski vladi. Beseda je tekla predvsem o trenutnih političnih razmerah v Sloveniji, Tržičane pa je zanimal tudi potek priprav predloga nove slovenske ustave. V precej hladnem večnamenskem prostoru Osnovne šole Heroja Bracima v Tržiču, je za tržiške razmere veliko zbranim, najprej z nekaj lepimi slovenskimi pesmimi ogrel srca oktet Lip Bled, nato pa sta povabljenca (dr. Dimitrij Rupel se tribune zaradi nujne zadržanosti ni mogel udeležiti) spregovorila nekaj uvodnih misli. Ker je bila javna tribuna le dober dan pred začetkom ustanovnega kongresa Demokratske stranke, sta bila uvoda posvečena predvsem tej stranki. Dr. Bučar je orisal zgodovino SDZ, saj je bil med prvimi ustanovitelji, kot prvo opozicij- sko gibanje, iz katerega so šele kasneje nastale ostale stranke, tudi na presenečenje v Demos povezanih strank, pa so zmagali na volitvah. Vprašanje odnosov v Demosu se je kmalu sprožilo, k razkolu v SDZ pa je pripeljala diferenciacija, ki poteka v vseh strankah (tudi v opoziciji), le da je bila SDZ prva. Danes Demos razpada, je menil dr. Bučar, do vlade, ki da je brez koncepta, programa in neučinkovita, pa je zelo kritičen. V bistvu so poslanci Demokratske stranke jeziček na tehtnici, ko bo prišlo do glasovanja o zaupnici, kot predsednik skupščine pa bo določil glasovanje na skupni seji. Za glasovanje o zaupnici pa je najprej potreben sprejem nove ustave, ki bo določala tako imenovano konstruktivno nezaupnico (nezaupnica s predlogom novega mandatarja) in volitve, ki bodo približno čez leto dni. Zelo skeptičen je, da bi stranke - ob vseh aktualnih sporih - bile sposobne dogovora o novi vladi, poleg tega pa bo za tistega, ki bi sedaj prev-zettottele,to ptJm«fhtl polftičrii1 samomor. Poslanci Demokratske stranke bodo vsekakor glasovali po svoji vesti. Dr. Dušan Keber je spregovoril predvsem o zdravstvu in svojih pogledih na splav. V zdravstvu pod novo vlado, po njegovem mnenju, ni bilo ničesar narejenega, saj je bilo ministrstvo preveč strankarsko obarvano in premalo kompetentno. Zdravstvene organizacije - zlasti bolnišnice - so veli- ko preveč razdrobljene, lokalno zapiranje in vrtičkarstvo pa gre na škodo bolnikov. V bolnišničnem zdravstvu je, ob vsej naši majhnosti, ki se je prepogosto ne zavedamo - potrebna trdna piramidna organizacija, ki bo omogočala vso potrebno prehodnost po merilih stroke. Prenehati se mora politično motivirano kadrovanje. Splav je skrajno spolitizirano vpraša-Jnje,"ki bi ga morati obravnavati predvsem kot etični problem. Vse premalo se zavedamo nadaljnjih težav, ki jih prinaša razvoj: umetne oploditve, "rojstva v epruveti", genetski inženiring, ki tudi zdravnikom obetajo precejšnje dileme. Bila je to tribuna dveh kompetentnih osebnosti. Dr. Bučar ni optimist: 26 odstotkov glasov za Krambergerja, je dejal, je tragedija slovenske politične pameti... • Š. 2. Akcija Zgornje Avstrije Luč miru v Sloveniji Ljubljana, 22. decembra - Deželni studio avstrijske televizije za Zgornjo Avstrijo že več let organizira akcijo, ko otrok iz Betlehema, kraja Kristusovega rojstva, prinese luč miru v Avstrijo. Letos je Zgornja Avstrija podarila luč miru tudi Sloveniji in Hrvaški. V nedeljo stajo iz rok deželnega glavarja Zgornje Avstrije dr. Josefa Ratzenboecka pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani sprejela predsednika slovenske in hrvaške vlade Lojze Peterle in dr. Franjo Gregurič. Luč bo potovala po Sloveniji in Hrvaški kot poziv k miru v tem delu sveta, ki naj zaživi v svobodi in demokraciji. • J. K. Socialistična stranka Slovenije Od velikih tem k praktičnim problemom Ljubljana, 20. decembra - Dovolj je politiziranja in velikih tem, ampak se mora Slovenija usmeriti k urejanju gospodarskih problemov, sta dejala na časnikarski konferenci predsednik in podpredsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj in Borut Šuklje. Poiskati moramo konkretno in agresivno gospodarsko politiko, takšno, ki bo izkoristila naše naravne danosti. Nikakor ne smemo zanemariti jugoslovanskega trga. Socialisti tudi menijo, da v prihodnjem proračunu namenjamo javni porabi preveč denarja in da se državna uprava nenadzorovano širi. Ponovno predlagajo oboroženo nevtralnost Slovenije. Doklej sodišča združenega dela Tržič, 20. decembra - Na zadnjem zasedanju zborov tržiške občinske skupščine v letošnjem letu so delegati sklepali tudi, o imenovanju več delavcev v javnih službah in skupščinskih komisijah. Brez pripomb so se strinjali, da se imenuje za namestnico javnega pravobranilca Gorenjske za naslednje man-' datno obdobje Olga Troha iz Kranja. Tudi izvolitvi Marijana Debelaka iz Kranja za predsednika Sodišča združenega dela, v Kranju niso nasprotovali, postavili pa so javno vprašanje/ kakšno vlogo sploh še ima to sodišče v novi usmeritvi naše družbe. Ob tem so razmišljali, zakaj ne bi tudi delavskih spo-' rov reševala redna sodišča. Na seji so še razrešili dolžnosti dosedanjega člana Komisije za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini Dušana Kavčiča, ki je bil poprej razrešen dolžnosti direktorja Centra za socialno delo v Tržiču zaradi očitanih nepravilnosti; nova članica te komisije je postala Majda Kurent - Švab, socialna delavka iz Tržiča. Nadalje so sklenili, da bodo tržiško občinsko skupščino zastopali v komisijah za varstvo pravic delavcev Vida Primožič v Vzgojno varstvenem zavodu Tržič, Ne-venka Gradišar v Glasbeni šoli, Marjeta Mrak v OŠ heroja Bračiča, Majda Rezar v OŠ heroja Grajzarja in Adela Šemrov v OŠ Kokršičega odreda v Križah. Nazadnje so dali soglasje, da se imenuje Zvonka Pretnar za ravnateljico Zavoda za kulturo in izobraževanje v Tržiču tudi za nadaljnja štiri leta.# S. Saie Nadškof dr. Šuštar pri Kučanu Ljubljana, 20. decembra - Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in član predsedstva Ciril Zlobec sta sprejela ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Predsednik je nadškofa sezanil s položajem v Sloveniji in prizadevanji za mednarodno priznanje Slovenije, nadškof pa je predsednika in člana predsedstva sezananil s prizadevanji Cerkve za mednarodno priznanje Slovenije in svojim pogledom na razmere v Sloveniji. Sogovornika sta poudarila potrebo po pluralnosti slovenske družbe. Pretekli teden in včeraj je najvišje predstavnike slovenske oblasti obiskalo več tujih diplomatov. V Ljubljani je bil italijanski zunanji minister De Michelis. V Sloveniji se je več dni mudil bivši predsednik švicarske konfederacije dr. Kurt Furgeler, nemški konzul v Sloveniji dr. Seibert pa je obiskal predstavnike Republike Slovenije. Pričakovati je, da bo sedanji konzul in bodoči veleposlanik Nemčije v Sloveniji še pred Božičem izročil slovenskemu predsedniku Kučanu pismo nemškega predsednika o priznanju Slovenije. • J. K. GLAS Ustanovitelj ia izdajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjave^ Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože KoSri ca Zavrl-Žlebir. Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sckne, Mir' — TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon; 211-860. 211-835, teleta*, hj-ivj / iw«wu>i »pm«, piu|iugauuii, ugim. v.ou j\-r\ iu. iunu» tm-iv... kisi«. hjv.-. Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7—13.30. ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 30 SL1' Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20% popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Lradni list RS. 7.91).____^ l na viorcnjSKcm / rrai.TCUUiii v-asupisncga srcu; i\un m/j.if. t isimiur m £i*»m uicu.111. .vliim- vaija««.-oSnjek, Lea Mencinger. Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Da"!, irjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografi'«: Gorazd Šinik Tisk: Podjetje DELV fax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax: (064 ) 215-366' Torek, 24. decembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN OT^SSOT&IGLAS I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Sklepčnost ovira normalno delo slovenske skupščine Težavno sprejemanje pokojninske in zdravstvene zakonodaje Pretekli teden zborom slovenske skupščine ni uspelo sprejeti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prav tako pa tudi ne zdravstvenih zakonov ter zakona o zadrugah. Ljubljana, 24. decembra - Kljub pozivanju izvršnega sveta, naj skupščina do konca leta sprejme nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter paket treh zdravstvenih zakonov, so skupščinski zbori v torek, sredo, četrtek in petek ostali na pol poti. Problem ni bil samo v množici dopolnil, ampak tudi v sklepčnosti, ki vedno bolj načenja normalno delo skupščinskih zborov. V vseh treh zborih je bil sprejet le zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar so bila na zakon izrečena različna dopolnila, ki jih morajo medsebojno uskladiti. Paket zdravstvenih zakonov pretekli teden tudi ni bil sprejet, saj ni končano niti glasovanje o dopolnilih, potem pa čaka poslance še medzborovsko usklajevanje dopolnil. Prav tako še niso sprejeti nekateri zakoni o prometnih in drugih davkih. Tudi ti naj bi začeli veljati v začetku prihodnjega leta. Na dokončen sprejem čaka že nekaj časa zakon o zadrugah. Sporno ostaja 10. poglavje, ki govori o lastninjenju družbenih Bohova odhaja, Voljč prihaja Skupščinska komisija za volitve in imenovanja je soglašala z razrešitvijo dr. Katje Boh s funkcije ministrice za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Komisija bo skupščini predlagala, naj za novega zdravstvenega ministra izvoli dr. Božidarja Voljča, sedanjega predsednika skupščinskega odbora za zdravstvo, vodjo poslanskega kluba Zelenih Slovenije in profesorja Medicinske fakultete. Kazen za neudeležbo Ker je nesklepčnost vedno večji problem slovenskega parlamenta, je poslanec Tone Peršak (Demokratska stranka) predlagal, naj se tisti stranki, ki ne zagotovi 50-odstotne udeležbe poslancev na seji, ustavijo vsa sredstva za delovanje stranke iz republiškega proračuna. Stranke namreč dobivajo denar iz proračuna na osnovi mandatov v družbenopolitii. čnem zboru. predelovalnih obratov, to pa naj bi razrešili na skupnem zasedanju. Pretekli teden je bilo dvakrat načrtovano, pa je obakrat zaradi nesklepčnosti padlo v vodo. Vodstvo skupščine upa, da bo ta zaplet rešen ta teden in da bo pri usklajevanju sodelovalo tudi dovolj poslancev zbora združenega dela. V petek je bil dan predlog, naj bi bilo skupno zasedanje včeraj, po skupni seji, na kateri naj bi sprejemali ustavo. Predsednik skupščine dr. France Bučar je pozval poslance k polnoštevil-ni udeležbi, da ne bi zaradi nesklepčnosti padel v vodo tudi sprejem tako pomembnega akta, kot je ustava. Poslanci so še naprej kritični do predloga gospodarske politi- ke v prihodnjem letu in do osnutka republiškega proračuna za prihodnje leto. Proračunu očitajo, da je le zbir želja, ne pa predlog vlade, ki bi morala proračun že sama uskladiti, ne pa vsega prepustiti poslancem. Znanosti, izobraževanju in kulturi namenja proračun premalo denarja, nekatere postavke, na primer za invalide, so preveč okleščene, za vojsko in policijo pa se namenja preveč denarja. Ali je Slovenija res tako ogrožena, da mora dati za varnost in obrambo toliko denarja, so se spraševali poslanci. Ker proračun letos ne bo sprejet, bo skupščina morala sprejeti zakon o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem četrtle- Pogubne zamudne obresti Liberalna stranka predlaga nov zakon o zamudni obrestni meri, ki naj bi ga skupščina sprejela po hitrem postopku, saj je sedanji zakon neustrezen in nesmiseln, saj uvaja pri plačevanju davkov, carin in drugih uvoznih dajatev 2,2-odstotno dnevno obrestno mero. Stranka predlaga stopnjo, enako eskontni stopnji Banke Slovenije, povečano za 30 odstotkov. tju prihodnjega leta. njek J. Koš- STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Konferenca Stranke demokratične prenove * Pogled v sredino Kljub enotnosti v pogledih na predlog ustave in aktualne gospodarske in socialne razmere, pa so pogledi Članov SDP še naprej kar različni. To drži tudi za stranko in njeno ime. Postojna, 23. decembra - Kot zahteva statut Stranke demokratične prenove - sestanek konference SDP dvakrat letno - je bila po spomladanski v Mariboru, druga konferenca pretekli petek v Postojni. Zamisel, da bo minila kot prijetni popoldanski pogovor somišljenikov, se ni uresničila, saj so se občasno kar burne razprave o prihodnji usmeritvi stranke in njenem imenu zaključile le slabo uro pred polnočjo. Izražena mnenja so jasno pokazala dve različni struji, kar potrjuje mnenja, da gre tudi znotraj SDP, za slovenske stranke v teh časih tako značilno diferenciacijo. vala že izjava, da ga delo podpredsednika spravlja v slabo voljo - vendar so z volitvami končno tudi to razrešili. Gorenjski kandidati so se slabo izkazali, saj je bila od štirih le Rina Klinar z Jesenic tudi izvoljena. Kar dobri dve uri pa je trajala razprava o spremembi statuta, po kateri naj bi kratica SDP poleg dosedanjega pomena Stranka demokratične prenove pomenila tudi Socialno demokratsko prenovo. Pri utemeljevanju nove razlage kratice (in posredno levosredinske usmeritve) je dr. Ciril Ribičič omenil, da se s tem odpira tudi možnost ustanovitve klasične KP. • Š. Žargi GORENJSKI KOMENTAR CVETO ZAPLOTNIK Občina vrača žogico republiki Da v radovljiški občini zadnje čase največ ali vsaj najbolj burno razpravljajo o davkih, davčni zakonodaji, davčni politiki, izterjavi davkov, razmerah v davčni upravi in o podobnem, je najbolj "zaslužen " republiški finančni minister Dušan Šešok, kije radovljiško občino pred nedavnim javno ožigosal in postavil ob bok tistim, kjer je davčni nered največji. Poslanci občinske skupščine so - razumljivo - na očitke reagirali tako, da so zahtevali imenovanje skupščinske komisije, ki naj bi ugotovila uresničevanje davčne politike in preverila, ali so očitki republiškega finančnega ministra resnični ali ne. Skupščinska komisija - vodil jo je predsednik zbora združenega dela Bernard Tonejc - je opravila svoje delo in po tem, kar je ugotovila, je mogoče sklepati, da je za (morebitne) nerede po občinah bolj kriva republika, ki občinam še ni dala v roke pravega orodja (predpisov, ukrepov, kazni itd.), s katerim bi se dalo zakone bolj dosledno in učinkovito uresničevati. Če se del zakonodaje, ki zadeva prometne davke, preprosto ne izvaja, je nesmiselno uprizarjati "love na čarovnice", v katerih jo skupi le nekaj slučajno izbranih, ampak se je treba vprašati, zakaj se ne uresničuje. V naravi večine ljudi je, da poskušajo okrog prinesti državo, se izogniti plačilu in podobno; naloga države pa je, da vzpostavi tak sistem, ki bo zagotavljal, da bodo te možnosti čim-manjše. Ker mnogi izdelki vsebujejo v končni prodajni ceni polovico ali še več davščin (vštevši prometni davek), je razumljivo, da utaja davkov omogoča visoke zaslužke in da kršitev davčne zakonodaje daje več kot inovativno, vestno in odgovorno delo. Da občine, ki se ubadajo s konkretnimi davčnimi problemi in s konkretnimi posamezniki, še nimajo orodja za učinkovito delo, dokazujejo tudi kazni. Zasebnik, kije neregistrirano opravljal gostinsko dejavnostjo je po postopku, ki seje vlekel dve leti, skupil s pogojno kaznijo. V primeru, ko je šlo za nedovoljeno trgovino z lesom in za utajo prometnega davka, je bila izrečena kazen desetkrat nižja od protipravno pridobljene koristi. Čeprav morajo obrti in podjetja, ki v celoti ali pretežno poslujejo z gotovino, voditi predpisane evidence, listine in registrske blagajne, pa inšpektorji službe družbenega knjigovodstva, davčne uprave in inšpekcijskih služb vse pogosteje ugotavljajo, da nekateri knjig sploh ne vodijo ali jih vodijo pomanjkljivo. Le zakaj bi bili dosledni? Ko jim sodnik za prekrške po več mesecih izreče kazen v razponu od 4.500 do 45.000 tolarjev (največkrat pa v prvi polovici), ugotovijo, da se jim je vse skupaj izplačalo, saj so kazni ponavadi desetkrat do več kot stokrat nižje od davščin, ki bi jih morali plačati. V republiškem finančnem ministrstvu so načrtovali, da se bo letos od prometa z lesom "steklo" v proračun tudi več kot pol milijarde tolarjev davfca. Pa se ni skoraj nič! čeprav poskušajo v re-puBliHi ffikfitl^ttačtlhl primer anarhije v našem davčnem sistemu" (kot je v poročilo zapisala skupščinska komisija) in zvaliti 'Krivdo na moratorij in na še ne sprejeti zakon o gozdovih, pa je resnica v tem, da davčni sistem ob sproščeni prodaji lesa nima "orodja", s katerim bi zajel prometni davek. Podatek, da v radovljiški občini zasebni prodajalci lesa, obrtniki, ki se ukvarjajo z razrezom in s prodajo lesa, ter vsi podjetniki, katerih dejavnost je trgovina z lesom na drobno in na debelo, letos niso vplačali niti za en kubični meter prometnega davka, bržčas pove dovolj. Res je, da ima radovljiška davčna upravi manj inšpektorjev, kot je povprečje za vso Slovenijo, vendar tudi večje število inšpektorjev ob nespremenjeni davčni zakonodaji ne bo prineslo bistveno boljših rezultatov. Ustanovni kongres Demokratske stranke Konferenco v Postojni je kot predsedujoča vodila predsednica predsedstva SDP Škofja Loka Mirjam Jan Blažič, ki, ob včasih nestrpnih reagiranjih nekaterih delegatov, ni imela lahkega dela. Še najlažje so se navzoči delegati sporazumeli o stališčih do predloga nove slovenske ustave: SDP, ki svojim poslancem prepušča glasovanje po lastni presoji, podpira doseženi kompromis o svobodi odločanja o rojstvu otrok, zelo nezadovoljna pa je z določili o lokalni samoupravi. Delegatom priporoča, da v primeru amandmajskih poskusov poslancev drugih strank z amandmajem o regionalizmu skušajo to neurejeno vprašanje urediti. Ob tem so ugotovili, da nekatera ustavna določila omogočajo različne razlage, zato bo izrednega pomena, kdo bo na oblasti zakonsko urejeval nedorečeno. Le z zmago na volitvah, v okvirih levosredinske koalicije, so menili, bodo lahko pripomogli k temu, da bo Slovenija postala demokratično urejena, pravna in socialna država. Pri izhodiščih za novi program SDP z naslovom Slovenija 92 naj omenimo razočaranje mnogih opazovalcev, ki smo po sklepih iz Maribora o sistematični konkretizaciji in operacionalizaciji posameznih segmentov programa, po številnih problemskih konferencah, okroglih mizah in delu gospodarskega foruma, pričakovali znatno več. Namesto lega so bila obravnavana resnično le izhodišča, ki kljub na konferenci dodanim fragmentom (Miloš Čirič o kapitalizaciji in soupravljanju, Andrej Pengov o de- lu kulturne politike) zelo pomanjkljiva. Očitno je bilo, da SDP predvsem išče novo identiteto, s katero se bo predstavila ljudem in morebitnim koalicijskim partnerjem, čeprav je lahko tako gradivo kaj slaba osnova za novo samozavest SDP, kot je bil naslovljena uvodna beseda predsednika stranke dr. Cirila Ribičiča. Koliko je k takemu stanju prispeval izstop Emila Milana Pintarja (iz predsedstva in članstva), lahko le ugibamo, pod vsako ravnjo pa je bila trditev, da sploh ni bil član stranke (ker da ni plačeval članarine). V razpravi je je bilo največ besed o levosredinski opredelitvi SDP, kar je bilo z ugotovitvijo, da se javna razprava o tem šele začenja, kljub zagotovilom kasneje novoizvoljenega namestnika glavnega tajnika Ma-vricija Olenika: »SDP je tako trdno na levici, da lahko pogleda tudi v sredino«, odloženo. Samo kritika obstoječe oblasti utegne biti za zmago na prihodnjih volitvah (kot je to uspelo Demosu na preteklih) premalo. Resnična razhajanja pa so se začela pri organizacijskih vprašanjih. Predlagana razširitev vodstva stranke za tretjino na 40 članov je mnoge spominjala na nekdanji CK in to kljub zagotovilom, da je namen okrepiti stranko z uglednimi osebnostmi !•» kulture in znanosti. Zapletalo se je tudi pri kandidiranju in odstopih - dosedanjemu podpredsedniku stranke Franciju Križaniču. glavnemu protagonistu spora s Pintarjem. katerega "glavni greh" približevanje in pogajanje o Umekovem zakonu, je zadosto- Bodo odločni postali zmagovalci Dobro pripravljen ustanovni kongres, temeljito obdelani programski dokumenti in zveneča imena bodo Demokratom zagotovilo za uspešen nastop na volitvah. Simbol je zelena pikapolonica. Ljubljana, 23. decembra - Pod geslom "Sreča je na strani odločnih" je bil v soboto v novi palači iz belega marmorja - upravni stavbi tovarne zdravil Lek v Ljubljani, ustanovni kongres Demokratske stranke. Po celodnevnem delu so dopolnili in sprejeli program pod naslovom "Sreča je na strani zmagovalcev" in izvolili vodstvo. Zelo odmeven pa je bil obisk italjanskega zunanjega ministra Gi-annija De Michelisa, prijatelja, kot je dejal, dr. Dimitrija Rupla in Slovencev. V precej pretesni dvorani - odziv delegatov in gostov je bil nad pričakovanji - je dobro pripravljeni ustanovni kongres Demokratske stranke začela najvidnejša trojica Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel in Spomenka Hribar. Kot je dejal dr. Rupel se morajo slovenski demokrati kljub ustanovitvi SDZ januarja 1989, po nedemokratični epizodi na 3. kongresu te stranke (ko so imenovani zapustili kongres SDZ in s tem to prvo stranko slovenske pomladi razcepili) ponovno ustanavljati, tokrat v zvezdnih trenutkih mednarodno priznane, samostojne in demokratične Republike Slovenije. Ustanovitev SDZ je bil začetek prave poti, je poudaril, ustanovitev Demokratične stranke je blizu pravega cilja. Po mnenju Igorja Bavčarja mora Slovenija izkoristiti vse prednosti, ki jih v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami in deli nekdanje Jugoslavije ima, vendar smo se znašli v položaju, ko ob popolni odsotnosti kakršnegakoli strateškega premisleka vlada izgublja vsako zmožnost vladanja. Ker je oblast edino podjetje, pri katerem ljudje vztrajajo, tudi če jim gre slabo, samo, da so poleg, se je potrebno preprosto odločiti in prevzeti del odgovornosti, del oblasti, da se uresniči program. Demokrati potrebujejo avtonomno, laično, državljansko stranko, stranko, ki bo sposobna Dreseči ideologizacijo politike, občutljivo in prijazno stranko s profesionalnostjo kot najpomembnejšim obeležjem metod, je menila Spomenka Hribar. Številni gostje pa so poleg pozdravov in dobrih želja ponudili tudi sodelovanje. Glavni deli strankinega programa: gospodarski program, socialni program, program javnih služb in dejavnosti ter statut stranke, so bili obravnavani v delu po skupinah. Največ pozornosti (in udeležbe) je bilo posvečene gospodarskemu programu in o tem nam je Blaž Kavčič, predsednik komisije, ki je program pripravila (sicer generalni direktor Iskra Telekom Holding d.d. Kranj) povedal: »Po zelo razvejani razpravi in tehtnih pripombah ter usklajevanju smo prišli do koesistentnega dokumenta, ki je zelo logično razvit iz osnovnega dokumenta, kakršnega smo pripravili. Odpravili smo določena podvajanja in neskladnosti med načeli iz splošnih programskih izhodišč stranke in samim gospodarskim programom. V veliko zadovoljstvo mi je, da je bil gospodarski program končno Ko smo čakali na izide volitev, je Igor Bavčar posebej za Gorenjski glas odgovoril na dve vprašanji: Med novinarji danes kroži domislica, da danes v Leku nastaja novo zdravilo. Boste Demokrati zdravilo za slovensko oblast? »To je dobra domislica. Naš namen seveda ni, da bi zdravili, pač pa želimo dati svoj prispevek k slovenski politiki in želimo prevzeti svoj del odgovornosti. Danes nastaja stranka, ki nedvomno ima politično perspektivo v našem političnem prostoru, ki odklanja ekstreme, ker skuša povezovati in v trenutkih, ko so potrebne politične odločitve, te zna ponuditi, saj zagovarja znanje in stroko.« Praksa kaže, da zlasti v razpršeno pluralnih družbah oblast običajno nastaja v politični sredini. Upate, da bo tudi na Slovenskem tako? »Če se bo slovensko politično prizorišče razvijalo tako, kot predvidevamo in prispevamo z ustanovitvijo svoje stranke, se nobena politična oblast ne bo mogla formirati enostrankarsko, torej bodo vedno potrebne koalicije. In povezovanje in sodelovanje je tista deviza, ki je načelo modernega sveta. V tem trenutku mislimo, da se bodo na slovenskem političnem odru pojavili trije bloki: levica, desnica ter center in prav v tem primeru lahko sredina računa na povezave, zato sodim, da je naša perspektiva obetavna.« sprejet soglasno, saj menim, da je prav ta program osrednji, na katerega se bo stranka opirala v prihodnje. Nekaj dikcij je bilo omehčanih, posebna vrednost pa je, po mojem mnenju, prevlada politične modrosti zlasti na področju opredelitev lastninjenja. To bo omogočalo stranki o tem problemu strpen dialog in konstruktivne kompromise.« Veliko pozornosti je bilo posvečene tudi statutu stranke, ki naj bi s čim preciznejšimi in dovolj domišljenimi določbami preprečil ponovitev težav, nesporazumov in napak, ki so tako usodno zaznamovale SDZ. Po sprejemu pa so se lotili volitev. Kot edini kandidat je bil za predsednika stranke izvoljen Igor Bavčar, izvolili so tudi 3 podpredsednike, 4 prisednike, 6 članov glavnega in 7 članov nad/ornega odbora. Naj ob koncu omenimo še obisk italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa, ki je vzbudil veliko zanimanje in topel pozdrav. V daljšem nagovoru nam je zaželel dobrodošlico v Evropi in poudaril pomen (ob naši nestrpnosti) nekoliko poznega odpiranja mednarodnih vrat, ki pa se bodo z doseženim soglasjem Evrope zato na široko odprla. S poudarkom na prijateljstvu in s pripravljenostjo za pomoč in sodelovanje, je imidžu stranke vsekakor napravil veliko uslugo. • Š. Zargi Ne samo /a veselo razpoloženje, za pravi praznik na Novinarskem večeru v petek na Visokem v kranjski občini v dvorani Doma krajanov so poskrbeli fantje s pevko ansambla Gašperji. Tisto o veselem razpoloženju, da se potem še po prireditvi, ko smo podelili priznanja Gorenjskega glasa, ni nikomur "nikamor mudilo" še posebno velja za njihovega humorista Kondija Pižorna. Pa tudi tisto o "nadaljevanju Avsenikov" je bilo v petek zvečer, kar zadeva Člane ansambla in njihove viže, precej res. Trinajstega Novinarskega večera, ki so si ga v neposrednem televizijskem prenosu po kabelskem sistemu, ki ga je zgradil pred leti s krajani KS Visoko Marjan Lukež, se bomo vsi še dolgo spominjali. Nastop je Folklorna skupina kulturnega društva Valentin Kokalj Visoko pripravila pod vodstvom Lenke Krišelj. Predstavili so se tako, kot nekdaj, s sedanjim vodjo ansambla Gašperji Branetom Tičarjem. Da je tudi dramska dejavnost "doma" v Kulturno umetniškem društvu Valentin Kokalj, so tokrat potrdili člani s "Poštarskim skečem", ki so so do solz nasmejali polno dvorano. Avtorica ske-ča pa je bila Lenka Krišelj. Mladi varovanci Marije Kos iz vrtca Janček na Visokem so se predstavili z izvirnostjo, ki ne le obeta, marveč napoveduje, da se bo živahna tradicija kulturne in športne dejavnosti na Visokem nadaljevala. Franc Gašperlin z Luž jo je "urezal" po domače, Anica Gašper-lin pa je dokazala, da jabolko (češplja) ne pade daleč od drevesa. Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav tokrat v krajevni skupnosti Visoko Priznanje in spodbuda hkrati V polni dvorani Doma krajanov v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini smo podelili že trinajstič priznanja Gorenjskega glasa za uresničene dogovore. Visoko, 20. decembra - Polna dvorana, praznično, veselo razpoloženje, srečanje z domačini in gosti, med katerimi so bili tudi predsednik zbora občin Republike Slovenije in Časopisnega sveta Gorenjskega glasa Ivan Bizjak, predsednik izvršnega sveta Vladimir Mo-horič, podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti, smo novinarji z vodstvom Gorenjskega glasa proslavili uspehe, ki so jih dosegli v zadnjem večletnem obdobju v tej krajevni skupnosti. V poltretji uri dolgem, zanimivem in veselem programu, kjer smo v živo predstavili nastajanje časopisa, smo potem podelili priznanja." Visočani so tudi tokrat na ni bojazni, da načrtov oziroma prireditvi potrdili, da dogovor programa ne bi usresničili. med njimi velja. Predstavili in potrdili so se tudi na področjih, kjer kramp in lopata za usDjh nista pomembna. Med pogovorom o delu, načrtih in željah, o kulturi, športu, gasilski dejavnosti, so v bogatem kulturnem in zabavnem programu predstavili tudi tisto živahnost, ki je prav tako pomembna za uspešno dogovarjanje na gospodarskem področju in uspešno uresničevanje ciljev v krajevni skupnosti. In načrtov jim tudi za naprej v krajevni skupnosti Visoko ne manjka. Ob zavzetosti, ki so jo dokazovali doslej, in pripravljenosti ter volji, ko jim je pohvalo in pomoč izrekel tudi predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič, Cest itkam in pohvali, da so na primer na tako imenovanem zavarovalniškem področju lahko marsikomu za zgled kot dobri gospodarji, se je pridružil tudi direktor Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj Franc Lotrič. Rajko Bakovnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, ki je prevzel priznanje za uspehe večletnega obdobja, je potrdil, da je doseženo treba povezovati z odločitvami pred leti, ko so bili na čelu sveta KS Mirko Vrtač, Janez Kuhar in Andrej La-panja. Za naprej pa jih ob takšnem dogovarjanju in volji ter razumevanju občine za dogovorjene potrebe in njihovo uresničevanje tudi ni treba skrbeti. Priznanja Gorenjskega glasa za uresničene dogovore, delo in dosežene uspehe sta podelila direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa Marko Valjavec in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Priznanja smo podelili krajevni skupnosti, faksimile (ki bo spominjal na uspeh KS Visoko) pa Pošti na Visokem in občini Kranj. Mala priznanja pa so dobili Slavko Hočevar in Srečo Lapanja iz krajevne skupnosti ter svetovalec občinskega izvršnega sveta Janez Gradišar za delo s krajevnimi skupnostmi v kranjski občini. Franc Lotrič Trinajsto priznanje Gorenjskega glasa smo tako "izročili" v prave roke. Naj bo Visočanom oziroma krajanom v krajevni skupnosti spodbuda za naprej. Rajko Bakovnik Pa Srečno vsem skupaj v prihodnjem letu; do naslednjega Novinarskega večera v eni od gorenjskih krajevnih skupnosti. • A. Zalar IVAN BIZJAK, predsednik časopisnega sveta Gorenjskega glasa Pohvala novinarskemu večeru "Po moje je to posrečena ideja na tak način v nekem kraju predstaviti vse, kar se v njem dogaja, po drugi strani pa pripraviti prijeten večer, ko se ljudje srečajo, se poveselijo in spremljajo tudi kulturni program. To je tudi lepa oblika, kako človek na hitro spozna kraj, kjer je novinarski večer. Tako da bom, če bo le čas in priložnost, prišel še kam drugam." Bi kot predsednik časopisnega sveta pred prazniki in ob zaključku leta povedal nekaj besed bralcem in naročnikom. •• — "Vsem bralcem in naročnikom želim prijetne praznike, predvsem pa veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, skratka vsega tistega, kar si sami najbolj želijo. Letošnje leto je bilo dolgo, mnogo se je zgodilo, preživeli smo ga in mislim, da lahko z nekim optimizmom gledamo naprej. Predvsem se bomo morali opreti na tisto, kar znamo, kar zmoremo in potem mislim, da bomo čez leto dni lahko še bolj optimistično gledali naprej." • J. Košnjek STAŠA PAVLIC, tajnica TVD Partizan Visoko Rapa je srce visoškega športa upamo, bomo porabili za opremo telovadnice. Največ objektov pa imamo v športnem parku Rapa: nogometno igrišče, teniška igrišča in od letos še balinišče. Stalno se nekaj dogaja in Rapa je srce našega športa." • J. Košnjek "Visoški Partizan, ki deluje že 36. leto, ima 402 aktivna člana, ki delujejo v teniški, balinarski in nogometni sekciji, množična pa je tudi rekreacija, kjer se odvijajo množične prireditve, bodisi v naravi ali v telovadnici. V telovadnici prav sedaj poteka teniška šola za mlade, vsak ponedeljek zvečer pa je rekreacija za žene. Organiziramo množične prireditve. Vsako leto maja priredimo pohod na Možjanco. Ljudje se ga radi udeležujejo in letos bo že deseti. Septembra, za krajevni praznik, pa prirejamo v športnem parku množične in družabne igre, kot so tekme debeli BORIS SAJEVIC, predsednik TVD Partizan Visoko Draga tekmovanja Staša Pavlic : suhi, vlečenje vrvi in podobno in tudi sem prihaja veliko ljudi. Imamo telovadnico, ki je prostorsko v redu, manjka pa ji oprema in denar, na katerega "Ligaška in druga tekmovanja so draga stvar. Najbolj množično tekmovanje je vsekakor nogomet. Letos so se stroški tekmovanja zelo povečali, sredstva od ZTKO Kranj so minimalna in če nam ne bi pomagali obrtniki, ki so v krajevni skupnosti, bi vsa tekmovanja težko spravili do konca. Načrtov imamo veliko. Letos smo že začeli pripravljati zemljišče za razširitev nogometnega igrišča in za prihodnje leto upam, da bo nogometno igrišče urejeno. Cesto do Rape nameravamo pripraviti za asfaltiranje in urediti javno razsvetlja- SLAVKO HOČEVAR, predsednik teniške sekcije V štirih letih štiri igrišča "Da bi popestrili športni park, je leta 1987 takratni predsednik teniške sekcije Marjan Triler predlagal gradnjo teniškega igrišča. Ker bi bila gradnja samo enega igrišča predraga, smo se odločili za dva in Triler je s pomočjo Adrije akcijo začel, od vega začetka je sodeloval tudi Bojan Ropret, in že leto kasneje sta bili peščeni igrišči zgrajeni. Interes za tenis je bil tolikšen, da smo s prostovoljnim delom in pomočjo Iskre Comerce in Iskre Ero že naslednje leto uredili še dve travnati igrišči, ju zaradi velikega zanimanja razsvetlili in omogočili uporabo tudi zvečer, hkrati pa se je začela gradnja asfaltnega igrišča. Urejena je bila odbojna stena za vadbo najmlajših in za ogrevanje. Letos smo uredili razsvetljavo tudi nad peščenima igriščema. Imamo prizadevni upravni odbor, sestavljen iz 13 ljudi. Bojan Ropret je upravnik igrišč in zanje vzorno skrbi, kar potrjujejo tudi pohvale tenisačev, ki prihajajo igrati k nam od drugod." • J. Košnjek Boris Sajevic vo. Upravičeno pričakujemo pomoč občine, prav tako pa obrtnikov in tovarn ter seveda krajanov, predvsem s prostovoljnim delom. Na Visokem je nogomet edina tekmovalna dejavnost. V ligah imamo kar štiri moštva. Člansko zelo uspešno nastopa v prvi gorenjski nogometni ligi, solidno pa tekmujejo mladinsko, kadetsko in pionirsko moštvo." • J. Košnjek Slavko Hočevar Novinarski večer sva povezovala Andrej Zalar in s fotoaparatom Jure Cigler Torek, 24. decembra 1991 NOVINARSKI VEČER NA VISOKEM 5. STRAN WšSWJmrMGLAS VLADIMIR MOHORIČ, predsednik kranjskega izvršnega sveta Končno asfalt na cesti do Šenčurja "Navajeni smo, da se udarec vrne z udarcem, da se dobro vrne z dobrim. Tako, kot ste vi pohvalili kranjsko občino in kranjski izvršni svet, moram jaz pohvaliti krajevno skupnost Visoko. In to je tudi razlog, da ste lahko letos od kranjskega izvršnega sveta, kljub slabemu gospodarskemu stanju toliko dobili. Jaz upam, da boste tudi za naprej deležni take pomoči. Politika kranjskega izvršnega sveta je vsaj pod mojim vodstvom taka, da je treba tista pičla sredstva, ki jih imamo na razpolago, vložiti predvsem v krajevne skupnosti, na naše podeželje, še posebej pa tja, kjer so prebivalci sami pri akcijah pripravljeni sodelovati. Vendar kranjsko gospodarstvo danes ni več v tako slabem stanju, kot smo govorili pred časom. Kranjsko gospodarstvo je bilo v najslabšem položaju lani zaradi usmerjenosti v izvoz; ta izvoz pa je bil zaradi Markoviče-vega dinarja in Markovićeve marke res na tleh. Letos se zboljšuje in upal bi si reči, da je kranjsko gospodarstvo že doseglo najnižjo točko in da sedaj pričakujemo dvig. Ta dvig pa ne bo tak, da bi lahko računali na ne vem kakšne denarje, ne vi, ne mi. Obljubim lahko, da bomo pomagali, kolikor je v naši moči. Ne morem pa reči, koliko to bo. Za zdaj še ne vemo, kakšne finančne vire bomo dobili od republike. Na Ivan Gros, predsednik KUD Visoko Folklora ni petje Visoko, 20. decembra - Visoško kulturno umetniško društvo so poimenovali po domačinu Valentinu Kokalju, lastniku Zor-manovega mlina, ki je mučeni-ške smrti umri med drugo svetovno vojno. Sicer pa začetki kulturnega snovanja sežejo že v predvojni čas. »Ljudje z Visokega so bili pred drugo vojno dejavni v igrah in petju, zbirali pa so se v Šenčurju, kjer jih je za kulturno dejavnost navduševal tamkajšnji župnik Vavpotič,« nam je povedal sedanji predsednik KUD Visoko Ivan Gros. »Koje bil po vojni formiran šolski okoliš Olševek, se je kulturna dejavnost preselila v tamkajšnji Dom Cirila in Metoda. Leta 1953, kar je bil zgrajen visoški zadružni dom, je nastalo tudi kulturno društvo in istega leta so "na 'odru "prvikrat zaigrali igro "Zlatorog". Visdška kultura je bila dolga leta znana po odrskih uprizoritvah, zadnja leta pa je ta del kulture malce zamrl« Katere kulturne dejavnosti gojite? »Zdaj prednjačita petje in folklora. Mešani pevski zbor pod vodstvom Marije Kos že več let gostuje na vseh vidnejših re- Ivan Gros vijah pevskih zborov, vsako leto smo tudi na srečanjih v Šentvidu pri Stični. Včasih smo veliko hodili v zamejstvo, zdaj pa prepevamo v glavnem na slovenskih tleh, večkrat gremo tudi na Štajersko, od koder je doma naša pevovodkinja. Druga uspešnejša dejavnost je folklora, ki jo vodi Lenka Krišelj. Včasih smo se ukvarjati tudi s knjižnico.« Kakšne načrte imate? »Spet bi radi postavili na oder igro, pri čemer nam bo, upamo, pomagal domačin Miha Krišelj, igralec in režiser. Nekaj pa bi radi namenili tudi otrokom, pred novim letom bodo to prireditve za dedka Mraza.« • D. Z. Lenka Krišelj Sveža kri v visoški folklori Lenka Krišelj že dolga leta vodi folklorne skupine KUD Valentin Kokalj na Visokem. V boljših časih so na tamkajšnjih odrih plesale tri skupine, cicibani, pionirji in mladinci. V prihodnje jih nameravajo znova oživiti. »Danes pleše mladinska folklorna skupina. To je generacija, ki je pred leti začela s folkloro v skupini cicibanov,« je povedala Lenka Krišelj. »Ta dejavnost je prerasla okvire preddvorske šole, kamor so Marija Kos Lenka Krišelj Glasba kot način življenja Visoko, 20. decembra - Marijo Kos smo videli kot pevovodkinjo visoškega mešanega zbora, na odru pa so bili zlasti opazni njeni najmlajši, otroci iz visoškega vrtca Janček. Naučila jih je pesmi, plesa in prisrčnih recitacij o duhovnem zbliževanju ljudi. "Kje je lučka" je imenovala projekt, s katerim se ta praznični čas ukvarja s svojimi sodelavci. Pevski zbor je Marija Kos vodila enajst let, od leta 1979, zdaj pa se ukvarja z drugimi dejavnostmi. Vse so povezane z glasbo. Pripravlja prireditve v dvorani, namenjene otrokom, staršem, starejšim... V visoškem vrtcu, kjer je vzgojiteljica, je letos začela pripravljati dodatni program "Radost", ki bo obsegal ducat prireditev. Ena od teh je bila prireditev za starejše Visočane, ki jo je pripravila z otroki in njihovimi starši. Dru- Marija Kos ta je bilo predavanje Angelce ^erovnik Mi med seboj. Pripravila je praznično otroško prireditev pod naslovom Kje je lučka, za katero je sama napisala glasbo in besedila, k sodelovanju je povabila pevko Simono Weiss... Sodeluje tudi pri visoški kabelski televiziji. • b. ž. žalost je občina vezana samo na republiške vire. Kar se pa mene tiče, bom zastavil svoj vpliv, da pride do asfaltiranja ceste Šenčur - Visoko, s tem bomo naredili uslugo vam, gospodu predsedniku iz Šenčurja, mislim pa, da je bila ta cesta že od nekdaj vaša največja želja in ste najmanj 15 let pričakovali, da pride do asfaltiranja te ceste. Realno pa lahko računamo na obnovo obstoječe ceste od Britofa navzgor. Doslej je bila vedno v prvem planu nova cesta Britof - Hotemaže. Vendar smo se v izvršnem svetu postavili na stališče, da je treba najprej podpreti obnovo obstoječe ceste. Ce se ta ne bo sedaj obnovila, ne vidim realnih Kronist Milan Krišelj Odstira skrivnostno Visokega Utrinki iz krajevne kronike so udeležencem novinarskega večera odstrli del visoške zgodovine. Z njo se študijsko ukvarja prof. Milan Krišelj. Omejiti zgodovino pa en sam kraj, je težko opravilo, pravi Milan Krišelj, ki se je s tem poslom ukvarjal za svojo diplomsko nalogo. Del jo je lani objavil tudi v Kranjskem zborniku, in sicer o sedmih mlinih ob reki Kokri. Troje jih je klopotalo tudi na Visokem (Zormanov ima nad vrati še vedno ohranjeno častitljivo letnico 1644), pa so žal vsi trije utihnili. Pisanih virov, s katerimi bi zgodovinar lažje pojasnjeval skrivnosti nastanka svoje vasi, je na žalost malo, zato seje naslonil na legendo, ki nastanek Visokega povezuje s turškimi časi. Spoznavanje kasnejše zgodovine so močno olajšali učitelji olševske šole, ki so od prejšnjega stoletja dalje pisali krajevno kroniko tega okolja. Morda bo prihodnjim rodovom enako dragocena Krišlje-va krajevna kronika! pretežno zahajali mali folkloristi, pa tudi okvire doline Kokre. Velika zasluga gre zlasti Tončki Marolt, ki se je polno desetletje ukvarjala z našimi plesalci in spremljevalno skupino Gašperji. Zanje je pisala priredbe, jih učila belokranjskih, gorenjskih, nazadnje primorskih plesov.« Visoški folkloristi pomnijo vidne uspehe. Nastopali so po Sloveniji, pred leti pa tudi gostovali po številnih krajih Jugo- Vladimir Mohorič šans, da bi se ta cesta obnovila, ko bo enkrat odprta nova cesta Britof - Hotemaže. Potem bo šel promet in tudi državna podpora tja. Upam, da bo obnova te ceste narejena prihodnje leto, nova cesta pa bo gotova tja do 95. leta. Če se bo pa gospodarstvo še zboljševalo, upam, da ne bo treba tako dolgo čakati." • L. Bogataj Milan Krišelj Sicer pa se Milan Krišelj ni docela zakopal v preteklost. Več let se je poklicno ukvarjal s kmečkim turizmom, zdaj ga začenja preizkušati tudi v obnovljeni očetovi hiši v Hotema-žah. Je pobudnik ustanovitve visoškega turističnega društva, ki naj bi bil v službi olepševanja kraja in izobraževanja družin, ki bi se ukvarjale s turistično dejavnostjo. Slednjemu je bila denimo namenjena akcija »Kmečka peč v turistični ponudbi«, ki so jo pripravili skupaj z dr. Janezom Bogatajem, obsegala pa je troje tem: peka kruha, potice in peciva, kosilo iz kmečke peči in domače spe-cialitete, čaka pa jih še tema o kolinah. • D. Ž. slavije, med drugim so oni gostje kmetijskih oddaj Znanje - imanje, plesali so v pobratenih krajih, bili udeleženci številnih folklornih festivalov. Tudi na tuje so potovali, največkrat k rojakom na avstrijsko Koroško, pa v Tirole, pred dvema letoma pa so sodelovali na srečanju folklornih skupin alpskih dežel v Munchnu. S svežimi plesalskimi pa tudi mentorskimi močmi upajo, da se tisti časi spet povrnejo. • D. Žlebir Ogenj naj kar v "šporget" ostane Da so gasilci posebni, zavedni in nadvse požrtvovalni ljudje, potrjuje tudi vsestranska dejavnost članov Gasilskega društva Visoko-Milje. Njihov podpredsednik Zdrav ko Žagar pove, da imajo v obeh vaseh okrog 250 članov, zelo aktivnih pa je okrog 60. Ravnokar urejujejo orodišče, v katerem stoji njihov kombi in omara z orodjem, dve večji in ena manjša črpalka. Na slednji vadijo mladinci in pionirji. Skrb za izobrazbo mladih so še bolj poudarili od zadnjih dveh večjih požarov v vasi lani in predlanskim. Vsaj po deset vaj na leto narede za usposobitev mladih, za pregled orodja. Hidrante v obeh vaseh so pregledali, vse ročne gasilske aparate po hišah. Nikoli ni človek dovolj pozoren, opozarjajo na vsakem koraku. Silno so hvaležni Zavarovalnici Triglav Kranj, ki jim je pomagala ob požarih, primaknila pa je tudi sredstva za njihovo orodišče. Zdravko Žagar Svoje prostore imajo v domu družbenih organizacij, tudi postor za sušenje cevi; v klet so jih morali spustiti, da so se stegnile. Prihodnje leto bodo zanje pozidali stolp, ga dvignili za 5 metrov, da bo "pogledal" skozi streho in se bo vsaj videlo, kje je na Visokem gasilski dom. Počasi pa se bodo pričeli pripravljati na 70-letnico društva leta 1994. Takrat bo slovesno, obljublja Zdravko. Da bi le ne bilo kakšnih nesreč... "Ogenj naj kar v "šporget" ostane!" se široko zasmeje* D. Dolenc Z Zdravljico smo prireditev začeli, v nadaljevanju pa se je Mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko pod vodstvom Marije Kos v programu predstavil z dvema pesmima. Izžrebali smo veliko nagrad Nagrade za žrebanje na Novinarskem večeru v petek so prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj, Gorenjski glas, Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Kovinska galanterija Damir Grgorinič - Visoko, Šiviljstvo Milena Kuhar - Visoko, Pleskarstvo Tomaž Bakovnik - Visoko, Gostilna Slavka Li-kosar - Visoko, Ščetarstvo Vida Tomažič - Visoko, Šiviljstvo Tatjana Tomašič - Visoko, Gostilna Šparakelj (Pri Jančetu) - Srednja vas, Rapacommerce Bojan Ropret - Hotemaže, Volksvvagen servis Martin Vrtač - Visoko, IT Elektromehanika Srečko I upanja - Milje, Frizerstvo Urška Mikelj - Milje, Roletarstvo Lado Nograšck - Milje, Gorazd Pelko - Visoko, Elektroinstalacije Franc Logar - Milje, Tiskarstvo Borut Bidovec - Visoko, Ključavničarstvo Alojz Pelko - Visoko, Pleskarstvo Jure Gorjup - Milje, Pizzerija Bohinc - Milje, Fotokopiranje, servis in trgovina Gregor Karun - Visoko, Av-toličarstvo Peter Kuhar - Luže, Tesarstvo in krovstvo Janko in Stane Kuhar - Luže, Avtoprevozništvo Štefan Stare - Luže, Kovinostrugarstvo Franc in Marica Sitar - Luže, kmetovalec Janez Pipan iz Luž, Offset Konc - Visoko, Mesarstvo Anton Čadež - Visoko, Ključavničarstvo Ivan Markun - Visoko, Av-tomehanik Marko Brenkuš - Milje, Izdelava čebelarske opreme Anton Logar - Šenčur, Zupanova 1, Pleskarstvo Franc Naglic - Visoko, Podjetje za proizvodnjo kovinskih predmetov Janko Močnik - Visoko, Kovinska obrt Darko Ropret - Visoko, Staša Pavlic - Visoko, Vinko Resnik - Milje, Ključavničarstvo Darko Ropret - Milje, Kovinska galanterija Ernest Bivic - Milje s poslovalnico v Cankarjevi ulici v Kranju, Bene commerce Ljubljana - zastopnik Janez Zaler - Visoko Za to, da so srečneži dobili nagrade, ki so jih prispevali številni sponzorji iz krajevne skupnosti, je skrbela komisija Vinko Resnik, Staša Pavlic in Franci Balantič. Sv. Florjana na svoje mesto Gasilci na Lužah res ne drže križem rok. Janko Kuhar, predsednik Gasilskega društva Luže, nam je povedal, da imajo okrog sto članov, od tega okrog 40 aktivnih; 9 članov podmladka je letos naredilo tečaj za izpra-šanega gasilca, 4 pa za strojnika. V gasilskem domu, ki so ga zgradili leta 1979 skoraj povsem udarniško, so letos skupaj s kmeti uredili zbiralnico mleka za vseh 22 luških kmetov. Imajo pa še želja. Radi bi malo več družabnosti ob njihovem gasilskem domu. Zemljišča imajo dovolj, da bi zgradili balinišče, predvsem pa bi radi oddali v najem zgornje prostore doma, ki ostajajo neizkoriščeni, pa bi bili kot nalašč za trgovino, gostilno ali kaj podobnega. Potem bi se morda nabralo tudi kaj več sredstev za nov gasilski kombi. Sedanji je star že sedemnajst let, in v tako težkih časih, kot so danes, res nimajo vesti, pravi g. Janko Kuhar, da bi šli med vaščane z zbiralno akcijo. Kako drugače si bodo pomagali. Sicer so pa dobro opremljeni, dve novejši motorki imajo. Imajo pa tudi zanimivo staro motorko "Ilo" iz leta 1936 in še eno starejšo, ročno brizgalno, ki je še na vozu. Pravi muzejski eksponat. Čuvajo te stare gasilske naprave, saj so to vaška zgodovina. Lep kipec sv. Florjana imajo, tega bodo zdaj spet postavili na vidno mesto doma. Lepo jih je varoval dolga desetletja. Na Lužah je zagorelo pred petimi leti v eni od kuhinj, pa so hitro pogasili, na pomoč drugam so pa velikokrat priskočili. • D. Dolenc Janko Kuhar GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek. 24. decembra 1991 Največja letošnja investicija Uroš Premru Krajevna skupnost Preddvor Gradnja prizidka h kulturnemu domu Preddvor, decembra - V krajevni skupnosti j^HMpk Preddvoi \ kranjski občini so letos potekale ^^^^^^Bk nekatere velike in obse/ne akcije na podlagi i,. .tSf mu9 srednjeročnega in letošnjega programa. Iako so na primer nadaljevali in z ureditvijo tudi dokončali še zadnjo akcijo na Možjan-ci. Po izgradnji vodovoda pred leti in povezavi krajanov s telefonom so se namreč potem lotili urejanja ceste in jo letos ludi dokončno uredili. Velika akcija je v prvi polovici letošnjega leta potekala pri obnovi zvonika oziroma cerkve \ Preddvoru. Za letos začrtani del akcije so uspešno končali, zdaj pa jih čaka še nadaljevanje in sicer dokončanje obnove cerkvene ladje. Po daljših pripravah in tudi dokumentacijskih težavah pa so se potem letos lotih tudi gradnje prizidka h kulturnemu domu. Predsednik sveta krajevne skupnosti Uroš Premru nam je v začetku tega meseca povedal, da bodo ta dela dokončali prihodnje leto. Poleg zbiralnice mleka bodo na ta način dobili dodatne prostore in tako rešili trenutno prostorsko stisko, s katero se zaradi živahne kulturne in drugih dejavnosti v krajevni skupnosti, srečujejo v domu, • A. Z. Novo vodstvo KS Cerklje Cerklje - Na zboru krajanov v četrtek zvečer v krajevni skupnosti Cerklje, ki so se ga udeležili tudi predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros in podpredsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Peter Orehar, so po daljši razpravi, kjer je bilo še največ pripomb na izgradnjo avtobusne postaje in urejanje smetišča, krajani po odstopu dosedanjega predsednika Janeza Martinčiča in celotnega sveta KS izvolili za novega predsednika Petra Kepica. L e-ta je na zboru predlagal v potrditev tudi nove člane sveta, program na podlagi petletnega programa pa bodo še predložili v obravnavo in potrditev. Dosedanji predsednik sveta Janez Martin-čič je v poročilu o delu od lanskega junija, ko je kot mandatar predstavil nov svet in program, ki gaje takrat potrdila velila večina krajanov, orisal delo do letošnjega 26. septembra, ko je kot predsednik odstopil. V krajevni skupnosti so urejali javno razsvetljavo v treh ulicah in na trgu. zamenjana je bila telefonska centrala in pridobili so nove priključke, zamenjali so okna v zadružnem domu in uredili oziroma asfaltirali okrog polovico od načrtovanih 3000 metrov cest. Obravnavali so tudi krajinsko zasnovo Krvavca in turistični razvoj Cerkelj oziroma krajev pod Krvavcem ter urejali odvoz odpadkov in sanacijo škode po lanskih poplavah. Živahne aktivnosti so potekale tudi v pripravah na razstavo cvetja, ki je potem zaradi vojne odpadla, in ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Za odstop pa se je odločil, kot je povedal na zboru, zaradi nekaterih dogodkov oziroma kritik svetu KS. da ne dela oziroma da je njegovo vodenje preveč "rdeče". • A. Ž. Od 12 decembra je v Trebiji ponovno odprta diskoteka Primadona. Ta diskoteka je že od nekdaj slovela po dobrem obisku. Še več, obiskovalcev se je kar trlo! Da bi se izognili gneči, so se lastniki odločili za razširitev prostorov, modernizacijo. Kljub prizadevanjem organizatorja je bila gneča nepopisna. Pred vhodom si lahko zasledil od ljubljanske do mariborske registracije. Gostje na otvoritvi: Tomaž Domicelj,... Matej Vidmar: čeprav sem iz Preddvora, večkrat zaidem v Primadono in ni mi žal. Suzana Mlakar, študentka iz Ljubljane: Boljše kot v Babilonu. Prima! Andrej Kalin, lastnik gostilne Plevna: Nismo direktna konkurenca. (Po obrazu sodeč ni mislil tako.) Mislim, da je tu zabavno in da bo mladine še več. NASVET: ne čakajte! Pridite in se prepričajte! - Foto: G.Šinik Telefoni zazvonili pred rokom Na slovesnosti ob uradni otvoritvi telefonije v krajevni skupnosti Gorje je v soboto zvečer odbor za izgradnjo telefonije v polni dvorani TVD Partizan dal podrobno poročilo o poteku gradnje. Gorje, 21. decembra - Pred 38 meseci, ko so se odločili in se je v krajevni skupnosti Gorje na njenem celotnem območju začela velika telefonska acija, tako člani gradbenega odbora s predsednikom Janezom Varlom, kot tudi krajani najbrž niti pomislili niso, da bo akcija končana pred takrat opredeljenim rokom. Takrat so si zastavili tri cilje in sicer, da mora biti izgradnja takšna, da bo vsak zainteresirani dobil telefonski priključek, mora biti čimcenejša in končana v letu 1992 in naročniki naj bodo glede na razsežnost krajevne skupnosti in oddaljenost med seboj čimbolj pravično obremenjeni. Nihče pa najbrž tudi ni pričakoval, da bo ob splošnem priznanju in čestitkah gradbenemu odboru za dokončanje ene največjih letošnjih investicij v radovljiški občini, konec takšen, kot se je razpletel tik pred sobotno svečanostjo. Sobotno svečanost je v polni dvorani, med gosti pa so bili tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Cerne in predsednik izvršnega sveta občine Jože Resman, tehnični direktor PTT podjetja Marjan Volk, direktor Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana- Območne enote Kranj Franc Lotrič in drugi, začela in sklenila gorjanska godba. Prav godbeniki v Gorjah so tudi tokrat najlepše simbolizirali trdnost, voljo in po svoje značilno gorjansko trmo (saj že desetletja vztrajajo) tudi v zvezi s telefonsko akcijo. Da je na celotnem območju krajevne skupnosti Gorje nanovo zazvonilo 537 telefonov, je bilo treba urediti prostor in postaviti vanj novo telefonsko centralo, speljati več kot 70 kilometrov telefonskega kabla (kar 92 odstotkov v zemlji) in med drugim je na primer odbor moral dobiti za tako imenovani primarni vod kar 840 soglasij lastnikov zemljišč za napeljavo razvoda po njihovem zemljišču. Vsako sredo tri leta so člani odbora v pisarni krajevne skupnosti pojasnjevali krajanom oziroma naročnikom potek akcije in odgovarjali na vprašanja ter reševali probleme med akcijo. Zanimivi so primerjalni podatki, ki jih je na svečanosti dal član odbora in lahko bi rekli tudi organizacijsko in tehnično v odboru "srce" celotne akcije inž. Jože Skumavec. "Celotni stroški investicije so bili 2,282.998 nemških mark oziroma več kot 85 milijonov današnjih tolarjev. Mislim, da tako velike investicije letos radovljiško gospodarstvo ni imelo. Gorje pa v tako kratkem času še nikoli. Za Gorjance je to ogromna investicija, čeprav je veljala toliko, kot prevoz in uničenje strupenih odpadkov od Jesenic do Finske, vila Mamula pa je veljala celo za dve takšni telefoniji. Cena na naročnika znaša 3.520 nemških mark, povezana pa je s trdim in odgovornim delom odbora za izgradnjo." Naročniki so skoraj 90 odstotkov celotne investicije pokrili sami. Pomagali pa so jim tudi občinska skupščina, PTT podjetje Kranj, GG Bled, Zavarovalnica Triglav in Ključavničarstvo Radovljica, Hotel Grad Podvin, Bolnišnica Begunje, Borov Bled in TNP Bled. Veliko zaslug za predčasno dokončanje akcije in za takšno ceno pa ima tudi izvajalec Pe-ter's Teleurh, ki je bil najcenejši in celo 45 odstotkov cenejši od najdražjega ponudnika za izvajalca. Do zapleta, ki pa ne bi smel pustiti temne sence na uspešno končani akciji, pa je prišlo ob koncu akcije zaradi dvojčkov. Gradbeni odbor, ki pri teh odločitvah ni sodeloval, in za to tudi ni imel možnosti, pa se je minuli teden vseeno odločil, da je treba vsem naročnikom, ki so se odločili za telefon, zagotoviti enojni telefonski priključek. To je v soboto zagotovil tudi inž. Marjan Volk iz PTT podjetja Kranj. To bo sicer akcijo še nekaj podražilo, vendar bo tudi ta odločna želja in zahteva uresničena v nekaj mesecih. • A. Zalar Uspešna in pred rokom končana velika akcija v krajevni skupnosti Gorje pa je vseeno kot gren-čiča prav nazadnje povzročila zaplet, ki ga bodo morali še rešiti. Telefonski dvojčki so tako razburili celotno krajevno skupnost, da je na sobotni slovesnoti ob krajšem pregledu vseh letošnjih del v krajevni skupnosti objavil odstop sedanji predsednik sveta KS Anton Poklukar. Zato je bila za sinoči (ponedeljek) že napovedana oziroma sklicana seja sveta krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Trata Veliko z malo denarja Krajevni skupnosti Trata in Stara Loka - Podlubnik sta proslavili krajevni praznik. Škofja Loka, 23. decembra - V hotelu Transturist v Škofji Loki so minuli teden v četrtek proslavili praznik krajevnih skupnosti Trata in Stara Loka - Podlubnik. Zaradi pomanjkanja denarja se letošnjemu, doslej tradicionalnemu skupnemu praznovanju štirih krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka, nista pridružili krajevni skupnosti Kamnitnik in Škofja Loka - mesto. Na slovesnosti, ki so jo omogočile delovne organizacije Šešir in Transturist, so ob kulturnem programu podelili tudi priznanja. Iz krajevne skupnosti Trata so jih prejeli Pavel Jereb, Vladimir Vendra-min, Viktor Poljanšek, Ivan Križnar, Radio Žiri in novinar Marjan Jerman, iz krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik pa novinar Stane Jeseno-vec, Lado Jugovic in krajevna organizacija RK Stara Loka -Podlubnik. Vse štiri krajevne skupnosti mesta Škofja Loka kev na Suhi smo s sodelovanjem krajanov in župnika osvetlili. Sicer pa bi letos krajevno skupnost po šestih mesecih lahko zaprli, Če ne bi imeli javnih del, za katera smo bili koordinator za vso občino." Najbolj pa so v krajevni skupnosti že nekaj časa zaskrbljeni zaradi stroškov za elektriko. Zaradi okrog 5000 krajanov si ne morejo privoščiti, da bi bili brez javne razsvetljave. Jože Galof pravi, da je celo razmišljal, da bi odstopil, vendar mu je prav pogovor na svečanosti \ četrtek vlil nekaj več upanja, da bodo težave morda vendarle uredili. O vsem, kar se v krajevni pa so letos podelile posebno priznanje Romanu Cenčiču za usklajeno delo in povezavo med krajevnimi skupnostmi in oddelkom za ljudsko obrambo med poletno vojno. Na svečanosti, ki se je je udeležil tudi predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij Demšar, je bila slavnostna govornica predsednica skupščine KS Trata Irena Uhan, priznanja pa je podelil predsednik skupščine KS Stara Loka - Podlubnik Jakob Gart-ner. Sicer pa predsednik sveta KS Trata Jože Galof takole ocenjuje letošnje leto. "Čeprav smo imeli zelo malo denarja, smo letos veliko naredili. V vasi Lipica in Trata smo na primer uredili javno razsvetljavo in kable celotnega električnega omrežja. Tako imamo zdaj na celotnem območju KS, razen v vasi Hosta, vso elektriko v zemlji. Asfaltirali smo tudi cesto od mostu Gosteče do vasi in uredili propuste v Gostečah. Tudi cer- skupnosti dogaja, pa je na tekočem tajnica Danica Langer-holc. "Ob težavah, ki jih imajo ljudje v tako veliki krajevni skupnosti, jim je potem največkrat prva in najbližja pot v pisarno krajevne skupnosti. Najhuje pa je bilo letos prve tri dni vojne, ko sva bila s predsednikom Galofom tako rekoč sama za vse. Sicer pa nas zdaj najbolj skrbi, kako se bomo prihodnje leto ob pomanjkanju denarja lotili programa. Kako bo z javnimi deli, ki so veliko odvrnila, pa se še nič ne ve..." Radi pa bi prihodnje leto uredili novo cesto od Gosteč do Lipce, kup dela in tudi organizacijskih težav pa jih čaka tudi zaradi načrtovane plinifakcije. Če bo šlo vse po načrtih, bo Trata prihodnje leto precej razkopana. • A. Zalar Od Ilirije dO Slovenije - Cerklje - V četrtek, 26 decembra, ob 19. uri bo v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah slavnostni koncert z naslovom Od Ilirije do samostojne Slovenije. Z njim se bodo spomnili 180 -letnice organiziranega šolstva v Cerkljah, 25-letnice nove šole, 140- letnice rojstva Ivana Hribarja in nekaterih zaslužnih cerkljanskih mož oziroma skladateljev Davorina Jenka, Andreja Vavkna in Franca Kimovca ter 400-letnice smrti Jacobusa Gallusa. Ob Dnevu državnosti pa bodo pevci zapeli domoljubne pesmi. Pod vodstvom Damijana Močnika bosta nastopila dekliški cerkveni pevski zbor Andrej Vavken in otroški pevski zbor osnovne šole Davorina Jenka, moškemu pevskemu zboru Davorin Jenko pa bo dirigiral Jožef Močnik. Program bo povezoval Jože Jerič, nastopili pa bodo tudi člani kulturno umetniškega društva Davorin Jenko Cerklje. • (jk) Novoletni koncert - Lesce - Godba na pihala delavsko prosvetnega društva Svoboda Lesce bo v petek, 27. decembra, pripravila tradicionalni novoletni koncert. Na koncertu bo umetniškemu nastopu leskih godbenikov, ki delujejo pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke - Gorenjske banke, dirigral Janez Ki-rin, program pa bo povezovala Mojca Kapus. Nastopili pa bodo tudi Bratje Zupan iz tržiške občine, ki so pred kratkim praznovali 25-letnico. Koncert bo ob 19.30 v osnovni šoli v Lečah. • (až) S pesmijo V NOVO letO - Kranj - Še posebno veselo in svečano hkrati bodo nazdravili Novo leto vsem, ki bodo silvestrovali v Domu društva upokojencev v Kranju. Pred polnočjo bodo povabili pred mikrofon tudi najstarejša udeleženca oziroma člana. Sicer pa ob tej priložnosti Upravni odbor Društva upokojencev v Kranju želi vsem svojim 4000 članom, ki bodo silvestrovali doma, srečno in zdravja polno leto 1992. # (ip) Vprašanje delegata iz Leš Bo tržnica na trasi nove ceste? Tržič, 20. decembra - Netočna napoved, da bodo kot 7. točko 17. skupne seje zborov tržiške občinske skupščine obravnavali spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, je povzročila zahtevo delegata KS Leše po izločitvi te točke, dokler se ne razčisti vprašanje izgradnje mini tržnice na začetku načrtovane ceste Bistrica pri Tržiču - Begunje. Potlej se je izkazalo, da gre le za sprejem odloka o pripravi osnutka prostorskega plana občine Tržič. Udeleženci seje so 7. točko po natančnih pojasnilih uvrstili na dnevni red in se pozneje tudi strinjali s sprejemom omenjenega odloka, od katerega bo odvisno nadaljnje urejanje prostora v občini. S tem pa še ni bila končana razprava o usodi načrtovane ceste Bistrica - Begunje. Delegat KS Leše Samo Cotelj je namreč izrazil nezadovoljstvo nad odgovorom na delegatsko pobudo s prejšnje seje, da krajani Leš in Brezij pri Tržiču nasprotujejo gradnji mini tržnice v Bistrici pri Tržiču na predvideni trasi ceste pod gorami in zahtevajo upoštevanje načrtov. Kljub pojasnjevanju načelnika občinske službe za prostor in okolje, da izgradnja te ceste ni niti v občinskih niti republi- ških planih, je med delegati prevladalo spoznanje, da »je omenjena cesta za prebivalce obeh krajev življenjskega pomena. Glede tega so menili, naj strokovne službe najdejo pravo in za vse sprejemljivo rešitev, ki naj jo upoštevajo v prostorskem planu. Obenem so terjali, naj z načrti za izgradnjo tržnice seznanijo tudi krajevno skupnost Bistrica pri Tržiču. In še ena od delegatskih pobud je potrdila, da z republiško skrbjo za ceste v tržiški občini ni vse v redu! Ker republiška uprava za ceste ne stori ničesar za zavarovanje ob prepadni cesti Tržič - Pristava, so delegati zahtevali, da na nevarnem odseku ceste nad Presko poskrbijo za popravilo ograje kar sami v občini.• S. Saje Torek, 24. decembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN u^£M^«E2GLAS Bodo gledalci spet odkrili kino' CAS JE POVOZIL KINO Ste morda opazili, da je že nekaj časa karte tudi za izjemne filmske predstave čisto lahko dobiti. Vrste, ki so se včasih vile pred blagajnami kinematografov, so že zgodovina, pravijo, da so kaj takega videli pred kakima dvema letoma. Takrat je za slovenske kinematografe nastopila kriza: zmanjšal se je obisk, ponekod celo do te mere, da so podjetja nekatere kinodvorane zaradi nerentabilnosti morala zapreti. Bo v naslednjem letu kaj bolje? Glede na to, da se ustanavljata agencija za promocijo filmov in prva slovenska distribucijska hiša Slovenija film, bi lahko sklepali, da v letu 1992 kaže na bolje. Z januarjem verjetno stvari, ki so se slabšale že tako dolgo, še ne bodo drugačne. Ni namreč enostavno pripeljati nazaj v kino izgubljenih 30 do 40 odstotkov "ubežnih gledalcev", ki so se izneverili magičnosti zatemnjene filmske dvorane in raje doma v copatah pregledujejo programe kabelske televizije ali pa si na videorekorder-ju predvajajo legalno ali pa piratsko kopijo najnovejše filmske uspešnice. Udobje domače predstave je sicer dražje kot vstopnica, pa tudi doživetje filma je drugačno kot v dvorani, ne nazadnje pa tudi niso zavarovani pred zmrcvarjenimi podnapisi na filmu. Prav to lahko dočaka tudi obiskovalca V kinu, kjer se temu lahko pridruži še slaba kopija filma, ne-pozoren operater lahko "spusti" sliko, moteči so razvajeni zamudniki, ki izkoriščajo popustljivost kinopodjetij in še kaj. Toda sodobni gledalec je presodil, da mu je lepše doma kot pa v kinu. S tem seveda ni odkril česa novega, to so pred časom ugotovili gledalci tudi v drugih deželah. Toda kriza pride in gre, zunaj se filmske dvorane znova polnijo, pri nas še ne. Jih znamo privabiti? Verjetno bi se to, kar sedaj moti filmskega gledalca, dalo dokaj hitro odpraviti, če bi se vsa kinopodjetja ravnala po podjetniškem pravilu, da je mogoče prodajati (za vstopnico) dobro blago v dobri ponudbi, ki jo zagotavlja tehnična oprema in ravnanje z njo. Zato bi bilo verjetno bolj učinkovito ukvarjanje s temi problemi kot pa iskanje krivcev v video filmih oziroma videopiratstvu. Tudi to je seveda problem - dokler ne bo dobrega zakona pio-ti videopiratsvu, dokler ne bo določeno, kateri filmi in kdaj se lahko presnamejo na video, kdaj se predvajajo na televiziji, potem bo to še nekaj časa razlog za tarnanje. Toda problemi so tudi drugje. "Prav gotovo še ne obvladamo nekaterih poslov, ki so jih v kinematografiji drugi doslej opravljali za nas," pravi direktor Ljubljanskih kinematografov Marjan Gabrijelčič. "Z distribucijo doslej nismo imeli opravka, distributerske hiše kot Jadran film in druge so uvažale filme za vse republike, pogodbe so še veljavne. S priznanjem Slovenije kot samostojne države se odpirajo možnosti za lastno slovensko distribucijo filmov, ustanovljena je že distribucijska hiša Slovenija film, dogovori s tujimi partnerji potekajo. Ko bo to steklo, namreč slovenska distribucija, bo na slovenskem kinematografskem tržišču lahko tudi do pet kopij filma naenkrat in ne le ena sama, kot so nam jo pošiljali južni distributerji. Film bo lahko obiskal večja mesta v enem do dveh mesecih, vso Slovenijo v treh do štirih, ne da bi izgubil na svežosti, aktualnosti, zdaj pa je potoval po celo leto." Zastoj, ki je nastal na jugoslovanskem trgu in seveda odseva tudi na slovenskem, bo možno postopoma odpraviti, zamude s filmi pa seveda so: tako na primer že tričetrt leta zamuja film Boter III, ker seje jugoslovanski distributer obnašal neposlovno in je dobava tega in drugih zanimivih filmov seveda ustavljena. Z novim letom torej filmski obiskovalci lahko pričakujejo drugačne čase, brez posebnih filmskih zamud. Filme pa bo treba tako kot vsako blago tudi reklamirati. Ali to sploh znamo? "Pri Ljubljanskih kinematografih se ustanavlja agencija za promocijo filmov," pravi Marjan Gabrijelčič. " Kinematografi se namreč tudi s tem niso prilagodili novim časom, zdaj skušamo to popraviti, gledalcu je treba predstaviti prednosti uživanja filma v kinematografu in film je treba tudi medijsko predstaviti. Ob tem pa seveda ne gre zanemariti podnaslovov v slovenskem jeziku, vse nove filme podnaslavlja strokovna ekipa prevajalcev v Ljubljani, kvaliteta podnaslovov pa je odvisna tudi od laboratorija, naš ljubljanski je kvaliteten in zato dražji, čemur se nekateri seveda izogibajo." Toda, čeprav začnejo v novih ostrejših, to je konkuren-čnejših pogojih pihati v kinopodjetja nove sape, to še ne pomeni znova polne kinodvorane. V Sloveniji ni bilo nikoli analize, kakšne filme ima gledalec najraje, zakaj hodi v kino. Res je kino najcenejša zabava, razvedrilo, družaben dogodek, še posebej za mlade. In prav pri mladih se mora tudi začeti vzgoja za gledanje filma, že v vrtcu pa tja do srednje šole. Ne gre samo za privzgojitev potrebe po filmu, tudi naučiti se je treba gledati film, opaziti režijo, montažo, sliko, glasbo in seveda prebrati sporočilnost. Nekaj izkušenj o tem že imamo, toda v glavnem je vse skupaj še dokaj na začetku: bitka za gledalce se po šoku zaradi polpraznih dvoran pravzaprav šele začenja. • Lea Mencinger •.....in!»l K i r\rt d* c t* * 1 OTROŠKA GLEDALIŠKA SPROŠČENOST Škofja Loka - Brez dvoma je pisatelj Leopold Suhodolčan dobro poznal otroke, imel jih je rad. Zato je zanje tudi pisal zgodbice. Eno takih - Medvedka na obisku - v prednovoletnem času uprizorila mlada gledališka skupina Loškega odra. Predvsem gre za predstavo, ki ni nastala zato, ker pač mora nekaj nastati tudi za prednovoletno veselje otrok. Zato tudi ni bila pripravljena na hitro, pač pa se na mladi igralski skupini dobro pozna, da se je režiserka Alenka Bole Vrabec ukvarjala z njimi od septembra. Ta čas je bil tolikšen, da so mladi igralci, nekateri so na odru že pravi stari mački, lahko dodobra izpilili svoj gledališki izraz, čas pa je pomagal tudi Medvedku, da je debitiral v splošno zadovoljstvo - režiserke in občinstva in seveda svoje. Suhodolčanova zgodbica je pravi balzam za oči in ušesa otrok, ki doživljajo sodobni hrup doma pred televizijskim zaslonom, v vrtcu, šoli, na cesti; Suhodolčan uporablja klasične prijeme, da pove zgodbico o razvajeni Katarinci, ki ji ni dovolj igrač in si zato zaželi živega medvedka. Brez pretiranega moraliziranja otroci zvedo, da živali sodijo pač v gozd in če tolovaja Oho in Aha mešata štrene, ju doleti zaslužena kazen, konec pa je seveda dober za vse, kot je to v zgodbicah te vrste navada. Predstava na Loškem odru je nastala vsekakor v skromnih razmerah, ki sta jih kostumografinja in scenografinja zadovoljivo razreševali: edino scensko razkošje je velika kletka za medvedka z videzom čebelnjaka. Med vsemi temi rekviziti se gibljejo mladi igralci sproščeno in zanesljivo obenem ter prepričljivo seveda, da jim verjamejo najmlajši gledalci. To pa je tudi najvažnejše. • L. M. Koledar 17. kongresa ICSID OBLIKOVANO SPOROČILO Ljubljana - Konec minulega tedna so na prireditvi v klubu Cankarjevega doma slovesno razglasili rezultate natečaja za oblikovanje koledarja na temo 17. svetovnega kongresa oblikovalcev ICSID. Kongres je, kot vemo, zaradi minule vojne v letošnjem poletju prestavljen v maj 1992. Natečaj so razpisali Akademija za likovno umetnost, oddelek za oblikovanje, Gorenjski tisk Kranj in sekretariat 17. kongresa ICSID. Kot je na razglasitvi rezultatov povedal dr. Stane Ber-nik, je število 30, kolikor je bilo odziva na razpisani natečaj za koledar 92, sicer dokaj majhno, vendar pa je žirija (strokovnjaki iz Beograda, Zagreba in Ljubljane) kljub temu lahko odbrala 12 študentskih oblikovalskih rešitev prispelih na anonimni natečaj. Mladi oblikovalci - študentje, nagrade so šle tudi v Beograd in Zagreb so tako dobili priložnost uveljaviti svoje zamisli v izdelku - koledarju, ki ni le oblikovalski, pač pa tudi kulturni predznak za prihodnji kongres, dobrodošlica udeležencem in spomin na srečanje obenem. Koledar 92 za 17. kongres ICSID so ustvarjali na temo Na križišču, rezultat dvanajstih koledarskih listov pa je podoba, ki vsekakor zajema utrip sodobnega nagovora, upošteva vso izraženo inovativnost in je obenem preskus tehnike tiska v tiskarni, ki velja za najsposobnejšo pri nas. Odgovori na to so seveda v koledarju, ki je izšel v visoki nakladi, upoštevali so seveda 2000 udeležencev svetovnega kongresa, pa tudi na razstavi, kjer sta "soočeni" tako avtorska predloga kot tudi tiskarsko obdelan koledarski list. Gorenjski tisk je v celoti prevzel izdelavo koledarja in tudi financiranje tega projekta. S tem to podjetje uresničuje pripravljenost za sodelovanje, ki se izraža že ves čas priprav na ljubljanski kongres. • L. M. NE LE MUŠICA VIVA -TUDIMUSICA VERA! Ob jubilejnem koncertu mešanega pevskega zbora iz Kranja. Sobotni predpraznični večer je bil miren, pod Storžičem so se tiho podile meglice in mraz je bilo ravno prav, da je bilo prijetno stopiti po zamrznjenem snegu. Dvorana na Prim-skovem je prijazno sprejela obilico poslušalcev, ki so se odločili preživeti večer ob glasbi Mešanega pevskega zbora MUŠICA VIVA Kranj in hkrati počastiti kar visok jubilej -45-letnico neprekinjenega delovanja zbora. Korak iz spokojne narave v okrašeno dvorano je človeku vi i 1 praznično vzdušje. In nič manj prijazni občutki nas niso obhajali, ko so na oder prišli slavljenci s svojo di- rigentko Nado kos in povezovalec Janez Dolinar, ki je z odlično postavljeno besedo pričaral v dvorani slavnostni ton. Dva dela so si izbrali pevci in dirigentka, vsak od njiju je prispeval k večeru svojstven izraz. »V srcu le sanja otožen spomin« je bil naslov prve polovice koncerta, v kateri so zapeli priredbe slovenskih narodnih, s kančkom nostalgije ob minljivosti človekovega življenja. Kakor pomlad se tudi mi porodimo, skozi življenje nas spremljajo običaji, in ko pride čas za to, odidemo, da naredi- mo prostor še drugim, ki prihajajo za nami. Duhovna pesem, ki dolga leta skorajda ni smela zaiti na koncertni oder, je zapolnila drugi del večera. Znane črnske duhovne pesmi in nekaj drugih (Let it bi - Lennon - McCarty in Andaluzijska Bolleras Sevil-lanas) so zazvenele v božičnem pričakovanju, ki je dosegel svoj vrh z dodatkom, Gruberjevo Sveto nočjo. Drugi doddatek, Avsenikova Slovenija, pa je nekako zaokrožil večer z reminis-cenco na začetek in z jasnim sporočilom, česa si v prihodnosti želimo: mirnega življenja v svobodni državi. Ob svojem jubileju, za katerega so se pevci dobro pripravili, je zbor dokazal, da zna slediti zahtevam interpretacije zagnane dirigentke, ki s svojimi rokami in prsti vabi glasbo iz njihovih grl. Pevci, tako solisti, kakor zbor v celoti, so bili suvereni, prepričljivi, z jasno dikcijo in dobro izgovorjavo tako angleških kot španskega besedila. Za svojo zvestobo zborovskemu petju je sedemnajst pevcev prejelo bronasto, trije srebrno in sedem zlato Gallusovo značko. Podelil jih je predsednik ZKO Kranj Matevž Oman. Tomaž Bole KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Lipa razstavlja Bojan Bensa, v galeriji Mestne hiše pa je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava črnobelih in barvnih fotografij FK Triglavski narodni park. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši razstavlja akad. kipar Stane Kolman, odprta pa je tudi prodajna novoletna razstava likovnih del. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan so na ogled male plastike akad. kiparja Toneta Demšarja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava Jaslice na Slovenskem. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled klubska razstava fotografij FKK Anton Ažbe Škofja Loka. V Groharjevi galeriji je odprta prodajna razstava del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: NOVOLETNI KONCERT - V četrtek, 26. decembra, bo ob 20.15 v kinu center tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Kranj. Godbeniki pod vodstvom Branka Markiča bodo predstavili pisan in veder glasbeni program, ki ga bo povezoval Janez Dolinar. KRANJ: LUTKOVNI ČETRTEK - V četrtek, 26. decembra, bo v Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein spet veselo. Nastopala bo Mateja Koležnik s svojim programom, v katerem nastopa tudi dedek Mraz. Prireditvi bosta ob 16.30 in 17.30 uri. KRANJ: GLEDALIŠČE VABI - V Prešernovem gledališču bodo v petek, 27. decembra, ob 19.30 uprizorili G. Feydeauja komedijo Do-re-mi-fey-deau za red petek II in izven. V soboto, 28. decembra, ob isti uri bodo komedijo ponovili za red sobota I in izven. To komedijo bodo ponovili tudi kot novoletno predstavo v torek, 31. decembra. V ponedeljek, 30. decembra, ob 10. uri pa bodo zaigrali za izven otroško predstavo Mojca Pokrajculja. RADOVLJICA: KOLEDOVANJE NA TRGU -Na Linhartovem trgu bo v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri Koledovanje Okteta LIP in Folklorne skupine Bled. V soboto, 28. decembra, ob 19.30 pa bo v dvoranici radovljiške knjižnice zadnja letošnja prireditev - baletni večer najmlajših gojenk baletne šole z Bleda, koreografinja je Dana Renčelj. APOKALIPSA SVETA Radovljica - Stane Kolman se s ciklusom malih plastik v Šivčevi hiši kaže kot angažiran ustvarjalec, ki v lahko berljivi simbolni govorici razmišlja o človeku in njegovi zgodovini. Krogla je kot osnovna kiparjeva forma prisotna v celotnem ciklusu. Zdaj ej to samostojno, prosto stoječe telo - svet, ki nosi otroka kot simbol življenja na zemlji, zdaj s trupli prekrit svet, ki opominja pred atomsko katastrofo. Spet drugič postavi kipar globus na kost, ki se javlja kot simbol človekove zgodovine in površino zemeljske oble prekrije s trupli, ki simbolizirajo krvavo zgodovinsko pot človeštva. V drugem primeru razklana krogla ponazarja razklanost sodobnega sveta. Če je plastika s krokarjem, ki objema s trupli posut svet, v svoji sporočilnosti skrajno pesimistična, nam naslednja govori o zgodovibnski zakonitosti žrtvovanja. Poudarjeno vertikalno grajena kompozicija je sestavljena iz več elementov: iz kosti, na katero kipar postavi svet, prekrit z množico človeških trupel na njenem vrhu in na skupino ležečih teles postavi nov svet. Zeli nam povedati, da novega sveta ne dosežemo brez žrtev. Je to njegovo prepričanje, ali nam odslikuje dogajanje v našem sodobnem svetu, na tujem in doma? Je to res edina pot? In ali je nov svet res boljši od prejšnjega? Kiparjeve risbe odražajo njegovim plastikam adekvaten svet, le daje v barvnih risbah zaznati nekaj »grozljive lepote«, ki jo raje rezumemo kot romantični relikt kakor k destruktivnosti obrnjeno avtorjevo naravnanost. K takemu gledanju nas navaja vsaj risba goloba - simbola miru, ki v svojem truplu nosi svet. Sedanja razstava nam kaže avtorja v polni mali plastiki izdelani v glini in bronu, kot v monumentalni reliefni upodobitvi figure v poliestru in v njegovih črnobelih in barvnih risbah razpetega med obsesijo vojne in njeno destruktivnostjo na eni strani in vero v življenje na drugi. Zdi se, kot da bi mu dogajanje v svetu in doma načenjalo vero v človeka in ga sililo v izpovedovanje temnih strani človeka. Komaj bi mogli trditi, da njegova dela delujejo katarzično. Prej bi menili, da podlegajo destruktivnim silam v človeku. Maruša Avguštin W8U GAULOISES BDONDES ČETRTEK, 26. 12. 1991 JANEZ BONČINA - BENČ s prijateli PETEK, 27. 12. 1991 LESTVICA GAULOISES BLONDES CLUBA BY D.J. SAMIR TEKMOVANJE ZA NAJHITREJŠEGA JEDCA PIZZE - PIZZO PRISPEVA PIZZERIJA »PODMORNICA«. SOBOTA, 28. 12. 1991 BEER PARTY na grade za najhitrejše pivce TOREK, 31. 12. 1991 , iO,,:.;:^K?;y'Ai GLAS Igor Omerza v Klubu Preddvor SDK je res arhaična, vendar se kako potrebna V plačilnih kanalih je ostalo 700 milijonov dinarjev, problem lahko reši le Banka Slovenije. Preddvor, 20. decembra - Emil Milan Pintar je med gorenjske direktorje tokrat pripeljal Igorja Omerzo, direktorja SDK Slovenije, ki je spregovoril predvsem o ustanovi, ki je res arhanična, vendar še kako potrebna. Na svojih "šalterjih" pobere kar 90 odstotkov vseh davkov in prispevkov, zdaj zbira celo podatke za dohodnino, saj finančno ministrstvo za to ni usposobljeno. Za preobrazbo te ustanove bodo potrebna vsaj tri leta, saj si hitrih sprememb na tem področju ne smemo privoščiti. V Službi družbenega knjigovodstva so funkcije nepravilno združene, vendar pa so zanesljivo produktivne in v prihodnje bodo okrepljene, tudi sam sem od zunaj videl SDK predvsem kot zastarelo ustanovo, zdaj jo od znotraj vidim drugače, predvsem se zavedam, da jo potrebujemo tudi v tem prehodnem času, in da bi s hitrimi in premalo premišljenimi potezami napravili veliko škode, je dejal Igor Omerza. V vladi sogovornika nimajo Zakonsko gradivo za preobrazbo SDK so že junija poslali vladi, ki pri nas še vedno predlaga večino zakonov, saj politične stranke nimajo strokovnega aparata za takošnje delo. Usklajeno je bilo tudi s poslovnimi bankami in Gospodarsko zbornico Slovenije, vendar odziva ni, v vladi nimamo sogovornikov, je dejal Omerza. Osnutek zakona o komercialni reviziji je po njegovi oceni dober, pri njem je sodelovala tuja revizijska firma Cupers (uda tudi za Ljubljansko ban- koVki na i Bi sodelovala še Ic-tos, nato pa bi se umaknila. ostala pa bi seveda njena tehnika in tehnologija. Na začetku naj bi bilo zaposlenih 70 strokovnjakov. Vendar se tudi pri tem ne premakne, saj osnutek zakona čaka že pol leta. SDK pobere veliko večino davkov Preobrazba SDK je težavna, ker pobere na svojih "šalterjih" več kot 90 odstotkov vseh davkov in prispevkov, ločitev plačilnega prometa, pobiranja davkov in nadzora je zato zahtevna operacija, ki se je, kot vse kaže, nihče ne upa lotiti. Tudi po Omerzovi oceni je možna le postopna preobrazba, prehod naj bi trajal vsaj tri leta. V tem času naj bi pri finančnem ministrstvu nastala centralizirana davčna uprava, kakršno poznajo drugod po svetu in kakršne tam zdaj še ni. Nemara bodo tja prenesli sedanjo t.i. interno kontrolo SDK, v kateri dela približno 400 internih inšpektorjev. Ker finančno mi-nisterstvo zdaj ni usposobljeno za uresničevanje novih zakonov, je morala SDK pri dohodnini prevzeti zbiranje poda- tkov, kar je po Omerzovih besedah izhod v sili, navzkrižna kontrola pa dodatno delo za SDK. Računsko sodišče Omerza je dejal, da bi potrebovali Računsko sodišče, saj zdaj približno 40 odstotkov družbenega proizvoda ni kontroliranega. Ta ustanova bi bila lahko le pod kontrolo parlamenta, kadre bi lahko dobila v sedanji SDK, kjer je danes 90 odstotkov slovenskega znanja o nadzoru in reviziji. SDK ima trenutno 125 zunanjih inšpektorjev, potrebovali bi jih 300 do 400. Sosednja Avstrija ima več kot tisoč davčnih inšpektorjev, torej bi jih Slovenija potrebovala vsaj polovico manj. Kriminalistika pa bi po Omerzovih besedah lahko ostala pri policiji. Nove inšpektorje seveda ni moč usposobiti čez noč, zato lahko pričakujemo, da jih bodo kadrovali predvsem v interni kontroli in analizi SDK. Obrtnikom je bilo nekaj časa omogočeno odpiranje računov pri SDK, zdaj ne več, zelo pa pritiskajo, da bi lahko poslovali prek SDK. Razlog je seveda zelo preprost, takšno poslovanje je cenejše in hitrejše, saj SDK za prenos potrebuje samo en dan. To je celo hitreje kot v Avstriji, kjer traja dva dni, seveda pa tam ni inflacije, zato je hitrost pri nas toliko bolj pomembna. Plačilni promet s Hrvaško je zdaj prek nerezidenčnih računov zelo počasen, saj nakazilo pride šele v osmih do štirinajstih dneh. Poleg tega je poslovanje polovico dražje, saj SDK pobere le 4 promile provizije, poslovanje prek nerezidenčnih računov je v tem pogledu polovico dražje. V kanalih ostalo 700 milijonov dinarjev Po uvedbi slovenskega tolarja je po zapletih v plačilnem prometu z drugimi republikami v plačilnih kanalih ostalo 700 milijonov dinarjev, od tega s Hrvaško 400 milijonov dinarjev nezamenljivega denarja. Nekatera podjetja to spravlja dobesedno v obup, saj zlasti manjšim grozi propad. Igor Omerza je dejal, da je reševanje tega problema izven njihove moči, da ga lahko reši le Banka Slovenije, seveda tako, da dinarje, ki so obtičali, zamenja v tolarje, ta emisija bi bila poštena. Vendar Banka Slovenija tega noče napraviti. • M. Volčjak Vnela se je zanimiva razprava, koliko prometnega davka v Kranju plačajo zasebni trgovci. Srečo Nečimer iz Elite namreč trdi, da 94 odstotkov prometnega davka plačajo štiri družbene trgovske firme, čeprav je v Kranju kar 500 zasebnih trgovcev, ki imajo tako lahko 20 odstotkov nižje cene. Igor Omerza je dejal, da morajo tako kot vsi drugi na šalterju plačati prometni davek, ki ga pobirajo sproti, dogaja pa se, da so firme v blokadi in davka ne morejo plačati, zato "gredo" v drugo firmo. Nekateri udeleženci večera so zavrnili Nečimrovo oceno, rekoč, da sproti plačajo prometni davek. Emil Milan Pintar pa je dejal, da do razlik v cenah prihaja zaradi izredno visokih marž, zlasti živilskih. Trgovec v Javnih skladiščih v Ljubljani posluje le z 8-odstotno maržo, ker se v družbeni trgovini suče do 30 do 40 odstotkov, je seveda razumljivo, da dobro zasluži. Nova organiziranost jeseniške Železarne Nova carinarnica na Piavškem travniku - Minuli petek so na carinsko špedicijski ploščadi na Piavškem travniku odprli novo carinarnico. Upravnik jeseniške Carinarnice Miha Stojan je med drugim dejal, da bodo zdaj lahko opravljali kompletne storitve pri uvozu in izvozu blaga, finančno konstrukcijo za izgradnjo pa so pripravili leta 1988 skupaj z Zvezno carinsko upravo. Le-ta je prispevala sedanjih 48 milijonov slovenskih tolarjev, vendar je prihajalo iz Beograda vedno manj denarja. Za nadaljevanje del so od republike dobili še 58 milijonov tolarjev, Dominvest pa je z zamenjavo stare Carinarnice poskrbel še za 12 milijonov tolarjev. Vsa investicija je vredna 131,5 milijona tolarjev. - Foto: D. Sedej Nov model potniškega prometa Železarna ustanavlja Hitreje in udobneje sest večjih firm Jesenice, 23. decembra - S 1. januarjem prihodnjega leta bo Žele-zarja Jesenice kot holding ustanovila šest novih velikih firm, ob tem pa še nekaj manjših, v katerih bodo imeli lastninski delež tudi drugi. Namen novega organiziranja je v tem, da bi bila tržišče in proizvodnja tesneje povezana. Mizerni osebni dohodki. Železarna Jesenice bo ustanovila nova podjetja, vendar ostaja kot vmesni holding slovenskih železarn. Vse firme v okviru holdinga pa ostajajo komercialno samostojne, vsaka povsem avtonomno nastopa na tržišču. Zdaj Železarna zaposluje 4.100 ljudi, ob koncu februarja pa bodo dosegli pričakovanih 3860 zaposlenih. Po besedah direktorja Železarne inž. Borisa Breganta je v Železarni že zdaj čutiti pomemben premik k zniževanju stroškov v firmah ali profitnih centrih, ki se bodo tudi formalno oblikovali v začetku leta. Zavedajo se, da bodo morali na zunanja tržišča predvsem s kvalitetnimi proizvodi. Letošnii proizvodni program bodo v Železarni uresničili le 60- odstotno. Prejšnja leta so prodali 260.000 ton, letos pa le 164.000 ton. Vrednost prodaje bo okoli 10 milijonov tolarjev. Kar 70 odstotkov prodaje predstavljajo stroški nabave, kar je občutno preveč in posledica cenovnih nesorazmerij in neustrezne poravnave s strani kupcev. Zato bo tudi Železarna pretežni delež poslovanja prenesla na tuje banke. V zadnjih dveh mesecih so tekoče poravnavali stroške plina in elektrike, vendar Železarna dolguje elektrogospodarstvu še iz leta 1990 in 1991. Največja mizerija pa so osebni dohodki, saj ne dosegajo niti 80 odstotkov po kolektivni pogodbi in okoli 85 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu. Podjetje je sposobno, če proda za toliko na leto, kot je vredno, je dejal inž. Boris Bregant. V Železarni se bodo trudili, da se bo v prihodnjih letih prodaja vsaj približala vrednosti podjetja, ki z novim letom stopa v racionalnejšo in ekonomsko učinkovitejšo organizacijo. • D. Sedej Na tiskovni konferenci pred iztekom leta so predstavniki železniškega gospodarstva Ljubljana predstavili nov model potniškega prometa, ki so ga na progi Ljubljana - Maribor že preizkušali, skušali pa ga bodo uvesti tudi na drugih progah. Tiskovna konferenca je bila tokrat tudi svečano obarvana, saj so se skupaj s predstavniki železniškega gospodarstva Ljubljana predstavili predstavniki zdravilišča Atomske Toplice. Letos namreč mineva dvajset let, odkar skupno upravljajo to zdravilišče v Podčetrtku. Podčetrtek, 19. decembra - Na železniškem gospodarstvu Ljubljana ocenjujejo, da je mogoče letno v Sloveniji prepeljati po železnici 100 milijonov potnikov. Trenutno pa se z vlaki na leto prepelje 15 milijonov potnikov, približno polovica od tega na relaciji Ljubljana - Maribor. Če bi v petih letih podvojili ta promet, bi se tako približali stanju v Nemčiji, še vedno pa bi za tretjino zaostajali za sosednjo Avstrijo. To pa bi lahko dosegli z oblikovanjem nove strategije v potniškem prometu, ki bi temeljila predvsem na povečanju potovalnih hitrosti, pogostosti vlakov, povezanosti s cestnimi prevozniki, večji kakovosti storitev na postajah in vlakih, večjo udobnostjo potovanj in na boljši informiranosti potnikov. V naslednjem letu naj bi vozili naslednji trije tipi vlakov: In-terCity (Ljubljana - Maribor, Maribor - Koper, Zagreb - Gradec -Dunaj,...), regionalni (Sežana - Ljubljana, Jesenice - Ljubljana, Maribor - Celje,...) in primestni vlaki (Ljubljana - Kranj, Novo mesto - Metlika, Celje - Imeno,...). Kot primer naj navedemo progo Ljubljana-Maribor, kjer je bil dosedaj potovalni čas 175 minut, po novem pa bo le 120 minut, poleg tega pa bodo vlaki na tej relaciji vozili vsaki dve uri. Pri železniškem gospodarstvu seveda z nestrpnostjo pričakujejo nov zakon o slovenskih železnicah in hkrati upajo, da se bo v novem proračunu le našlo nekaj denarja tudi za nove investicije v železnici. Težave se pojavljajo tudi pri razdruževanju, saj bivše "jugoslovanske" železnice ne priznavajo samostojnosti slovenske železnice. Res pa je, da slovenske železnice še niso sprejete v mednarodno organizacijo železnic - U1C, čeprav je prošnja naših železničarjev že pri njih. # M. Peternelj GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Devize iz nogavic Tečaj marke je začel padati. V menjalnicah seveda, kjer marko dobite že za manj kot 43 tolarjev, medtem ko tečaj Banke Slovenije miruje že nekaj časa. Seveda so takšna gibanja kratkotrajna, saj so ljudje potegnili devize iz nogavic za nakup družbenih stanovanj. Ko bo nakupovalna mrzlica minila, se bo seveda spet pokazalo, kako šibko je naše gospodarstvo v primerjavi z nemško močjo. Medlem pa je seveda moč dobro obrniti denar, kdor to zna in kdor je pohitel, saj se zamudniki vselej opečejo. V prvem zamahu je bilo prodanih kar polovica družbenih stanovanj, kar je presenetilo celo državo, minister Jazbinšek zadovoljno kima in zavrača očitke o podcenjenosti stanovanj, ponujenih v odkup. Trdi, da je bila ocena prava, res pa je k še ugodnejši ceni prispevala zamenjava domače valute in njeno razmerje z nemško marko. Drugo pocenitev pa seveda prinaša padanje vrednosti marke, nanjo pa je seveda vezana vrednost točke, zato ni nobeno presenečenje, da te dni ni porasla. Zanimivo je, da se je toliko ljudi odločilo za takojšen odkup stanovanja in so s tem deležni 60-odstotnega popusta, manj pa se odločajo za 20-letno odplačevanje in s tem 30-odstotni popust. Nedvomno imajo ljudje toliko prihrankov ali pa prodajajo premoženje, saj se stanovanjskega posojila nikakor ne splača najeti. Banke jih namreč ponujajo po 8- do celo 20-odstotni realni obrestni meri, medtem ko preračun pokaže, da je pri desetletnem odplačevanju družbenega stanovanja obrestna mera 3,2-odstotna, pri dvajsetletnem pa 2,8-odstotna. Torej bi se splačalo takšno odplačevanje, saj tako ugodnega posojila v naših bankah nikakor ni moč dobiti, tudi drugod po svetu stanovanjska posojila niso tako ugodna. Odločitve ljudi, da takoj kupijo stanovanje, so torej nenavadne, razlagamo sijih lahko s tem, da imajo ljudje dosti prihrankov in da se bojijo, da hi se prodajalci premislili. Pri nas pač nikoli ne veš, kam se bodo stvari obrnile, si pravijo in raje zberejo denar za takojšen odkup. Nedvomno se ljudje za takojšen odkup odločajo, ker prihranke imajo, doma v nogavicah ali v tujih bankah. Izračun namreč pokaže, da bi s tolarskimi in zamrznjenimi deviznimi prihranki v naših bankah lahko odkupili le približno četrtino stanovanj. Devize pa v bankah še niso odmrznjene, že polovica stanovanj pa je prodanih. Vsekakor so to izkušnje, ki bi jih kazalo uporabiti pri privatizaciji podjetij, ki se je zataknila v skupščini, zdaj pa bodo, kot vse kaže. pripravili nov zakon. V privatizaciji stanovanj namreč sodeluje približno šestina gospodinjstev, sklepamo pa lahko, da ima prihranke tudi preostalih pet šestin. Morda še večje, saj tisti, ki zdaj ne kupujejo stanovanja, prihranke pridno spreminjajo v marke. Dobro namreč vedo, da tako poceni dolgo ne bodo. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Proizvodnja še napsej pada V desetih mesecih letošnjega leta je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v primerjavi z lanskimi desetimi meseci upadla za 11,5 odstotka, oktobra pa je bila v primerjavi z lanskim oktobrom manjša kar za 16,6 odstotka. V desetih mesecih je bil padec daleč največji v črni metalurgiji, kar 41,2-odstoten, sledi predelava kemičnih izdelkov z 29,6-odstotnim padcem, proizvodnja tekstilne preje in tkanin s 24,7-odstotnim, kovinsko predelovana industrija z 20,6-odstotnim, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov s 16-odstotnim, obutvena industrija s 15,3-odstotnim in lesna industrija s 4,3-odstotnim padcem. Najbolj pa se je povečala v proizvodnji električnih strojev in aparatov in sicer za 12,3 odstotka, v predelavi kavčuka za 9,1 odstotka in v živilski industriji za 6,7 odstotka. Skokovita rast industrijskih izdelkov Cene industrijskih izdelkov so se v Sloveniji po podatkih Zavoda za statistiko novembra v primerjavi z oktobrom v povprečju povečale za 20,5 odstotka. Najbolj se je podražil reprodukcijski material in sicer za 23,3 odstotka, blago za široko potrošnjo se je podražilo za 20 odstotkov, sredstva za delo 14,1 odstotka, ostalo pa za 3,7 odstotka. Cene je najbolj povečala grafična industrija in sicer kaT za 57,1 odstotka, naftni derivati so se podražili za 45,9 odstotka, obutev in galanterija za 45 odstotkov, gozdni sortimenti za 38,9 odstotka, žagan les in plošče za 37,4 odstotka, izdelki kovinsko predelovalne industrije za 84,9 odstotka, črne mataluri-je za 31,2 odstotka. Nadpovprečno so se povišale še cene v predelavi kavčuka in sicer za 28,5 odstotka, v proizvodnji krmil za 28,3 odstotka, v proizvodnji premoga za 27,6 odstotka, gradbenega materiala za 25,9 odstotka itd. Cene v elektrogospodarstvu so novembra ostale na oktobrski ravni. Cene v predelavi barvastih kovin, proizvodnji nekovinskih rudnin ter v proizvodnji in predelavi papirja so se povečale za 3 do 5 odstotkov. Velika nihanja kažejo na to, da je večina panog v cene že vračunala povečanje inflacije. Letošnje novembrske cene so bile v primerjavi z lanskim novembrom v povprečju za skoraj tri-inpolkrat večje; najmanj so porasle v strojegranji (samo 2,9-krat), najbolj v grafični industriji (za 5,2-krat). Za več kot štirikrat so se povečale še cene v proizvodnji barvastih kovin, kemičnih izdelkov, usnja in krzna ter kavčuka. Statistiki so izračunali, da cene industrijskih izdelkov letos od februarja naprej nenehno rastejo, kar se kaže tudi v primerjavi z republikami bivše Jugoslavije. Cene so bile oktobra glede na september v Sloveniji za sedem indeksnih točk večje kot v drugih republikah. GLAS 12. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLCJAK Torek. 24 decembra 1991 - V pričakovanju Silvestra Na cesti Škoda pick up Po precej uspešnih Škodinih modelih, ki so prišli na trg v slogu zaroke z nemškim Volksvvagnom, so pred kratkim predstavili še tretje vozilo: škoda pick up. Gre za izvedenko s tovornim prostorom, ki ima več izpeljank. Pick up ni povsem novo vozilo, saj so ga naredili na osnovi izkušenj, ki so jih konstruktorji pridobili pri snovanju favorita in formana. Gre za že dobro uveljavljeno poltovornjaško karoserijo v stilu golfovega caddvja, ali pa, če hočete, zastavinega polyja. Tako ima škoda pick up kratko kabino z dvema sedežema, ostanek karoserije (dolžina je nekje med favoritom in formanom) pa je tovorni prostor v štirih izvedbah. Osnovna izvedba je, razen stranic, brez vsega, ali pa nepovišano ponjavo. Naslednja opcija je s povišano ponjavo, seveda napeto čez ogrodje. Drugi dve izvedenki sta s trdim ohišjem, enkrat s pločevinastim, drugič z nekoliko višjim plastičnim, obakrat pa z vrati iz plastičnega stekla, in z odprtljivo stranico. Druge značilnosti so bolj ali manj favoritove oziroma formanove. Pod motornim pokrovom se skriva 1,3 litrski štinvaljnik s 43 kW, ki vozilo brez ponjave potegne tja do 138 kilometrov na uro ob porabi od 5,9 do 9,7 litra na 100 kilometrov, glede na način vožnje. Škoda pick up naj bi v prvih dneh novega leta prišla tudi na naš trg, natančne cene pa pri generalnem zastopniku, ljubljanskem Avtoimpexu, še ne vedo. • M/G., foto: Am Najlepši slovenski turistični kraji Rogaška Slatina, decembra - V Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina so slovesno razglasili najbolj urejene med slovenskimi turističnimi kraji. Tekmovanje je letos potekalo že triind-vajsetič, v elitni skupini turističnih krajev pa je prvo mesto v točkovanju dosegla Rogaška Slatina. V tako imenovani skupini turističnih krajev je bila prva Murska Sobota, peta je bila Kranjska Gora in deveti Kamuik- Y,.skupin^ izletniških.,in tranzitnih , kraje\ so največ "točk tri črVd'rrie^c/ ošvojire rTras^ovČe^&ta'pd " vrsti je bila Dovje - Mojstrana, sedme pa Jesenice. Med manjšimi turističnimi kraji je bila v točkovanju prva Polzela, druga pa Žirovnica. • (vs) Nov nakupovalni center v Radovljici Radovljica, 20. decembra - V petek so svečano odprli nov nakupovalni center Živil v Radovljici. V Živilih pravijo, da je to njihova najlepša in najsodobnejša prodajalna z bifejem. Nov nakupoval-1 ni center je tako velika pridobitev za podjetje samo, njegove zaposlene, predvsem pa seveda za potrošnike, ki bodo sedaj imeli več možnosti za izbiro. Trgovino je odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, Jože Resman. Novi nakupovalni center v Radovljici je tako začel s poslovanjem v času prednovoletnih praznovanj, svečanosti in vrveža., V Živilih upajo, da bodo potrošniki zadovoljni z izbiro izdelkov,' ki jih ponujajo, bodoči potrošniki pa si za prihodnje leto najbrž želijo, da jih cene ne bi ves čas prehitevale. • M. P. Obljuba dela dolg, tu je še drugi del cen silvestrskih večerov v različnih hotelih na Gorenjskem. Jezersko: v hotelu Kazina boste za silvestrovanje odšteli 35 DEM (tolarska protivrednost), rezervacije so še možne, vendar morate vnaprej nakazati 1.000 SLT. Preddvor: v hotelu Bor so imeli na voljo le tridnevne Kompasove pakete silvestrovanja, ki so stali 4.200 SLT. Po besedah odgovornih so šli za med. torej pri njih ni več prostora! Šmarjetna gora - hotel Bellevue: 1.650 SLT. silvestrovanje v restavraciji, ki je že zasedena, in v gostilni, kjer je še nekaj prostora. Cena je ista! Kranj - hotel Creina: 1.700 SLT, rezervacije še sprejemajo! Kranj - hotel Jelen: silvestrovanja ni! Gozd Martuljek - hotel Špik: 60 DEM. še nekaj prostora. Jesenice - hotel Korotan: 1.300 SLT, še vedno možne rezervacije. Jesenice - hotel Pošta: 1.700 SLT, tudi pri njih so rezervacije še možne. Brdo pri Kranju - hotel Kokra: 2.800 SLT, še si lahko zagotovite prostor. Škofja Loka - hotel Transturist: 60 DEM in tudi tu je še nekaj prostora. Upamo, da smo vam s temi cenami vsaj'malo pomaga-ii. Kakorkoli se boste odločili, ostali doma ali odšli v "life", dobro se zabavajte in pozabite na denar! • M. P. Kam na prigrizek? 23. decembra 1991 Se zadnjič v tem letu smo se odpravili na "delavsko" malico. Tokrat v Tržič. Obiskali smo gostilno "Pr' Primožk"' in si privoščili ponedeljkov jedilnik: pečenico z zeljem in krompirjem. Cena malice je 80 tolarjev, hrana je bila izredno okusna, postrežba hitra. Edino, kar nas je pri našem obisku zmotilo, je bila malce hladna jedilnica, kar pa lahko pripišemo tudi zgodnji dopoldanski uri (9.30). Na tedenskem jedilniku si obiskovalci lahko izberejo tudi npr. dunajski zrezek s krompirjem, različne enoločnice, ki jih imajo v Tržiču menda še posebno v čislih. Če se morda zgodi, da dnevni jedilnik ni všeč gostu, lahko izbira med že pripravljenimi jedili: vampi, golažem, "hemendeksom",... Poleg malic lahko v gostilni "Pr* Primožk'" dobite tudi že pripravljena kosila, po 150 tolarjev. Kosila so sestavljena iz juhe, mesa s prilogo in solate. Seveda si lahko naročite kosilo tudi po lastni izbiri. Po telefonu pa smo poklicali še v gostilno "Pr" Slug"'. Pogovarjali smo se z njenim lastnikom Borisom Sterom. Cena malic je pri njih ravno tako 80 tolarjev (zanimiva je primerjava s Kranjem in Slićofjo Loko), število ljudi, ki hodijo na malice pa se giblje med 30 in 70 dnevno. V petek so imeli na jedilniku ocvrt kotlet, krompir in solato, danes pa ocvrtega piščanca s krompirjem in solato. Na malico zahajajo vsak dan trgovci, uslužbenci iz banke, iz muzeja,... Pripravljenih kosil nimajo, letošnji upad malic pa je v primerjavi s prejšnjimi leti kar 50-odstoten. • M. P. Igralnica v hotelu Relax v Kranjski Gori • Minister za turizem In-go Paš je s simboličnim zasukom rulete in ob številnih gostih v petek zvečer odprl igralnico, ki jo je pred dvema mesecema v hotelu Relax v Kranjski Gori začelo graditi podjetje HIT iz Nove Gorice. Na površini 800 kvadratnih metrov je 110 igralnih avtomatov, ob katerih je zaposlenih 40 delavcev, ki so se dve leti šolali v Novi Gorici. V igralnici, ki je veljala 3 milijone nemških mark, pričakujejo 150 gostov dnevno, ustvarjala pa naj bi 5 milijonov lir prometa na leto. D. S. - Foto: Gorazd Sinik Vesela zima na sončni strani Alp Bled, decembra - Pred kratkim je center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije izdal letošnjo zadnjo med šestimi turističnimi publikacijami, ki predstavlja Slovenijo, deželo planincev in smučarjev z njenimi smučarskimi centri. Segmentni prospekt "Vesela zima na sončni strani Alp" je opremljen z osnovnimi podatki o smučiščih, možnostih športa in rekreacije ter nastanitvenimi zmogljivostmi. Kot je na nedavni predstavitvi v blejskem hotelu Golf povedal direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando Rudi Tavčar, je uvod napisala Mateja Svet, prospekt pa je izšel v nakladi sto tisoč izvodov. Besedilo za prospekt je pripravil Marjan Raztresen, oblikoval ga je Janez Plestenjak, tiskala pa tiskarna Gorenjski tisk. Prospekt je pripravljen v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in nizozemskem jeziku, poleg številnih lepih fotografij pa so v prospektu zemljevidi, tabele ter vse telefonske in kontaktne številke. Na koncu prospekta so tudi tako imenovane odgovorne kartice, tako da gostje, ki se o določenem smučišču želijo natančneje pozanimati, lahko naročijo dodatne informacije. • V. S. Podstavki končno pri nas Medvode, decembra - Alojz De-min iz Medvod je začel izdelovati papirnate podstavke, ki jih uporabljajo v boljših lokalih, ko vam postrežejo s kavico. Za izdelavo papirnatih podstavkov se je odločil po obisku sejma v Nemčiji, kjer je ugotovil, da jih pri nas ne izdeluje nihče. Skupaj z nečakom sta se lotila tehnologije, ki je zelo zahtevna, napraviti je bilo potrebno vsa ustrezna orodja, najti pravo papirno podlago in se spopasti s knjigotiskom ter nazadnje narediti pravi izrez. Kar tri mesece je trajalo, da sta dobila ustrezno kakovost stroja. Če bi ga kupil, bi stal najmanj pet tisoč mark, nam je povedal Alojz Demin. Doslej je izdelal že več kot dvesto različnih papirnatih podstavkov, naročijo jih zlasti znana podjetja, naklade znašajo vsaj 12 tisoč kosov. Na podstavkih je seveda natisnjeno ime firme, izdeluje pa tudi podstavke s splošnimi motivi, ki so naprodaj v samopostrežnih trgovinah. Alojz že razmišlja naprej, pripravlja se na izdelavo podstavkov za pivske kelihe ter kartonske podstavke za vino. • F. Rozman J GORENJSKI GLAS O AvIaD moderni interieri trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo Kranj Prisluhnili smo vašim željam in pripravili ponudbo različnih programov: • OTROŠKE SOBE za 26.000,00 SLT t REGALI ZA DNEVNO SOBO 26.500,00 SLT t SPALNICA za 32.481,00 SLT • Velika izbira kotnih SEDEŽNIH GARNITUR t Kvalitetni programi MEBLApougodnih cenah t Za najmlajše SANI in IGRAČE iz blaga t SVETILA, KARNISE, OGLEDALA,... moderni interieri Inform. po tel: 214-554 222-177% Kranj 81-179-Jesenice VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LET01992 MINI METRO (bivši Dekor) Končno tudi na Gorenjskem! Bela tehnika CANDY - MIELE - BLANC0 šivalni stroji PFAFF. Poleg bogate izbire bele tehnike iz Gorenja sedaj še pestrejša izbira iz uvoza za zahtevnejši okus. Dobili boste vse na enem mestu, od tihega pomivalnega stroja do super modernih pomivalnih korit iz silikrona. Naše geslo je! Ne menjajte celih kuhinj, zamenjajte kuhinjske stroje, prihranili boste čas in denar Trgovina MINI METRO vas popelje v svet kakovosti in izbire. Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 24. DECEMBRA 1991 Najlepše se zahvaljujemo za vse čestitke ob novem letu, ki ste nam jih poslali v uredništvo. Veseli smo bili vseh - tudi čestitke, ki jo objavljamo in ki je prišla iz tovarne športnega orodja Elan in s podpisom Igorja Trillerja. Lepa čestitka, ali ne? VREME Mrzlo Pratika nam za božične praznike takole napoveduje vreme; v sredo, 25. decembra, jasno, v četrtek, 25. decembra, veter, v petek, 27. decembra, jasno, v soboto, 28. decembra, zadnji krajec, v nedeljo, 29. decembra, megla, v ponedeljek, 30. decembra, mrzlo. Lunine spremembe Ker se Luna spremeni v soboto, 28. decembra, ko bo zadnji krajec ob 2. uri in 55 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in vihar. Koledar imen Sreda, 25. decembra: Nataša, Božko, Nasta, Anastazija Četrtek, 26. decembra: Štefan, Morana, Fanči, Marin Petek, 27. decembra: Janez, Bojana, Jana, Janža Sobota, 28. decembra: Živko, Tone, Toni, Zora Nedelja: 29. decembra: David, Tom, Tomaž, Tamara Ponedeljek, 30. decembra: Rajko, Branko, Vida, Evgen Torek, 31. decembra: Silvester, Nija, Melanija, Snežna. Na smučišču na Pokljuki je že nekaj časa izredno živahno. Veliko smučarjev se ob vikendih odloča za smuko ob Šport hotelu. Cesta na Pokljuko je vzdrževana, kopna in prevozna, pokrajina pa ob lepem vremenu prečudovita. Foto: D. Sedej POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM, članom kluba Kokra ter vsem občanom želimo vesele BOŽIČNE praznike in srečno Trgovsko podjetje p o . 64000 Kranj, Poštna ul. 1 Kovanje politikov v zvezde je povzročilo - »vkovanost« naroda v bedo. Dež in veter pred Božičem, jamo koplje rad mrličem. Gruden - malokdaj priljuden. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 11.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.46 Video strani 15.20 Sova. ponovitev 16.40 EP. Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik Tednik, ponovitev 18.05 EP, Video strani 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Forum 20.15 EPP 20.20 Brian Orser - ples na ledu, dokumentarna oddaja 21.00 EPP 21.10 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka 21.55 EPP 22.00 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Svet prihodnosti, ameriški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 1.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Prišel čas je krog božica, ponovitev 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 G Verdi: Traviata, opera 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.05 Vrtinec, angleška nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 Zimski šolski program 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, glasba, mirovne pobude 11.00 Poročila 11.05 Program za otroke: Povejte, kaj naj počnem 12.00 Poročila 12.05 Vključitve, reportaže, glasba 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 Nasveti 14.00 Poročila 14.10 Igrani film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Dokumentarni program 17.45 Resnice in laži 18.00 Poročila 18.15 Letalska družba, angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 22.25 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.45 Video strani 15.00 Malavizija 16.00 Trije amigosi, ameriški barvni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Samo bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka 21.15 Marlboro music show 21.50 Življenje z očetom, ameriški barvni film; VVilliam Povvell, Irene Dunne, Edmund Gvvenn, Elizabeth Taylor, Zazu Pitts 23.30 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A Shop 19.15 Risanka 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 21.00 Vrhovno poveljstvo, angleški film; Lucile Mannheim, James Mason TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 BellaTV 16.10 Čarobna svetilka 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Sodobna umetnost - gibanja v 20. stoletju 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Sodelavci, nanizanka 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 10.25 Nekoč 10.30 Trije možje v snegu, ponovitev avstrijskega filma 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Stekleni čeveljček, ameriški glasbeni film 14.40 Dragocenosti iz Avstrije 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Risana serija 15.30 Am, dam, des 15.55 Jaz in ti, zimske igre 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Deklica iz mesta 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor in ljube živali, serija 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari; Napad 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.15 Pogledi s strani 21.35 Človek a la carte, ameriški film; John Malkovich, Ann Ma- tnuson port 23.50 Pregon čez drn in strn, francoski film; Jean-Louis Trinti-gnant, Robert Rvan 1.50 Cas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.00 Leksikon umetnikov 13.25 V osemdesetih dneh okoli sveta 14.15 Neznana Madžarska 15.00 Umor v treh dejanjih, ameriški TV film; Peter Ustinov 16.30 Orgle 16.45 Marlene Dietrich - mit o zvezdi 17.30 Družina Leitner 18.00 Pustolovec 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Plavi angel, nemški film; Marlene Dietrich 21.15 1991 - letni pregled informativnega uredništva 22.15 Čas v sliki 22.30 V osemdesetih dneh okoli sveta 23.20 Klasika animacije 0.20 Kozorogov povratnik, ameriški film 1.50 Samo ime ostane 2.40 Monthv Pvton's Flving Circus, humoristična serija Poročila L. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SLo-venija. Domače novice I, Kulturna dediščina. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek 1. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.15 - Če kruhek pade na tla... - 19.00 - Odpoved programa - HRVAŠKA 1 0.00 ČRNI MESEC ameriški barvni film (1085); po zgodbi Johna Carpenterja; glavni vlogi: Tomy Lee Jones, Linda Hamilton. Ouint opravlja nelegalne posle za ameriško vlado - vskoči vedno, kadar je treba umazati roke. Tako vlomi tudi v zgradbo Luckv Dolar Corporation, da bi FBI-ju priskrbel dokaze o finančnih mal-verzacijah te družbe. PRO 7 6.05 VValtonovi 6.55 Ravvhide 7.45 Risanke 8.30 Gospod Ed 8.55 Medvedje prihajajo 9.15 Film 10.20 Ravvhide 11.15 Res velik razred 11.40 Barnev Miller 12.05 Film 13.00 Perrv Mason 14.00 Risanke 14.55 Film 16.40 Trd, toda prisrčen 17.35 Risanke 19.30 Cosby show 20.00 Poročila 20.15 Film 1.30 MASH 1.55 Special Squad 2.45 Film RTL PLUS 6.00 Poročila 9.00 Ponovitev različnih mladinskih oddaj 11.00 Vremenska opazovalnica na Dachsteinu, nemški film 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.30 Na pravi sledi, ameriška pustolovska komedija 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, nemški erotični film 0.30 Slip na pohodu, francoski erotični film 4.00 Mokra Venera, ameriška komedija SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Evropska košarka 9.30 Konjeništvo 10.30 Eurobika 11.00 Moto šport 12.00 Tenis - Capriatti : Maleeva 13.30 Rally 15.00 Eurobika 15.30 Tenis - Lendl . Edberg 17.00 Ar gentinski nogomet 18.00 Moto šport 19.00 Namizni tenis 20.00 Španski goli 20.30 Svet športa 21.00 Go! - nizozemski moto šport 22.00 Filmi o formuli 1 - James Hunt 22.30 NBA košarka - Chicago : Boston 24.00 Ameriški boks GORENJSKI GLAS SALON ||Pn POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308 KINO 27. decembra CENTER Danes ni kinopredstav! STORŽIČ amer. pust. film ROBIN HO-OD - PRINC TATOV ob 10. in 16. uri, amer. kom. HUDSON HAWK ob 18.30 in 20.15 uri ŽELEZAR amer. melodrama DUH ob 16. uri, prem amer. kom. MOJE MODRO NEBO ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. pust. film DARKMAN - MOŽ IZ TEME ob 20. uri LAZE amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 19. uri ČEŠNJICA amer. thrill. MISERY ob 20. uri DOVJE amer. akcij. kom. DVOJČKA ob 10.30 uri CERKLJE amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 19. uri STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BREZAR, Britof 112 A, tel.: 064/241-694 IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan Mojca - OŠ Jakob Aljaž NOVOLETNE ŽELJE IN RAZMIŠLJANJA ZA VSAK DAN V toplo zakurjenih sobah so otroci gledali televizijo. Tudi nedeljski program ni brez vojnih grozot in razdejanj. Že diši po snegu in otroci so se razveselili prvih snežink. Tiho so padale na tla kot zvezdice z neba, kot zvezdice želja. To je brezplačno in enako pravično darilo za mnogo slovenskih otrok. Vsak se lahko s snegom poigra, razveseli in sprosti. Toda tudi na bolj miren nedeljski dan so strašile in svarile sirene pred zračnim napadom in pred novimi razdejanji. Tudi Slovenija in svet se je (lahko) zgrozil, prestrašil nad opomi-njajočimi novimi pogorišči na Hrvaškem. Kako je to namerno sejanje smrti in groze sploh in kar naprej mogoče? Apeli in argumenti v svetu brez razuma pomenijo nič, če ni človeka, sočutja in srca. Jok in strah otrok. Kaj nam to pove? Kaj nam pomeni? Nas le moti hrup joka ali kaj prizadene? Koliko groze in solza otrok mora sprati otroške duše, more omehčati krute odločitve? Je kje meja, ki nas kliče iz tega vse bolj apatičnega in še za odrasle nemočnega sveta? Ta še nekončana vojna me vsak dan grozljivo prizadene. In kako vse to vpliva na otroško krhko dušo? Vsi vemo, da jo rani. Če bi bile posledice vojne le nedolžne praske, bi jih bilo že zdavnaj preveč za neza-celjeno rano z brazgotino otroštva. Bolj kot smo vsak dan priče kršenju osnovnih človekovih pravic, bolj se zavedamo potrebe po zaščiti še nerojenih, nebogljenih in malih otrok. Da bi le znali bolje razbrati njihove osnovne in drobne potrebe po ljubezni, miru in varnosti doma, v vrtcu, šoli, v kraju in svetu! Vsakomur želim miru in dobre volje! Tako bomo otrokom vedrejši zgled. Z nami v igri in življenju naj imajo danes, jutri in mnogo dni lepše otroštvo; tako, da bi se še v spominih nanj radi v mislih vračali vanj. Iz drobnih vsakodnevnih iger, opravil s prijaznimi doživetji bogatimo radoživo (in razvijajočo) osebnost, ki bo lahko črpala moči za odgovorno starševstvo in partnerstvo in bo v družbi srečen človek. Prof. Ivana Sajovic, pedagoške svetovalka za predšolsko vzgojo Naše želje • Mamici, atiju, bratoma in vsem v razredu želim sreče, veselja in veliko prijateljstva. Učiteljici Simoni želim, da je ne bi več bolela roka. Jernej Krajnik • Da bi se imeli radi in da bi imeli dobre ocene. Rad bi. da na svetu ne bi bilo hudih bolezni, kot je AIDS in da bi zavladal mir. Klemen Dolinar • Želim, da bi se končala vojna na Hrvaškem, in da bi bogati ljudje pomagali revnim, ki nimajo bivališč. Matej Skopec • Rad bi videl, da bi bilo letos veliko snega in ledu. in da bi otroci lahko uživali čisti zrak. Urban Pustovrh • Na svetu je mnogo lačnih in revnih ljudi. Rad bi imel nevidno moč, da bi zaustavil vojno in bi vsi ljudje lepo živeli. Urban Demšar Učenci 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Veselim se Božiča Komaj že čakam, da bo prišel Božič. Takrat z mamico okrasimo jelko in postavimo jaslice. S sestro prineseva bunki-ce, vato in lučke. Vsi pridno delamo. Ko je vse narejeno, se uležem na posteljo in začnem ugibati, kaj bo prinesel Božiček. Prav gotovo bo tudi letos pod jelko kaj lepega in tudi kaj dobrega. Bojana Kovač, OŠ Cvetka Goiarja Škofja Loka Denarna in prostorska stiska naše kopalnice V mojem življenju igra kopalnica izjemno pomembno vlogo. Ona je povod za vse težave, za preveliko porabo vode, za preveč umazanih brisač, povedano z eno besedo, prehitro polna greznica. Kopalnica močno zviša finančni plan naše družine. Navsezgodaj se vanjo zapre ati, ki ne pozabi popolnoma porabiti laka za lase. Po mami-činem prihodu vanjo zadiši in v trenutku je opustošena omarica z ličili, saj urejenost današnje žene ni nepomembna. Toda, mamica noče iz kopalnice, kamor se kot klop prisesam jaz. Najprej poskrbim za čistočo zob, nato se prepustim nežni prhi, ki me zaziblje v sen. Pozabim, da je kopalnica na- menjena za vsesplošno uporabo in že je ogenj v strehi. Pravzaprav smrdi po zažganem iz fena. "A jaz si pa ne smem frizure narest? K frizerju pa tudi ne smem?" postavim starše na realna tla. Na moje začudenje se nasmihata in mi prepuščata mesto v kopalnici. Kljub temu na skrivaj osvežim lase in si naredim frizuro z lakom. Dandanašnji je izgled človeka zelo pomemben. Na primer v šoli... Najpomembnejše je, da sta starša končno doumela, da kopalnica ni le njuna. Upam, da bosta kmalu spoznala, da tako ne bo šlo, saj je kopalnica premajhna. Matiček Žumer, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Nagrade Pila - Pisanega lista Iskrive Besede Šolsko glasilo Besede, glasilo, ki ga pripravljajo učenci novinarskega krožka na Osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini, si je letos prislužilo nagrado za oblikovanje, ki jo podeljuje Pil - Pisani list. Kranj, 18. decembra - Veselje mladih novinarjev in njunih mentoric, Tine Primožič in Dade Battista, je bilo seveda veliko. Toliko večje, saj so v glasilo vložili veliko truda. Koliko dela in kaj vse je potrebno, da takšno glasilo ugleda luč dneva, pa smo izvedeli v pogovoru z njimi. Glasilo izhaja že deset let in ravno številka, ki je izšla ob desetletnici šole in njenem preimenovanju v Osnovno šolo Jakoba Aljaža (prej Bratstvo in enotnost), je bila nagrajena. Hkrati, ko je njihova šola zamenjala ime, so tudi sami preimenovali svoje glasilo iz "Svetle misli" v "Besede". V jubilejni številki so predstavili deset let šole, njene tri ravnatelje, popolnoma sami pa so izdelali tudi horoskop v svojem vedeževalskem kotičku. Svoje literarne in novinarske prispevke so popestrili s številnimi ilustracijami, izdelali "strip" o Jakobu Aljažu, svoja likovna dela so tokrat prispevali tudi četr-tošolci. Da ustvarijo glasilo Besede, njegovi sodelavci potrebujejo šest mesecev. Novinarski krožek je tako rekoč uredništvo glasila, v njem se domenijo, kakšno temo bodo obdelali, katere novinarske žanre uporabili, skratka, kako se bodo lotili dela. Ko zberejo že vse pisne prispevke, na pomoč priskočijo likovniki in oblikovalci, seveda pa v veliki meri pomagata tudi obe mentorici, Tina Primožič pri pisani besedi, Dada Battista pa se posveti oblikovni plati glasila. Glasilo, ki ga izdelajo, natisnejo v približno 600 izvodih in prodajajo na šoli. Da pa je njihovo glasilo lahko tudi izredno primerno in koristno učilo, so lani preskusili učitelji, ki so uporabljali glasilo Besede pri filmski vzgoji. Takratno glasilo je bilo namreč posvečeno filmu. Z delom svojih otrok so zadovoljni tudi starši in kot so se pohvalili člani novinarskega krožka, večjih kritik dosedaj še niso doživeli. Pisanje imajo radi, o poklicnem sukanju novinarskega peresa pa ne razmišljajo, čeprav njihova mentorica Tina Primožič pravi, da so nekateri izmed njih izredno sposobni. Naj vam izdamo še dve skrivnosti. Prva je ta, da so se ravno ta dan, ko smo ustvarjalce Besed obiskali, odpravljali na snemanje oddaje Klub klobuk na televizijo. Malce jih je skrbelo, kako jim bo šlo od rok, pravzaprav od je/ika. Druga skrivnost - mladi novinarji se že pripravljajo na novo številko svojih Besed. V prihodnjem letu bodo namreč temeljito obdelali glasbo 60-ih in 70-ih let, ob izidu glasila pa poskrbeli še za ustrezno promocijo. Kakšno? Ne tega vam ne izdamo, naj ostane sladka skrivnost. • Mojca Peternelj SOBOTA SPOREDI 28. decembra 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 Video strani 8.45 Mozaik, ponovitev 13.15 Forum 13.30 TV dnevnik 13.40 Video strani 14.15 Video strani 14.25 Dvorjenje Eddijevega očeta, ameriški film 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film 18.40 EP, Video strani 18.45 Paralaksa, ponovitev nizozemske dokumentarne serije 19.10 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 ONA + ON 21.35 Novoletni koncert iz Portoroža 22.35 TV dnevnik, šport, vreme 23.05 EP, Video strani 23.10 Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka, Šeherezada, nadaljevanka, Zgodba Rosemarv Clo-onev, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.45 Videogodba 18.30 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik HTV 20.15 Filmske uspešnice: Rdečelasa Sonja, ameriški film 22.10 Glasbena oddaja 22.30 Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.10 7.25 8.00 8.05 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 12.00 12.05 13.00 13.05 14.00 14.10 16.00 16.10 17.00 17.15 18.00 18.15 19.10 19.30 23.00 23.50 23.55 0.00 1.00 Sporočila beguncem Dobro jutro. Hrvaška Poročila Louisiana, ameriška nadaljevanka Poročila Zimski šolski program Poročila Reportaže, mirovne pobude Poročila Program za otroke Poročila Vključitve, reportaže Poročila Reportaže Poročila Igrani film Poročila Vključitve, reportaže Poročila v angleščini Fiškal, TV nadaljevanka Poročila Dokumentarni program Na začetku je bila beseda' TV dnevnik glasba, politični magazin, zakaj se bojujemo, ameriška dokumentarna serija TV dnevnik Poročila v nemščini Poročila v angleščini TV izbor Poročila PROGRAM RADIO SLOVENIJA glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10 00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Božična in novoletna voščila obrtnikov in podjetij - 18.00 - Z glasbo v praznično razpoloženje - 19.00 - Vključujemo program Radia Slovenija - 19.30 - Nočni program na valovih Radia Žiri - 24.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja. Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DOmače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek PRO 7 6.10 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju 7.00 Enajst malih otočanov 7.30 Adderlv, ameriška kriminalna nadaljevanka 8.45 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindv 9.40 Barnev Miller 10.00 Cosby show 10.25 M.A.S.H. 11.00 Hardcastle & McCormik 13.45 Devetdeseta leta, svet v spreminjanju, ponovitev 14.45 Film 16.25 Blagoslovljena ekipa 17.40 Film 19.30 Cos-by shovv 20.00 Poročila 20.15 Film 23.15 Film 1.45 M.A.S.H 2.10 Film RTL PLUS 6.00 Risanke 7.10 Pravljice z vsega sveta 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 1325 Super Mario Brothers 14.30 Mačke in psi 15.05 BJ in medved 16.00 Daktari 17.00 Vroča nagrada 18.15 Čudovita leta 18.45 Poročila 19.20 Houston Knights 20.15 Film 22.05 Vse ali nič?! 23.00 Erotični film 0.30 Erotični film 2.30 Film SCREENSPORT 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna 1.00 Golf - svetovno prvenstvo 2.00 Rugbv - St. Esteve : Albi 3.00 Argentinski nogomet 4.00 Moto šport 5.00 Namizni tenis 6.00 Biljard snooker 8.00 Rugbv - svetovni pokal. Škotska : Anglija 9.00 Eurobika 9.30 Profesionalno smučanje - slalom 10.00 Odbojka na plaži 11.00 Moto šport 12.00 Svet športa 12.30 NBA košarka - Chi-cago : Boston 14.00 Argentinski nogomet 15.00 Film o formuli 1 - James Hunt 15.30 Tenis - Becker : Sampras 17.00 Mednarodni moto šport 18.00 Konjeništvo 19.00 Boks 20.00 Rugbv -svetovni pokal. Nova Zelandija : Avstralija 21.00 Baseball - svetovna serija, 7. tekma 23.00 Biljard 24.00 Britanski boks PRINC SVEČANA Ženska in moSka oblačila i d, Kranj, lel: i>»>4 U in les SLOVENIJA 2 RDEČELASA SONJA ameriški barvni film; glavne vloge: Arnold Schvvarzeneger, Bri-gitte Nielsen, Sandahl Bergman, Paul Smith, Ernie Reves Jr. Rdečelasa Sonja je naslov filma, ki ga nekateri poznajo pod naslovom Kalidor in rdečelasa bojevnica. Kalidor je pogumen mlad bojevnik, ki pomaga neustrašni rdečelasi Sonji. V hajborijskem kraljestvu je njen boj za pravico in njeno maščevanje postalo legenda. Sonja in Kalidor se borita proti kraljici Gedren, ki je s svojo vojsko ugrabila talisman. Talisman v obliki zelenega kamna ima čudežno moč, ki se povečuje na svetlobi in lahko uniči cel svet s poplavami in potresi. Gedren hoče z njegovo pomočjo zavladati svetu in že uničuje Habloko-vo kraljestvo. BOŽIČNE PRIREDITVE V BEGUNJAH Begunje na Gorenjskem - Murka Lesce in Galerija Avsenik sta za letošnje božične praznike pripravili posebno predpraznično prodajo po nižjih cenah na vrtu gostilne Pri Jožovcu, pod naslovom Božiček prihaja letos tudi v Begunje. V soboto, 22. decembra, od 13. do 17. ure in v nedeljo, 23. decembra, od 10. do 17. ure bodo obiskovalci lahko kupili praznične ikebane in razna druga darila za otroke in odrasle. Program bo popestren z obiskom Božička s spremstvom v kočiji, za najmlajše pa so pripravili lutkovno predstavo Butalci, v soboto, 22. decembra, ob 17. uri. Do 6. januarja pa bo odprta tudi Galerija Avsenik vsak dan od 11. do 17. ure, kjer je razstava Jaslice na Slovenskem s poudarkom na gorenjskih avtorjih in prikazuje dvajset različnih primerkov jaslične-ga ustvarjanja iz lesa, žgane gline, papirja, testa, reliefno globinsko poslikavo. Drago Papler Jaslice....(z razstave jaslic v galeriji Avsenik v Begunjah) KINO 28. decembra CENTER amer. kom. DVOJČKA ob 10. in 17. uri, amer. kom. HUDSON HAWK ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. kom. GOLA PIŠTOLA ob 16. uri, amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film DICK TRACY ob 17. uri, amer. kom. MOJE MODRO NEBO ob 19. in 21. uri DUPLICA Šved. ris. film POTOVANJE V MELONIJO ob 17. uri, amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 18.30 in 21. uri TRŽIČ amer. kom. DVOJČKA ob 16. uri, amer. hrill. MISERY ob 18. in 20. uri i 3 i I 34 1 ■■*£ "D i? 1 I co 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja 8.10 Živ žav 9.10 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke 9.40 Glasba skozi čas, koprodukcija 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice 11.35 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 TV dnevnik 12.40 Video strani 14.40 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Ženin prihaja, ameriški film 18.30 Risanka 18.40 EPP 18.45 TV mernik 19.15 TV okno 19.20 Slovenski loto 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP 2020 Stanislava Bergoč: Vmesni čas, TV drama 21.40 EPP 21.30 Božično novoletni 3x3. prenos iz Rogaške Slatine 22.50 TV dnevnik, šport, vreme 23.20 EP, Video strani 23.25 Sova Razrednik, ameriška nanizanka Šeherezada, nadaljevanka 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Svet narave: Maskirane opice, angleška poljudnoznanstvena serija Kaj neki sta si imela povedati kapetan nogometašev Živil Nakla Boris Križaj in najboljši strelec moštva Bojan Tanski, ko sta oba nagrajena s pokali odhajala s prireditve Najboljši športniki Gorenjske? Upamo, da sta kovala strategijo za spomladansko sezono, ko Naklanci obljubljajo, da v boju za vrh letsvice ne bodo kar tako popustili?! Foto: G. Šinik 20.50 Izbor filmov Jacquesa Tatija: Plavtime, francoski film 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.45 Poročila 10.00 Nedeljsko dopoldne 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Serijski film 13.55 Družinski magazin 14.25 Nedeljsko popoldne 18.45 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Dramski program 21.35 Inozemska znanstv.-popularna serija 22.25 TV dnevnik 22.45 Športni pregled 23.30 Glasbena oddaja 1.00 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu. Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam. Nedeljsko popoldne. 19.00 - Zaključek l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Novoletne čestitke zasebnikov in podjetij - 11.00 -Novice in dogodki - Loka v časopisju - prometni servis - obvestila - športne novice - kino - 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 - EPP - 12.30 -Čestitke in pozdravi - 13.00 - Novoletne čestitke zasebnikov in podjetij -19.00 - Odpoved programa Lastnik gradu povabil otroke Danes popoldne ob 15. uri se bodo otroci, ki so doma na Rečici pri Bledu, zbrali v graščini Grimšice. Pred božičem jih je v graščino povabil novi lastnik Grimšic Nikolaj Oman. Otroci bodo dobili darila, pripravili pa so jim tudi prijeten program. • D. S. radio tnšič PRO 7 6.00 Pustolovščina divjina 6.40 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.15 Poročnik Preston 7.40 Vicki 8.00 Mork in Mindy 8.30 Film 10.55 M.A.S.H. 11.05 Blagoslovljena ekipa 12.00 V carstvu divjih živali 13.05 Film 16.35 Hardcastle & McCor-mick 17.44 Film 19.25 Cosby Show, ponovitev 20.00 Dnevnik 20.15 Film 22.15 Ulice San Francisca 23.20 Film 1.10 Harryjeva čudovita kazenska porota 1.35 FBI 3.00 Film RTL PLUS 6.00 Turbo Teen 6.20 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Film 11.00 Film 12.15 Coach - S srcem in humorjem, nadaljevanka 13.35 Mladinske oddaje 14.30 Film 16.45 Petrova glasbena revija 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug 20.15 Dinastija 21.50 Spieglov TV magazin 22.40 Dvorec Pompon rouge 24.00 Film 1.30 Film SLOVENIJA 2 PLAYTIME francoski barvni film; igrajo: Jac-ques Tati, Barbara Dennek, Jac queline Leconte, Valerie Camille, Reinhart Kolldehoff in drugi. V ospredju je zgodba o tujih turistih, ki se kjerkoli po svetu vozijo z enakimi avtomobili kot doma, se pripeljejo v enake moderne hotele in se obnašajo tako kot številni turisti po svem svetu: jedo, pijejo, plešejo in ne vidijo in ne občutijo ničesar. Tati je tokrat poskušal zgodbo iz filma G. Hu-lot na počitnicah nagraditi s satirično, v bistvu pa tragično vizijo razvoja svetovnega turizma. SCREENSPORT 2.00 Tenis - Lendl : Edberg 3.30 Film o formuli 1 - James Hunt 4.00 Moto šport 5.00 Mednarodni moto šport 6.00 Bovvhng 6.30 Ameriški boks 8.00 Rugby - svetovni pokal, Nova Zelandija : Avstralija 9.00 Eurobika 9.30 Hokej v dvorani - Holandija : Nemčija 11.00 Namizni tenis 12.00 Atletika -pregled sezone 13.30 Boks 15.30 Tenis - Capriatti : Maleeva 17.00 Go! -nizozemski moto šport 18.00 Zimske Ol 92 18.30 Profesionalno smučanje -slalom 19.00 Konjeništvo 20.00 Rugby - svetovni pokal 21.00 Golf pregled sezone 23.00 Biljard 24.00 NBA košarka - Chicago : Boston Gospodarski ukrepi so nekaj podobnega - kot kontracepcija minuto pred porodom. Nemogoče je najti pot iz krize, če se orientiraš - po smerokazih proti finančnemu koritu. Jaslice...(z razstave jaslic v galeriji Avsenik v Begunjah) KINO 29. decembra CENTER Šved. ris. film POTOVANJE V MELONIJO ob 10. uri. amer. kom. HUDSON HAWK ob 17. in 19. uri, prem. amer. fant. thrill. EVA - UNIČE-VALKA ob 21. uri STORŽIĆ amer. pust. film DARKMAN - MOŽ IZ TEME ob 16. uri, amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR amer. ris. film MALA MORSKA DEKLICA ob 17. uri, amer. kom MO JE MODRO NEBO ob 19. uri, amer. trda erot. VROČICA LJUBEZNI ob 21 uri DUPLICA amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17. uri, amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 19.30 uri, prem ital. trde erot. SUPER SEKS ob 21.30 uri TRŽIČ amer akcij kom. GOLA PIŠTOLA ob 16. uri, amer.akcij. film AIR AMERICA ob 18. in 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA PRO 7 8.50 9.00 11.55 13.15 13.30 13.40 15.05 15.20 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 18.25 18.30 18.40 19.10 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.15 21.20 22.00 22.30 22.30 23 50 Video strani Zimski počitniški program Mozaik, ponovitev Video strani TV Dnevnik Bonnie Scotland. ameriška burleska Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP. Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Božično novoletni 3x3, ponovitev EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Jelka Risanka EPP TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Osmi dan: Inventura 91 EPP Balet A-Deus TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova V območju somraka, ameriška nanizanka Šeherezada, nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Svetloba v temo 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Skrita stran horoskopa, poljudnoznanstvena oddaja 21.30 Sedma steza 22.00 Tribute to... Stan Kenton 22.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.15 Poročila 9.30 Otroški program 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 16.45 Poročila 17.30 Hrvaška danes 18.15 Otroški program 18.45 Dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Domača serija 22.50 Zunanja politika 22.20 TV dnevnik 21.40 Kinoteka 23.15 Poročila GORENJSKI GLAS 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč. otroci 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji bnegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 6.10 Jane in Kathleen, ponovitev 6.50 Ravvhide, ponovitev 8.25 Richmond Hill 9.20 Adderly 10.20 Ravvhide 11.20 Grk osvaja Chicago 11.45 Cosby shovv 12.10 Trd, toda prisrčen 13.15 Film 15.45 Avtoman - superdetektiv 16.30 Res velik razred, ameriška mladinska nadaljevanka 17.00 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.00 Dnevnik 20.15 Film 22.25 Film 1.35 Ulice San Francisca 2.30 Film RTL PLUS RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop. Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna inforamtivna oddaja, 19.000 - Zaključek 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Različne ponovitve nadaljevank 11.00 Shovv trgovina 11.30 Divja vrtnica 12.15 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Dinastija 22.00 Film 23.20 Moški magazin 24.00 Film 1.30 Film SCREENSPORT l. RADIOM 9.00 - Napoved programa - EPP -10.00 - Zakajčkovo pričakovanje ... 12.00 - Novoletna voščila obrtnikov in podjetij - 15.30 - Vključujemo program Radia Slovenija - 16.00 - Za-kajčkov ringa-raja - 19.00 - Odpoved programa - 8.00 Eurobika 8.30 Argentinski nogomet 9.30 Mednarodni moto šport 10.30 Eurobika 11.00 Biljard 12.00 Ko-njeništvo 13.00 Namizni tenis 14.00 Dirke lndy - pregled sezone 17.30 Svet športa 18.00 Sumo 19.00 Go! -nizozemski moto šport 20.00 Filmi o formuli 1 - James Hunt 20.30 Profesionalno smučanje - slalom 21.00 Zimske Ol 92 21.30 Boks 22.30 Španski goli 23.00 Košarka - Oostende 24.00 Atletika - pregled sezone Kar tam vežite, kjer ste to prebrali! V našem časopisu smo objavili oglas Ljubljanske banke, Gorenjske banke Kranj, da lahko občani vežejo tolarska sredstva tudi za nekaj dni in ne le za mesec ali tri mesece. Naš bralec se je oglasil v banki, kjer pa so ga zavrnili: »Tega ni! Kar tam vežite, kjer ste to prebrali!« Ko smo »intervenirali« v banki, smo dobili približno tak odgovor: »Kaj pa jaz vem, saj nimam »cajtenga« in ne vem, kaj je objavljeno.« To pa še ni vse! V ponedeljek, 23. decembra, smo telefonirali za podatke, kakšen je menjalni tečaj. In dobili odgovor v stilu prejšnjih: »Saj v »cajtengih« piše!« Gorenjski banki očitno nikoli ni nič prav. Zdaj, ko jim obilno prinašamo devize v banko, so namrgođeni; ko jih hočemo ven, so spet namrgođeni, malodane užaljeni, ko hočemo vezati denar, zavpijejo: Tega ni! In pri vsem imajo ti vrli bankirji še »public relation«, se pravi službo za stike z javnostjo. Res čuden stik z javnostjo. Brž ko se postikaš z njimi, te že strese...* D. S.. SLOVENIJA 1 SCARAMOUCHE ameriški barvni pustolovski film; igrajo: Stevvart Granger, Mel Ferrer, Eleonor Parker, Janet Le-ight. Francija v revolucionarnem 18. stoletju, časi intrig, boja za oblast, zahrbtnih umorov in razburljivih romantičnih in ljubezenskih dogodivščin. Tako se junak Andre Moreau pridruži igralski druščini in v njihovi preobleki sledi nevarnemu maščevalcu markizu Bourbonu, ki je v dvoboju ubil njegovega prijatelja. Vročekrvne dvoboje in napeto pripoved prepletajo še ljubezenski zapleti, saj je Andre tudi osvajalec ženskih src. V finalu filma se v Scaramoucha preoblečeni Andre prelevi v maščevalca, ki se spopade s pokvarjenim markizom Bourbonom. NAKUPOVALNA KARTICA ENOSTAVNO VARNO PRAKTIČNO INTERESENTI I VSE INFORMACIJE NUDI razvojni zavod domžale tel.(061)713-783 GAULOISES BLONDES Straniščna školjka in govorniški mikrofon že dolgo služita - istemu namenu. MM MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! KINO 30. decembra CENTER amer. pust. fant. film ROCKETTEER ob 10. in 16. uri, amer. kom. HUDSON HAWK ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! < OS. Q s < 2 i o o rr r— I 1661 Bjguiaoap i£ Sprehod po razstavi Gostilna Ankele skozi stoletja Sto let neke hišne tradicije je omembe vreden dogodek, ki bi ga v tujini znali krepko uporabiti za dobro reklamo. Toliko let neke vztrajnosti nosi v sebi garancijo kvalitete, žlahtnosti in domačnosti. Prav to se nam dozdeva pri stoletnem jubileju Ankeletove gostilne. Ime gostilna pravzaprav nekako ozko krivično označuje domačijo »Pri Žnidarju«, kajti tu ni bil le gostinski prostor v današnjem pomenu besede. Najlepši pregled nad tem, kaj so tu popotniku in turistu znali ponuditi, pomeni prav razstava, ki bo ves konec letošnjega leta in začetek prihodnjega rdeča nit dogajanja tod okoli. Razstava »Gostilna Ankele skozi stoletja« je prijetno zaokrožen sprehod ob orumenelih dokumentih - obrtni in posestni dokazi so to - ob slikah in fotografijah časov, ki so zaviti v nepozaben pajčolan spominov ter sprehod in dotik s predmeti, ki so se skozi dolga leta uporabljali v kuhinji, v strežbi, v razvedrilu in igri. Iz vsega zbranega gradiva diha nekaj čisto posebnega: to je ponos potomcev hišnega izročila in njihov spoštljiv odnos do ostalin prvih začetkov ter njegovega nadaljnjega razcveta, za nas pa je to osupljiv dokaz, s kakšno temeljito skrbnostjo je bil tedaj sprejet in obravnavan vsak gost. Pred nami vstanejo podobe: vožnje s konjsko vprego s sanmi, vožnja s kočijo do Bleda, dišeče dobrote iz kmečke peči, osvežujoča senca s starim kegljiščem, pa pravi pravcati ogromen šotor, kjer se je igralo in pelo (še šolo so imeli celo leto v njem!). In v te podobe se vpletajo praznični dogodki vaške soseske, saj tu obhajajo poroke, ženitovanja, sedmine in v njej najdejo domač prostor, ki je obenem šola, vaška sestankovalnica, porota, zadružni dom, vse in vsakega po malem. Nad vsem tem pa je gost, domač ali tuj - SVETINJA. K mizi je sedel v prepričanju da bo dobro in obilno postrežen. In to se je tudi vedno zgodilo, še več, tu je zbrana druščina lahko zapela kakšno domačo, so si povedali dovtip, poznali pa so tudi resno in trdno zastavljeno gospodarsko besedo. Vse to diha iz razstave in ne moremo mimo dejstva, da so tu skrite korenine dobre, trdne, poštene in veljavne rodbine. Sama razstava je postavljena pregledno in preprosto. Na listih najdemo zgoščena poročila o vseh dejavnostih, ki jih je v sto letih obstoja razvilo gostišče Ankele. Ob njih so dokumenti in predmeti, ki s svojo prisotnostjo pomenijo premik v čas, ki ga gradivo opisuje. Nadvse učinkovito se postavlja pred nas vrtna miza s parom izvirnih kegljev in kroglo. Na skrinji je našlo mesto častitljivo staro posodje in gospodinjski stroji z jerbasi in recepti, iz krušne peči pa se širi prijetna toplota. Imenitno seje posrečila rekonstrukcija stare gostinske sobe: zagledano pogrinjek izpred polstoletja, izvirno pivsko posodje z vdelanim hišnim znamenjem in za primerjavo stoji na sosednji mizi sodobni pogrinjek. Zelo poučno! Vabimo Vas na ogled razstavljenega gradiva: komu bo kaj všeč, se boste sami pogovorili. Imejte pa pred očmi predvsem tole: zbrali smo vse, kanje dišalo po izvoru hišne gostilne in postavili na ogled s skromno željo, da bi prepoznali žlahtne stare čase. Hvala! Prof. Janez Šter (kustos muzeja v Tržiču) Izbor evropskega avtomobila leta Nemško francoska zmaga Tako kot vsako leto so tudi letos novinarji iz osemnajstih evropskih časopisov izbirali avto, ki bo v prihodnjem 1992. letu nosil zveneč naziv Evropski avto leta. Zadnja leta so med žirijami, ki so preizkušale in ocenjevale nove štirikolesnike, očitno najbolj priljubljeni avtomobili nižjega srednjega razreda, saj je bil zmagovalec letošnjega leta tudi pri nas precej popularni renault clio, ki ga bodo leta 1993 začeli izdelovati tudi v Novem mestu. In kako je potekal izbor za avto leta 1992? Pokrovitelj izbora je bila tokrat nemška revija Stern, sodelovalo pa je 18 novinarjev, ki so zaradi poplave novih modelov (največ seveda v nižjem srednjem razredu) imeli precej težko delo. Z dokajšnjo prednostjo je osvojil naslov avtomobila leta (novi) volkswagen golf, ki so ga prvič predstavili na letošnjem frankfurtskem salonu. Na drugo mesto se je prerinil 'francoz' citroen zx in na tretje opel astra. Povsem drugače je potekal jugoslovanski izbor avtomobila leta. Kljub temu da je bila žirija sestavljena in so nekateri novinarji preizkusili vozila, je na koncu, zaradi vojne, vse skupaj padlo v vodo, tako da bomo prihodnje leto verjetno lahko opravili izbor kar slovenski novinarji. Tržiča Tekčeve jaslice iz Tržiča so ljudska umetnost, ki so nastale iz srčne potrebe, vere in veselja nad božičnim dogodkom. Spadajo med najlepše dosežke ljudske in verske kulture, po svojem tipu pa so gibljive, mehanične jaslice, mehanika je v domiselno izpeljani konstrukciji, za različnimi kolesarji, vzvodi, ki poganjajo gibe. _ Joža Ribnikar (1902 - 1970) je bil po poklicu čevljar in je sledil razmahu jasličarskega gibanja v predvojnem Tržiču, z ljubeznijo prav do jaslic pa je ustvarjalnosti v rezbarjenju figuric in podob v celoti predal. Ribnikarjeva hči Slava in zet Daniel Zupan sta imela vseskozi tiho željo, da v mansardi ustanovita uredita posebno sobo za stalno postavitev Tekčevih jaslic. Lani sta ob pomoči Ribnikarje-ve hčerke Marice Šmid in sina Vinka Ribnikarja, akademskega kiparja, željo uresničila in znamenite jaslice po spominu in obnovi restavrirala. Pri tem jima je na pomoč priskočil tudi Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič - enota Tržiški muzej, ki Tekčeve jaslice uvršča med pomembno premično kulturno dediščino. Nastala je tudi 35-minutna video kaseta, ki predstavlja nastajanje jaslic in njihovo postavitev, kaj menijo o njih domači in domačini in kakšna kani biti njihova usoda v prihodnje. Pomembnost te kasete je tudi v jezikovni posebnosti: del besedila je povedan v dialektu - tržiščini. Tekčeve jaslice si vsi, ki jih za gibajoča se izrezljana umetnina zanima, lahko ogledajo, tako kot pred leti, pri Zupanovih na Virju 9, v Tržiču. Drago Papler GAULOI^BL£WDES Zmagovalec iz leta 1975 ponovno prvi: v* go|f, tretje generacije TEMA TEDNA Ni tako dolgo, ko smo se ravno v tej rubriki na moč pritoževali konkretno nad Smoletom, alias Božičkom, ko nam je prvi javno voščil vesel božič. Sploh ne, da čestitke ne bi bili veseli, še zdaleč ne. Hudovali smo se zaradi dolgoletne trde partijske roke in enoumja, zaradi katere si marsikdo sploh ni upal pogledati zaprašenih jaslic na podstrešju, kaj šele, da bi jih razstavil pod božično drevesce. In kar precejšnja je količina sedanjih vladajočih politikov na Slovenskem, ki so božič intimno in na skrivaj praznovali, jaslic pa si ob kaminu le niso upali postaviti. Kar se mene tiče, bom verjetno tudi v tozadevnih rečeh vedno v opoziciji. Ko je divjala najhujša represija, je bil pod mojo smrekico vedno kar imeniten hlevček, pa kravica in be-cek ter Marija in Jožef, Jezušček in ostalo pa se je že zdavnaj izgubilo v krami na podstrešju. Jako pomanjkljiva zadeva, bila pa je vedno, v veselje vseh nečakinj, okrašena z lučkami in mahom. Žlahta je gubala čelo in se muzala, češ: »Ti, kaj pa če kdo pride, a? Ti, zakaj pa tebi gorijo lučke na smrekici za božič, a mar ne veš, da se vidi daleč na cesto, ker nimaš nobenih »firnkov«? Povem vam, da je bilo prav lepo na kakšnem radijskem kanalu Zahoda poslušati lepe božične pesmi in nekako čutiti, kako lep družinski praznik je božič. Tako mirno, spokojno, tako ljubeznivo in prijateljsko je zazvenel praznik v to gluho socrealistično lozo, da se mi še danes milo stori. Zakaj? Božič Zato, ker je bil takrat res božični mir: tisti, ki so verovali tedaj in verujejo danes in bodo vedno, so praznovali tako, kot se spodobi: mirno in spokojno. Tisti pa, ki si niso upali, so se potuhnili in dali mir. Danes pa, ko smo tako trumoma padli v božič, pa je en sam ljubi direndaj. Saj ne rečem, da vsako množično »odkritje« ne prinese erupcije veselja in izbruha kakšne neprikladnosti in neumnosti... Ampak taka božična evforija je pa že od sile. Kar poglejte okoli sebe: eno figo je vreden tisti pevec ali ansambel, ki si ni pravočasno »sklamfal« kakšnega osladnega komada o jaslicah, kajti taka roba bi se vrtela non - stop! Vsaka prireditev, ki se v teh dneh dogodi, je že v poklon svetemu večeru, vsak navaden golaž v oštariji bi najraje imenovali božični. Najhuje pa je z evforijo jasličarstva: kamorkoli pogledaš, same razstave živih in mrtvih jaslic. Prav je, da so nam na ogled etnografsko zanimive jaslice, saj sodijo k božiču, ni pa treba takega komercialnega cirkusa! Vse bi bilo lahko natanako tako, kot je danes, če bi bilo le speljano z več posluha in takta. Tega pa ni. Zato ne, ker nam še ni prišlo v kri, da božič ni novoletna »žurka« z obveznim jutranjim mačkom in kupom prednovole-tnih zaobljub, ampak krščanski praznik s svojim globokim simbolnim pomenom. Družinski in samo družinski praznik, ki ga seveda tudi v svetu spremlja ves zunanji komercialni blišč, ki pa se, kolikor je le mogoče, kulturno odreja in podreja pravemu pomenu in namenu praznika. Tradicija v svetu pač veli, da je vsako vulgariziranje v tem času podvrženo hudi kritiki in moralni obsodbi. Zato ne bodite žalostni, če si niste mogli kupiti tistih tirolskih jaslic, ki so v Ljubljani po 2.000 nemških mark! Nikar ne bodite potrti, če si niti najcenejših jaslic niste mogli kupiti! Božič v svetu ni statusni simbol, ampak velik praznik vseh ljudi, ko si tudi neznanci kjerkoli sežejo v roko in zaželijo veliko sreče, miru in zdravja. In čeprav bodo nekoč božične jaslice pri nas eden izmed statusnih simbolov - v tej zmešani družbi je vse mogoče - ne dam tistega mojega hlevčka s podstrešja in dokaj zdesetkane posadke okoli njega za nekaj tisoč mark! Kajti tisti, ki so ta hlevček kupili, so verjeli in tudi čutili vso lepoto božiča. • D. Sedej V hotelu Larix v Kranjski Gori te dni prodajajo kavico, ekspres seveda, po naj-naj-najdražji ceni! Tako si lahko zamislite gosta, ki pride k točilnemu pultu in naroči kar dvojno kavko zase in za spremljevalca. Taisti gost. navajen, da je »kofetek« po približno 20 tolarjev, položi točajki na mizo kakšnih 70 tolarjev, pričakujoč, da mu bo še kaj vrnila. Tako pa natakarica zaprosi še za nadaljnje manjkajoče tolarje, kajti dve kavici - »topit« - sta stali reci in piši 197 tolarjev. Razburjenje je bilo umestno in kljub prepričevanju, da je za mejo zanesljivo še dražja kot v Larbcu - v Larucu znese tisti požirek 1,47 nemške marke - se gost ni dal prepričati. Lepo in prav, je bentil, če bi šlo za kakšno specialno postrežbo visoke A kategorije s petimi zvezdicami in z natakarjem v belih rokavicah na kakšnem gradu. Tako pa so še skodelice neugledne, da o plastični žlički niti ne govorimo... Zal nam je, ampak Larucu moramo narediti tole reklamo: prodaja najdražjo kavico na Gorenjskem. Komu še, pa je drugo vprašanje... • D. S. - Božični dež vzame rž. Če pred Božičem deži, ne spridi ozimne rži. Smo še v Jugoslaviji? Vsi vemo, kaj se v Jugoslaviji, ki je za nas že zdavnaj ni več, in ki je danes niti trdovratni ameriški diplomati ne priznavajo več, dogaja. Slovenci smo se od nje odklopili že v slovenski pomladi, zdaj pa že kar nekaj časa živimo v svoji državi in s svojo državnostjo. A glej ga zlomka! Tudi na ovojnicah najnovejšega datuma še vedno zasledimo nalepko z lipovim Ustom Slovenija, moja dežela, spodaj pa JUGOSLAVIJA. Ali smo se miselno zares že odklopili iz Jugoslavije ali pa je turističnim delavcem škoda denarja za nove nalepke? • D. S. BOŽIČNI KONCERTI Škofja Loka - V cerkvi sv. Jakoba bo v četrtek. 26. decembra, ob 19. uri božični koncert, ki ga prireja ZKO Škofja Loka. Sodelujejo Oktet Jelovica. Komorni pevski zbor Loka. Mešani pevski zbor župnije Selca in organist Tone Potočnik. Program povezujeta Marija Lebar in Marko Crtalič. Tržič - V tržiški župnijski cerkvi bo jutri, v sredo, 25. decembra, ob 17.30 koncert francoske božične glasbe. Glasbo Saint-Saensa, Gou-noda. Francka, Berlioza in drugih bodo izvajali Komorni orkester (godala in harfa) sestavljen iz članov Slovenske filharmonije Ljubljana, vokalni solisti Irena Dolžan. Barbara Meglic. Andreja Meglic. Zoran Kersnik in Miha Plajbes, Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik, na orglah bo igral Tomaž Meglic. Dirigiral bo Vito Primožič. Kamnik - Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika vabi na svoje božične koncerte. Prvi bo v četrtek, 26. decembra, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi v Kamniku. V nedeljo, 29. decembra, ob 15.30 v farni cerkvi v Smledniku in ob 19. uri v farni cerkvi v Šentvidu pri Ljubljani. Sodelujejo solisti Irena Baur - Vremšak, Sabira Hajdare-vič. Marjan Treček, Janez Majcenovič, Samo Vremšak, Rok Lap. Borut Gorinšek in organist Hubert Bergant. Dirigent je Samo Vremšak. Vala 202 ....In zadnji bodo prvi... Po anketi, ki jo je letos že petič pripravil ljubljanski Val 202, je najbolj negativna osebnost leta na Slovenskem Lojze Peterle, pozitivna pa tudi. V zadnjem hipu je prišlo okoli 700 povsem identičnih lističev, ki so vsi glasovali za Lojzeta Peterleta kot pozitivno osebnost in vsi kakšne posebno lepe lastnosti odrekali Milanu Kučanu, ki je do tedaj vodil v akciji Vala 202. Nemogoče je mogoče. Med nagrajenci se je slovesne podelitve udeležil le Jožef Školč, ki je dejal: »Vesel sem nagrade predvsem zato, ker sem jo dobil brez tega, da bi mi pri tem pomagala moja stranka...« Rečeno, storjeno! Farani so ubogali in da se ne bi preveč mučili s pošto in oddajanjem glasovnic, je v fari zbral s priž-nice naročeno anketo kar poverjenik, ki ga je določil gospod župnik. In: uspelo je! Radijci so videli svojega vraga: obznaniti so morali, da je najbolj negativna osebnost Lojze Peterle, najbolj pozitivna osebnost pa spet - Lojze Peterle! Najbolj pozitivne osebnosti leta v svojstvu gospoda predsednika vlade Lojzeta Peterleta ni bilo na slovesno podelitev na Brdo, ker je bila najbolj po- Jožef Školč ob prevzemu nagrade: »Nagrade sem vesel zato, ker sem si jo sam zaslužil - brez strankarskega posredovanja...« Letošnja akcija priljubljenega Vala 202, ki že peto leto ob koncu decembra zbira glasovnice za najbolj priljubljenega in najmanj priljubljenega Slovenca, je še pred slovesno podelitvijo nagrad na Brdu dobila dokaj čuden, grenak prizvok. Radijci, ki so dokaj odmevno akcijo organizirali in vsako leto tudi uspešno pripeljali do raz-glasitvene slovesnosti, so namreč zadnje glasovalne dni dobili v redakcijo pravo bogastvo kakšnih 700 glasovalnih lističev. Izkazalo se je, da so bili oddani po nareku: neki slovenski župnik je faranom ob nedeljski maši obznanil, kje in kako akcija poteka ter jim s prižnice zažu-gal, da morajo glasovati za gospoda Peterleta, ki je v tistem času v akciji zasedal dokaj neugledno mesto: kazalo je, da bo označen kot najbolj negativna osebnost leta v Sloveniji. Župnik se je zanj zavzel tudi tako, da je vernikom priporočil, naj glasujejo za Peterleta, kot najbolj negativno osebnost pa označijo: Milana Kučana, tekmeca, ki je v tedanjem času vodil kot najbolj pozitivna osebnost. zitivna osebnost zadržana. In tudi najbolj negativne osebnosti leta v svojstvu gospoda predsednika vlade Lojzeta Peterleta ni bilo na slovesno podelitev na Brdo, ker je bila najbolj negativna osebnost zadržana. Od vseh politikov, ki so se znašli med prvimi tremi na tej ali oni strani je bil s soprogo navzoč le Jožef Školč, drugače pa so prišli tudi Emil Milan Pintar s soprogo in Darja Lav-tižar - Bebler s soprogom. Radijci so pripravili lepo slovesnost in povedali, da so v redakcijo dobili 2851 glasovnic, v akciji, ki je Sloveniji želela pokazati zrcalo. Vsi politiki, ki so jih povabili, niso mogli ali niso hoteli priti. Sicer pa so v akciji dobili več zanimivih odgovorov in nagradili tudi najbolj duhovite. Neki poslušalec, je denimo, glasoval za Magic Johnsona kot za najbolj pozitivno osebnost v svetu, spet drugi se je ogrel za Sloboda Miloševiča, ki da je mojster v vlečenju za nos. Pa za Tom-bo, ki nikomur ne pusti zmagati.Za najbolj izvirno utemeljitev je žirija izbrala utemeljitev poslušalca Romana Lenarčiča, ki Roman Lenarčič je posredoval najbolj duhoviti odgovor: Lani sem bil pozitivna osebnost jaz, ker nisem nič obljubljal in še manj naredil.. « je glasoval zase in takole dejal: »Malo sem obljubljal in še manj naredil...« Poslušalca so nagradili s kolesom. Rezultati ankete pa so naslednji: najbolj negativna osebnost v svetu je Slobodan Miloševe, sledi mu George Bush in tretji je Veljko Kadijević. Doma pa je najbolj negativna osebnost Lojze Peterle, v imenu katerega je nagrado prevzel njegov svetovalec Tomaž Kunstelj. Na drugo mesto »negativcev« se je uvrstil Milan Kučan, tretji pa je bil Jožef Školč, ki je ob prevzemu priznanja dejal: »Vesel sem, da se to dosegel sam, brez tega, da bi mi pomagale strankarske ambicije moje stranke...« Med pozitivnimi osebnostmi v svetu so v anketi Vala 202 poslušalci na prvo mesto postavili nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja, na drugo mesto Helmuta Ko-hla in na tretje mesto papeža. Med pozitivnimi osebnostmi doma pa je bil za prvaka izbran predsednik vlade Lojze Peterle, sledi mu predsednik predsedstva Milan Kučan in na tretjem mestu je Janez Drnovšek, v imenu katerega je nagrado sprejel njegov predstavnik. Skratka: Val 202 se je potrudil po svojih močeh,v dobri veri, da bo vse lepo in prav. In bi- Svetovalec Lojzeta Peterleta Tomaž Kunstelj je sprejel nagrado Vala 202. loje lepo in prav ter regularno, ampak v prihodnje bi bilo le dobro, da bi v akcijo vgradili kakšne mehanizme, ki bi preprečevali, da v zadnjem trenutku kakšna navdihnjena duša ne postavi vsega na glavo in da so rezultati potem - milo rečeno -prav zares čudni. Človeku je nekam nedoumljivo , da je nekdo najbolj pozitiven in obenem tudi najbolj negativen. A kaj hočeš: tudi to je slovenska kurioziteta, čeprav po takih strankarskih bojih, ki divjajo na Slovenskem, lahko povzamemo za celjsko Kovinotehno: nemogoče je še kako mogoče... • D. Sedej Nagradna igra Prazniki so in veliko bo časa za počitek in razmišljanje. Zato vam ponujamo v nagradni razmislek: Ali veste za slovensko besedo, ki ima devet črk in en sam samoglasnik? Če boste uganili, nam rešitev pošljite do ponedeljka, 6. januarja, na dopisnici in na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Če bo več pravilnih odgovorov, bomo žrebali. Srečnega izžrebanca pa čaka praktična nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 tolarjev. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program 13.30 TV dnevnik 14.30 Video strani 14.00 Pika in tihotapci, avstralski risani film 14.55 Mozaik ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 16.40 EP, Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Bed a ček Peter in leteča ladja, risani film 18.00 Spored za otroke 19.10 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Jupije (musical za otroke z Romano Krajnčan) 20.45 Franček Rudolf: Skriti pred sosedi, TV komedija 21.40 Iz Rogaške Slatine v novo leto 0.35 Odeon91 1.35 Sova: Nadloge gospoda Bea na, angleška humoristična oddaja. Magični shovv Wayna Dobsona, angleški varietejski program. Umor s trikom, ameriški film. Noč v Crazy Horsu, francoski ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 17.30 19.00 19.30 20.00 23.00 2.15 Euroritem, 21. oddaja Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper Kitarski ansambel in solisti šole Franca Šturma TV dnevnik Sarajevo Maribor: Kalman-Kneginja Čardaša, prenos novoletne predstave Z Videomehom v novo leto J. Strauss: Netopir, opereta 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Otroška oddaja 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.20 Satelitski programi. Staro za novo 16.00 16.50 18.15 18.45 19.30 20.00 22.30 22.55 0.25 Poročila Šolski program Otroška oddaja Znanstveni program TV dnevnik Serijski film TV dnevnik Kino-klub Evropa Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila -17.05 -18.30 Silve-strsko popoldne za otroke in mladino -19.00 Radijski dnevnik 19.30 - 06.00 Silvestrski novoletni program - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slov-neija, Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila, BBC Lodnon -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP -10.00 - Srečno! Zakajček! - 12.00 -Novoletne čestitke obrtnikov in podjetij - 15.30 - Vključujemo program Radia Slovenija 16.00 - Razvedrilno popoldne v predprazničnem razpoloženju na valovih Radia Žiri - 19.00 -Vključujemo program Radia Slovenija - 19.30 - Silvestrujte z nami lepo vam bo! - 19.00 - Odpoved prog-ama PRO 7 6.10 Richmond Hill 6.55 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 9.20 Pal-merstovvn, ameriška družinska nadaljevanka 10.20 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 11.15 Res velik razred, po- Demanti! Pisali smo, da je v času Miklavževega sejma na kranjskem sejmišču vozil tudi vlakec. Mamica, ki je v popoldanskih urah želela, da se njen sinček vozi z vlakcem, je bila neljubo presenečena, ker je morala za vožnjo plačati. Bila je namreč prepričana, da bo vlakec vozil zastonj. Ko je vprašala uslužbenca, zakaj vlakec ne vozi zastonj, ji je pojasnil, da so dopoldne vozili otroke iz vrtcev brezplačno, vendar morajo sejmu plačati precej visoko najemnino, zato si ne morejo privoščiti brezplačne vožnje. Lastnik vlakca nas je poklical in dejal, da nikoli in nikdar niso nikomur rekli, da bodo vozili brezplačno. Povsem samoiniciativno so res vozili predšolske otroke, za vse druge pa je bilo treba plačati. In tudi ni res, da je sejem zaračunal visoko najemnino. Uslužbenec mamici tako, lastnik nam tako. Objavili smo obe strani in - pravici je zadoščeno! • D. S. novitev 11.40 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.10 Kolt za vsak primer 13.00 Film 14.30 Risanke 15.25 Air Force 16.20 Res velik razred 16.50 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 17.50 Risanke 20.00 Dnevnik 20.15 Film 22.30 Film 0.05 FBI 1.10 Film 3.05 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11.30 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.30 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvega no 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.30 ' 22.00 Ek splozivno 23.00 1.00 SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Konjeništvo 9.30 Namizni tenis 10.30 Eurobika 11.00 Biljard 12.00 NBA košarka - Chicago : Boston 13.30 Profesionalno smuča nje - slalom 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Atletika pregled sezone 17.00 Boks 18.00 Su rr.o 19.00 Španski goli 19.30 Vodni SLOVENIJA 2 FLASH GORDON ameriški znanstvenofantastični film; igrajo: Sam Jones, Ornella Muti, Melodv Anderson, Max von Sydow, Haim Topol, Timothv Dalton in drugi. V filmu Zemljo pretresa vrsta katastrof. Samo dr. Žarkov opozarja, da vse te katastrofe niso naključne, toda nihče mu ne verjame. V njegovi bazi zasilno prista-neta rugbvjevski zvezdnik Flash Gordon in Dale Arden. Vsi trije odletijo v vesolje, naravnost v ujetništvo imperatorja Minga, ki gospoduje nad galaksijo Mongo z nasiljem in tiranijo, predvsem pa pazi, da so njemu podložna ljudstva, oziroma njihovi vladarji, neprestano sprti. Seveda pa je tu Flash Gordon, hudobni Ming pa ima poleg tega tudi lepo in svojeglavo hčerko Azro, ki je odločena, da po ponosni in lepi Zemljan (Flash Gordon) njen, tudi za ceno očetovih interesov... šport 20.00 Rugbv - svetovni pokal, finale 21.00 Evropski golf - pregled sezone 23.00 Košarka - Oostende 24.00 Biljard snooker Praznične prireditve na Slovenskem trgu v Kranju Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj in Agencija PAN že drugo leto pripravljata program za otroke z obiskom dedka Mraza, Božička in različnih gostov. Prireditve bodo vse do 31. 12. na Slovenskem trgu, ki se bo ob koncu leta preimenoval v Novoletni trg. Na njem bodo pokrite stojnice z najrazličnejšo ponudbo. Program se bo začel z nastopom gostov ob 16. 30. Sprevod dedka Mraza bo krenil iz Huj skozi mesto do trga. 26. decembra bo tako ob 16.30 uri nastopil Jani Ko-vačič za otroke, po prihodu dedka Mraza bo nastop klovna; naslednji dan bo nastopila najmlajša pevka Heidi. 28. decembra čarovniki, 29. decembra Romana Krajnčan in plesalci Mojce Horvat. 30. decembra bo nastopil trio Tri za otroke. • D. S. Jaslice...(z razstave jaslic v galeriji Avsenik v Begunjah) KINO 31. decembra CENTER amer fnat. thrill EVA - UNIČEVALKA ob 16. in 18. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! L ZA DOM IN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc a o m z g > i rr 1 > i 05 —i n > Ko vabimo na silvestrsko večerjo Včasih smo se spraševali, kje bomo silvestrovali, ugotavljali, da bomo vsi doma, potem so bili pa vsi hoteli polni... Letos pa verjetno ne bo tako in bomo res tičali doma. Vsaj večina nas, ki bi nam takle večer v malo boljšem hotelu vzel vsaj pol, če ne že celo plačo. Ampak zato se ne bomo nič slabše imeli. Le še lepše, kajti družbo si bomo izbrali po svoji volji in želji in tudi skuhali in na mizo za najdaljšo noč v letu postavili tisto, kar imamo najraje. Pa poglejmo kakšen slavnostni menu silvestrskega večera nam predlaga znana slovenska kuharica ga. Kristina Mere -Matjašič z Bleda. Silvestrska večerja Zakrknjena jajca po Walewski Juha iz vdovskega repa Praznična nadevana purica Široki domači rezanci ali mlinci Zelena solata Jabolka dobre gospodinje Poslovilna juha Zakrknjena jajca po Walewski Potrebujemo jajce na osebo, okroglo oblikovano rezino kruha za vsako jajce, olje za cvrenje kruha, nekaj žlic majoneze in žlico kaviarja, malo vina za razredčenje majoneze. Pristavimo vodo in jo okisamo. V vrelo vodo spustimo z zajemalko jajce brez lupine. Kuhamo toliko, da zakrkne beljak, rumenjak pa naj ostane še mehak. Jajce odcedimo, položimo na ocvrti okrogli kruhek, prelijemo s pikantno majonezo, na vrh pa damo žličko kaviarja. Tako pripravljena jajca zložimo na ploščo, primerno dekoriramo ter obložimo s tunino v olju ali prekajeno jeguljo. (Če nimamo kaviarja, jajčka obložimo morda s koščkom v kis vložene rdeče paprike ali šampinjona, z grozdno jagodo ali čem podobnim. -op. p.) Juha iz vdovskega repa Juha iz volovskega repa velja za posebno okusno juho in če jo res hočemo imeti, moramo to meso pri mesarju prej naročiti. 1 kg volovskega repa kuhamo v dva in pol litra vode z jušno zelenjavo, to je le kos zelene in en korenček. Juha je kuhana, ko je meso mehko in se loči od kosti. Kuhano juho postavimo na rob štedilnika, da se umiri in zbistri. Nato jo precedimo, okus dovršimo s šilcem konjaka. Za vložek zrežemo meso iz repa na majhne kocke in juho serviramo v skodelicah. Praznična nadevana purica Za 6 oseb potrebujemo: 3 kg težko purico, 20 dkg mletega telečjega ali mladega svinjskega mesa, 20 dkg svežih šampinjonov, 20 dkg tanko narezane suhe slanine, 2 naribana korenčka, 1 sesekljano čebulo, 2 del kisle smetane, 1 jajce, 5 dkg masla, 2 del belega vina, šop sesekljanega peteršilja, poper, sol in olje za pečenje. Sesekljano čebulo zarumenimo skupaj s korenčkom na maslu. K temu damo mleto meso in sesekljane šampinjone, peter-šilj, poper in jajce. S tem nadevom polnimo oprano in posoljeno purico. Na razgretem olju jo po vseh straneh rumeno zapečemo. Nato jo položimo v pekač. Na preostalo olje vlijemo vino, pre-vremo in s tem prelijemo purico. Pokrijemo jo z rezinami slanine in pečemo do mehkega. Pol ure, predenje pečena, pridamo puri-ci še razpolovljene šampinjone (Kolikor jih pač imamo pri roki; z njimi purico obložimo pred serviranjem.) Odvečno mast odlije-mo, k preostalemu soku pa prilijemo smetano, prevremo, precedimo in omako v omačnici ponudimo k pečenki. Kot prilogo k purici navadno postrežemo mlince, odlični so pa tudi domači široki rezanci. Mlinci 50 dkg moke, 1 jajce, 1 1/2 del mlačne vode, sol. Iz moke, vode in jajca umesimo testo (jajce lahko tudi opustimo). Dobro obdelano testo razdelimo v hlebčke, jih pokrijemo, da pol ure počivajo. Nato jih zvaljamo in spečemo. V razgreti peči ali pečici so mlinci hitro pečeni. Pečene raztrgane mlince zabelimo s pečenki-no mastjo. Po praznično nadevana purica je seveda odlična jed, vendar v današnjih časih, ko si jo že težko privoščimo, ali pa je zaradi slabo založene tržnice sploh ne moremo dobiti, jo lahko mirno zamenjamo z malo večjim piščancem. Enak nadev mu privoščimo, kot purici, pa ne bo nič slabši. Široki domači rezanci Če se jih že lotimo, jih naredimo več, da bodo še za po praznikih. Na 1 kg moke računamo 10 jajc. Testo dobro obdelamo in razdelimo v manjše hlebčke. Pokrito naj počiva vsaj pol ure. Nato ga zvaljamo, posušimo, zrežemo v trakove in skuhamo. Če pečemo purico ali kako drugo pečenko, zabelimo rezance s pečenkino mastjo. Jabolka dobre gospodinje z vanilijevo omako Potrebujemo eno jabolko na osebo. Približno enako debela jabolka olupimo, jim izdolbemo peške in jih pazljivo prekuhamo v I del belega vina, 1 del vode, 3 žlicah sladkorja, soku ene limone, skupaj s skorjico cimeta. Kuhana jabolka vzamemo iz tekočine in jih napolnimo z rozinami, mletimi orehi in sladkorjem. Tako polnjena jabolka zložimo v jensko posodo. Posebej vmešamo 15 dkg sladkorja s štirimi rumenjaki, k temu prilivamo 3 del z vanilijo kuhanega mleka. Mešanico damo nad soparo in mešamo v omako, ki pa ne sme zavreti. Gostiti se začne pri 80 stopinjah C. Med vanilijevo omako vmešamo še sneg štirih beljakov in prelijemo po jabolkah. Jabolka pečemo v srednje vroči pečici 25 do 30 minut. Serviramo toplo ali hladno. Poslovilna juha Za 4 do 5 oseb potrebujemo 40 dag telečjega ali svinjskega mesa, 5 dag riža, 1 čebulo, 2 korenčka, šop peteršilja, sok pol limone, 1 del smetane ali 1/2 del dobrega belega vina, 1 rumenjak, 1/2 del olja, sol, poper. Meso kuhamo v 2 1 vode, solimo. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz juhe in zrežemo na kocke. Čebulo sesekljamo in svetlo spražimo. Obenem pražimo tudi na majhne kocke zrezan korenček, zalijemo z juho in korenček skuhamo do mehkega. Posebej skuhamo riž in ga damo v juho. Juho izboljšamo z vinom, zgostimo z umešanim rumenjakom in s smetano. SREDA SPOREDI I. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 8.50 9.00 11.00 13.30 13.40 13.50 15.45 16.20 16.45 16.50 16.35 17.45 18.35 18.40 18.50 18.55 19.25 19.30 19.55 19.59 20.05 21.35 21.40 22.30 23.00 1.10 Video strani Mozaik, ponovitev Božično novoletni 3x3, žrebanje TV dnevnik Video strani Šarada, ameriški film Kvartet Do in harmonikar Jože Kampič EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Spored za otroke in mlade Daljna dežela, avstralska nadaljevanka EP Video strani Risanka TV nocoj in napovednik Divji svet živali EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Do konca in naprej, slovenski film EPP Peter's pop shovv TV dnevnik, vreme Sova Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, Življenje Josep-hine Baker, ameriška nadaljevanka Video strani 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Ob domačem ognjišču - 10.05 Poslanice manjšin - 12.05 Na današnji dan -12.15 - 13.30 Neposredni prenos novoletnega koncerta z Dunaja - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Posebna oddaja - pregled skozi leto 91 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Tako igrajo in razmišljajo - 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev -23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke. opoldanski telegraf, hroskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek l. RADIO ŽIRI 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 15.15 Video strani 15.25 Domači ansambli: Fantje s krasa 15.55 Sova, ponovitev 17.40 Euroritem, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Alter 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 B. Goldsmith: Mala Glorija končno srečna, ameriška nadaljevanka 20.50 Šport v letu 91, ponovitev 21.50 Odeon 91, ponovitev 22.50 Yutel, eksperimentalni program 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.10 - Novoletna glasbeno-zabavna lestvica - 19.00 -Odpoved programa - GLAS f EKONOMSKA f Ipropaganda* ^k obiskali vas bomo ▼.pokličite 218-463 f STROJNO VEZENJE APLIKACIJ OLGA BRF.ZAR. Britof I 12 A tel.: 064 241-o^4 Šentančani si ne dajo miru Razstava, lovski krst... Podljubelj, decembra - December je mesec, ko se mora vedno kaj dogajati, pravijo v Podljubelju in našteli so nam celo vrsto zanimivih in privlačnih prireditev ne le za vaščane, temveč vabijo vse Gorenjce, da se jim pridružijo. V božičnih dneh, v soboto, 28. decembra, ob 15.30 vabijo Ankeletovi h kratki maši ob kapelici. Silvestrovali bodo veselo, center bo seveda spet Gostilna Ankele, na Novega leta dan pa bodo ob 9. uri družno kienili izpred gostilne Kofce, mimogrede pa bodo obiskali še kmetije pod Košuto. Prireditve se bodo nadaljevale še januarja; ena od njih bo kfepet o »Kmetiji odprtih vrat«, ki jo bodo vodili strokovni delavci z občine Tržič. Po Novem letu bo Šen-tančane obiskai tudi Gorenjski glas in pripravil prijeten večer, kjer bodo skupaj pridobivali nove naročnike, pripravljenih pa je še vrsta presenečenj... Le oglasite se v teh dneh v Podljubelju; razstava nad gostilno bo odprta vsako soboto in nedeljo od 17. do 19. ure, klepet v gostilni ob dobri kaplici in Draganovem odojku pa bo vsak večer. D. Dolenc 6.05 Shane 7.35 Risanke 8.25 Air For-ce 9.15 Hiša na trgu Eaton 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11.30 Grk osvaja Chicago 11.55 Tenis, loparji in topovi 12.50 Film 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 15.55 Moj prijatelj Ben 16.25 Res velik razred 16.55 Agentka s srcem 17.50 Risanke 20.00 Poročila 20.15 ' 22.10 Spenser 23.15 Film 1.00 Nočni sokol 2.00 Film 3.55 Avtoštopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11.25 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 1420 Springtieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narod nožabavne melodije 21.15 Gotsc-halkov Shovv 22.10 Sternov TV magazin 23.25 Benny Hill SCREENSPORT 8.00 Eurobika 9.00 španski goli 9.30 Konjeništvo 10.30 Eurobika 12.00 Biljard snooker 14.00 Gol - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Evropski golf 1991 16.00 Evropska košarka 17.00 Bovvling 18.00 Superkros - Oklahoma City 19.00 Ameriški nogomet 21.00 NHL hokej 23.00 Zimske Ol 92 24.00 Ameriški nogomet -Orange Bowl GLAS SLOVENIJA 1 ŠKORPIJONOV OBROČ avstralska barvna nadaljevanka; igrajo: Caroline Goodall, Linda Cropper, Catherine Oxenberg, Jack Scalia in drugi. Škorpijonov obroč je odlična nadaljevanka o prijateljstvu, prevari in ne nazadnje o času, ki ne celi ran, prej nasprotno... Na svoj rojstni dan Helen Sim-mons doživlja same neprijetnosti. Ljubimec ji sporoči, da nima časa za skupno kosilo. Toda najhujše šele sledi. Helen Simmons kar ne more verjeti svojim očem - vidi namreč moškega, za katerega je bila prepričana, da je mrtev. In vendar, po skoraj dvajsetih letih zopet vidi Richarda De verauxa, ki je njo in njene prijateljice nalagal, prevaral, izdal, ponižal. Helen in njeni prijateljici Marlene in Fiona so si privoščile počitnice v Maroku. Bile so mlade, lepe, predvsem pa naivne. Temnolasi neznanec jih je hitro omrežil, tudi Helen, ki je bila med vsemi še najbolj zadržana. Verjele so zapeljivčevi zgodbi o njegovih pripravah na film. In ni se jim zdelo čudno, ko jim je povedal, da bodo špansko mejo prečkali ločeno. Tam pa jih je čakalo kruto presenečenje. Grobi španski policaji so v Fionini violini odkrili hašiš Za tri prijateljice se je tako začela kalvarija, ki jo niso nikoli pozabile. Tako helen prepriča prijateljici Fione in Marlene, da se maščujejo Richardu Devereauxu, ki je bil kriv za njihovo nesrečo, in je še vedno nevaren, saj snuje načrt zoper Syd-nevsko borzo... Jaslice na Šmarjetni Na Šmarjetni so poskrbeli za prav zanimive jaslice: kipar je izdelal hlevček in like v naravni velikosti. Postavili so tudi smrekico in zvezdo repatico ob cerkvi. Na Šmarjetni pa bodo danes, v torek, 24. decembra, zvečer ob 22. uri pred polnočnico pripravili tudi koncert kvarteta Gallus. - Foto: Jure Cigler Jaslice...(z razstave jaslic v galeriji Avsenik v Begunjah) KINO 1. januarja CENTER prem. amer. pust. akcij, filma NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 16. uri, amer. trda erot POHOTNE ZAČETNICE ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR amer. vvest. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 16. uri, amer. drama MORSKE SIRENE ob 20. uri DUPLICA prem amer. kom HUDSON HAVVK ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri iasuods NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler V sredo, 25. decembra, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred tudi oddaja V ritmu valčka in polke z narodnozabavno lestvico Radia Žiri najpriljubljenejših viž ter nasveti harodnozabavne produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Planinski krst - Ansambel Nagelj 2. Prazna vas - Ansambel Obzorje 3. Brhke Gorenj ke - Alpski kvintet 4. Zvezda, ki se utrne - Ansambel Lojzeta Slaka 5. Nad domačo vasjo - Ansambel Spomin PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 8 6. Iz Hotemaž v Tupaliče - Ansambel bratov Avsenik 7. Grešnica - Ansambel Ivana Puglja 8. Poljubi me v slovo - Fantje izpod Rogle 9. Šnopček - Ansambel Modra kronika 10. Glej zvezdice božje - Miha Dovžan Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Angelco Benedik, Strmica 2,64227 Selca, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnice ali razglednice in pošljite na naslov: Radio Ziri, Trg ovoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek: Naslov: Glasujem za:_ Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji:_ Za glasbenega gosta 22. 1. 1992 predlagam: Trinajsto prase Ljudske viže za ples Ansambel Trinajsto prase obstaja že dobra štiri leta, ves ta čas pa goji pretežno godčevski del ljudskega glasbenega izročila v slovenskem etničnem prostoru. Ljubljana, 13. decembra - Pred kratkim so se predstavili s svojo lastno kaseto, na kateri je 19 večinoma plesnih ljudskih viž iz slovenskega prostora. Kaseta predstavlja naključni izbor najboljših posnetkov te skupine v prvih štirih letih njihovega delovanja. Ansambel Trinajsto prase so Karlo Ahahčič, Tomaž Ra-uch in Roman Ravnic, glasbeni pedagogi po poklicu in godci po srcu. Glasbeniki v godčevskem triu skušajo, kolikor je le mogoče, vzdrževati stik s pravimi ljudskimi godci in se učiti od njih po neposredni metodi. Priredbe, ki jih ustvarijo, so rekonstrukcije, narejene po pameti in glasbenem občutku, vedno tako, da ne posiljujejo izvirne ljudske glasbe, iz katere črpajo. Ljudske viže pa seveda zahtevajo tudi prave ljudske inštrumente, ki so jih godci uporabljali in jih ponekod še, ko spremljajo stare plese - štajeriš, čeglešek, dopaši, mazurka, mafrina, ceprle, drmač, rezijanka, polka...- stara glasbila: gosli, bais, klenet, harmonka, citre,... 10 let ansambla OBZORJE iz Železnikov Dober je žgane, sitne so babe V soboto, 21. decembra, so z jubilejnim koncertom v Železnikih proslavili 10-letnico delovanja člani narodnozabavnega ansambla Obzorje iz Železnikov. Ansambel je najprej nastopal kot trio, ki seje potem razširil v kvintet in sedem let kasneje v njem sodelujejo: vodja in harmonikar Vane Triler, basist, bobnar, pevec in harmonikar Janez Triler, pevka Mojca Dolenc, bas kitarist in pevec Frane Čufar, klarinetist, saksofonist in pevec Brane Zupane,, trobentar Matija Magušar ter ritem kitarist Janez Frelih. Na Ptujskem festivalu so bili leta 1986 in 1987 bronasti, na zamejskem Števerjanskem festivalu pa so se kar trikrat uvrstili v finale: leta 1986, 1990 in letos. Skladbi z letošnjega festivala Na morju in Prazna vas sta se vrteli tudi na Lojtrci domačih in lestvicah lokalnih radijskih postaj. Lahko bi rekli, daje Obzorje klasični kvintet s svojo vokalno barvo, ki pa daje velik poudarek izročilom etnoloških posebnosti svojih krajev. »Mislim, da bi moral vsak ansambel črpati ljudsko snov iz svojega okolja, saj se s tem ohranja ljudska muzika,« poudarja Brane Zupane, član zasedbe. Ansambel Obzorje iz Železnikov že 10 let! »Na prvo kaseto smo uvrstili dve originalni viži, znani v naših krajih Jamniško z refrenom naslova kasete Dober je žgane, sitne so babe in Bukovške s šegavim besedilom. Etnološko temo obravnava valček Čipkarski dan, in polka Ratitovec raja, Kuhar je vesela razpoloženjska viža, Na morju romantičen valček, Ej, dekle je ljubezensko ubrana polka, Prazna vas je sporočilno močna, potem pa so še instrumentalne viže Poskočni prsti, Večerni šepet...,« je dejal Brane Zupane o orisu kasete, ki zaokrožuje prvo desetletje Obzorij. Vsi člani so glasbeno dobro podkovani, s komponiranjem pa se največ ukvarjajo Brane Zupane, Janez Triler, Franc Čufar, besedil pa'je nekaj napisala Branka Magušar -Eržen in uveljavljeni besedilopisec Ivan Sivec. Niso hoteli izrabiti občinstva z uvrstitvijo cenenih skladb za čestitke, kar je sicer v nasprotju s politiko komercialnega uspeha, ampak so hoteli biti izvirni. Sicer pa na igranjih obvladajo glasbo vseh žanrov... Drago Papler V zadnjih dveh letih Trinajsto prase tudi javno nastopa, Kranjčani smo jih že lahko spoznali, saj so bili gostje kranjskih poletnih večerov. Za seboj imajo že več kot sto nastopov, ob izidu nove kasete pa v začetku prihodnjega leta načrtujejo turnejo. Da so njihove viže ljudem marsikod pri srcu pove tudi podatke, da ponekod obiskovalci po taktih njihovega "godenja" celo zaplešejo... • M. P. ČETRTEK SPOREDI 2. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA RADIO TRIGLAV JESENICE 7.50 8.00 13.20 13.30 13.40 15.35 16.30 16.35 16.40 17.15 17.45 18.40 18.50 18.55 19.25 19.30 19.55 19.59 20.05 20.45 21.50 21.30 22.30 23.00 1.10 Video strani Mozaik, ponovitev Video strani TV dnevnik Goonvji, ameriški film Sova. ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Spored za otroke in mlade Klobuki skozi stoletja Daljna dežela, avstralska nadaljevanka Risanka TV nocoj in napovednik Divji svet živali EPP TV dnevnik Vreme EPP Po kateri poti domov?, ameriška nadaljevanka EPP Letni utrip Iz Rogaške Slatine v novo leto TV dnevnik, vreme Sova Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka. Življenje Josep-hme Baker, ameriška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.45 14.55 15.55 18.05 19.00 19.30 20.05 20.35 23.45 Video strani Glasba skozi čas, koprodukcija Sova, ponovitev Euroritem Video lestvica TV dnevnik HTV Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija Umetniški večer Harold Lloyd, angleški dokumentarni film, The sin of Harold Diddlebock, ameriški film Yutel, eksperimentalni program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽERI 16.00 - Napoved programa EPP -17.00 - Obvestila - 17.30 - Novoletna narodnozabavna lestvica - 19.00 -Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96,0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica. Gorenjska Bohinj 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13 - Radio Slo-veniaj, vedno zelene melodije. Domače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor, Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II. aktualna tema, če stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98.2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavž: 96.4 Mhz SLOVENIJA 1 GOONIJI ameriški barvni film; igrajo: Se-an Astin, Josh Brdin, Jeff Cohen, Carey Feldman, Kerry Green, Martha Plirnpton, Kethy Quan. Film nam predstavlja skupino dečkov in deklic, ki na podstrešju stare hiše najdejo zemljevid, na katerem je označena pot do skrivališča skrivnostnega gusarske-ga zaklada Enookega Jacka. Odločijo se za veliko pustolovščino, saj je pot nevarna, polna presenečenj in pasti, ki jih je čudaški gusar nastavil vsem nepoklicanim. Od vseh nevarnosti, ki so jim nastavljene, pa je največja nevarnost tolpa bratov Fratelli, ki gredo za njimi in jim strežejo po življenju. Iz avtomata je padlo kar 1,3 milijone nemških mark V Sloveniji imamo že kar devet igralnic, kar je veliko več kot naši sosedje Avstrijci, kjer se novi Casino lokali niti ne smejo odpirati, če to prej ne sklene parlament. Med največjimi so nedvomno igralnice HIT-a iz Nove Gorice, kjer so se odločili za ameriški tip igralnice, ki se od evropskih razlikuje v tem, da je hazard povezan z zabavo. Poleg klasičnih iger, kot je francoska ruleta, imajo še tipične ameriške igre kot ameriško ruleto, craps, punto banko, bingo in kolo sreče ter igralne avtomate. V igralnicah ameriškega tipa so mnogo bolj sproščeni, pri igralnih avtomatih se da tudi dobro zaslužiti, če je sreča mila. Tako so igralnice, ki so v okviru HIT-a, posredovale podatke, daje bil doslej izplačan največji dobitek 970 milijonov lir. Če ste bolj »domači« v markah, naj povemo, da je to okoli 1,3 milijona nemških mark.© D. S. Ml VAM - VI NAM Skrivnosti ni več Na naši televiziji se je kar nekaj časa prikazovala reklama, kiji povprečni slovenski televizijski gledalec pri najboljši volji ni našel namena in pomena. To je bila nemška reklama O M V. Zdaj je skrivnost razkrita: gre za avstrijsko jirmo, ki bo decembra na Šentilju odprla bencinsko črpalko, v Petrolu pa ima 49 odstotkov svojega kapitala. Tako! Kapital ne pozna meja in koraka tudi k nam. Ob pametni politiki in urejeni pravni državi nas to ne bi smelo motiti, vse kaj drugega pa je, če se bo sedanja vsesplošna anarhija na vseh področjih nadaljevala... • D. S. Mački Tudi če vas v življenju ne zanima čisto nič. ste le morali opaziti, da so se v zadnjem času v tej državi razpasle razne svetovalne firme, ki vas vabijo na super in oh in ah tečaje. Svetovalnih firm, kjer vas bodo proti plačilu ljubeznivo podučili, kako se ravnati v tržnem gospodarstvu ali bolje: v tej naši anarhiji, je kot gob po dežju. Tisti, ki so bolj bistri in ki spremembe takoj opazijo, so že ugotoviti, da je kader, ki prihaja s teh svetovalnih tečajev, zelo produktiven in uporaben tudi v tem smislu, da vam najde vsako luknjo 9 zakonu. Pravi mački, ki so z raznih college tečajev prišli obogateni z znanjem, in taki anarhiji, ki vlada pri nas, uživaško in vsevprek svetujejo, kako in skozi katero luknjo v zakonu do večjega profita... $) D. S. tel.: 217-960 218-463 fax.:21 5-366 213-163 Iskrice Vse, kar je označeno kot »novo« ali »moderno«, ni ne novo in ne moderno. Oznaki »novo« in »moderno« pomenita, da je cena višja. Oznake najnovejše, popolnoma novo in najmodernejše pomenijo, da je cena presegla vse razumne meje. KINO 2. januarja CENTER amer akcij, film DICK TRACY ob 10. uri, amer. pust. akcij, film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 16. in 18. uri. amer. drama MORSKE SIRENE od 20. uri STORŽIĆ amer. akcij, film DICK TRACY ob 17. uri, amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. fant. pust. ROCKETEER ob 16. uri, amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 18. uri. amer west. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri DUPLICA amer. ris. firm MALA MORSKA DEKLICA ob 17. uri, amer. kom. HUDSON HAWK ob 19 in 21. uri TRŽIČ amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri O o m Z — C/5 7š O r > ■o H U O rn D 03 PO > i cn en M 33 > • SEMENARNA Kranj, Tomšičeva 30 p ip u "p A t^/y~ s SKUPŠČINA OBČINE TRZIC vošči vsem občanom vesele božične :. praznike 0;u in srečno novo leto SAMSUNG - GORENJE ISKRA RTV servis satelitske antene, tel.: 216-945 Servis gospodinjske opreme Gorenje, tel.: 41-590 Servis hladilne in zamrzovalne opreme Gorenje, tel.: 421-250 VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZA UPANJE IN ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992! ZVEZDA TEKSTILNA' TOVARNA KRANJ, Savska cesta 46 Delavski svet družbenega podjetja Tekstilne tovarne Zvezda, Kranj, Savska c. 46 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — VII. ali VI'. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne, kemijske, pravne ali ekonomske smeri; — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji; — znanja, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti, potrebne za organizacijo in uspešno vodenje poslovanja podjetja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje- Pisne prijave sprejema TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46 v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa. HRIBAR - BLESK, d. o. o. Podjetje za trgovske storitve, čiščenje poslovnih prostorov, kooperacije in posredovanje zaposlitev 64000 KRANJ Planina 3 - poslovni center Tel. /fax.: (064)323-666 Tel: (064) 323-184, 331-431 Poslovne partnerje obveščamo, da smo priklopili nove telefonske številke: tel./faks (064) 323-666 (064) 323-184, 331-431 KOMUNALNO PODJETJE TRZIC ^FJ 64290 TRŽIČ, Pristavška c. 31, tel. 57-415 USPEŠNO • V MIRU • SVOBODNO • SREČNO • VESELO • DOBREGA ZDRAVJA • V LETU 1992 [TJ TRGOPREVOZ d.o.o. m Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16 Vabi k sodelovanju sposobne in samostojne mehanike-obrtnike za servisiranje traktorjev naslednjih tipov: TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 445 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 445 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP V 445 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 445 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 550 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 550 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 550 TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 651 Rezervni deli so v celoti zagotovljeni za vse vrste servisiranja (rezervne dele zagotavlja proizvajalec). Interesente vabimo, da se oglasijo na podjetju osebno ali pismenO, oziroma po telefonu 062/724*675. 11 12 13 21 14 15 22 ,23 I 16 24 17 25 18 .19 26 20 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik, boste dobili geslo današnje križanke. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 9. januarja 1992, do 8. ure zjutraj. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo nagrade: 1. nagrada nakup v vrednosti 4.000,- SLT 2. nagrada nakup v vrednosti 3.000,- SLT 3. nadrada nakup v vrednosti 2.000,- SLT 4., 5. in 6 nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa. NAGRADNA KRIŽANKA JAUOR COMMERCE 1 C i in 1 E SESTAVIL F KALAN KRISTAL JAJĆASTE OBLIKE RECEPT 'JČINKA STARO POMORSKO MESTO V M AZUI ROB LIKA OTOK V OTOČJU TUAMOTU ODŽAGAN KONEC HLO0A FOTOGRAFIJA m tf1* m MERC KROG V GR MITOLOGIJI BOG PASTIRJEV 20 3 UMETNOST t* i S;' 1 0 / VELETOK V AFRIKI MATERIJA i J # ZABAVA IZMISLI POVEST VRSTA KLOBUKA ■- 14 ; 5 DIVJA MAČKA URADEN SPIS IME PEVKE IKOVAĆIĆI POLOŽAJ i VJOGI ČEŠKO -DA REKA KI TEČE SKOZI KRANJ ROM 22 JADRANSKI OTOK 8 TANTAL ŽOGA OB IGRIŠČU NOBELU BfiAJDA 23 9 ST SLOV BOGINJA LEPOTE SK OBLIKA IME LEON SPLET LAS LAHKA TKANINA 25 PERESNIK 1 VEČANJE SOV MESTO PREJ VJATKA HEBR IME ZA GOSPOD KRAJVSZ HRVATSKI ARABSKI ŽREBEC 16 26 4 KMEČKA SOBA TRASA 6 UST ZA OTROŠKO VARSTVO PTIČ SEV MORU BOROJUEt J AMERIK! 11 POPEČEN KRUHEK 18 IME PEVKE RUPEL 19 oslov GLAS GNOJNA BULA DESKA PAPEŽEVA KRONA IME ST AM IGRALKE ICARONI OSKAR HU0ALES 20MLN uuostvo VINDU! GOSPODAR VESTNIK ) 2 SEV AM DRŽAVA 13 ■ ALB °tSEC S KOSOVA (HASANl Pf } 21 VLADIMIR m ) LOVEC ŠPIROVEC ZLATO JABOLKO PRIP IND PLEMENA CEZIJ j. RIMSKI I ZNAK ZA i TISOČ | ■ t RIMSKI KRAU MADŽARSKI LITERAT IJOKAII ZDRAVILNA VEŠČIMA IME NAPOV (BASI > 24 17 RADU ALBERT PAPLER VEZNIK mmm CERKVENI SESTANEK 7 GRŠKA POKRAJINA TV ZASLON 15 12 REKAVSZ NA MEJI Z EVROPO 10 J*- 24. decembra 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 21. STRAN GLAS Hrvaški dinar Koliko je vreden tolar Minuli vikend je Hrvaška dobila svoj denar, imenuje se hrvaški dinar, ki se je v ponedeljek, 23. decembra, pojavil v hrvaških bankah. V razmerju ena proti ena ga bodo zamenjavali do konca letošnjega leta, to velja tako za jugoslovanski dinar kot za slovenski tolar. Hrvaški minister za finance je ob tem dejal, da je hrvaški dinar kvaliteten denar, ne nekakšen bon ali nadomestek za denar. Natisnili so jim ga na Švedskem. Projekt hrvaškega dinarja je vodila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil prof. dr. Marjan Handeković, pravijo, da navkljub očitkom ni kasnil, saj je vse doslej obstajala možnost monetarne unije. Na tečajni listi Banke Slovenije so veljali naslednji tečaji za srednje vrednosti deviz: 21. 12. Avstrija Nemčija Švica Italija ZDA 100 ATS 100 DEM 100 C H F 100 ITL I USD 5 30.41X6 3.732,9760 4.208.5571 4,9331 58,0702 Žgoča denarna vprašanja Jjana, 17. decembra - Na Ljubljanski borzi so podelili licence |. r*ne posrednike na tako imenovani zlati borzi, ki jo bodo vpe-' »a začetku prihodnjega leta. Na zlati borzi bo zlato kotiralo v slikah, kot zlatniki, ki so bili nekoč plačilno sredstvo, meda-'.' --ot, denimo, zlatnik slovenskega kongresa, Titov zlatnik itd, , .',0 v ploščicah oziroma palicah. Direktor Ljubjanske borze sKo Veselinovič je dejal, da pričakujejo sorazmerno dosti pro-j., }' zlatom, neposredno bodo na borzi lahko nastopale le pravne V" P°samezn'ki pa le prek borznih posrednikov. Licence je do-iki k°rznm posrednikov, z Gorenjskega le Brane Čare iz Go-'s*e banke. Z zlatniki bodo na borzi trgovali neposredno, to-_ 1)0 zlato pa bo shranjeno v trezorjih, zanj bodo pri trgovanju /'bljali certifikate. Hkrati so podpisali pogodbo o dolgoročnem " . 0>anju med Ljubljansko borzo in Zlatarno Celje. Pomembna j0*'- ki spada v usposabljanje Ljubljanske borze, pa je vključitev s,*m Eag-Monev-Plus, ki prikazuju delovanje velikih svetovnih ,n publiciranje njihovega dela. M. V., foto: J. Cigler Banka Slovenije je se odločila, da bo tolar trdna valuta, vsa njena dejanja vodijo v to smer. Poslovne banke seveda z vsemi niso zadovoljne, izvršni odbor Združenja bank Slovenije je minuli petek javno izrazil željo, da Banka Slovenije ne preraste v banko z vidnim dohodkovnim interesom, ki je po mnenju bančnikov žal izražen v ponudbi državnih obveznic prve in druge izdaje ter v ponudbi za vpis blagajniških zapisov Banke Slovenije. Prav tako pričakujejo, da bo čimprej vzpostavljen en sam tečaj, saj se že pojavlja problem vnaprejšnjega informiranja o tem, po kakšnem tečaju Banka Slovenije odkupuje devizno efektivo. Bančniki svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da zdaj zaradi namernega zadrževanja deviz v tujini nastaja škoda, kakor tudi zaradi različnih tečajev, saj celo doseženi tečaj pri Banki Slovenije za izvršeni odkup deviz ni znan. Cma borza je skoraj povsem usahnila, menjalnice so tako močna konkurenca preprodajalcem, da jih na ljubljanski tržnici skoraj ni več. Stanovanjsko komunalna banka v Kranju je imela v ponedeljek. 23. decembra, naslednje devizne tečaje: nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 DIN 598.8323 4.150 5.4925 4.688,6129 65,2746 76.5000 608.2961 4.280 5,6644 4.835,3824 67,3179 83,5000 LB Gorenjska banka nakupni prodajni •»udarec za Concordove vernike .k,Kranj, 23. decembra - Po Concordovi objavi, da bo v Slo-™:{.'.investicijski banki zamrznil vloge varčevalcev za osem let, i p* do leta 2000, smo dobili več telefonskih klicev, da je tele-/-oncordove podružnice na Brdu "gluh". Drugi pa trdijo i °- pokazali so nam celo prijazna pisma, naj se oglasijo v tri!>ki investicijski banki v Ljubljani. t Nedvomno se jih po sobotnem pisanju Dela o Slovinovi afe-ljV.eĆ odločilo za dvig svojih prihrankov, saj bo Slovenska in-|.C|Jska banka, kot vse kaže, v tem "poslu" izgubila skoraj 2 J°na švicarskih frankov, kar je seveda za Klemenčičevo banuti denarja. Ob takšnih vesteh seveda vsakogar, ki ima tam "r> začne črvičiti dvom o tem, kaj se dogaja z njim. oncordovi varčevalcem pri dvigu svojega denarja po enem °oe le pet dvanajstin enoletne vloge, če je torej znašala po ^ark na mesec, le 500 mark. Ce pa so vplačali enkraten zne-l^nimo, v višini 10 tisoč mark, jim za stroške odštejejo 7 od- M. V. 1,3 milijona napovedi Kranj, decembra - Republiška uprava za družbene prihodke pričakuje v prihodnjem letu več kot 1,3 milijona davčnih napovedi, saj so po zakonu o dohodnini dolžni svoje letne dohodke prijaviti vsi, ki so v delovnem razmerju ali prejemajo dohodke, kot so pokojnina, honorarji in podobno. Doslej so prijave namreč pisali le tisti, ki so prekoračili določeno višino dohodkov. Delodajalci so dolžni svojim delavcem izdajati potrdila o njihovem letnem dohodku, banke pa so dolžne izdajati potrdila o gibanju dohodkov na žiro računih. Davkoplačevalec bo ta potrdila predložil pristojnim občinskim organom, pri tem pa uveljavil različne olajšave. Davčne napovedi bodo morali oddati najkasneje do 31. marca prihodnje leto. RoSteO Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 596.69 4.200 5,5629 4.751,040 66,41 614,59 4.320 5,7298 4.893,57 68,40 IMEWS Abanka nakupni prodajni DISPLAV v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL I00CHF 1 USD 570 4.072 5,34 4.500 63,90 600 4.274 5,53 4.755 67,90 H SAMSUNG »j SAMSUNG Electronics E;e::':-<:s »•lika božično-novoletna razprodaja od 10. do 27. decembra t l S 51 cm, teletext 33.990,-23.990,- 'aeorekorder, 3 glave, VPS, LCD ?fl stolp: DC gramofon, digitalni radio, dvojni kasetofon, gramofon, da-"nsko upravljanje 22.990- VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!!! del. čas od ponedeljka do petka 9 do 12. ure, od 14 do 19. ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 SREČNO 92 - SREČNO 92 - SREČNO 92 - SREČNO 92 BOŽIČNI IN NOVOLETNI NAKUPI od 2Uo .31, decembra 1991. VSAK NAKUP 10% CENEJE! SREČNO - {fa^ ■ SREČNO - {hk^ - SREČNO v vseh naših trgovinah v Kranju, Kamniku, Škofji Loki in na Bledu! SLOVENSKE ŽELEIARNE svoje ugodno prodaja izdelke v industrijski 'biščite nas -»formacije po telefonu 1)64)81-441, int. 29-04 |b magistralni cesti .avtobusna postaja elezarne), kjer nudimo: prodajalni na Jesenicah • betonsko železo in pletene žične vrvi • vlečeno jeklo • vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo • pločevino - navadno in nerjavečo • hladno oblikovane profile • vratne podboje • dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice ter s* iitrv0 e žeblje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. %eXx^$ ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. vtv sC$v ,9q2- GLAS 22. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 24. decembra Ko poslanci ne privolijo v pogovor... Ko je slovenska vlada pripravljala zakon o zadrugah, je bila v precejšnjih dvomih, ali pripraviti dva zakona - enega, ki bi urejal organizacijska vprašanja slovenskega zadružništva, in drugega, ki bi opredelil vračanje zadružne lastnine in lastninjenje premoženja, ustvarjenega v trajnejšem sodelovanju z zadrugami, ali vsa statusna, organizacijska, upravna in lastninska vprašanja urediti v enem zakonu. Ker je prevladalo stališče, da prenove zadružništva ni brez njegove materialne okrepitve, je vlada pripravila en zakon. Je bila to napaka ali ne.' Argumenti vlade, da ne bi bilo dobro lastninskih vprašanj zadružništva ločiti od ostalih, so bili tedaj prepričljivi, danes, ob vseh zapletih v slovenski skupščini, pa se kaže. da bi bilo morda celo bolje, če bi zakon razdelili na dva dela. Zakon o zadrugah se je namreč podobno kot zakon o lastninskem preoblikovanju znašel v skupščinski blokadi oz. v nekakšnem mrtvem kotu. iz katerega je končni cilj (sprejetje zakona/ videti precej oddaljen. Ko so skupščinski zbori poskušali v sredo na skupni delovni seji uskladiti sporna zakonska določila, je predsedujoči dr. Ludvik Toplak kljub poskusom, da bi zagotovil sklepčnost vseh zborov, lahko le ugotovil, da je v dvorani premalo poslancev zbora združenega dela, zato je sejo prekinil. Da so v dvorani manjkali predvsem poslanci zbora združenega dela, ni naključje, ampak je tesno povezano z vsebinskimi vprašanji. Le zbor združenega dela namreč zahteva črtanje celotnega poglavja, ki govori o vračanju zadružnega premoženja in o lastninjenju nekaterih mlekarn, klavnic, vinskih kleti in drugih kmetijskih podjetij, medtem ko sta družbenopolitični zbor in zbor občin te pred časom "dala " zadrugam 51-odstotne deleže v kmetijsko-predelovalnih podjet-jih. So predlagane zakonske rešitve dobre ali ne, je delež previsok ali prenizek, ali je pravičen ali ni, so predvsem politična vprašanja, o katerih pa se je ne glede na razlike v stališčih treba pogovarjali in v pogovorih (usklajevanjih! iskati kompromise. Ne bi razsojali o tem. kdo ima pri teh pogovorih v rokah več dobrih argumentov: dejstvo je, da zbor združenega dela v sredo na takšen pogovor (usklajevanje o edinem spornem vprašanju) ni privolil. In to ob vsem najbolj zaskrbljuje! Se posebej zato, ker zadruge že težko čakajo na novi zakon, ker so nekatere že pobrale obvezne zadružne deleže in pripravile vse potrebno, da se organizirajo po novem.• C. Zaptotnik Poslansko vprašanje Zakaj vlada ne pobira davka od lesa? Ljubljana, 20. decembra - Poslanec republiške skupščine Marjan Podobnik je na zadnjem (štiridnevnem) zasedanju slovenske skupščine zastavil poslansko vprašanje o tem, kdo trguje z lesom - ali samo tisti, ki so za to registrirani, ali tudi drugi. Če trgujejo tudi taki. ki nimajo dovoljenj, se je treba vprašati, kdo to dopušča in zakaj pristojni državni organi ne zahtevajo vodenja evidenc in plačevanja prometnega davka. Nedopustno je, da državni organi valijo krivdo na lastnike gozdov, ko pa je vsakomur lahko jasno, da bi bilo nemogoče na stotine in stotine kubičnih metrov lesa "speljati" brez plačila davka, če bi država imela interes, da ta davek pobere. Tega interesa pa očitno ni. Za to so odgovorni državni organi, ki bi lahko izterjali davek že po sedaj veljavni zakonodaji, a tega ne storijo. Podobnik je na seji zahteval od vlade tudi odgovor na vprašanje, koliko denarja je bilo letos porabljeno za delovanje gozdarske inšpekcijske službe in koliko denarja je namenila republika posameznim gozdnim gospodarstvom za vzdrževanje gozdnih cest. Zahteval je tudi natančno evidenco lastnine temeljnih organizacij kooperantov, ki so že likvidirane ali so še v likvidacijskem postopku.• C. Z. MEŠETAR Kako kaže »cenovni barometer« na prašičjih sejmih? Cene prašičev za zakol so se precej umirile in so že nekaj tednov domala nespremenjene, so pa med sejmi precejšnje cenovne razlike. Po zadnji podatkih so na sejmu v Šentjerneju ponujali prašiče po 95 tolarjev za kilogram, medtem ko je bilo na sejmu na Igu pri Ljubljani treba odšteti 140 tolarjev za kilogram. V Varaždinu na Hrvaškem so jih ponujali po 80 do 85 dinarjev, kar pa ob menjavi tolarjev v dinarje in ob prevoznih stroških niti ni več poceni. In po koliko so prašički za nadaljnjo rejo? Na ižanskem sejmu v Ljubljani so pujske, težke do 30 kilogramov, prodajali po 5.000 tolarjev za žival, v Šentjerneju po 200 do 220 tolarjev za kilogram, v Celju 130 do 150 tolarjev .. . • • • V Slovenski zadružni kmetijski banki veljajo od 12. decembra dalje spremenjene obrestne mere za hranilne vloge na vpogled in za vezana sredstva. vrsta vloge obrestna mera (v %) letna mesečna vloge na vpogled •vezava za 20 dni - od 50.000 do 250.000 - nad 250.000 vezava na 25 dni - od 50.000 do 250.000 - nad 250.000 vezava nad 1 mesec - do 100.000 - nad 100.000 vezava od 31 do 90 dni - do 100.000 - nad 100.000 250,00 416,29 467,95 467,95 524,31 661,00 668,00 678,00 682,00 11,22656 14,96010 15,89500 15,89500 16,83005 18,81118 18,90362 19,03433 19,08619 • • • Poglejmo še nekaj cen iz prodajno-poslovnega centra Agromehanike v Hrast ju! Trosilnik umetnega gnoja za novi tip traktorja Tomo Vinković je mogoče dobiti za 8.500 tolarjev, transporter za koruzo za 25.000 tolarjev, spojko za plug Tomo Vinković za 4.500 tolarjev, planirno desko ŠTD za 26.000 tolarjev, traktorsko košaro za 4.900 tolarjev, 80-litrsko posodo za 1.900 tolarjev in frezo TV 120 za 26.669 tolarjev. Zgodovina se ponavlja Rejci ustanavljajo govedorejska društvi Društva se bodo ukvarjala predvsem z govedorejskimi problemi in s strokovnim izobraževanjem rejcev. Kranj, 20. decembra - Živinorejci na Gorenjskem ustanavljajo na pobudo kmetijsko-sveto-valne službe govedorejska društva. Pred kratkim so ga ustanovili za radovljiško in jeseniško občino, v petek je bil ustanovni zbor za kranjsko in tržiško, podobno društvo pa nameravajo organizirati tudi v škofjeloški občini. Društva bodo združevala rejce črno-beie, lisaste in vseh drugih pasem. Ko je mag. Peter Kunstelj iz Živino-rejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske na ustanovnem zboru društva za kranjsko in tržiško občino opisoval razmere v gorenjski govedoreji, je med drugim dejal, da je govedoreja kot najpomembnejša kmetijska dejavnost na Gorenjskem v zadnjih petindvajsetih letih veliko napredovala. Kmetje so 1966. leta oddali v mlekarne le 4,7 milijona litrov mleka, povprečno 714 litrov na kravo, lani pa že 32 milijonov oz. 2514 litrov od krave. Povprečna mlečnost je v primerjavi s kmetijsko razvitimi državami še dokaj nizka, vendar pa je pri rejcih, ki imajo krave v A kontroli (kontrola proizvodnosti), bistveno večja. Kot je povedal mag. Kunstelj, so na Gorenjskem tovrstno kontrolo uvedli že pred drugo svetovno vojno, po vojni 1948. leta in po prekinitvi ponovno 1966. leta. Število krav v A kontroli se je v zadnjih petih letih več kot podvojilo. Po zadnjih podatkih jih je letos v kontroli okrog štiri tisoč, od tega blizu 2300 lisastih, več kot 1700 črno-belih in nekaj rjavih. Mlečnost krav v A kontroli je bila na Gorenjskem 1966. leta še na slovenski ravni, lani pa je bila že za 600 litrov večja od republiškega povprečja. V dvajsetih letih je narasla za 2500 litrov in zdaj dosega že 4800 litrov na kravo. Kar zadeva pasemske sestave, je bilo na Gorenjskem 1965. leta 77 odstotkov cikaste pasme govedi, 19 odstotkov križank in štiri odstotke lisaste, po podatkih za lani pa je bilo lisastega goveda 64 odstotkov, črno-belega 21 in križank 14 odstotkov, medtem ko je bilo nekaj cika-stih krav samo še v Bohinju in v zgornje-savski dolini. V Sloveniji se zdaj ponovno prizadevajo, da bi cikasto pasmo obdržali predvsem na bohinjskem in tolminskem območju, in sicer zato, ker ima nekaj dobrih lastnosti (dolgo življenjsko dobo, glede na težo da dosti mleka itd.). Franc Pavlin, kmetijski svetovalec -specialist za živinorejo, se je vprašal, zakaj na Gorenjskem ustanavljajo govedorejska društva. Ne samo zato, ker je govedoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost na Gorenjskem, ampak tudi zato, da bi s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem rejcev v prihodnje dosegali še boljše rezultate. Društvo bo obravnavalo vprašanja o kontroli mlečnosti krav, ro- ške zadruge, zdaj pa kmet in podjetij, pozdravil ustanovitev govedorej5" društva, vprašal pa se je, ali ne bi lje, če bi se rejci organizirali v dr"? glede na mlečno odkuono območje^, dovništva, zdravstvenega varstva živali, zavarovanja živine. Organiziralo bo razstavo živine in prodajo plemenske živine, strokovna predavanja, oglede sejmov, razstav in drugih strokovnih prireditev, zastopalo interese rejcev v občinskih in drugih organih, skrbelo za izmenjavo go-vedorejskih izkušenj - in še bi lahko naštevali. Redni člani društva bodo rejci krav v A kontroli, z nekoliko manjšimi ugodnostmi pa tudi vsi ostali. V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge, med drugim tudi tega, da bi društvo moralo dati poudarek predvsem prodaji plemenske živine. Mag. Peter Kunstelj je dejal, da so v najboljših letih z Gorenjskega prodali okrog 180 plemenskih živali, letos pa so jih vsega petnajst. Trg, kamor so nekdaj prodajali živino, se je zaprl, drugega pa ni. Poskušali so, da bi jo nekaj izvozili v Turčijo, vendar se je ustavilo pri ceni oz. spoznanju, da so močno subvencionirane nemške plemenske živali cenejše od naših. Janez Sumi, nekdaj direktor Gorenjske kmetij zadeva zavarovanje, je predlagal, da vinorejci mimo zavarovalnice organi*' samopomoč. Kmet Janez Eržen iz M ce je dejal, da so kmetje doslej imeli" majhen vpliv na selekcijsko delo ]t Na ustanovnem zboru so za preds^ ka govedorejskega društva za krajin tržiško občino izvolili kmeta D$ Zaplotnika z Letenc pri Goricah, t . silnem odboru pa so še: Janko Škfj* (Senično), Jaka Korenčan (Podbrf Alojz Sajovic (Predoslje), Jože $ (Praše), Nande Rozman (Lahovče).' drej Maček (Praprotna Polica), M$ Križnar (Stražišče), Peter Kepic I kije), Alojz Logar (Gorice) in kmeti svetovalka Marija Strupi, ki bo tudi1 niča društva. Društvo bo prihodnje leto pripravilo več predavanj, najprej o silirnih dodatkih, sodelovalo bo na razstavi živine v okviru spomladanskega kmetijsko-gozdar-skega sejma v Kranju, pripravilo pa bo tudi pogovore o nekaterih govedorejskih problemih. osemenjevanje. Ko so živinorejci r vljali o programu dela društva za PT . nje leto, je bifo slišati tudi predlog," rj se društvo najprej "spopadlo" s osemenjevanja živine na Gorenjsk^ z razlikami, ki nastajajo med obči1* Mag. Kunstelj je dejal, da cene nisjl merljive, saj so se nekatere občine o* le za regresiranje osemenjevanja, pa ne. Kranjska, na primer, regresih menjevanje le na kmetijah v hriboVf in višinskem območju. • C. ZapM1 Usposobljenost prevzemnikov kmetij Je zahtevana izobrazba še ustrezna? Ljubljana, 20. decembra - Poslanec zbora občin republiške skupščine mag. Franc Kovač je dal pobudo, naj vlada določi ustrezno strokovno izobrazbo za prevzemnike kmetij. da brez ustreznih denarnih nadomestil ter primerne strokovne podpore in nadzora ni mogoče uresničevati ciljev narodnega parka. Uvedba podobnih nadomestil, kakršne poznajo v Zahodni F:vropi, bi zaustavila spreminjanje avtohtone KI ske slike in naravnih znaf sti parka, prispevala pa bi. k temu, da ljudje, ki živiJ* parku, parka ne bi več sr mali kot tujek, ki jim pr}? samo težave in sitnosti.• ^ V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovarjajo, da bodo pobudo proučili pri pripravi nove kmetijske zakonodaje. Po sedanjem zakonu o kmetijskih zemljiščih je eden od pogojev za pridobitev statusa kmeta tudi ustrezna strokovna usposobljenost za obdelovanje kmetijskih zemljišč. Če želi postati kmet občan, mlajši od 25 let, se šteje, da je ustrezno usposobljen, če ima končano najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo oz. drugo šolo za kmetovalce; občan, ki je starejši od 25 let, pa mora v primeru, da nima končane dveletne šole, dokazati, da je že najmanj pet let obdeloval kmetijska zemljišča, ali pa opraviti preizkus znanja, ki obsega program srednje kmetijske šole. V ministrstvu menijo, da že po zdaj veljavnih predpisih (o prometu s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, o dedovanju itd.) večino kmetij prevzemajo ljudje, ki imajo izobrazbo, kakršna je zahtevana za pridobitev statusa kmeta, vendar pa se hkrati tudi sprašujejo, ali so navedena merila še primerna za sodobni način kmetovanja in gospodarjenja. • C. Z. Sklad Triglavskega narodnega parka Da omejitve ne bi bile samo breme Bled, 18. decembra - Zavod za varstvo Triglavskega narodnega parka predlaga ustanovitev republiškega sklada, iz katerega bi zagotavljali sredstva za ohranjanje narave in kulturne krajine ter za ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine. Do sredstev naj bi bili upravičeni prebivalci v parku ter lastniki zemljišč, ki v parku opravljajo kmetijsko oz. gozdarsko dejavnost. V upravi parka predlagajo, da bi za začetek namenjali denar kmetom, ki bi zaradi omejitev pri porabi mineralnih gnojil, pesticidov in herbicidov pridelali manj hra- ne, kot bi jo sicer; tistim, ki bi morali zaradi ohranitve grbina-stih travnikov kositi in spravljati seno na roko, in v primerih, ko bi ohranjanje kulturne krajine zahtevalo dodatno delo. Nadomestila naj bi zagotavljali tudi za vgrajevanje avtentične kritine (desk, skodel) na stavbe ter za postavitev lesenih ograj, visečih mostov in drugega, kar sodi v kulturno dediščino. Sklad bi po izračunih zavoda potreboval v prvem letu delovanja okrog 10 milijonov tolarjev. To, kar predlagajo na Bledu, ni novost ali posebnost. Evropske izkušnje namreč kažejo, Porodniški dopust za kmetice Petina kmetic nima pravice do denarnega nadomestila Po novem bo porodniški dopust za kmetice ur* zakon o družinskih dajatvah. Ljubljana, 20. decembra - Poslanki družbenopolitičnega i republiške skupščine Marija Markeš in Mihaela Logar str nedavnem skupščinskem zasedanju dali pobudo, da bi sprei^i li zakon o socialnem varstvu in vanj vnesli tudi rešitev za p«' niški dopust kmetic (in tudi kmetov, kadar bi vzeli dopust mesto žena). To sta predlagali zato, ker sedanja ureditev podlagi katere so kmetice lahko uveljavljale pravico do mestila osebnega dohodka med porodniškim dopustom, kf1' ne bo več veljala. Doslej je bilo tako, da so imele pravico do nadom^' le združene kmetice iz tistih zadrug in kooperantskih org* zacij, ki so podpisale posebni samoupravni sporazum. Kff po podatkih Zadružne zveze Slovenije sporazum podpisa^ 71 zadružnih oz. kooperantskih organizacij od 96, kolikor je v Sloveniji, je precej kmetic, ki imajo status "zdru^, kmetice", ostalo brez možnosti za nadomestilo osebnega, hodka v času porodniškega dopusta, prav tako pa tudi l'! ki tega statusa niso imele. Po nekaterih ocenah 80 odsto^ kmetic v Sloveniji prejema nadomestilo, 20 odstotkov kih žena pa te možnosti nima. Ker je s samoupravljanjem konec tudi samoupravi sporazumevanja in ker bodo po novem (predlaganem) z?1 nu o zadrugah, ki zahteva plačilo obveznega deleža, član' drug predvsem kmetje (moški), se bo "podrl" tudi sistefl1' je doslej vsaj večini kmečkih žena zagotavljal med poro"* škim dopustom pravico do nadomestila osebnega dohodi ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno varstvo zag,^ vljajo, da bodo poslansko pobudo upoštevali pri pripravi, nutka zakona o družinskih dajatvah, ki bo med drugim tudi denarna nadomestila med porodniškim dopustom.^ Zaplotnik Torek, 24. decembra 1991 PISMA, PODLISTEK 23. stran ^mmsmmLAS 1 Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli «no, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo "iti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Zakaj je ostopil svet KS v Cerkljah? Gorenjski glas, 6. decembra 1991 Dne 6. decembra 1991 je bil v tosopisu Gorenjski glas objavljen Članek "Odstop sveta KS Cerklje", ki ga je sestavil in tudi Zahteval njegovo objavo g. Ivan Mlakar, član Liberalne stranke delegat v zboru K S OS Kranj z območja KS Cerklje na Gorenjskem. Na tendenciozno, žaljivo in °čitno tudi nekaterih kaznivih dejanj očitajoče pisanje navede-nega so reagirali vsi člani dosedanjega sveta KS, razen seveda Pisca in še enega člana, to je 21 °d 23 članov. Na sestanku dne 9- decembra 1991 se je sestalo 20 članov dosedanjega sveta, Jjjttf njimi tudi g. Mlakar. Obravnavali smo poleg ostalega 'udi navedeni članek in sklenili, da javnosti pojasnimo delo sveta KS, kljub temu da je bila seznanjena sproti v Cerkljanskih novi-°ah in v drugih oblikah dela in °bveščanja na območju Cerkelj na Gorenjskem. Dosedanji predsednik syeta KS je po dobljenem mandatu na zboru občanov v mesecu februarju 1990 zbral člane, ki so bili skupaj z njim izvoljeni v svet K S % iuiiiio f$9p. Novost; takt) ' organiziranega Sveta. tudi po posameznih področjih dela, je bila določitev še enega dopredsedniškega mesta, P ga je zaradi boljše seznanitve 2 delom dobil prav g. Mlakar, torej je članstvo v svetu KS g. Mlakarja predvsem pristop k boljši organiziranosti sveta. Počutje g. Mlakarja v svetu KS in nJegov način delovanja je verjetno predvsem stvar njegove osebnosti in morda prepričanja. Pre-Pfičani pa smo, da je svet KS izvršilni organ, ki sicer deluje soglasno, kar pa še ne pomeni, da lahko pri tem v vseh primerih Prevlada en glas. Prav tako smo Mnenja, da svet potrebuje tudi člana - delegata, ki ima pravico, da se izjavlja po svoji vesti in pojenju, vendar mora pri tem upo-stevati, predstavljati in uveljavljati tudi širše, ne pa samo °sebnih oziroma ožjih interesoc vaščanvo. Po nastopu g. Mlakarja v družbenem, lahko bi rekli tudi političnem, življenju v Cerkljah smo dobili občutek, da se trudi predvsem z iskanjem napak v delu Sveta in da bi le-tega, zanj "rdečega", "lastnoročno" odpravil. Moramo pojasniti, da je v svetu 5 od 23 takšnih članov in kljub temu moramo priznati, da je g. Mlakarju uspelo, saj je zaradi neprestanih žaljivih obdolži-tev, lažnega prikazovanja dejanskega stanja in podobnega predsednik sveta ugotovil, da pod takšnimi pogoji ni možno več uspešno delovati, zaradi česar je nepreklicno odstopil 26. septembra 1991, z njim pa, razne g. Mlakarja, tudi ostali člani sveta. G. Mlakar je "s svojo anketo ", ki jo je izvedel med dosedanjimi člani sveta, to tudi ugotovil. Sicer nam ni znano, ali ima g. Mlakar pravico v smislu "Zakona o varstvu osebnih podatkov" ugotoviti, kdo je nekoga naznanil sodniku za prekrške in celoto, da je naznanjeni žal že "pokojni", dejstvo pa je, da je g. Mar-tinčič bil obdolžen "nečastnega" ovajanja inšpekcijskim službam v Kranju, zaradi česar je navedeni sprožil postopek zaradi razžalitve pri TS enota v Kranju, o čemer obstaja dokumentacija. Svet KS je v skladu s predpisi opravljal finančno poslovanje preko žiro računa SDK v Kranju. Blagajnika svet KS ni imel. Naloge v zvezi s tem poslovanjem opravlja tajnik sveta K S s tem, da je te naloge začasno do imenovanja tajnika opravljala ena izmed članic sveta. Morda je potrebno tudi pojasnilo, da finančno poslovanje vodi Sekretariat za finance-računovodstvo KS IS Kranj. Problem gramoznice ob cesti Vašca - letališče Brnik obstaja že vrsto let in sega v delo tudi prejšnjih svetov KS. Zaradi ne-osveščenega odnosa nekaterih posameznikov do okolja, ki so v gramoznico odlagali različne odpadke, smo imeli možnost v tem cenjenem časopisu brati kritiko in opozorilo Inšpekcijskih služb v eni izmed spomladanskih številk, /a-prejšnji sn;t KS. ki bi po mnenju pisca omenjenega članka moral "ugotoviti in prijaviti kršitelje", je problemu sledil in sklenil, da se gramoznica postopoma zasuje z ustreznimi materiali, s čimer bi se po zasutju odpravil tudi problem divjega odlagališča. Takšnega mnenja je bil tudi sedanji svet in tudi g. Mlakar, ki je zastavil delegatsko vprašanje v zboru KS OS Kranj. Ker se gramoznica ni zasula, je stanje pač takšno, kot je. Trenutno je na platoju v gramoznici začasno tudi večja količina skal z gradbišča šenturške ceste, ki jih bo izvajalec del porabil na drugem gradbišču. Omenimo naj tudi pismeno mnenje in predlog strokovnih služb (SNZ in U1SG), da se gramoznica zasuje, vendar ne z odpadki. Problem avtobusne postaje, ki je zaradi zgradbe že pred vrsto let izgubila svojo pravo funkcijo. (dalj časa je bila zaprta, v njej je bila zbiralnica za čistilnico in občasno frizer) je obravnaval svet v smislu izgradnje novega večnamenskega objekta. Za izgradnjo si je pridobil ustrezno lokacijsko in gradbeno dovoljenje in soinvestitorje. V skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem je bil zgrajen objekt tako, kot navedena dokumenta zahtevata, tudi s pridobljenimi zahtevanimi soglasji in mnenji. Objekt je last KS Cerklje. Soinvestitorji, ki so vanj vložili znatna sredstva, pa imajo po pogodbi 15-letno brezplačno koriščenje, zatem pa nadaljnje koriščenje proti plačilu najemnine. KS kot lastnik in investitor navedenega objekta ni dobila nobenih sredstev širše družbene skupnosti. Za zunanjo ureditev po načrtu kol delu lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa je potrošila 130.000 SLT sredstev širše družbene skupnosti, ki so bila poslana sicer z zakasnitvijo pol leta kot nadomestilo plačila stroškov za komunalni prispevek, ki je bil pred tem nadomeščen iz drugih sredstev: o tem seveda obstaja ustrezna dokumentacija. Nepraktičnost izvedbe zunanje ureditve je v članku omenjena komisija ugotovila ob tehničnem pregledu objekta in o tem podala svoje mnenje, kar v gradbeni dokumentaciji verjetno ni bilo zahtevano s strani strokovnih organov. Zahteve po ureditvi do pred tem neznanjih nepraktičnosti za avtobusno zaustavljanje se bodo morale odpraviti, vendar zanje svet ne nosi nobene odgovornosti. Menimo, da smo s tem pojasnili tudi očitek, po mnenju g. Mlakarja izogibanju plačila prometnega davka. Avtobusna postaja pa bo seveda tudi v prihodnje opravljala svojo funkcijo, res pa je. da bi v Cerkljah potrebovali vsaj še dve postajališči. Z delom članov sveta KS in občanov nasploh v preteklem času menimo, da je g. Mlakar seznanjen. Menimo, da so razvoj telefonije, izgradnja mrliških ve-, žic. obnova, jflvne razsvetljave. ureditve centra Cerkelj z banko, delna ureditev kanalizacije, asfaltiranje ulic, zamenjava oken v Zadružnem domu in ureditev druge komunalne infrastrukture in do sedaj od širše skupnosti priznanega uspešnega dela in organizacije na vseh področjih rezultat dela sveta KS in ne nazadnje tudi predsednika sveta. Za takšne rezultate pa mora posameznik ali skupina poznati problematiko, se predajati delu, ne glede na druge obveznosti in podobno, pri tem pa seveda trošiti lasten denar. Člani sveta v odstopu nismo pričakovali pohval ali plačila za opravljeno delo, vodila nas je predvsem želja po boljšem jutri, seveda pa nismo pričakovali niti takšnih lažnivih obdolžitev, za katere upamo, da so samo plod posameznikov, kot tudi da bo pisec članka znal poiskati način za pojasnitev resnice občanom, ki so članek brali, da bi se začeli ukvarjati z delom, ne pa s takšno ali drugačno obrambo pred lažmi. V prvi številki Cerkljanskih novic spomladi 1991 je g. Mlakar med ostalim napisal: "V našem svetu KS je več različnih strank. Kljub zelo različnim pogledom in nazorom pa lahko trdim, da smo vedno zelo enotni, posebno ko gre za skupne interese naše KS. S tem smo primer, kako naj bi deloval večstrankarski sistem, na katerem bi se lahko kaj naučila tudi skupščina občine Kranj. Torej, kaj je res! Svet KS Cerklje v odstopu Ponižani in razžaljeni - drugič (Gorenjski glas, 10. decembra) Z izrednim zanimanjem sem prebral pismo g. Avgusta Mencingerja, dr. med. iz Radovljice, ki je bilo objavljeno dne 10. decembra 1991 v tem časopisu pod naslovom »Ponižani in razžaljeni«, ker obravnava resnično žgoča vprašanja preteklega in prihodnjega razvoja Bohinja. Za današnje stanje in dogajanje v Bohinju pa g. poslanec oziroma uradno še vedno delegat občine Radovljica v Zboru občin Skupščine Republike Slovenije obtožuje današnjo zakonodajo, ki dopušča krivice in nepravilnosti. Na koncu njegovega pisma sem pričakoval, da bo g. Mencinger vsaj na kratko povzel svoje leto in pol trajajoče poslansko obdobje. Da nam bo razkril svoja zavzemanja, da se laka krivična zakonodaja odpravi, in svoje zakonodajne pobude za nove boljše rešitve, ki bi Bohinjcem ter podobno ponižanim in razžaljenim prebivalcem Slovenije zagotovile odločanje o njihovem razvoju brez vmešavanja od dru- god. Žal - nič takega nisem zasledil. Podobno, kot nisem v času sedanjega mandata zasledil kakšne večje poslanske dejavnosti g. Mencingerja, pa zelo skrbno spremljal delo slovenske Skupščine. Prav bi bilo, da g. Mencinger svojim volilcem ob polovici svojega mandata pove, kaj in kako je delal kot njihov poslanec. V tem svojem poročilu naj navede s številkami in odstotki svojo prisotnost pri sprejemanju odločitev v Skupščini Republike Slovenije. To predlagam zato, ker sem nekje prebral, da senatorji in kongresniki v ameriškem parlamentu nimajo prav nobenih možnosti za ponovno izvolitev, če v svojem mandatu ne dosežejo več kot 80 odstotkov prisotnosti pri glasovanjih o zakonskih in drugih predlogih. Saj so bili konec koncev izvoljeni zato, da v parlamentu pametno odločajo, še prej pa v korist svojih volilcev dajejo zakonodajne pobude ali celo predloge za izdajo ustreznih zakonov. Upam, da bo novi slovenski parlament v tem pogledu boljši, seveda pa z drugimi poslanci, kot jih imamo sedaj. V Radovljici, 10. decembra 1991 Marko Bezjak, dipl. ing. Radovljica, Gradnikova 31 Zdravstvo Kar črno je že bilo napisano o zdravstvu na Gorenjskem, tako da je postalo prava "TARČA" v javnih občilih! In prav novembra se je zgodilo, kar so predvidevali zdravstveni delavci vse Gorenjske in se odločili za "STAVKO", da bi le dokazali, kakšni so delovni pogoji v zdravstvenih domovih kakor tudi v bolnišnicah in kako nizka je njihova "plača" za opravljeno delo v teh domovih! Kako pa se je končala stavka zdravstvenih delavcev, vedo tisti, ki so se je udeležili in seveda, če je tudi uspela, to pa je vprašanje te stavke! Na ta stavkajoči dan, pa so vsekakor zahtevali odstop ministrice za zdravstveno varstvo dr. Boh in namestnika dr. Koširja in jima očitala mnogo nepravilnosti v zdravstvu. Znano mi je, da so šele letos izvolili ministrico za zdravstvo dr. Boh in njenega namestnika dr. Koširja. Neznano mi je to, ali sta sedanja ministrica in njen namestnik vedela o celotnem kompleksu težav v zdravstvu, ki jih že dolgo časa tare, ter pričakovali, da bo sedanja vlada zdravstva kaj ukrenila in izboljšala položaj, česar prejšnja zdravstvena vlada ni storila, pa bi morala! Da so stavkajoči zdravstveni delavci zahtevali odstop sedanje zdravstvene ministrice in njenega namestnika dr. Koširja, pa sem prepričan, da oba ne opravljata tako slabo svojega zahtevnega dela v zdravstvu in res ne vidim, da bi prišlo do kakih sprememb v zdravstveni vladi. Če slovenska skupščina ni sprejela odstopa teh oseb, pa seveda to pomeni, da bosta še naprej opravljala to zahtevno nalogo, ki jo imata! Vsem pa želim še lepe božične praznike ter dobro počutje v 1992. letu! Mons. Martin-T.Dolenc #7 V ^ Želite kaj sporočiti to Gorenjkam in Gorenjcem?^ W Izberite M INAJUČINKOVITEJŠI ■ načn OBJAVO § v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-36^^^ SOCIALDEMOKRATSKA ^Nam gre za Slovenijo^ STRANKA SLOVENIJE ODBOR ZA GORENJSKO Vam želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČE, ZDRAVJA IN VESELJA V LETU 1992. ^eter Čolnar 47 DREVESA V GOZDU Iz dvorane se je zaslišal glasen jok dveh žensk. Fant se je °brnil in se glasno zasmejal: "Ha, ha, ha..." Smešno se mu je zdelo, da bi bili pri nas fašisti 25 let. Ko je prišel na vrsto Lojze, so jih zanimala le pisma. V njih n' bilo nič nenavadnega. Priznal je, da jih je nosil v Zagreb. Obsodili so ga na 20 dni zapora po nekem paragrafu iz leta I859. Verjetno zato, ker je prenašal pisma brez znamk... Znanci so mu poslali v zapor odeje in potrebne stvari, 29. jamarja so ga prišli iskat. Mislil je, da ga bodo sedaj izpustili in je *ato vse stvari poklonil kolegom v celici. Hacinova podmornica Spremljala sta ga dva italijanska policaja v civilu. Rekla sta ^u, da morajo še na glavno policijo. Prepričan je bil, da gredo ^° dokumente, ki so mu jih odvzeli ob aretaciji. Peljala sta ga na glavno policijo za opero. Nekaj časa so ga f*usti 1 i čakati, potem pa so ga odpeljali v klet - tako je prišel v ^ano "Hacinovo podmornico". Vanjo se je prišlo z dvorišča po strmih stopnicah. Sprejel ga je neki, kar prijazen človek. Lojze mu je rekel, da *re domov. "Motite se. Ne bo tako hitro. Sicer o vas nič ne vem, vendar Pii vem, da tisti, ki pride sem, ne gre tako hitro domov." .. Peljali so ga v neko temno luknjo, polno zapornikov. To sta ''a dva med seboj povezana prostora. Kmalu seje spoprijateljil nekim Petkovškom. V to zatohlo, temno luknjo - v enem delu so imeli leščrbo -so metali ponoči pijance, berače in tudi špijone. Eno okno je gledalo na dvorišče - pred njim je bila skladovnica drv - drugo pa na cesto. Šipe so bile tako umazane, da niso prepuščale niti malo svetlobe. Drugi dan je začel Lojze močno kašljati, da ne bi slišali, ko so razbili okno, ki je bilo obrnjeno na dvorišče. Tako so dobili vsaj malo zraka. Stražila sta vedno po dva karabinjerja, ki so ju menjavali na 24 ur. Za pol ure so jih vedno spustili na sprehod na hodnik, kadar pa sta prišla na vrsto dva izredno groba stražarja, je sprehod odpadel. Tudi v najslabših pogojih je vedno mogoče srečati dobre ljudi. Takšna sta bila tu dva druga stražarja. Posebej starejši, Alber-to, je ustregel, če je le mogel. Nosil je cigarete, časopise, hrano, včasih pa tudi vino. Ko sta bila na straži ta dva, smo se lahko sprehajali ves dan. Lojzetov novi znanec Petkovšek je bil včasih stalni gost v gostilni Mrak na Rimski cesti. Iz te gostilne jim je Alberto vsak drugi dan, ko je imel službo, prinašal hrano. Albertov kolega je bil mlad simpatični fant, študent sedme gimnazije. S seboj je prinašal knjige in se učil v pisarni, ki so jo imeli stražarji v kleti. Lojze ga je začel instruirati matematiko in latinščino. Prežihov Voranc Ko je tako nekoč učil študenta - policaja v pisarni, so pripeljali notri neznano žensko. Pripeljali so jo opoldne, ko so ponavadi zaradi kosila prekinili z zasliševanjem. Ženska naju je nekaj časa poslušala, potem pa je vprašala Lojzeta: "Ali kaj veste, kje je Prežih? Ali je pri vas?" zL "Ne da bi vedel..." "Z vsemi zapori smo povezani. Nikjer ga ni..." Verjetno je nalašč naredila kaj takšnega, da so jo pripeljali na zaslišanje. Morala je vedeti, da med kosilom prekinejo zasliše vanje in zapornike včasih pripeljajo za čas odmora v klet. Lojze se je spomnil, da tudi dobri Alberto nekaj skriva. Vsak dan med 18. in 19. uro so morali vsi v luknjo in slišali so, kako se v tem času nekdo sprehaja po hodniku. Ko so Alberta vpraševali, kdo je, je rekel, da "neki kmet z Viča". Lojzetov "učenec" ni protestiral. Ker sta se z žensko pogo varjala v slovenščini. Ob slovesu je rekla: "Poskusite dobiti zveze. Če ne bom prišla jaz nazaj, bo pa prišel kdo drug." "Če je zaprt tu, bomo izvedeli," ji je obljubil. Vse je takoj povedal Petkovšku. Alberta sta vprašala, ali lahko stresata odeje, ker so zaprašene. Stresati sta začela pred pisarno. "Pojdita nižje, kaj ne vidita, da se kadi v pisarno?" To sta hotela. Sla sta nižje do vhodov v samice. Petkovšek je sam stresal, Lojze pa je stopil k celici, v kateri je bil skrivnostni zapornik. Sklonil se je k linici, ki je bila edina zveza z zrakom in vpra šal: "Prežih, si ti?" "Ja. Kdo pa si ti?" "Čolnar." "Kakšen Čolnar?" "Sobota iz Kranja." Pred vojno je Lojze v časopisu "Sobota", ki ga je izdajal, ob javil dva Prežihova podlistka. Videl je, da se ga je spomnil. "Kako, da si tu?" "Belogardisti so me imeli zaprtega v farovžu. Italijani so me vzeli belim in jim rekli, da bodo imeli v Rimu velik protikomuni-stični proces..." GLAS 24. STRAN SPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Torek, 24. decembra 1991 Gorenjcem dopoldne 3, popoldne 5 prvih mest Alenka Kejžar spet rekord V Trbovljah je bil v soboto, 21. 12.. NOVOLETNI miting in obenem drugi del I. kola slovenskega pokala v plavanju. Spet je Rado vljičanka Alenka Kejžar pokazala svoje kvalitete in postavila nov slovenski rekord v prsnem plavanju - 100 m prsno je odplavala v času 1:14.17. Drugi rezultati: NOVOLETNI miting - moški (zmagovalci): 200 m kravi: 1. Jure Bučar. LL. 1:57.18: 200 m mešano: 1. Marko Milen-kovič.TK. 2:15.46; 200 m hrbtno: 1. Tomaž Torkar. II. 2:14,27; 100 m prsno: 1. Robert Grubišič. BM. 1:07.23; 200 m delfin: 1. Sergej Koncilja. RRT. 2:12. 61; 400 m kravi: 1. Igor Majcen, LL, 4:07,20'; ženske - 200 m kravi: I. Tanja Drezgič, BM, 2:08.28; 200 m mešano: 1. Polona Rob. RR, 2:22.57; 200 m hrbtno: 1. Tanja Godina, BM. 2:18.85: 100 m prsno: 1. Nataša Kejžar. RR, 1:16.12; 200 m delfin: Eva Breznikar, LL. 2:28.61; 400 m kravi: 1. Tanja Drezgič, BM. 4:35.90 Slovenski pokal II. del - moški - 200 m kravi: I. Jure Bučar, LL, 1:55.44. 4. Jure Kirbiš. TK. 2:01.88; 200 m mešano: Stojan Jocič. TK. 2:14,04. 2. Marko Milenkovič. TK. 2:16,28. 5. Andrej Studen. TK, 2:21,40. 6. Jaka Zaplotnik. TK. 2:23,68; 200 m hrbtno: 1. Tomaž Torkar. L L. 2:10.54, 2. Marko Milenkovič. TK, 2:14.28, 5. Jure Kirbiš, TK. 2:18.82. 6. Jaka Zaplotnik. TK, 2:22,77. 8. Andrej Studen. TK. 2:27.19; 100 m prsno: 1. Jure Vračun. NC. 1:07,80, 5. Stojan Jocič. TK, 1:11,33; 200 m delfin: 1. Nace Majcen, LL, 2:09.81. 8. Simon Mladenovič, TK, 2:27,66; Ženske: 200 m kravi: 1. Tanja Blatnik, TK, 2:10,39, 2. Nataša Kejžar, RR. 2:10,58, 6. Sanda Mladenovič, TK. 2:16,90; 200 m mešano: 1. Polona Rob, RR, 2:22.87. 3. Alenka Jereb. TK. 2:33,36. 5. Tanja Bogataj. TK, 2:35.28; 200 m hrbtno: 1. Tanja Blatnik, TK, 2:27.16, 2. Maša Jam-nik, TK. 2:29,59, 4. Martina Mašič, RR, 2:31.71. 5. Alenka Pire. TK, 2:31.93. 7. Alenka Jereb, TK, 2:33.25; 100 m prsno: 1. Alenka Kejžar, RR. 1:14.17 (nov slovenski rekord), 5. Nataša Kejžar, RR, 1:18.86. 7. Jana Demšar, RR. 1:22.34. 8. Meta Suhadoinik, TK. 1:23.15: 200 m delfin: 1. Eva Breznikar, LL. 2:24.51. 5. Polona Studen. TK. 2:38,63; 400 m kravi: 1. Tina Šubic, LL. 4:36,20, 2. Maša Jamnik. TK. 4:40.24. 3. Tanja Bogataj, TK, 4:51,07, 5. Mojca Jam-nik. TK. 4:51.94. Rado Mladenovič Biatlonci na Pokljuki Pokljuka. 22. decembra - Minuli vikend so na Pokljuki tekmovali biatlonci /a evropski pokal. To je bila generalka za tekmo svetovnega pokala, ki bo decembra prihodnje leto. Prvi dan. v soboto so tekmovali moški na 20-kilometr.ski progi. Zmagal je Franck Vau-frev (Fra). Med mladinci, ki so tekmovali na 15 kilometrov, je bil najboljši Patrik Faure (Ita), slovenski tekmovalci pa so bili na žalost diskvalificirani, saj so tekli napačen krog. Tekmovale so tudi članice, zmagala pa je Nemka Dorina Pieper. V nedeljo so bili na sporedu šprinti. Pri moških je zmagal Thierrv Dusserre (Fra), pri ženskah pa ponovno Dorina Pieper. Med mladinci je zmagal Franck Perrot. Kot zanimivost povejmo, da je Škotinja Finda Rassel. ki nastopa pod zastavo GBR prišla na Pokljuko sama in nastopala kol edina tekmovalka GBR. kot trener, kot maser in kol voznik kombija. Zabeležili pa smo tudi izjavo delegata UIPMB gospoda Wal-terja Kuchlinga: "Proge so bile odlično pripravljene, tekmovanje pa odlično organizirano. Všeč mi je tukajšnje okolje, na Pokljuki manjka le še ena proga dolžine 4 kilometre, povečali pa bi bilo treba tudi tribuno ob strelišču."' • R. Živkovič Teritorialci pričakujejo veliko udeležbo v Dražgo-sah Kranj, 23. decembra - V nedeljo, 12. januarja, bo v Dražgošah tudi 21. odprto prvenstvo enot teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku, ki ga organizira Pokrajinski štab Teritorialne obrambe Gorenjske. Tekmovanje je sestavni del usposabljanja enot teritorialne obrambe za preverjanje borbene pripravljenosti in vzdržljivosti pripadnikov TO v zimskih razmerah. Na lem tekmovanju je dan poseben poudarek na obvladovanje smučarskih veščin in strelsko izurjenost v najtežjih pogojih. Prvenstvo je odprtega značaja. Nanj so povabili tudi patrulje organov za notranje zadeve. Lani je nastopilo 35 ekip. od tega 24 ekip teritorialne obrambe. Največ prvih mest so dosegli gorenjski teritorialci. Biatlon poteka na progi, ki je dolga 10 kilometrov na obronkih Jelovice, tekmovalci pa tečejo s Širokimi terenskimi smučmi. Na Pokrajinskem štabu za Teritorialno obrambo Gorenjske razmišljajo, da bi sčasoma tekmovanje organizirali na Pokljuki, kjer so snežne razmere in tereni bolj ugodni. Če letos v Dražgošah ne bo snega, bodo to največje tekmovanje enot teritorialne obrambe izvedli pozneje ali pa ga organizirali na Pokljuki. Enote teritorialne obrambe Gorenjske, kjer nasploh skrbijo za vzdrževanje fizične sposobnosti in pripravljenosti, so se vključili tudi v evropski pokal v biatlonu. Prijave za tekmovanje v Dražgošah je treba poslati do konca leta. tekmovanje enot teritorialne obrambe pa se bo začelo 12. januarja ob 9.30 uri • D. Sedej Namizni tenis 6. Novoletni turnir v Preddvoru Preddvor - V soboto, 28. decembra, z začetkom ob 8. uri bo v telovadnici osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru tradicionalni 6. novoletni turnir v namiznem tenisu, na katerem bodo nastopile tričlanske ekipe delovnih organizacij kranjske občine. Prijave sprejemala in dajeta informacije v OŠ Matija Valjavec do danes, 24. decembra. Crijevič in Jenko. Najboljša ekipa, posamezniki in dvojice bodo prejeli posebna priznanja. J. Kuhar Ustanovni občni zbor preložen Preddvor - V petek, 20. decembra, bi moral biti v kulturnem domu v Preddvoru ustanovni občni zbor Rokometnega kluba Preddvor, edinega gorenjskega predstavnika, ki nastopa v moški slovenski super rokometni ligi. Ker se ustanovnega občnega zbora niso udeležili predstavniki ZTKO Kranj, so se navzoči dogovorili, da se ustanovni občni zbor prestavi na kasnejši termin, predvidoma v mesec januar. Dogovorili naj bi se, da bi bil rokomet enakovreden drugim športom v kranjski občini, in o možnostih razvoja \ prihodnje. Preddvorčane so v jesenskem delu prvenstva vseskozi pestile poškodbe, v zadnjem, 11. kolu pa so proti Novi opremi nastopili v popolni postavo in dokazali, da znajo igrati rokomet in zasluženo zmagali. J. Kuhar Gorenjska liga v kegljanju Kranj. 22. decembra - Konec tedna je bilo odigrano osmo kolo gorenjske lige v kegljanju. Doseženi so bili naslednji rezultati: BleihKranjska Gora' 4878:5062. Lubnik:Simon Jenko' 4871:5046. Jeseniee:Ljubelj 4911:4864. (lanTriglav 4780:4696. Adergas:Sava 4901:5115. Trenutno vodi Sava s štirinajstimi točkami, pred Kranjsko Goro z dvanajstimi točkami in Jesenicami / enajstimi točkami. V soboto. 28. decembra, bo na sporedu deveto kolo. Pari so: Sava:! lan. Kr.Gora :Adergas. S..lcnko:Bled. Ljubelj :Lubnik. Iri-ulav Jesenice, • T. Bolka Minister Janez Janša podelil pokale najboljšim športnim plezalcem • V Zaključna tekma Pokala Slovenije Škofja Loka, 22. decembra - Drugič zapovrstjo so bili člani Plezalnega kluba Škofja Loka organizatorji zaključne tekme Pokala v športnem plezanju, ki so ga pripravili na domači steni v športni dvorani Poden. Na tekmi so nastopili vsi naši najboljši plezalci, razen Tadeja Slabeta, ki pa se je tudi udeležil slovesne podelitve pokalov za najboljše športne plezalce v letošnjem tekmovanju. Nedeljsko tekmovanje se je začelo dopolodne s predtekmo-vanjem, v katerem je nastopilo enajst žensk in petintrideset moških. Pet najboljših športnih plezalk in deset plezalcev pa se je pomerilo v popoldanskem finalu, ki se ga je udeležil tudi obrambni minister Janez Janša, ki je tudi navdušen alpinist. Plezalne smeri je postavil Tomo Česen, v ženskem delu tek- movanja pa se je na steni najbolje znašla Simona Škarja (AO Železničar), ki je zmagala pred Mirando Ortnar (Soški AO), Marijo Štremfelj (AO Kranj), Damjano Hudolin (PK Škofja Loka) in Marjeto Lešnik (AO Impol). V končnem vrstnem redu (štejejo štirje najboljši rezultati šestih tekem) je zmagala Miranda Ortner, Simona Škarja je druga, Metka Janez Janša je pozdravil številne gledalce, tekmovalce in organizatorje, po tekmi pa je podelil pokale najboljšim. Foto: G. Šinik V 8. kolu Acroni prinesli iz Ljubljane točko Jeseničani ostajajo v vodstvu Ljubljana, Bled, Jesenice, 23. decembra - Osmo kolo državnega hokejskega prvenstva je bilo najbolj zanimivo na ljubljanskem ledu, kjer sta se pomerili najboljši slovenski ekipi, Olimpija Hertz in Acroni Jesenice. Železarji, ki so se ponovno odlično izkazali so z gostovanja prinesli dragoceno točko in se tako utrdili na vrhu prvenstvene lestvice. Na Bledu se je gorenjski derbi končal z veliko razliko v korist domačinov, ekipe Bleda Promolinee, na Jesenicah pa je mlada domača ekipa premagala vrstnike Olimpije. Cinkarna je premagala Slavijo Beton. niso niti enega gola. Tako je bil končni rezultat 22:0 (6:0, 9:0, 7:0). Tudi v dvorani Podmežaklja je gol domačih ostal prazen, gol Olimpije pa so zatresli Po-ljanšek, Mahkovec in Simon Smolej. Končni rezultat je bil 3:0 (1:0, 2:0, 0:0). Po osmih kolih še naprej vodi ekipa Acroni Jesenic, ki je v vodstvu s petnajstimi točkami pred Olimpijo Hertz s trinajstimi. Tretja je ekipa Bled Promo-linea z dvanajstimi točkami, četrta je Cinkarna z osmimi točkami, prav toliko pa jih ima tudi mlada ekipa Jesenic. Triglav je šesti s šestimi točkami, na zadnjih dveh mestih pa sta Olimpija in Slavija Beton. Že danes zvečer so na sporedu srečanja devetega kola. V Podmežaklji je gorenjski derbi med Acroni Jesenice in Bledom Promolineo, Triglav gosti Cinkarno, mlada jeseniška ekipa pa gostuje pri Olimpiji Hertz. Ob zaključku redakcije Na tekmi v Ljubljani so po- vedli domačini z golom Kon-treca, za Jeseničane pa je bil prvič uspešen Varjanov. Na 2:1 je povišal Nik Zupančič, ki je po osmih kolih tudi najboljši strelec v ligi, izenačil pa je Enes Cmovič. Matjaž Kopitar je dal tretji gol za Jeseničane in jih povedel v vodstvo 3:2. Jeseničani so tako vodili vse do 56. minute, ko je izenačujoči gol dal Vnuk. Za komentar tekme smo tokrat poprosili Murajico Pajiča: "Uspelo nam je doseči cilj, to pa je ostati neporažen. Igrali smo zelo dobro in lahko bi osvojili tudi drugo točko, če ne bi Olimpija izkoristila naših edinih napak na tekmi. Vsi smo prispevali svoj delež k uspehu, pohvaliti pa gre zlasti Povečerovskega in Cveta Pretnarja." Na Bledu so imeli domačini, ekipa Bleda Promolinee, precej lažje delo, kot so pričakovali. S kar 22 goli so napolnili mrežo kranjskega Triglava, dobili pa Košarka Zmaga le Kranjčankam Kranj, 22. decembra - Konec tedna so košarkarji odigrali trinajsto kolo. V zeleni skupini je Triglav gostoval v Ljubljani pri Jezici in izgubil z rezultatom 76 : 72 (36:32). Z devetnajstimi točkami je na petem mestu. V zadnjem letošnjem kolu 1. slovenske košarkarske lige za ženske je ekipa Odeje Marmorja gostovala pri vodilni Jezici in izgubila z rezultatom 81:55 (39:24). Kranjčanke pa so imele v Ljubljani lažje delo. Gostovale so pri ekipi Slovana in zmagale z rezultatom 52:80 (25:41). Tako so Ločanke po trinajstem kolu z 22 točkami na četrtem mestu, Kranjčanke pa so z devetnajstimi točkami šeste. Prvenstvo se bo nadaljevalo 11. januarja. • (vs) Petek odličen na olimpijski generalki Kranj, 22. decembra - V nedeljo zvečer je bila v Courchevelu v Franciji olimpijska generalka smučarskih skokov pod refelektor-ji. Prenos je bil tudi na Evrošportu, tako da smo si zanimivo tekmovanje ogledali tudi pri nas. Spet smo bili zadovoljni predvsem s skakanjem našega Francija Petka, ki je z res lepim skokom zasedel četrto mesto v konkurenci kar 70 skakalcev iz štirinajstih držav. Drugi naši so skakali solidno: Ulaga je bil dvaindvajseti, Gostiša sedemindvajseti, P. Kopač osemindvajseti, Tepeš trideseti, Zupan triintrideseti, Fras triinštirideseti, Komovec pa štiriin-štirideseti. Tako je vodstvo naše reprezentance izbralo udeležence Intersport novoletne turneje. To so: Franci Petek, Samo Gostiša, Damjan Fras, Matjaž Zupan in Primož Ulaga. • (vs) Lukančič (Trbovlje) tretja, Marija Štremfelj četrta in Nataša Stritih (Trižič) peta. Nataša Stritih pa je zmagala tudi v konkurenci mladink. Članica domačega plezalnega kluba Škofja Loka Damjana Hudolin, ki je bila leta 1989 tudi državna prvakinja in zmagovalka v Pokalu, pa je po tekmi povedala: "Čeprav sem pred leti začela s klasičnim alpinizmom, se že približno šest let ukvarjam le s športnim plezanjem. Z današnjim tekmovanjem sem izredno zadovoljna, posebej zato, ker nekaj časa nisem bila na tekmah in nisem vedela, kje sem trenutno. Mislim, da so se člani našega kluba pri organizaciji današnje tekme kar potrudili, sama pa nisem prida sodelovala, saj kot tekmovalka nisem smela biti v dvorani." Sicer pa v škofjeloškem Plezalnem klubu zadnje čase, odkar so pred dvema letoma postavili steno v dvorani Poden. ne manjka mladih navdušencev za športno plezanje. Kar osemnajst osnovnošolcev obiskuje šolo športnega plezanja, ki jo organizirajo poleg klasične alpinistične šole. Stena pa je zasedena s plezalci, če je le prostor v dvorani. Nedeljska tekma v dvorani Poden se je nadaljevala s finalom moških, kjer je imel na steni največ uspeha Aljoša Grom (AO Vrhinka), drugi je bil Matej Mejavšek (ŠAO), tretji Vili Guček (AO Trbovlje), četrti Luka Zaplotnik (Kranj) in peti Brane Vezovnik (Ravne). V skupni uvrstitvi Pokala Slovenije je zmagal Aleš Slabe (Ma- Najboljša na škofjeloški steni* Simona Škarja tica) pred Vilijem Gučkorn. Matejem Mejavščkom, Igorjerfl Janketom in Lukom Zaplotni-kom, ki je bil najboljši v skupf" uvrstitvi med mladinci. • V-Stanovnik končnih rezultatov še nimamo, o izidih tekme pa bomo poročali v-prihodnji številki, naslednji torek. Takrat bodo znani tudi rezultati naslednjih srečanj, kajti deseto kolo bo na sporedu ta petek. Tako bodo ta petek, 27. decembra, naslednja srečanja: Jesenice - Slavija Beton ob 18. uri v Podmežaklji, Acroni Jesenice gostujejo pri Cinkarni, Triglav pa pri Olimpiji. Derbi kola bo na Bledu-kjer se bosta pomerili ekipi Bleda Promolinee in Olimpijc Hertza. Tekma bo ob 19. url Prvenstvo se bsuiadaljfivalo 3-januarja s tekmami: Bled Pro-molinea - Jesenice, Olimpij* Hertz - Cinkarna, Acroni Jesenice - Olimpija, Triglav - Slavija Beton. • V. Stanovnik Francu Koširju v spomin Ko smo v četrtek zvečer izvedeli, da je po bolezni naš Franci izgubil boj s kruto stvarnostjo, smo obnemeli. Vedeli smo, da bije hud boj z boleznijo, toda on sam nam je s svojo voljo, vedrino in optimizmom dajal upanje. Žal je bila bolezen močnejša. Franci je imel tri ljubezni: družino, glasbo in hokej, Vsem trem se je razdajal, zanie mu ni bilo žal ne časa ne dela. Kot predsednik propagandne komisije hokejskega kluba je oral ledino naše organiziranosti. Rad je priskočil na pomoč povsod, kjer je bilo treba. Za hokei in jeseniški šport je delal z velikim zanosom in težko je veneti, da pesem Prelepa Gorenjska, ki jo je tolikokrat zaigral ob vsakem večjem uspehu jeseniških hokejistov, ne bo več zadonela iz njegove trobente. Izguba je velika, toda Franci Košir bo ostal v naših srcih. Ostal bo naš nepozabni glasbenik, športni delavec, predvsem pa človek in prijatelj. Spomin nanj bo živel • Jeseniški hokejisti Kranjska Gora, 21., 22. decembra - Konec tedna so v Kranjski Gori p''' pravili veleslalomsko in slalomsko tekmo za evropski pokal. Tekma j' bila uspešna generalka pred pokalom Vitranc, ki bo 4. in 5. januarj« Čudovito vreme je v soboto omogočilo lepo veleslalomsko tekmovanj* na katerem je zmagal Italijan Alberto Senigagliesri pred Robert«"' Spampattijem in Švicarjem Piernom, naš najboljšr pa je bil Kune 1 enajstem mestu. Med nedeljsko slalomsko tekmo je bilo vreme deževn"' proga pa mehka. Zmagal je Avstrijec Voglreiter, pred Kimuro z Japo"! ske in Pierenom iz Švice. Naš najboljši je bil Andrej Miklavc, ki je I po tekmi bolj zadovoljen z uvrstitvijo na osmo mesto kot z vožnjo. I Stanovnik, foto: J. Cigler Torek, 24. decembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 25. STRAN GLAS Smučarski klub Triglav je odlično pripravil mednarodno tekmovanje v skokih in nordijski kombinaciji Trije Triglavani med petimi najboljšimi Čudovito sončno vreme je zagnanim organizatorjem SK Triglav iz Kranja pomagalo pri izvedbi prvega mednarodnega tekmovanja v skokih in nordijski kombinaciji (ALPENCUP) v Sloveniji po vključitvi Smučarske zveze Slovenije v FIS. Planica, 21., 22. decembra - Zato, da so ustregli številnim mladin s*akalcem iz tujine, ki so se udeležili sobotne tekme v smučarskih skokih Alpskega pokala v Planici, so organizatorji najprej pripravi tekmo v solo skokih. Na njej je zmagal Avstrijec Andreas Beck s skokoma 95,5 in 88 metrov, dugi je bil Urban Franc s skokoma in 86 metrov, tretji pa Jure Žagar s skokoma 86,5 in 87,5 metrov. V čudovitem sončnem vremenu so nato pripravili še skakalno tekmo za nordijsko kombinacijo, na kateri se je izkazal Matej Oblak s tretjim mestom. Žal pa je bilo vreme manj naklonjeno tekmovalcem v nordijski kombinaciji v nedeljo, saj je med tekmo v tekih celo deževalo. V članski konkurenci je zmagal Čeh Bayer. Matej Oblak pa je bil ob koncu šestnajsti. se dobro pripravljal, solidno sem skakal že v Štrbskem plesu, najbolje od mladincev. Seveda pa sem nadvsem presrečen in zadovoljen z današnjim rezultatom, ki je moj največji uspeh v karieri. Moj letošnji bi bili trije skakalci Triglava uvrščeni do petega mesta. Trener Sandi Cimžar res kvalitetno dela z mladinci," je povedal predsednik SK Triglav Jože Ja-vornik. • V. Stanovnik f T R G 0 W iTT^f Boljši sem v skokih Slovenski mladinci so se skupaj z mladinskimi reprezen-tanti Avstrije, Nemčije, Francije, Italije in Švice v soboto dopoldne merili na prvi tekmi Alpskega pokala v naši Planici. Kot kažejo rezulati, so naši mladinci za sezono dobro pripravljeni, saj so se kar trije uvrstili med prvih pet: Franc Urban (SK Triglav) na drugo mesto, Jure Žagar (SK Triglav) na tretje mesto in Rok Polajnar (SK Triglav) na peto mesto. Uspeh pa«je dopolnil še Dejan Jekovec (SK Tržič) s sedmim gestom. Seveda so vsi nastopali pod imenom SLO. cilj je, da bi se uvrstil v ekipo za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo marca na Finskem." S tekmovanjem pa niso bili zadovoljni le najboljši tekmovalci, temveč tudi organizatorji Tekmovalci Triglava so sc °dlično izkazali. Foto: V. Stanovnik Najbolj presenetljivo dobro Pa je skakal Jure Žagar (SK Triglav), ki je po tekmi povedal: "Za letošnjo sezono sem Jure Žagar, tekmovalec, ki obeta. iz Smučarskega kluba Triglav. "Udeležba tekmovalcev na tekmi je bila najboljša, kar je lahko na takem tekmovanju. Manjkali so edino Spanci. Sama tekma morda ni bila najbolj zanimiva, saj smo morali zaradi predolgega skoka skrajšati nalet. Vendar pa moram poudariti, da smo zelo zadovoljni tudi z uspehi naših skakalcev, kajti ni se še zgodilo, da Smučarski skoki in teki sta dve zimski disciplini, ki sestavljata nordijsko kombinacijo. V naših nordijskih reprezentancah imamo letos šest mladih tekmovalcev, od katerih edino Matej Oblak iz Gorenje vasi letos prvič nastopa kot član. Dvajsetletni študent drugega letnika Fakultete za šport ima pred seboj še veliko načrtov. Pri nas so tekmovanja v nordijski kombinaciji manj poznana. Lahko poveš kako izgleda ena tekma? "Prvi dan tekmovanja je na sporedu skakalna tekma. Rezultati te tekme se preračunajo v zaostanke in na podlagi tega tekmovalci startamo v tekih. Ko pride tekmovalec v teku na cilj je to že avtomatični vrstni red nordijske kombinacije. Mladinci tečejo na deset, člani pa na petnajst kilometrov. Jaz sem letos v slovenski ekipi edini prvo leto član, ostali pa so še vsi mladinci." Kakšna tekmovanja te vse čakajo v letošnji sezoni? "V glavnem nameravam nastopati na tekmah evropskega pokala, morda bom kdaj nastopil tudi na tekmi svetovnega pokala, moj glavni cilj pa se je uvrstiti . ekipo za olimpijske igre. Največ pa bom seveda nastopal na tekmah evropskega pokala." Bil si tekmovalec v smučarskih skokih. Kako da si se odločil za nordijsko kombinacijo? "Za nordijsko kombinacijo sem se odločil pred dvema letoma in sicer po nekakšnem naključju. Takrat sem decembra skakal malo slabše in se nisem uvrstil v mladinsko ekipo za Alpski pokal. Potem sem rekel - zakaj ne bi skakal na tekmi za kombinacijo, kajti tudi na smučeh sem že tekel. Tukaj v Planici sem v skokih za kombinacijo zmagal, naenkrat se mi je "odprlo". Teki so takrat odpadli. Poskusil sem se še na drugih tekmah Alpskega pokala v kombinaciji in dobil sem prve točke. Seveda pa so moja boljša disciplina še vedno smučarski skoki in bom moral teke še precej trenirati." Se ti kaj toži po tekmovanjih v skokih? "Pravzaprav.mi za odložitev, da nastopam v nordijski kombinaciji ni žal, saj pri skokih ne bi mogel doseči "špice", v kombinaciji pa mislim, da bo lažje. Seveda mi, kot sem dejal, še precej manjka pri tekih, kjer bo potrebno še precej trenin- ta." • V. Stanovnik, foto: G. inik Sriowboard Zmaga ostala na Gorenjskem Pokljuka, 21. decembra - Otvoritvena tekma letošnje snovvboard-ske sezone v paralelnem slalomu, ki so jo v soboto na Pokljuki prijavili člani B.I.S. Surf & Snovvboard kluba Bled, je minila v znamenju lepega vremena in gorenjskih zmag, gledalci pa so imeli Priložnost videti pravo demonstracijo športa, ki v zadnjem času tudi v Sloveniji pridobiva vse več privržencev. gorcem Dejanom Koširjem, ki je po smoli v polfinalu na koncu zasedel tretje mesto. Tudi v nežnejši konkurenci je zmaga ostala na Gorenjskem in sicer pri Alenki Vogelnik iz Radovljice, Mariborčanka Valerija Gre-if je bila druga, Mojca Žvokelj iz domačega kluba pa je bila tretja. Kot so tekmovalci trdili, je bil sneg nekoliko premehak, nekateri so med vraticami imeli nekaj več sreče, drugi nekaj manj, tako da tudi spektakularnih padcev ni manjkalo, zagotovo pa velja, da smo v soboto na Pokljuki videli lepo predstavo deskanja na snegu. To je bilo šele prvo izmed tekmovanj v snovvboardu v letošnji sezoni, saj naj bi se "borderji" v nadaljevanju pomerili še okrog dvajsetkrat. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler Prvo državno prvenstvo vgoju Pokljuka, decembra - V Sport hotelu na Pokljuki je od 12. do 15. decembra potekalo prvo državno prvenstvo v goju. Organiziral ga je Go klub Kranj, pokroviteljstvo nad tekmovanjem pa je prevzel Casino Bled. Udeležilo se ga je 20 najboljših slovenskih igralcev, ki so pokazali vso lepoto te igre in veliko borbenost. Malce presenetljivo je zmagal Tamar Ceferin iz Novega mesta, ki je ugnal vse favorite in osvojil tudi mojstrski naslov IV. dan. Vrstni red: Čeferin (NM) 7 točk, Klemenčič (LJ, IV.dan), Bizjak (NM. V.dan), Zakotnik (Kranj, IV.dan) in Matoh (NM, IV.dan) po pet točk. Mrak (Kranj, U.dan), Rojs (MB, Ill.dan). Ekart (U. IV.dan) in Belina (U, I.dan) po štiri, itd.. Organizator. Go klub Kranj, se zahvaljuje pokrovitelju Casi-nu Bled in ZTKO Kranj ter osebju hotela za odlične pogoje in prijetno počutje vseh nastopajočih. • (jm) "Prelepa, s soncem obsijana P°kljuka...," kot bi dejal naš radijski komentator, je v sobo-J°. na prvi tekmi v snovvboardu tetošnje sezone gostila cvet slo-Venskih "borderjev". Tako so tr«tjino smučišča, tik ob vlečni-c! so namreč postavili dve pro-81 za paralelni slalom, "okupili" navdušenci tega, v Slovenji še dokaj novega športa, '^kmovanja se je udeležilo kar 0 ljubiteljev snovvboarda 74 v ^oški in 6 v ženski konkurenci, ? Kranjske Gore, Radovljice. Bleda, Kranja, Ljubljane, Ma- ribora, Nove Gorice... V šestnajstino finala se je uvrstilo 32 najboljših po času, ki so v nadaljevanju na modri oziroma rdeči progi, za kateri so žrebali, vozili eno vožnjo po sistemu, hitrejši se uvrsti naprej. Osem najboljših je vozilo po dvakrat, dokler niso po sistemu izločanja prišli do zmagovalca. Dekleta so vedno tekmovale po dvakrat, na obeh progah. Po ogorčenem boju je v finalu zmagal Andrej Černe iz Radovljice pred Boštjanom Verdni-kom iz Maribora in Kranjsko- Športnik Slovenije 1991 Kranj, 24. decembra - Društvo športnih novinarjev Slovenije in Športna zveza Slovenije bosta ta četrtek, 26. decembra, ob 20. uri v Srednji dvorani Cankarjevega doma razglasila najboljše športnike Slovenije v iztekajočem se letu. Poleg radia bo prireditev neposredno prenašala tudi televizija, kaj zanimivega o slovesnosti pa boste lahko prebrali tudi v Gorenjskem glasu. Program bo trajal nekaj več kot eno uro, v njem pa bodo med drugimi sodelovali tudi Slovenski oktet. Plesni orkester RTV Slovenije in Nevv Svving Quartet. • (vs) Alpinist in plezalec Tomo Česen Seganje po skrajnostih Ljubljana, 20. decembra - Iskra Commerce, dosedanji generalni pokrovitelj vrhunskega plezalca Toma Česna iz Kranja, je obnovil pogodbo o prihodnjem sodelovanju. Kot je na današnji slovesnosti naglasil generalni direktor Ivan Marjek, ta naveza ni naključna, saj Tomo Česen slovi po izjemnih dosežkih v gorah, njihovo podjetje pa pri osvajanju tujih trgov. Alpini/em in plezanje se danes odvijata na različnih področjih, ki jih ni moč metati v isti koš. Najbolj daleč vsak sebi sta si go-tovo himalai/em in prosto, športno plezanje. Ker so za \sako od teh stvari potrebne različne sposobnosti, /nanje in izkušnje, je izredno težko doseči vrhunske rezultate v vseh dejavnostih. Daje to vendarle mogoče, dokazuje kranjski alpinist in plezalec Tomo Česen, ki je lani svet osupnil s samostojnim prvenstvenim vzponom v južni steni himalajskega osemtisočaka Lhotse. pred dnevi pa je uspel ponoviti smer Les Braves Gens v francoskem Verdonu desete težavnostne stopnje. Podjetje Iskra Commerce si šteje v ponos, da je lani postalo generalni pokrovitelj plezalca takih odlik. Obenem ji je v zadovoljstvo, je med drugim poudaril ob obnovitvi pogodbe generalni direktor Ivan Marjek. da Tomu Česnu lahko še naprej pomaga zagotavljati osnovne pogoje za ustvarjanje novih podvigov. Čeprav je težko obdržali pripravljenost za skrajno težke naloge, je Tomo Česen v zahvali za sodelovanje napovedal, da bo sposobnosti i/ vseh ple/alskih dejavnosti združil v visokih gorah morda še na višji ravni. D Med slovesnostjo, ki sla se jo udeležila tudi predsednik PZS Andrej Brvar in načelnik KOTG Tone Skarja. je predsednik Športne zveze Slovenije Rajko Šugman med razmišljanjem o mejah človeških zmogljivosti priznal, da bi v svojih vrstah potrebovali več športnikov Cesnovega kova. Podpredsednik olimpijskega komiteja Slovenije Miro Cerar pa je Tomu Česnu zaželel še veliko uspešnih vzponov in varno vrnitev z njih. • Stojan Saje Tomo Česen in Ivan Marjek sta podpisala pogodbo o nadaljnjem sodelovanju - Foto: S. Saje Priznanja gorenjskim planincem Ljubljana, 21. decembra - Med decembrskim srečanjem na ljubljanskem magistratu je vodstvo Planinske zveze Slovenije tudi letos razglasilo rezultate akcije "Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje". Med visokogorskimi postojankami so si vsa priznanja prislužili Gorenjci. Prvo mesto so izglasovali za Češko kočo na Spodnjih Ravneh, za katero skrbi PD Jezersko in njen oskrbnik Andrej Karničar. Na drugo mesto so se uvrstili Koča na Golici. PD Jesenice in oskrbnica Tonka Zadnikar. Tretje mesto so osvojili Pogačnikov dom na Kriških podih. PD Radovljica in oskrbnika Ivan Vnučec ter Matej Praprotmk. Na slovesnosti so še izročili spominske plakete PZS najzaslužnejšim planinskim delavcem, ki so letos praznovali visoke življenjske jubileje. Med Gorenjci so to 50-letna Meta Rutar-Piber iz Ra-dovijice, 60-1«na Ivko Bergant i/ Tržiča in Baldomir Bizjak iz Kranja. 70-letna Jože Jagodic iz Tržiča in Slav ko Koblar z Jesenic ter K0-lctna Jaka Čop z Jesenic in Franc Kreuzer z Javornika-Koro-ške Bele • S. Saje Z letne skupščine K K Sava Kranj Savski kolesarji v vrhu Kranj, 19. decembra - Uspešno, plodno leto imajo za seboj Savini kolesarji, ugotavlja predsednik KK Sava Kranj Janez Bohorič, čaka pa jih naporno olimpijsko leto 1992. - Razširiti bodo morali bazo kolesarjev, ojačati ekipe, poskrbeti za boljši standard in večjo motiviranost kolesarjev in trenerjev. V četrtek zvečer so se na svoji redni letni skupščini zbrali kolesarji Kolesarskega kluba SAVA Kranj. Velike uspehe so dosegli v preteklem letu. so z. zadovoljstvom ugotavljali, še večje pa bi zabeležili, če bi ne bilo v mes vojnih dni. Kot je poročal trener mladinskih ekip Miran Kavaš. so si njegovi fantje v tem letu na slovenskih in državnih tekmovanjih priborili 14 medalj, od tega 5 naslovov dražvnih prvakov. Uspešni pa so bili tudi na ostalih tekmovanjih, saj si je 76 njegovih tekmovalcev izborilo prva tri mesta, devetnajstkrat pa so zmagali. Veliko naporov so vložili tudi v pridobivanje mladih kolesarjev, posebno v kategoriji mlajših mladincev, bo pa to njihova prvenstvena naloga tudi v prihodnje, kajti tudi trener Članov Matevž Zevnik in vse vodstvo kluba ugotavljajo, da je treba močno razširiti bazo mladih kolesarjev, že od pionirskih vrst naprej. Organizirali bodo več tekmovanj za začetnike in v delo vključili več inštruktorjev. Podobno kot klub BMX pa bodo verjetno ustanovili tudi klub gorskih kolesarjev, svojo dejavnost pa popestrili tudi s pritegnitvijo akrobatskih dvoranskih kolesarjev. Prav tako kot mlajši kolesarji se z dosežki lahko pohvalijo člani KK Sava Kranj. Veliko samozavesti sta jim vlili etapi po Normandiji in Franciji ter etapa po Jadranski magistrali. "Zlato Rogovo kolo" je le eden od njihovih visokih dosežkov leta 1991. Pred savskimi kolesarji je novo. morda še bolj naporno leto. kot dosedanja, kajti leto 1992 je olimpijsko leto. V program dela so uvrstili vsa prvenstva države Slovenije, dirke za Zlato Rogovo kolo, vse etapne dirke v okv iru dežel Aipe-Jadran ter dirko Po ulicah Kranja. Njihov cilj pa je seveda, da s svojimi dosežki ostanejo v vrhu slovenskega kolesarstva in da se nekaj njihovih tekmovalcev uvrsti v olimpijsko ekipo za Barcelono. Da bi vse to dosegli, bodo potrebni seveda ogromni napori pa tudi velika finančna sredstva. Poleg sredstev, ki jih bodo prispevala Sava in številni sponzorji ter ZTKO, razmišljajo tudi 0 lastni dejavnosti, o servisiranju koles, trgovini s kolesi in celo o "Ion poslu"; za neko italijansko firmo bi sestavljali kolesa. Predstavnike tovarne pa so starejši tekmovalci spomnili, da bi prav tako. kot njihovi delavci radi prišli do lastnih stanovanj: pomagali naj bi jim vsaj z ugodnejšimi krediti. • D. Dolenc GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 24. decembra 1991 Mercator - Meso - izdelki Mercator - Meso - izdelki d.o.o. se ukvarja s klavniškimi storitvami, s predelavo mesa in izdelavo mesnih izdelkov. Preko svoje trgovske mreže na Gorenjskem in širom Slovenije potrošnikom nudimo svoje in tuje kvalitetne izdelke. Za božične in novoletne praznike vam podjetje nudi posebni nakup - darilni paket 1 in 2 z našimi proizvodi po reklamni ceni v vseh poslovalnicah Mercator - Meso izdelki. Na raznih sejmih je podjetje prejelo vrsto medalj za kakovost. Zadnje tako priznanje za kakovost je podjetje dobilo letos na prvi prireditvi »SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST« v Kranju za DOMAČO STISKO SALAMO. M Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN OBČANOM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO 1992 V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU (tel. 326-033, 324-035). Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. etiketa proizvodnja etiket ::::::: in tiskarske storitve p. o. ; 64226 žiri, industrijska c. 6 tel. 064 69260, 69270 ■ ■ te zamisli je pripomogla i1 osamosvojitev Slovenije. '^anja podoba policistov nabave, je med drugim na-*»! poveljnik slovenske poli-tiag. Pavle Čejik na a SVečanostr v IJubljans 'a'ni dvorani, namreč ne Sf£ ostati enaka kot v drugih I nekdanje Jugoslavije. ^eprav se v policiji zavedala samo obleka ne naredi j: eta, so zadovoljni z rezul-. dela pri oblikovanju celo-. Podobe organov za notra-, Zadeve, je ocenil predstav-^ arnkajšnjega ministrstva za ^oožo Truden. Naštel je šte-^ slovenska podjetja, ki so e'ovala pri tem, obenem pa !r°vil, da Slovenija ne bo a opremiti z novimi unijami hkrati vseh 5 tisoč po- Tudi zunanji videz prometnikov se bo spremenil Policajke bodo oblečene drugače, manekenki pa kažeta opre- II. °v. Tako bodo policisti še stare uniforme glede na trajanja, vendar bodo tudi er> oblačilih nove oznake. h 6 zvezde ni več Celostno podobo organov pranje zadeve sodijo tudi ' °li njenih služb. Kot so se spni fjKfw .W* HI Mh odločili, rdeča zvezda ne more več predstavljati sodobne policijske organizacije. Novi znaki morajo vsakomur omogočati, da ob srečanju z njihovimi delavci spoznal, kateri službi pripadajo. Simbol ministrstva za notranje zadeve bodo v obliki šeste-rokotnega našitka nosili vsi uniformirani policisti na levem rokavu vseh zgornjih delov uniforme. Našitek s simbolom uniformirane policije bodo nosili na desnem rokavu vseh zgornjih oblačil. Ta simbol bo tudi na registrskih tablicah službenih vozil, in sicer na mestu za grb občine na civilnih tablicah. Simbole z oznako specialnosti v obliki kovinskih značk bodo imeli pripete na zgornjem levem žepu oblačil policisti, ki opravljajo specialne naloge. Simbol specialne enote bodo uporabljali kot emblem na ro- M SONČNI STRANI ALP tihodnjič smrečice zastonj r*lj, 20. decembra - Med letošnjim novoletnim sejmom v Kra 'tO sta zasebnika ponudila drevesca za praznično okrasitev pro- dov. Da bi zajezili divje sekanje smrečic po gozdovih, name-.Va Gorenjski sejem za prihodnje leto predlagati gozdarjem in naj priskrbijo drevesca za brezplačno delitev. Gozd a r-1 ^jem bodo obogatili z naravovarstveno vsebino. Letošnji novoletnf sejem v Kranju so obiskovalci lahko I °ristili tudi za poceni nakup smrečic, ki bodo polepšale ,^ove med prazniki. Ker še vedno ostane veliko tistih, ki ji/rečice posekajo kar sami naskrivaj in s tem narede veliko i(0(le po gozdovih, je dalo vodstvo Gorenjskega sejma kori-V° pobudo gozdarjem in lovcem. Kot smo slišali na pogo-z inšpektorjema za obe dejavnosti, bodo do novoletnega |J^a prihodnje leto organizirali zbiranje smrečic, ki bi jih v ^9 brezplačno delili obiskovalcem. Lovci, na primer, s (Q n'kov za divjadi čistijo drevesca enkrat na leto; to bi lah-L gorili v predprazničnem času. Gozdarji in drevesničarji bi dr *° sledili zgledom v tujini, kjer na sejmih ponujajo celo J!yesne sadike v lončkih; te smrečice je moč na pomlad po- l*i ali v domačem vrtu ali z njimi pomladiti gozd. Ir Ekološka vprašanja nameravajo vplesti tudi v vsebino racionalnega sejma gozdarstva v Kranju. Izkoriščanju goz-HjiV 'n izobraževanju lastnikov za te naloge, urejanju hudourne, 0v> preprečevanju erozij v gorskem svetu in drugim nara-;arstvenim problemom bodo namenili strokovne posvete iitJavne pogovore. Na tak način naj bi ponovno oživili že da-^.Pobude za oblikovanje krajinskega parka v Kamniških Al-jj).' kjer bi morali pri uporabi prostora upoštevati predvsem ln življenja domačinov. • S. Saje Posebnost so nove uniforme za specialne naloge Foto: S. Saje kavu uniforme in kot kovinsko značko. Simbol kriminalistične službe bodo kriminalisti uporabljali kot kovinsko značko v etuiju namesto dosedanje izkaznice. Med nove simbole sodi tudi značka za kapo policistov, ki jo že uporabljajo. Zakon o uporabi pojma "Policija" je šele v pripravi. Zaradi številnih pripomb prebivalcev na dosedanje simbole in zaradi zmanjšanja stroškov pri zamenjavi napisa, so se v mninistrstvu za notranje zadeve odločili, da bodo novost uvedli predčasno in postopno. • Stojan Saje Glede na to, je inšpektor opozoril na nujnost, da .lastniki psov ponovno uporabljajo za živali nagobčnike in jih na sprehodu vodijo na vrvici. Preprečiti morajo vsakršen stik s sumljivimi živalmi; presoja o tem je najpogosteje zelo težka, saj je inkubacijska doba pri steklini dokaj dolga. Pri lisicah, ki se podnevi izogibajo človeku, je najbolj verjeten znak za steklino prav ta, da ravnajo drugače. Zvedeti smo tudi hoteli, kaj se dogaja v kranjski tovarni Sava, kamor se je začetek tedna zatekla neka lisica. Delovodja Janez Balanč, ki je tudi lovec, je povedal, da živali zaenkrat še niso izsledili, vendar je najverjetneje že izven tovarniške ograde. • S. Saje Ponovni pojavi stekline Kranj, 20. decembra - Skoraj tri leta je že preteklo, odkar so v kranjski občini ugotovili steklino pri lisici. Ta nevarna bolezen, za katero po okužbi ni zdravila, se spet pojavlja na Gorenjskem. V nekakšnih časovnih valovih se širi predvsem prek škofjeloških hribov. Zato ni nič čudnega, da so tamkajšnji lovci ustrelili nekaj živali, pri katerih je preiskava potrdi-ia okuženost s steklino. O novem primeru stekline v kranjski občini je uredništvo našega časopisa obvestil veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič. Gre za steklo lisico, ki so jo zasledili na področju vasi Nemilje 1. decembra letos. Ukrotiti vinjene voznike Prometna varnost na cestah v Sloveniji se je letos glede na najhujše posledice nesreč nekoliko izboljšala, so ugotovili na srečanju predstavnikov republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z novinarji. Povedali so, da je do sredine decembra 1991 umrlo v prometnih nezgodah 439 ljudi, kar je 50 oseb manj kot leto poprej. Kljub oceni, da smo z vseobsežno akcijo za zmanjšanje števila nesreč pod geslom "Minus 10 odstotkov" v Sloveniji naredili korak naprej k izboljšanju prometne varnosti, je vendarle moč pritrditi strokovnjakom, da se na naših cestah še vedno dogaja preveč kršitev prometnih predpisov. Med najbolj zaskrbljujočimi je podatek, da je bil letos med povzročitelji nesreč že vsak četrti voznik pod vplivom alkohola. In tudi z občasnimi pregledi najdejo prometniki mnogo vinjenih voznikov, med katerimi jih kar tretjina predstavlja stare znance, enak odstotek voznikov pa sede za volan tudi z več kot 1,3 grama alkohola v krvi. Bo stalno žejne šoferje vendarle ukrotila strožja prometna zakonodaja? Z njo naj bi znižali sedaj dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti od 0,5 na 0,2 grama alkohola. Ce že ne bo to določilo po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav streznilo voznikov, jih bodo k drugačnemu ravnanju prav gotovo prisilile stopenjske kazni, ki za \ečjo alkoholi-ziranost predvidevajo tudi daljši odvzem vozniškega dovoljenja in celo zaporno kazen. Vprašanje pa je, ali bo ljudstvo z vinsko zdravico v himni pripravljeno prihodnjo po mlad v parlamentu potrditi take predloge! • S. Saje NESREČE Prehitro na poledeneli cesti Škofja Loka, 21. decembra - Včeraj ob 19. uri je voznica stoenke Dragica Gluvič iz Škofje Loke vozila proti Godešiču. Zaradi neprilagojene hitrosti glede na poledenelo cesto je njeno vozilo v blagem desnem ovinku zaneslo proti sredini vozišča in na drugi vozni pas. Takrat je od Godešiča pripeljala po svoji strani Minka Klemenčič, doma iz naselja Topolje v Selški dolini, prav tako s stoenko. Vozili sta trčili; pri tem sta se voznica Gluvičeva in sopotnica v njenem vozilu Zivana DonČič težje ranili, lažje poškodbe pa sta dobila Drago Tomič v vozilu Gluvičeve in Ahmet Mehonič, sopotnik v vozilu Klemenčiče-ve. Voznik spregledal pešca Podvin, 21. decembra - Voznik Franc Kladnik, doma iz Lesc in začasno zaposlen v Avstriji, je vozil 15 minut čez eno uro zjutraj od Črnivca proti Radovljici. Ob desnem robu vozišča je pri Podvinu hodil po klancu navzgor pešec Bojan Volon-tar s Potokov pri Jesenicah. Hodil je sem in tja, verjetno zaradi alkoholiziranosti. Voznik Kladnik je trčil v pešca, ki je padel najprej na pokrov motorja, po skoraj 16 metrih zaviranja pa na tla. Zaradi hudih poškodb glave in drugih delov telesa so ponesrečenca odpeljali v jeseniško bolnišnico. Voznika Kladnika bodo prijavili tožilcu, ker ni prilagodil hitrosti voznim in vremenskim razmeram, kazal pa je tudi znake vinjenosti. Z avtom pod cesto Lancovo, 21. decembra - Danes ob 20. uri in 45 minut je Pavel Ivanež iz Radovljice vozil z osebnim avtom po cesti proti Kamni Gorici. Izven naselja Lancovo je zapeljal na levo stran vozišča na zasneženi peščeni rob. Nato je avto zaneslo s ceste; prevrnil se je na levi bok in zdrsnil 8 metrov pod cesto, kjer se je ustavil v grmovju. Ponesrečenca z zlomljeno vratno hrbtenico je neznani voznik odpeljal v radovljiški zdravstveni dom, od tam pa so ga prepeljali najprej v jeseniško in nato v mariborsko bolnišnico. Voznik med nesrečo ni bil pripet z varnostnim pasom. • S. Saje KRIMINAL Taščo zabodel v trebuh Bled, 21. decembra - Trinajsta ura ni bila srečna za družino na Bledu, kjer se je vnel domači prepir. Šestindvajsetletni D. G. iz Domžal je posegel v ostrejši dvogovor med ženo in taščo kar s 30-centimetrskim kuhinjskim nožem. Taščo je zabodel v trebuh, žena pa je nasilnežu ušla. Le-ta seje namreč nato odpeljal z avtom v Ljubljano, kjer naj bi obračunal s še enim sorodnikom. To so mu preprečili domžalski policisti, ki so jih pravočasno obvestili gorenjski kolegi. Nasilnež je končal za zapahi, taščo pa zdravijo v jeseniški bolnišnici.* S. S. Za varnejšo zimsko vožnjo Ljubljana, 20. decembra - Načelnik oddelka za varnost prometa pri republiškem ministrstvu za notranje zadeve Peter Šef man je začetek tedna predstavil zloženko z naslovom Voznik, vozilo, zima. Kot je naglasil znani prometni strokovnjak, želijo z boljšim preventivnim delom - k temu sodi tudi prva taka zloženka - prispevati k večji varnosti v prometu. Zloženka ima poleg uvodnega nagovora avtorja obvestila voznikom o obvezni in priporočljivi opremi vozil za zimske razmere. Ob napovedih, kaj bo prometna policija upoštevala kot nadomestke za opremo po sedaj veljavni zakonodaji, je v zloženki še pregledna karta o prednostnem redu pri pluženju slovenskih cest in nasvet za izbiro zimskih avtomobilskih plaš-čev. Zloženko, ki so jo natisnili v 100.000 izvodih, bodo brezplačno delili prometni policisti, delavci Petrolovih črpalk in tudi trgovci z avtomobilskimi deli. Letošnja zima je voznikom že pokazala svoje pasti. Ker so gorenjski policisti med decembrskim pregledom ugotovili številne pomanjkljivosti pri pripravi vozil za zimo, verjetno ne bo odveč nasvet, da si zloženko ogleda čimveč voznikov in navodila tudi upošteva.© S. Saje GLAS 28. STRAN OGLASI Torek, 24. decembra Cenjene stranke obveščamo, da se je podjetje ALPETOUR ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 50 preoblikovalo v ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 50 PONUDBA USLUG IN STORITEV - servisiranje avtobusov, tovornih vozil in kombijev vseh tipov - popravilo viličarjev - servisiranje kmetijskih strojev in naprav - kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse - vse vrste varjenja - generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov - generalna obnova karoserij - rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila - menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšemi stroji za tovorna vozila in avtobuse - pranje in čiščenje vozil - menjava olj - izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije - mizarska dela - izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila - prodaja osebnih vozil in rezervnih delov - izvajanje rednih tehničnih pregledov, podaljšanje veljavnosti registracije ter izvajanje registracije za nova motorna vozila - tehnični pregledi traktorjev - prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala - intervencijska služba STORITVE IZVAJAMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU, ŠTEV. (064) 632-121, 632-730 DELOVNI ČAS OD 6.00 - 21.00 URE OB SOBOTAH OD 600 - 13.00 URE SE PRIPOROČAMO IN OBENEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM " VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA Kranj Vsem zavarovancem in vsem, ki se še odločate, da postanete naši zavarovanci, želimo prijetne praznične dni ter srečno in uspešno poslovno leto 1992! zavarovalnica triglav KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST \f DECEMBRU za takojšnje plačilo * PRENOVA OKEN * * okna * vrata * senčila * obloge * hiše * mont. stene * dopolnilni program polken in stilnih vrat FOREL JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, te»efax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA 064/632-270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061/440-400 CELJE 063/25-881, MARIBOR 062/631-331 MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660, IZOLA 066/61 -238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrlo. TAJLES Trzin, AJNA Jesenice, UR Velenje, KERA TRADE Zagone ob Savi, ERA Velele IZBIR4 KDOR IZBERE MERCATOR - IZL RA KRANJ Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ Navada je stara nov' leto voščiti, To tudi zdaj iz srca jaz hočem sturiti: Da b'dolgo živeli, Prav zdravi veseli, da b' vsako nesrečo Pregnali skuz srečo! Gorenjska kolednica il^ek, 24. decembra 1991 jI--- OBVESTILA, OGLASI 29. STRAN :uJ"-^^^l[;OIGLAS RADI BI NOV AVTO! Ponujamo vam izredno priložnost pri izbiri svetovno priznanih znamk avtomobilov! ZAMENJAVA STARO ZA NOVO Predvidoma samo še do konca leta 1991 zamenjamo vaš avto katerekoli znamke za novega! svetili se Vam bomo pri izbiri avtomobila glede na Vaše želje in možnosti ter Vam ponudili najugodnejše plačilne pogoje. • POTROŠNIŠKI KREDIT ali LEASING/ZAKUP VOZIL POKLIČITE NAS SE DANES! oN Trdinova 9; tel.: 06] 302 530, 315 797, 302 767 ahl Titova 64; tel.: 061 326 685, 301 717 ahl Vodovodna 93; tel.: 061 181 444, 183 060, faks: 061 347 272 ahl KJER VELJATA DOGOVOR IN ZAUPANJE Železniki, tel. 064/66-155. fax: 66-154,66-380 Odprlo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center alples POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Ne pozabite obiskati našega nakupovalnega centra Decembra še posebej ugodni popusti za plačilo z gotovino. Posebna akcijska ponudba božičnih in novoletnih daril. Prepričajte se sami! Odprlo vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure • ADAPTIRAMO PODSTREŠJA PO SODOBNI TEHNOLOGIJI IN ARHITEKTONSKIH REŠITVAH • ADAPTIRAMO VAM TUDI V ZIMSKEM ČASU TEL: 064/620-371 SREČNO V LETU 1992 VAM ŽELI KOLEKTIV 0b IEHMIK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. DOBER NAKUP JE PRI NAKUP 'GLAS 30. STRAN OGLASI Torek, 24. decembra 1991 l PETROL PETROL - DO TRGOVINA LJUBLJANA TO E Kranj ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1992 Srečno vožnjo! Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16 rrj TRGOPREVOZ LE) d.o.o. KMETOVALCI vam nudi izredno ugoden nakup traktorjev - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 445 ■ TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 445 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP V 445 • TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 445 • TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 550 • TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 550 ■ TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 550 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 651 cena 494.00,00 SLT cena 470.000,00 SLT cena 353.000,00 SLT cena 380.000,00 SLT cena 538.000,00 SLT cena 520.000,00 SLT cena 439.000,00 SLT cena 739.000,00 SLT po dogovorjeni ceni s 5 % komercialnim popustom, plus 3 % prometnim davkom - do razprodane količine. Dobavni rok 30 dni! Izkoristite enkratno zimsko ponudbo! Kupce prosimo, da se oglasijo na podjetju TRGOPREVOZ d.o.o. Lenart, Ptujska cesta 16 - telefon 724-675 oziroma pri naslednjih zastopnikih podjetja TRGOPREVOZ: • GABRIJEL d.o.o. Zg. Pirniče 124 a, Medvode, tel. 061/576-447, • KMEČKI STROJ Sv. Barbara 23, 64220 Škofja Loka, tel. 064/631-497 • AGROAVTO Gorenje-savska c. 17, 64000 Kranj, tel. 064/221-192 • AGROMETAL d.o.o. Črni vrh 4, Polhov Gradec, tel. 061/645-111 • RABOHA FRANC Pucova 17, 63000 Celje, tel. 063/31-026 • NENEGATI ANA Goriška ul. 39, Cerkno, tel. 065/75-206 Trgovina je odprta dnevno od 8.-16. ure, v soboto od 8.-12. ure. SVETUJEMO, PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO zdravo in ekonomično gretje ekološko čisto okojje lahko vzdrževanje kakovost in trajnost peči prihranek pri energiji prijetna toplota za vaš dom • toplozračni vložki »SUPRA« s termosteklom • fugirna masa PALE SIT BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST za gotovinsko plačilo 10 % cassas-conto VSE NA ENEM MESTU kmečke peči kamini toplozračne peči štedilniki pizza peči polmontažne peči Mf keramika 68000 Novo mesto Slakova 5 tel. (068) 21-201, 26-016 fax (068) 24-298 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA, UUBUANA, V0ŠNJAKOVA7, (061) 317-984 mm FOTOKOPIRANJE, SERVIS IN PAPIRNICA Gregorčičeva 6, Kranj, Tel./fax. 213-162 W#fliSfloJ k{\OAČ UVJ2 tnaiidi^i? ^m^v^m^ a^^^a^amivodrt SALON POHIŠTVA Cesta talcev 7 /na dvorišču gostilne Blažun/ Kranj, tel. 212-001 W8z 5*% sedežne garniture domačih in tujih proizvajalcev, pohištvo za dnevne sobe, kuhinje, spalnice, kabinete in predsobe, vzorci s sejmov, svetila, sanitarna keramika, keramične ploščice iz Italije, gašeno apno... KONKURENČNE CENE IN DOBAVNI ROKI, DO 50 % GOTOVINSKI POPUSTI Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1992. STE VOZNIK? o AVTOŠOLA Begunjska 10 Kranj tel.:(064)216-245 ČE ŠE NISTE... TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV SE ZAČNE VSAK PONEDELJEK (dopoldne ali popoldne - že 6. januarja) Bivšim in bodočim tečajnikom želimo prijetne praznike in srečno vožnjo v letu 1992. Torek, 24. decembra 1991 MALI OGLASI 31. STRAN GLAS MALI OGLASI razno prodam Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12 ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! Novoletni koncert in predstavitev nove kasete OKTETA LIP BLED bo v soboto, 28. 12, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. V prvem in zadnjem delu koncerta bo oktet predstavil nekaj najbolj priljubljenih slovenskih narodnih. V srednjem delu koncerta pa bo oktet LIP Bled predstavil novo kaseto, ki je izšla te dni. Vabimo vse ljubitelje slovenskih narodnih pesmi v Festivalno dvorano na Bledu v soboto, 28. 12., ob 20. uri. Vstopnice lahko kupite v poslovalnici Kompasa na Bledu in uro pred koncertom v Festivalni dvorani. FRANCOSKA BOŽIČNA GLASBA V TRŽIČU - Tudi letos bodo praznično bogoslužje v tržiški farni cerkvi obogatili mešani pevski zbor Ignacij Hladnik, vokalni solisti in gostje, člani Slovenske filharmonije. Koncert bo jutri, 25. decembra, ob 17.30. GOSTILNA ANKELE IZ PODUUBEUA vas vabi v SOBOTO, 28. 12. 1991, ob 15.30 uri na kratko mašo pred kapelico pri Žni-darju. S KUPONOM IZ GORENJSKEGA GLASA V ALPETOUR RE-MONT NA LABORE - Če še niste izkoristili možnosti za četrtino nižje cene storitev s kuponom v servisu Alpetour Remont na Laborah: servis posluje tudi danes, 27. decembra, ter 30. in 31. decembra od 6. do 15. ure. NOVOLETNA PRIREDITEV V ŠKOFJI LOKI - Od 27. 12. 1991 do 1. 1. 1992 bo vsak dan od 10. ure dalje na Titovem trgu tradicionalni novoletni sejem, gostinska ponudba, glasba. Program Prireditve: PETEK, 27. 12. 1991: ob 17.30 uri prihod dedka Mraza, ob 18. uri otroška igrica: »Medvedek na obisku«, ob 18.30 uri nastop velikega čarovnika Mirana Čanaka in ob 19. uri nastop harmonikarskega orkestra Niko iz Železnikov; SOBOTA, 28. 12. 1991: ob 10. uri nastop godbe na pihala Škofja Loka, ob 10.30 uri nastop lajnarja iz Železnikov, ob 17.30 uri priho&ded-ka Mraza in ob 18.30 uri nastop Romana Krajnčan; NEDELJA, 29. 12. 1991 ob 17.30 uri prihod dedka Mraza, ob 18. uri otroška 'griča in ob 18.30 nastop godbe na pihala Škofja Loka; PONEDELJEK, 30. 12. 1991: ob 17.30 uri lutkovna pravljica: »Zaljubljeni zmaj«, Jana Stržinar, ob 18.30 uri nastop Vlada Kreslina; TOREK, 31. 12. 1991: ob 11. uri - nastop harmonikarskega orkestra Niko Železniki; Silvestrovanje na urejenem prireditvenem prostoru. Vse informacije v zvezi s prireditvijo dobite v Turističnem društvu Škofja Loka, tel./fax: 064/620-268. TRGOVINA LA OAMBA, Brilejeva 7, LJubljana, tel.: 061-579-018 - 10 % novoletni popust na zimsko italijansko in domačo žensko in moško obutev. ^217-960 APARATI STROJI Prod.un motorno Sago husoi arno. up 266 SG. novo ^ 622-5« 1 23509 VIDEORECORDER Nokia 3120. pro-dam ^ 50-702 23726 Prodam ŠTEDILNIK. 2 plin. 4 elektrika ugodno.^ 213-703 23745 Prodam plenim STROJ, cena 18 000 SLT ® 631-573 23747 Prodam rabljen pralni STROJ Gorenje ® 68-650 23759 Prodam 60 Vv ZVOČNIKE /a 120 DEM flp 215-583 23761 OVERLOCK Pfaff-enllanco. novo prodam 'S 215-650_23763 Prodam molzni STROJ Virovitica Ugod-no. Up 421-419 23790 Prodam W PASTO za ogrevanje flf 70-009 23802 Ugodno prodam VIDEOREKORDER Samsung. Cena 450 DEM" Robert Mavri. Kranjska c. 7. Tržič_23809 Prodam gospodinjski ŠIVALNI STROJ Veritas. ff 57-963_23815 GLASBILA Prodam klavirsko harmoniko Hohner 120 basno ® 311-667 23',30 Prodam diatonično HARMONIKO Me-lodija; C. F, B. Cena 1.300 DEM ^ 622-41X_23812 GR. MATERIAL Prodam dobro ohranjen mešalec za beton 150 litrov, cena po dogovoru. Murnik Stanko, Paloviče 16, Tržič_23725 Prodam suhe borove PLOHE in DESKE. ■g 061/823-078__23755 Bakreno pločevino O 55. dve plošči prodam. «g 215-583_23760 Prodam 1.5 kub.m SMREKOVIH PLOHOV. ^ 310-832 23772 Prodam dva nova strešna okna 78x98. ^ 66-642_23799 Prodam polsuhe smrekove DESKE, debe-line 50 mm g 73-580_23807 Prodam 1.7 kub. m. suhih macesnov ih PLOHOV. Za pecovco 14. Bled 23808 Prodam GORILEC CTC. malo rablien in 5 frizerskih HAVB s klopjo ^ 57-247 23796 Prodam konstrukcijske 1 PROt I LE 60. 20. 22. 27. 30 m ročni VOZIČEK, nosil-nosu 500 kg. g* 422-574_23816 STAN. OPREMA Prodam dobro ohranjeno SPALNICO z jogijem za 18000.00 SLT flj 723-642 23723 l.godno prodam SPALNICO in kuhinjo ■g 631-822_23736 Prodam nova RADIATORJA. Jugoterm ■jfr 45-688__23743 SPALNICO z žimnicami. prodam ^ 75-310_23756 Dva ohranjena fotelja, eden razstavljiv, prodam. %j 328-235 po 19 uri 23771 JEDILNICO iz masivnega lesa. malo rabljeno, prodam. 1 061-51-902 23783 SPORT Prodam ženske SMUČI z okovjem, ^ 82-217_23750 STORITVE Brusim motorne VERIŽICE. Božič. Gorenjska 44. Ribno 23746 IZOLIRAM cevi centralne kurjave, poce- ni. 9 79-043_ 23748 TIPKAM. LEKTORIRAM ^ 82-217 23749 RTV servis Porenta. Breg ob Sav i 75 ® 401-347 23754 VARUJEM otroke za novoletne praznike, flfr 329426 23768 STANOVANJA Takoj oddam ogrevano GARSONJt na Planini. Telefon. SATV. predplačilo. Šifra IVAN_23722 Prodam stanovanjsko pravico v Škofji Loki za enosobno stanovanje. Šifra: PODLUBNIK_23724 Trosobno STANOVANJE 75 kvad.m v Kranju, prodam ali zamenjam za manjše v Ljubljani ali okolici, flf 213-817 23785 Oddam GARSONJERO na Drulovki. m 401-087_23806 Varujem otroke za novoletne praznike. «•329-149 23721 IZOBRAŽEVANJE VOZILA DELI M INSTR.UlfcAM vs« predmete za OS. matematiko. angleSCino, slovenščino. *8r 325-253 23770 KUPIM Šenčur Delavska 18 tel: 064/41-321 Cenjenim gostom in poslovnim sodelavcem želimo vesele božične in novoletne praznike Kupim hlode slabše kvalitete (smreka, jelka, bor). ^311-667_23731 Kupim PLATIŠČA in VLEČNO kljuko za Wanburga. g 65-372 23776 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni, g 217-062_23780 Kupim teden dni starega TELETA "n? 66-359 23804 Prodam "snežne VERIGE za Yugo 45 A ■g 47-587_23740 Prodam MOTOR za Z-101. Mlaška cesta 94. ff 218-612_23741 Prodam REZERVNE dele za Z-750. W4 Nudimo honorarno zaposlitev dinamičnim in komunikativnim osebam iz področja Gorenjske. Plačilo cca 35.000 SLT MESEČNO. ® 061 632-614 23727 J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI naprav. Kranj, Smledniška 80, tel.: 329-886 NAJZANESLJIVEJŠA METODA DOLOČANJA PLODNIH IN NEPLODNIH DNI IFORMACIJE: 064/217-015 ali 064/325-305 Iščem EKIPO za izvajanje notranjih in zunanjih ometov. ®22l-32l. int. 25-68 Grašič_23729 Zanimiva PRODAJA, plačilo lakoj ® 323-147 pop._ 23753 V Sp.Gorjah iščem občasno varstvo za 4 mesečnega sinka na vašem ali našem do-mu. ^ 725-853_23766 Osebam z voljo do dela nudim dober zaslužek » 242-634 23811 KUPIM trosobno stanovanje ali dvosobno stanovanje s kabinetom. V KRANJU. PONUDBE NA NASLOV: Marija Hafner Cesta 1. maja 69 64000 Kranj tel.: 323-886 ŽIVALI Prodam TELICO simenlalko brejo 5. mesecev . Potoče 6 23733 Kupim BIKCA, simentalca starega 10 dni 46-276 23751 Oddam PSA čuvaja, nemškega OVĆAR-JA. qf 215-844_23775., Prodam teden dni starega BIKCA fljf 65- 546 23777 Prodam OVCE in JAGNJET I za dopita-nje in zakol po 4000 SLT. Blejska Dobra-va 87_2.P78 Prodam deset dni starega TELETA, Pod-hrezje 45. «gr 70-329_23781 PRAŠIČE, primerne za zakol ali nadalj-no rejo. prodam ^ 65-546 23792 Prodam l-letne KOKOSl. cena 100 SLT. & 64-226_23793 Prodam PRAŠIČE težke do 80 kg za na-dalmo rejo. "Jff 57-959 ali 57-617 23794 Prodam PRAŠIČA. 200 kg. težkega flfr 421-639 23797 Prodam PRAŠIČA za zakol. 120 kg flfr 66- 340 23800 Prodam prašiča po izbiri. Mlakarjeva 43. Šenčur 23803 Prodam več TELIČKOV simentalcev. sta-ri 20 dni. Bernik. Zabnica 43 23813 gostilna seaem KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. §e priporočamo! SpTriDčTrm^ zapustil dragi mož, oče in stari oče RADO KOPAČ, st. Od njega se bomo poslovili 24. decembra 1991 ob 15. uri na pokopališču v Naklu. Vsi njegovi V SPOMIN Minilo žalostno je leto dni. zapustil dom in tvoje drage si, na tvojem grobu rožca le cveti, ki grenka solza jo rosi. 24. decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, dobri oče, brat in ded JANEZ DEMŠAR Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi ^^k^js^ceČ^Kaie^ ko vem, da Te ne bo. Zakaj na ulici Te iščejo oči? V SPOMIN BRANKU BENEDIKU 24. decembra mineva žalostnih 20 let, odkar si nas za vedno zapustil star 20 let. Branko Ti nisi mrtev, mrtvi so oni, ki so pozabljeni. VEDNO TVOJI: mama, ata, sestri Cvetka in Dora Škofja Loka, 24. decembra 1991 50-letnica poljanske vstaje Legenda,ki ni bila legenda Poljane, 21. decembra - V soboto dopoldne so se pred spomenikom padlim Poljancem v drugi svetovni vojni zbrali številni nekdanji borci in aktivisti te doline. Iz vseh koncev Gorenjske in Slovenije so prišli. Slovesnosti ob 50-letnici poljanske vstaje so se udeležili tudi Matjaž Kmecl, član Predsedstva RS, predsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar, predsednik Skupščine Peter Havvlina in Vincencij Demšar, predsednik Izvršnega sveta SO Škofja Loka, zbranim pa so spregovorili predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj, ljudska pesnica Pavla Benedik - Primoževa in ing. arh. Tone Mlakar, predsednik odbora pri SO Škofja Loka za pripravo prireditev ob Poljanski vstaji. V kulturnem programu je igrala žirovska godba na pihala, zapel pa je nonet Blegoš. Slovesnost se je popoldne nadaljevala v Vinharjih, kjer je podpredsednik Občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka odkril spominsko ploščo na Brdarjevi domačiji, ki je za svobodo dala življenja štirih sinov in očeta. Oživela je legenda, ki ni bila legenda, temveč kruta, krvava resničnost. Bil je prelep dan, ki pa je bil za marsikoga grenak. Ni vajena Poljanska dolina, da bi se tako ravnalo ob njenih praznikih. Zaradi dilem proslava da ali ne, in ko je novo vodstvo krajevne skupnosti, gluho za vse prigovore, odločilo, da krajevnega praznika ne bo, vsaj ne na dan poljanske vstaje, je dolina obnemela. Obnemela in otrpnila. Namesto njih so prišli na slovesnost drugi. Viktor Žakelj je v svojem govoru glasno razmišljal, kaj bi rekel sedanjemu predsedniku krajevne skupnosti, ki ga je kot obnorela misel, da je bila poljanska vstaja za njihov kraj nekaj sramotnega. Poprosil bi ga, je dejal, da bi mu on odgovoril v imenu mrtvih izpred 50 let, ki so padli v prvih bojih za domače ognjišče. Takrat smo se Slovenci na tej sončni strani Alp pokazali malo čudaške. Dve možnosti smo imeli: ali ukloniti hrbet in čakati, da nas bodo osvobodili drugi, Američani, Francozi, Angleži, ali vzeti stvari v svoje roke. Izbrali smo drugo možnost. Dvignili so se skupno levi Sokoli, krščanski socialisti, vse slovensko izobraženstvo. Poudaril bi, je dejal Viktor Žakelj, da sem ponosen, da sem iz krajev, kjer so se uprli in prevzeli odgovornost za vse. Vedno v zgodovini smo hoteli biti nekaj posebnega, vedno so se pojavljale generacije, ki so mislile, da se je zgodovina začela z njimi. Tudi pred 50 leti tako mislili in danes prav tako. Ljudje pozabljajo, da so le droben kamenček v mozaiku zgodovine. Če je kaj tedaj povezalo Evropo, jo je boj proti nacifašiz-mu. Ruski Ivan in ameriški John sta se z ramo ob rami borila. Namesto da bi bili veseli, da smo že takrat prvič bili del Evrope, tiste, po kateri danes tako hlepimo, se ji klanjamo, je nekaterih za to sram. Seči si moramo v roke, le skupno gremo lahko v prihodnost. Prav zaradi teh velikih dogodkov se lahko v Evropi počutimo enake med enakimi, je poudaril Viktor Žakelj in svoj govor končal v prepričanju, da bo ob stoletnici vstaje tu zbranih veliko več Poljancev. Kranj, 23. decembra - Danes je kranjski župan Vitomir Gros priredil s sodelavci tradicionalni prednovoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti. Za pozornost in čestitke se mu je zahvali kranjski župnik Stanislav Zidar, ki se je zahvalil za vse skrite korake, ki jih je občina storila v dobrobit ljudi in Cerkve. Pravoslavni duhovnik Budimir Galanić pa si je zaželel korektni odnos Slovenije do srbske pravoslavne cerkve in pri tem poudaril, da so brez prostorov za bogoslužje in delo te verske skupnosti. Na vprašanje župana o morebitnih težavah z občino odziva ni bilo, zato je bila z zadovoljstvom sprejeta ugotovitev, da teh ni. Š. Ž. foto: Jure Cigler Hotel Bellevue, Tel.: (064)311-211 BOŽIČNI IN SILVESTRSKI PROGRAM V RESTAVRACIJI NA ŠMARJETNI GORI TOREK, 24.12. - BOŽIČNI BANKET z božično glasbo POLNOĆMCA s koncertom kvarteta GALLUS SREDA, 25.12.- PETER PAN ČETRTEK, 26.12. - DON MENTONI PETEK, 27.12.-ANJA RUPEL SOBOTA, 28.12. - VLADO KALEMBER NEDELJA, 29.12. - VLADO KRESLIN PONEDELJEK, 30.12. - AGROPOP ODI. DO 4.1.-MODNA REVIJA elegantnih večernih oblek boutiquea DUSI, ženski klobuki boutiouM LUČKA, usnjeni izdelki KOKOLI Ptuj. Specialni post večerov DUNJA X SfX Vsak dan pred cerkvijo Svete Marjete OGLED JASLIC V NARAVNI VELIKOSTI u vse prireditve priporočamo rezervacije VABLJENI Franc Galičič -Taras - "Sprašujem se, od kod ta negativni vpliv, to sovraštvo. Takrat smo bili vsi eno. Ne bom pozabil fantov iz okoliških vasi, ki so se zbirali pri Sv. Križu nad Srednjo vasjo. Sami pobožni fantje so bili. "Paternoštre" so imeli s seboj, molitvenike, cele zapestnice "svetinc". To je bila vstaja vsega poljanskega življa, nikogar bi ne smelo biti za to sram in zatajiti tako velikega narodovega dejanja." , Tone Peternelj -(f || Klemen: "Mladi Poljanci, ki so danes v vodstvu krajevne skupnosti, tega niso doživeli, zato ne morejo razumeti. Mi pa druge izbire nismo imeli. Nihče me ni silil v vstajo. Vstaja je bila tedaj naša rešitev. Vsak dan sem imel pripravljen nahrbtnik, denar v čevljih, če bi nas selili. Vendar mi je ves čas šlo po glavi, da bi nekaj morali storiti. "Ali se ne bomo nič uprli," sem nekega dne vprašal lesnega trgovca Hein-richarja iz Škofje Loke. "Če se ti za to gre, ti bom jaz dal vezo," mi je odgovoril Heinric-har. In res mi jo je dal. Vsi, vsa dolina je mislila enako. Res pa je morda mladim to danes težko razumeti. Pa bodo še spoznali, da ne delajo prav." Pavla Benedik: "Saj bi dobili dvorano, če bi dali pismeno prošnjo in zraven še dobro plačali. In tako odločajo ljudje, katerih očetje in dedje so bili partizani. Danes me je sram, da sem Po-ljanka. Smo pa Poljanci res nekaj čisto posebnega; znamo vedno kaj novega vpeljati. Takrat je bila ravno v Poljanah "kontra", zdaj pa spet! Ampak, saj ste videli, koliko ljudi je prišlo! Če se domačini ne zavedajo svoje velike zgodovine, se je vsaj drugi. Še lepše je bilo zunaj, še vreme je z nami držalo. Koliko ljudi je šlo peš v Vinharje! In mladi so bili tudi vmes. Na te sem ponosna, pa na pevce in žirovske godbenike." Stane Pečar: "Prepričan sem, da vsi Poljanci ne mislijo tako, kot njihovi odborniki. Ti danes delajo krivico zgodovini in Poljancem samim. Kako bi bila kakšna druga krajevna skupnost ali občina ponosna, ko bi imela tako veliko zgodovino za seboj. Bodo že spoznali svojo zmoto. Čas bo dokazal svoje." Janez Lušina: "Malo sramotno je to ignoriranje poljanske vstaje. Čez tri tedne bomo praznovali v Dražgošah: prepričan sem, da se moji Dražgošani ne bodo takole obnašali. Domačini so tisti, ki dajo pravi pečat vsaki prireditvi. Poljancev še na oknih ni bilo. Upam, da se bo našel kdo, ki bo tem ljudem povedal, kakšne besede jim je namenil njihov rojak Viktor Žakelj." Tone Peternelj-Igor: "Lahko rečem, da je bila danes v Poljanah in v Vinharjih ena najuspešnejših slovesnosti, kar jih je bilo kdaj tu. Nerodno je le, da se domačini, ki so bili pred 50 leti na čelu vstaje, niso odzvali. Zanje mi je hudo in zanje me je sram. Jaz sem na svojo preteklost ponosen. Poljanska vstaja 1 ni uspela zato, ker je prišel sem Cankarjev bataljon. Zato je uspela, ker smo vstali kot eden, ker smo bili organizirani. Je pa bataljon omogočil, da smo se imeli kam zateči. Dogodek v Rovtu, ko je padlo čez 40 Nemcev hkrati, je bila silovita injekcija, ki je dvignila razpoloženje. Očetje so zapustili dom s petimi, šestimi otroki. Nihče ni bil mobiliziran! Vsi so šli prostovoljno, kajti vedeli so, da se borijo za svoja ognjišča. Na to bi morale biti današnje generacije ponosne." Malka Peternel, Brdarjeva: "Danes okrog nas spet divja vojna, strašni prizori se kažejo. Isto, kar danes doživlja Hrvaška, smo doživljali mi. Zato mi je še huje, ko naši domači ljudje nočejo priznati vse teže krvavega boja, ki nas je tedaj doletel. Na vsakih vratih je bil na sv. Štefana dan postavljen mitraljez, očeta so imeli vklenjenega tam-le zunaj pri vodnjaku, mene so Nemci zasliševali v veži. Le za očeta me je skrbelo. Videla sem, kako je Nemec udaril očeta s kopitom po glavi. Iztrgala sem se in mimo vseh skočila do očeta, da sem mu obrisala kri z obraza. Tisti dan se je začela kalvarija naše družine. Očeta so odpeljali neznano kam, nikoli več se ni vrnil, štirje bratje so padli, mama je 1942 od žalosti umrla... Upam, da bodo današnji mladi ljudje, ki nočejo vedeti za te krvave dogodke pri nas in v Poljanski dolini pred pol stoletja, nekoč le spoznali vso resnico." Sely de Brea -Šubic: "Dr. Trstenjak, ko razpravlja o dimenzijah človekove govorice, pravi: "Zdrava zgodovinska zavest ne sme zanemarjati, še manj pa zanikati, niti pretekle niti prihodnje dimenzije." To početje v Poljanah je daleč od te misli in sploh kultur- ne drže. Boli me ta sovražna zaslepljenost, kot da sami niso občutili bolečine in ponižanja človeškega dostojanstva, ko so jim rušili sakralne spomenike in hoteli zatreti v njih verska čustva. Obnašajo se po znanem sofizmu: "Sistem mojega nasprotnika je zgrešen, torej je moj dober." Kot da se njihovi predniki niso borili za osebne simbole, pozitivne ideale in narodovo identiteto. Taka dejanja so nasilno prevrednotenje vrednot, namesto da bi na njih gradili nove. To onemogoča sožitje, ustvarja nezaupanje in vodi v stisko. Dobre tri tedne pred tako pomembno obletnico so ukinili krajevni praznik in brisali ime šole po udeležencu poljanske vstaje Rudolfu Robniku. Ali niso ob tem dejanju občutili pomena bližajočega se lepega krščanskega praznika ... in mir ljudem na zemlji? Preložila sem uradno otvoritev razstave del Iveta Šubica, da ne bi prav na obletnico vstaje borci ob vhodu v šolo ugledali prelepljeno ploščo. Na njej je sedaj golob, ki nima v kljunčku oljčne vejice, ampak deteljico - srečo. Saj je to smisel vsakega U* med nas? Mislim na očeta, ki se je kot Španec boril proti fašizmu, umrl je v tem boju, a Franko mu je vseeno postavil spomenik - sprave. Mislim na Iveta, ki se je boril za enake ideale in sam postavil spomenik uporu. In jaz živim v strahu groženj, da ga ne oskrunijo' Zakaj? Ko se bom sedaj vračala iz Vinharij, bova skupaj z Blegf-šem molila to lepo molitev "Oče naš...", a v jeziku naroda, kot me jo je naučila mati in 5 poudarkom na zadnji prošnji" NO NOS DEJES CAER EN TENTATION Y LIBRANOS DEL MAL." Zdomci in izseljenci vsi, ki se boste v Republiki Sloveniji mudili med bližajočimi se prazniki, boste zadeve s poročja upravnih notranjih zadev lahko uredili tudi med prazniki. V sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj. Slovenski trg 1, soba 186, bo organizirano dežurstvo v času od 8. do 12. ure, v naslednjih dneh: 26. 12., 27. 12., 28. 12., 2. 1. in 4. 1. Pri nas se lahko zglasite tudi vsak delavnik od 7.30 do 15. ure. Obvestilo o državljanstvu je objavljeno na oglasni deski občine Kranj, objavljeno pa bo tudi na Radiu Kranj, dne 23. 12. 1991, ob 17.10. MNA K.RAJA/C POLEG IZBORA PRAKTIČNIH DARIL PO ZELO UGODNIH CENAH DO 31. DECEMBRA ŠE 15% ZNIŽANJE CEN za skoraj celotni prodajni program iz zalog Merkurjevih prodajaln, za takojšnja plačila nad 2.000 SLT. PA ŠE ZA DODATNIH 5% CENEJE! KAKO? Vprašajte prodajalke in prodajalce v MERKURJEVIH prodajalnah.