274. številka.
Ljubljana, v torek 30. novembra.
XIX. leto, 1886.
labMjk '-m*k dan »»^»-r, uiuoAi i.«*«1«dje n. pravnike, ter velja po poati proje nau ftft »V st r i.i s k o-oge r a ku deželo za vh« leto 16 «ld., za pol leta 8 trld., za četrt leru 4 gld., *a (Hten um'*. <  l ■..«;. 40 ar.   - Zh L i ui> Ij uno lire?. po&il}ari)a na dom za   se leto 13 vrel, la ctrt leta !i gld. 30 kr., z* jeden tnesuo 1 tri«t  10 kr. Za pu.oljaujo na >\-• m ra/nnn se p
10 kr. /a      sit. pd 80 kr. za četrt leta. — Za tu i«; dežni«; tolik«, več, k;u,-i>r poštnina znaSa. Za oznanila plftAuju s.  od <N;tirifttopiui petit-vrat«- po 6 kr., če 9«' c, z i. > i • i 1 ■» md^nkr«! tiska, po fi kr., «!«• a<« dVHKfMS, <n po 4 kr. to h« trikrat ali večkrar tisk;.. r»opi«; lihj *t; izv«de frankirvti.       Uokopini i" no vra;*ii(i>. U rr; «1 n i S t v«» in u p r u v n t J t v o j.- v ltu.'.olla KirhiAa hiitt, riorW;da!iak i atol tri*. Up r a v n» »t v u n«) «** blagovolijo pošiljati rtfiro/ulne, r«klan)..cijo, oznanila, *. j. vBt* tviuumsbrittlVne "»tva-i.
VabiSo na uaročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta..... 6   ..   50 .,
„ četrt leta........3   .,   30 „
„  jeden mesec.......I   ,,    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošilja ti jem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
,, četrt leta........4   „   — „
H jeden mesec.......I   „   40 „
W0T~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. F■'/>»**>'#• ftktvo Xf?vofi'i".
Sestava novega imenika Celjskih porotnikov.
Komisija za sestavo prvotnega imenika Celjskih porotnikov za leto 1887 se snide v Celji prve dni decembra 1886.
Zanimivo, ob jednem pa tudi važno je za stvar samo, bode l i predsednik Celjske okrožne sodni je pri tem sestavljanji tako postopal, kakor prejšnja leta, ali pa se bo oziral mi Pražakove izjave, ter si tolmačil dotične §§. za sestavo porotnikov v pra vem duhu in smotru postave, po nazorih pravosodnega ministra.
Dozdaj tudi še ni znano, je li gospod Heiu-richer za zaupnega mota poklical kakega Slovenca, in če se hoče ravnati po posebnih nazorih gospoda Wnser-ja, ali pa se mu zdijo izjave ministra Pra? žaka v tej zadevi važneje in merodajneje Vsekako pa naj pazijo merodajni faktorji, kateri imajo pri tem odločilno besedo, — o pravem času in ne pre pozno, — da se Slovenci tu ne bodo prezirali po stari navadi in po prejšnjem tolmačenji postav.
Gospod VVaser ima menda, kakor se čuje, proti Pražakovim nazorom in izjavi o interpretaciji dotičnih zakonov, posebne pomislike in se nadeja, da se bodo morda našli u/.roki, vsled kate;ib naj bi ostalo vs • pri starem.
Radoveden .je baje tudi, če so porotniki, mej temi posebno oni kmetskega stanu, nepotrpežljivi in godrnjajo, kadar morajo dolgo časa bivati v Celji zarad porotnih obravnav, in če gospoda Ileinricherja pogosto prosijo dopusta.
Kdor Slovence, posebno pa naš kmetski stan po naravi temperamenta in sploh po vsem bitji dobro pozna in je /možen objektivno soditi, mora priznati, da smo Slovenci v obče jako konservativen živelj; kmetsko prebivalstvo pa je še posebno pohlevno, ponižno in potrpežljivo, tako da si konser/ativne-jega življa, kakor je naš kmet niti misliti ne mo ivino. Največje spoštovanje, udanost in potrpežljivost pa skazujejo Slovenci, posebno pa deželno ljudstvo uradnikom pri vsaki priliki, in še posebno, kadar imajo pri oblastnijah kaj opraviti
Z ozirom na te okolščine si nikakor ne mo retno misliti, da bi slov enski kmetski porotniki bili nejevoljni in nepotrpežljivi, kadar morajo dalje časa bivati v Celji zaradi porotnih obravnav, in tudi ne, da bi g. Heinricherja s prošnjami za dopust preveč nadlegovali; izvestno pa ne toliko, kakor porotniki iz Maribora, drugih mest in nekaterih trgov. Kdor te razmere dobro pozna, je uverjen, da so taki slučaji pri kmetskih porotnikih jako redki, in se o nevolji, nepotrpežljivosti in preveliki nadležnosti zarad odpus»a niti govoriti ne more.
Vsak, kdor bi tedaj trdil, da zahtevajo taki porotniki preveč dopusta ter nejevoljno in nopotr-pežljivd opravljajo porotniftki svoj posel, bi se motal odločno zavrniti, kajti poznatelji teh razmer so ravno o nasprotnem prepričani.
Ce bi toiej kdo vsled kakega migljaja od katere koli strani, - poroča I na višje mesto v tem zmislu, bilo bi to popolnem napačno in neosnovano; m skrbeti bi -se potem moralo, da bi se o Vred nosti takih neutemeljenih m faktičnim razmeram1 nasprotujočih trditev in poročil tudi justično mini-Bterstvo dobro poučilo, katero bi moralo potem storiti ukrepe, ki bi ugajali duhu in določilom postave, in bi se dali ob jednem z ozirom na dejanske; raz-
LISTEK.
Carigrad.
(Po D' Auj i ci s u.) (Dalj'.O
Predmestje K a 1 ti d ž i • o g 1 u.
Naprej! Prekoračiva drugo moslemsko pokopališče, prideva na drug grič, stopiva v drugo pred mestje, Kajttdžioglu, v katerem prebiva mešano prebivalstvo, čuden kraj, kaiti pri vsakem ovinku stopiš v sredino novega plemena, nove vere. Hodiš gori, ležeš dolu, premikaš se mej grobovi, džamijami, cerkvami, sinagogami, hodiš okolu pokopališč in gajev; srečuješ lepe Armenke raznesenih oblik, lahkonožne Turkinje, ki mižikajo skozi zagrinjalo; slišiš govoriti grški, armenski, španjski, t. j. judovsko Spanjičino; greš in greš. Kaj ne bom že na kraji Carigrada?
Vse na zemlji ima svoj konec. Hiše so že redkeje, vrtovi zeleni, le še majhna skupina poslopij, tudi to imava že za hrbtom, in zdaj bova vendar jedenkrat v C.....Ah, spet sva le v
drugem predmestji; v krščanski ni, ki se imenuje Siiliidže.
S u 1 ti d ž e.
Ograjen je ta predel s sadnimi vrtovi in pokopališči, počiva na bregu, v čegar vznožji je most, ki je prej jedini vezal obe obrežji. Hvala bodi Bogu, dn je to zadnje predmestje, in da je najin izlet dosegel svoj namen. Greva izniej hiš, poiskat si kraja za počitek. Uspneva se na strm iti gol obronek, ki se vzdiga za SulUdžami, pa se najdeva pred največjim pokopališčem judovskem v Carigradu, To je ogromen prostor, pokrit z mirijado prevrnjenib ka menov, ki ti predstavljajo žalostno podobo o potresu podrtega mesta: tu ni nobenega stebla, nobenega cvetu, nobenega pota — gola, žalostna pti stotina, ki ti krči srce, kakor prizor velike nesreč Sedeva na grob, obrnjena proti Zlatemu rogu, po-čivaje se čudiva prostranemu in prekrasnemu vse-gledu na okolu. Ozirajoča se po tej panorami, utrujena uglaslnva kakor dremaje nevede to lepoto ter pojeva, ne vem kaj. Vprašava se, kdo je rajni, ki mu na grobu sediva; s palčiko premetujeva mrav-linjak; govoriva o tisočerih neumnostih; časih se barava: „Sva li res v Carigradu?'* — naposled se
mere in okolščine na tak način praktično dobro izvesti in uveljaviti, da bi s« vsled tega nikomur krivica ne godila.
Kavno nasprotno pa bo gpdi v tem osim pri pOtotnkkih iz mest in nekaterih trgov, osobito pa pri Mariborčanih. Ti porotniki se namreč takrat, kadar mej porotnimi obravnavami ni z.i njih nič pikantnega, političnega, navadno do malega števila vsi odklonijo, in so tudi pravic do dopusta v tako obilni meri poslužujejo, da se večkrat opro>te na več dni zaporedoma. Vsled tega se nahajajo večkrat poleg potrebnih 13 mož le še l, 2 ali 3 ne izžrebani porotniki za eventualno dopolnitev To pa se ravno, kakor že omenjeno, pri kmetskih porotnikih ne dogaja, posebno pa ne tako pogostoma, kakor pri prej imenovanih.
Izmej dogodkov, iz katerih so da posneti, da se dozdaj postave zarad sestavljanja porotnikov posebno glede njih jezikovno zmožnosti, — neso v pravem pomenu tolmačile, navajamo tu samo jeden slučaj, ki smo ga po naključbi zvedeli,
Bilo je morda pred jednim letom, ko je sedel na zatožni klopi pred Celjskimi porotniki trd, nemščine popolnem nezmožen Slovenec. Njegov zagovornik bil je g. dr. Filipič iz Celja, kateri je začel po končani slovenski obravnavi zatoženra slovensko zagovarjati. Hkratu pa ustane mej porotniki mož, in reče, uai zagovornik nemško govori, l<er on (porotnik) ne razume slovenščine. Će se no motimo, bil je ta porotnik znani državni poslanec Carneri.
Oosp. dr. Filipič odvrne, da se je obravnava vršila slovensko, da je za toženec tudi Slovenec, ki nemščine ne razume, in zarad tega f..i hoče on slovensko zagovarjati.
Na t« se obrne porotnik do predsednika sodišča dotične obravnave, in vsled predsednikovega posredovanja je g. dr. Filipič dalje nemško zagovarjal. Dotični porotnik je potem tudi rekel, naj se sodba le nemško oznani, kateri želji je potem predsednik (mislimo, da je Idi svetnik g. dr, Gale) tudi ustregel, ob jednem pa potem sodbo seveda tudi slovensko prečital
Nikakor pa si ne moremo misliti, da bi bil to jedini slučaj, kateri se je le po posebni nakljurbi pripetil, temveč izvestno se to večkrat godi, o če-
Bpomniva, da kratko je Življenje,  tla jo vse niče murnost in  potem  se udava spet razveseljevanju; prav za prav pa čutiva, da nobena lepota sveta ne umre dati prave radosti, ako ne čutimo prijateljske roke v svoji.
V čolni čl.
O zapadu solne; potujeva k Zlatemu rogu, stopiva v čveterovesl' čoln, in toliko da izgovoriva besedico: Galata! že je čolnič. daleč od kraja. Gol-nič ta je res najnežniša ladijca, ki je kdaj plavala po vodi Daljši je ko gondola, toda ožji in ta Bi; rezljajo ga. ličio, zlate; nima ni krmila ni klopi; sedi se na blazinici, tako, da ti iz njega gleda le glava in pleča: šil i as t je na oba konca tako, da more M naprej in nazaj, ziblje se pri najmanjšem /.migu, odtisne pa se od brega kakor strelica iz loka, gre kakor bi lastovka letela nad površino; smuče se povsod, drči in leti zrcaleč se v morji s svojimi barvami, kakor gonjen d dihi. Najina ve slarja sta bila dva lepa turška mladeniča pod rude-čim fesom, v modri srajci, v prav širokih belih svi-ticab, golih rok in nog, dva dvajsetletna junaka, bakrene polti, čedna, uljudna, vesela, preširna, ki s!a z vsakim mahom vesel čoltiič /a  njegovo dol-
mer pa nesmo vselej poučeni, in zaradi tega taki dogodki tudi ne morejo priti vsi v javnost.
Takih jako nepriličnih nedostatkov se moramo pa braniti z vsemi pdstavnimi sredstvi, kajti jasno je, da taka jezikovna nezmožnost porotnikov ni le popolnem protipostavna, temveč na taki način se slovenskim, nemščine nezmožnim zatožencem dosti krat lahko velika moralna in materijelna škoda in krivica godi, vsled katere je potem marsikateri v vsem svojem življenji s svojo rodbino vred nesrečen ali morda telo popolnem uničen.
Iladi sicer verjamemo, da si gospoda \Vaser in Hcinricher pošteno prizadevata v tej zadevi po postavi vse tako urediti, kakor je prav, pa kdo nam je za to porok, da se tudi v prihodnjem letu v svojih nazorih in tolmačenji zakonov ne bodeta zopet tako zmotila, kakor sta se dozdaj ; sicer pa počakaj mo, bodemo videli, kaj nam prinese bodočnost.
Odgovor na g. poslanca dr. Mosche-ta razpravo glede kranjske zemljišne odveze.
(Dalje.)
A tudi ta beseda »odvisnost od države" ni ravno tako strašna, da bi je ne mogli prenašati, vsaj do žnik ni od upnika, posebno solidnega ne, nikoli zavisen in to toliko menj, čim bolje ustreza pogojenim zahtevam. Zavisnost kronovin je že itak priznana po državnih osnovnih postavah, zakaj bi se nekoliko ne pomnožila vsled izrednih dobrot, katere od nje uživamo. Poleg vsega tega se pa tukaj ne moremo dosti načuditi, da 16°/0 minimum za 21 let tako velikansko skli in bode, da se pod to težo kar zvijamo, za nezdatno znižani minimum 12% za celih 28 let pa nemarno nobenega občutka in veselo si manemo roki ter vzklikujemo, da ta >lobi-ček bo dovel deželo do najvišjega blagostanja. Če se dalje pomisii, da hočemo neko dozdevno zavisnost od države odkloniti, in si jo ob jednem brez dobička nakloniti od nižje vrste moraličnih osjb od privatnega podjetja, potem ne vem, kako bi zna-tnova) tak projekt, ki ne meri na drugo, nego da bi dežela naša zavisna postala od dobre ali slabe volje kakih dvajsetih Slovencem sovražnih gospodov. Osvobojt nja iščemo in nakopujemo si sužnost. Slab trgovec tisti, ki je prisiljen svoje dolgove prikladati z rame na ramo.
Preidimo k številkam. Mi računamo tukaj z vsotami, katere nam g. poročevalec sam podaja ter jim, kot popolnem zanesljivim, večinoma menda vzetim iz stenografičnih zapisnikov dež zbora drago volje zaupamo. Jedro celega računa tiči v tem, da se dosedanja^ pogodba omejena na 21 let zruši, in kot daljna podlaga vzame 2S let. To je gotovo istina, da po tem načinu bo vsakoletna dolžnost manjša postala, da bi bil pa tudi celokupni finančen elekt tako ugoden, moram zanikavati. Vi pri« štedite, kakor sami pravite, sedanjemu rodu davka 4°/0 an okroglo 50.000 gld. na leto, to res znafia do leto 1907 nad 1 milijon. O tem seveda se ne bom pričkal, ali je res ali ne, da naš rod bo trajal do 1. 1907, od tega leta najmanj pa prihodnji, temu pa vender nobeden ne bo oporekal, da ta milijon se bo žalibog v pomnoženem številu le plačati moral in sicer v prihodnjih 7 letih. Sami priznavate, da ves dobiček v ničem drugem ne obstaja. Vprašanje  pa nastane, ne bo li našemu davkopla-
čevalcu vse jednako, ali bi mu pa š<* znabiti ljubše bilo,  če preje plača  svoj  dolg?  V 21 letih 16°/0 doklada znaša ravno toliko, kakor v 28 letih 12*/,. Kje je tedaj povod za take velikanske spremembe? Mislite li, da bo posamičen kmet, in teh je pri nas največje število, tistih borih 50 krajcarjev, ki si jih pri teh 4°/<> povprečno prihrani, nosil v hianilnico ali kjer koli jih nalagal, ter obresti si na stran de-val, da bi z njimi potem od 1   1908 počenši ostali dolg zemljišne odveze, znašajoč po novem projektu še blizu  2  milijona,  poplavČevati  zamogel? Tako naivni nesmo, da bi nam bilo možno to misel resno jemati.   50.000 gld.,  katere  prištedimo za sedaj vsako leto s znižanjem od   16 na 12°/0 doklade, razde jenih na vse davkoplačevalce kranjske, dajejo posamičnim posestnikom  tako minimalen dobiček, da o obrestovan j i tega zneska še govoriti ne smemo. A teh 50.000 gld. Vam tud' sploh ne bode v žepu ostalo, kajti produktivno jih hočemo porabiti. In če tudi to ne.   Naroden kapital  ne pridobi ničesar, oropal se je pa čisto po nepotrebnem,  kakor gori omenjeno, nadeje, da ostalega dolga leta 1895 zna biti vender ne bomo morali celega plačati, naložil si je pa ogromno, delo z napravo  novih obveznic, s sestavo novih instrukcij, navodov itd. Pogledimo si dalje še podrobneje številke, novemu podjetju v podporo.   Naš dosedanji načrt zahteva potrebščine za zemljišno odvezo 5,380.692 gld. in drž. dolga 3,018.197 gld.  tedaj skupaj 8,398.889 gld. in če tej vsoti še prištejemo obresti  od 1. 1895 naprej od obrestljivega dolga 391 474 gld., kaže  se cela potrebščina z 8,790.3G3 gld.   Opomniti pa moramo tukaj, da se bodo te številke gotovo znatno znižale, ker se davkina podlaga od leta do leta vidno ugodneje razvija, to je,  da se zvikšava   in kur je jako dvomljivo, da bo državi treba plačevati od 1. IK95 naprej tudi še obresti. Z mirno vestjo bi znali skupni znesek zmanjšati vsaj ua8l/, mil. Pa da se nam ne bo očital optimizem, ostanimo  pri  gornji vsoti in jo primerimo  s  potrebščino,   katero  zahteva novi projekt v znesku 8,850.460 gld., smo torej na sla-bejem za 60.157 gold.   Kako to, bodete vprašali, vsaj t>i samo 4°/0 mesto 5u/0 od kapitala plačevali in za l°/0 bi morali biti na dobičku, torei na leto za blizu 50.000 gld. in vender  višja potrebščina? A ravno to je najbolji dokaz, do dosedanji način poplačanja dolga je bolji od novega, da prevaguje napominani ta odstotek,  in tla je vsaka prememba čisto odveč. Računajmo dalje.   V pokritje naše sedanje potrebščine imamo na razpolaganje po izkazu v  »Slovenskem Narodu"   z dne 17. novembra. — 8,821.763 gld., torej prihranek z 31.400 gld.; novi projekt pa ima pokritja  samo  7,039.947 gld. do leta 1907., — od tega leta naprej pa do l. 1914 še 1,630.1 67 gld., skupaj 8,670.114 gld. in kaže se primanjkljaj s 180.349 gld., katerega bode treba še 1. 1915 poplačati. Tedaj čez 200.000 gld. znese pokritje manj, je za toliko slabeje od našega in se lehko zapiše na izgubo,  katero bodo morali prenašati naši zanamci. (Konec prih.)
žino dalje potisnila. Drugi čelnici so letali mimo nas, da si jih komaj videl, blizu nas je pršala četa rac, krožile so nam nad glavo vsakovrstne tiče. Časih smo se skoro dotikali velikih bark z uadstorom, ki so bile polne zagriujalenih Turkinj, dokler nam ločje m vse zakrilo. Mesto, gledano s kraja Zlatega roga, ima povsem drugo obličje. Azijska obala se ne vidi, ker se zaliv krivi; seiajski grič zapira Zlati rog, da je kakor prav dolgo jezero; griči obeh obal so videti kakor orjaki; Štambul pa, daleč daleč, oblit z blagim iztnenoni pepelnatih in ažurnih boj, velikansk in legak kakor vilinje mesto, kakor začaran grad, takorekoč plava na morji ter se izgublja v zraku.
Čolnič leti, obrežja se pode, zatoni slede za zatoni, gojzdiči za gojzdiči, predmestja za predmestji, ldoči tako dalje, vidimo, da se vse na okolu širi in vzdiga; mestne barve blede, obzor plameni, morje odseva zlato in škilat, duša se ti topi v neizrekljivi slasti, od katere se smehljaš, pa govoriti ne moreš. Ko čolnič pritisne k stopnjicam v Galati, nama morata čolnarja zaupiti na uho: Monsu ! Arrivar! pa se preganeva kakor iz sanj. (Daljo prfh.)
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 30. novembra
Moravski Nemci pri vsakej priliki prezirajo češki živelj. Trgovska zbornica v Brnu izdala je vprašalne pole znstran obrtne statistike samo v nemščini. Ko so češki odborniki vprašali predsednika, zakaj se predsedstvo zbornice ni oziralo tudi na češki jezik, odgovoril je, da je zbornica do sedaj vedno izdajala nemške vprašalne pole, pa se ni nikdo spodtikal nad tem. Predsedstvo se v tej zadevi rovna po starej navadi. Krivice, ki so se do sedaj godile Čehom, morajo se po mnenji zborničnega predsednika nadaljevati.
<*ališki Husi prirede v 8. dan decembra tabor v Stanislavu, da se posvetujejo o jezikovnih in narodnih odnošajih v (ialiciji.
Tirolskemu deželnemu zboru predložila bode vlada predlogo novega šolskega zakona, ki bode nekoliko premeni! predmete ljudske šole, pred vsem pa šolsko nadzorstvo uredil bolj po volji konservativcev. Duhovniki bodo zanaprej smeli biti predsedniki krajnih šolskih svetov in člani okrajnega in deželnega šolskega sveta in se bodo duhovniki imenovali tudi šolskimi nadzorniki.
2i;s sije države.
Kakor nemški listi pišejo, so je stanje bolgarske vlade jako utrdilo, odkar je odpotoval general Kaulbars. Zaroti v Šumli in Sofiji je zašle dila in preiskava bode razkrila še druge vladne nasprotnike. Zarotnike bode vlada strogo kaznovala, ko je sedaj nikdo ne bode oviral v postopunji. Zarotniki so nameravali umoriti regente,  vojnega mi-
nistra in Sofijskega vojaškega poveljnika. Preiskava je nekda pokazala, da je zarotnike nahujskal general Kaulbars pred svojim odhodom. Zastopniki nekaterih vlastij so se izrekli proti vladi, da naj z vso strogostjo postopa proti upornikom Konečna obravnava proti zarotnikom vršila se bode pojutr-šnjem in bode javna. — Deputacija, ki je imela potovati h knezu Aleksandru, prišla je bila v Bukurešt, potem jo je pa vlada nazaj poklicala. Samo Stojanov, ki je Battenberžanov osobni prijatelj, po-teval je dalje v Ingenheim. — Bolgarska vlada je odposlala deputacijo k velevlastim. Deputacija, katere člani so dr. Stojilov, dr. Grekov in Kalčev, ima nalog, naznaniti velevlastim, da bi Bolgari ne mogli voliti kneza mingrelskega, ker je Čerkes, in prositi velevlasti, da naznanijo kakega druzega povelj nega kandidata. Gadban efendi, ki je v Sofiji poizvedoval, če bi Bolgari bili zadovoljni s knezom mingrelskim, poročil je turškej vladi, da ni misliti, da bi Bolgari volili tega kandidata. Regentstvo nekda misli predlagati sebranju kneza Vogoridesa, nečaka Aleko paše, ako velevlasti ne naznačijo kakega druzega Bolgarom ugodnega kandidata. Vo-gorides je prijazen Rusiji, zategadelj se regentstvo nadeja, da Rusija ne bode ugovarjala njegovej izvolitvi. Najbrž se v Sofiji jako varajo. Čar si ne bode dal zapovedovati. Njegova želja je, da bode Nikolaj Dadian bolgarski knez, gospodje v Sofiji morali se bodo radi ali neradi udati. Da je car trdno odločil se za kneza mingrelskega, kaže to, da mu je naročil, naj ide v Carigrad, da si zagotovi sultanovo potrjenje. Glavne stvari o tem je že gotovo dogovoril general Kaulbars. — Vlada se nadeja, da se bode v kratkem izmotala iz slabih finančnih razmer. Rumunski bankirji jej bodo posodili 10 milijonov frankov, nek ameriški bankir jej pa ponuja 2 milijona dolarjev na posodo.
Rusija hitro nadaljuje utrjenje Batutna in druzih krajev okrog Črnega morja. Poslednji čas je pomnožila posadko Baturnsko za 3000 mož. Batum bode v kratkem trdnjava prve vrste. Tudi Suhum Kale utrjuje se jako močno.
Srbska vlada prišla je na sled jako ra/.šir-jenej zaroti, v katero so Črnogorci nekoliko zamotani. Zarotniki nameravali so pri Vranji na lovu vjeti kralja Milana in ga odpeljati, kakor so Bolgari kneza Aleksandra. Ko je kralj zvedel za za roto, se je hitro vrnil v Beligrad.
Angleži so jako nevoljni, da je turski sultan odlikoval generala Kaulbarsa z Medžidije redom. Prizadevali so se zelo, da bi uničili ruski upliv v Carigradu, to odlikovanje kaže, da je ves njih trud bil zastonj.
V nedeljo odgovoril je v iialijauskoj zbornici grof Robilant na interpelacijo o orijentalnih zadevah. Odnošaji z vsemi državami, rekel je, so dobri, z Avstrijo in Nemčijo pa naravnost presrčni. Italija so je pridružila mirovnemu programu centralnih cesarstev in bode nadaljevala svojo dosedanjo politiko. Z Anglijo je Italija tudi v posebnem prijateljstvu, katero se bode, če treba še bolj razvilo. Italija je simpatizovala s knezom Aleksandrom in z Bolgarijo, ter svojih simpatij ni nikdar tajila. Italija si prizadeva ohraniti mir. Dejanska pomoč Italije je zagotovljena vsakej državi, ki si prizadeva ohraniti mir in varovati pogodbe. Zbornica je bila zadovoljna s temi izjavami.
V kratkem bode se nemški državni zbor posvetoval o vojaškem septennatu. Ker hoče vlada pomnožiti vojsko, bi se tudi vsakoletni stroški za vojsko povišali in zategadelj bode mnogo poslancev ugovarjalo vladnej predlogi. Proti predlogi bodo glasovali svobodomiselna stanka, Poljaki, Elzačani, socijalisti in ljudska stranka, vkupe kakih 133 poslancev. Za vlado bodo gotovo glasovali konservativci in narodni liberalci, kakih 155 poslancev. Večino bode odločil katoliški centrum, za katerega se še ne ve, kam se nagne. Ako bode vladna predloga zavržena, bode državni zbor razpuščen.
Angleško vlado čakajo velike težave na Irskem. Irski časniki nagovarjajo narod k uporu. Agrarna zločinstva se množe in v največ slučajih oblastva ne dobe krivcev. Minuli teden bil je v Dublinu izreden sovet, katerega so se udeležili irski podkralj, irski državni tajnik, lordski kancler glavni vojaški poveljnik in specijalni komisar general Bul-ler. Sklenilo se je nekda, energično postopati proti časopisom iu nezakonitim društvom, katera imajo namen ovirati plačevanje zakupa.
Domače stvari.
— (Lepo darilo.) Več Ljubljančanov, prijateljev umetnosti, poklonilo je blizu 800 gold. vredno sliko (Canon), predstavljajočo »Novodobno Evo" Rudolhuumu, da se ž njo pomnoži zbirka slik, ki je zares še skromna.
— („Hrvatska Lira") priredila je včeraj našemu rojaku g. Nolliju na čast komers, pri katerem  so  sodelovala  Zagrebška  društva „Ivolou, „Sloga", „Sloboda" in tamburaši.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima danes ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo s tem sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo o poslovanji. 3. Poročilo o prošnji, da se dovoli ustanovitev knjigarne. 4. Določitev maksi-
malnih tarifov za nadrobno prodavanje govejega mesa v Kostanjevici. 5. Poročilo o prošnji za preložitev živinskega semnja v Starem trgu. 6. Poročilo o ustanovitvi brzojavne postaje na Jesenicah (okraj Krški). 7. Poročilo o dolžnosti neprotokolira-nih obrtovalcev. da se pri svojih podpisih in napisih pri prodajalnicah poslužujejo neokrajšanega imena in priimka. 8. Poročilo o upeljavi trgovine s špiritom po teži. 9. Poročilo o izdelovanji, prodava-nji in uporabljanji volne od cunj. 10. Terno-predlog za cenzorsko mesto pri poddružniei avstrijsko-ogerske banke. 11. Predlog za 4 prisustvovalce pri trgovinskem sodišči v Itudolfovem. 12. Poročilo o spremeni §. 6 zakona o trgovinskih zbornicah. 13. Vprašanje ravnateljstva c. kr. kaznilnice, je-li bi izdelovanje debelega sklejenega papirja (kartona itd ) oškodovalo trgovce in obrtnike. 14. Prošnje za oprostitev od izkaza sposobnosti za nastop rokodelskih obrtov.
— (Slovensko g l e d a 1 i š č e.) . „ D r a m a-tično društvo" in „ S l a v e c a priredita v sredo dne 8. decembra v tukajšnjem gledališči „Veliko besedo" Preširnu na časr. Spored bode jako zanimiv. Predstavljala se bode birka „Gluh mora biti", v kateri bode iz posebne prijaznosti ulogo Bonifacija igral g. Peregrin Kaj zel, izborni komik in slovenskega občinstva ljubljenec. V pevskem delu nastopil bode slavnoznani naš tenor g. 1. Meden. Razen teh dveh gospodov in zborov „Slavčevib", mej katerimi se bode tudi pel veliki zbor »Kdo je mar V" S tenor in bariton solo, nastopil bode tudi Šišenske čitalnice mešani zbor, ki se je za ta večer blagovoljno pridružil ,Slavcuu. Gosp. Borštnik pa bode uprizoril po njem prirejeno komična sceno »Ponesrečena glavna skušnja". Po vsem tem nadejati se nam je prijetnega večera in potne hiše, to tembolj, ker je „dramatično društvo" vos čisti dohodek prepustilo priljubljenemu društvu „Slavec".
— (Slovenskega kluba na Dunaji) drugi večer štel je več udeleževalcev, nego prvi. Zanimanje za ta klub je torej me) Dunajskimi S o-venci v naraščanji. Nekaj jih je pismeno opravičilo svojo odsotnost. Predsednik in starosta družbe gosp. J. Navratil pozdravil je s presrčnimi besedami došle starejše in mlajše Slovence, osobito č. g. župnika .Jančarja in hrvatskega gosta dr. Kožica; govornik omenja, da se klub kot tak ne bode pečal s politiko, da ta torej ni političen klub; pač pa je v njegovem programu prijateljska zabava, gojiti prijateljske od noša je mej udi, baviti se z 1 i ter a r n i m i zadevami in v ta namen prirejevati berila itd. V klubu bode se tudi gojilo petje ter tako pospešavala ljubav do ožje domovine mej starejšimi in mlajšimi stilno na Dunaji bivaiočimi Slovenci. Te besede g. govornika naj bi pregnale predsodke, ki fte morda vladajo tu in tam o tem klubu. Gosp. Jos. C i perle govoril je o »narodni vzgoji", kar je bilo z glasnim odobravanjem vsprejeto. — Izurjeni pevci zapeli so nam več slovenskih pesnij ter mnogo pripomogli, da se je razvila prav srčna zabava. Izmej uapitnic bila je s posebnim navdušenjem vsprejeta ona č. g. župniku Jančarju, kateremu so pevci zapeli krepko zdra-vijco. — Tretji večer slovenskega kluba bode vso boto 18. decembra t. I. v »Hotelu Royal", Sin-gerstrasse 3. Berilo imel bode g. J. N a v rat i 1.
— (Nadsodišče štajersko- ko roško kranjsko) objavlja imenik veščakov,  ki se 1887 leta morejo poživljati k obravnavam o odškodnini za razsvojitev zemljišč, za zgradbo in promet železnic potrebnih.   Mej temi veščaki so tudi nastopni gg.: Ivan Duffe,  mestni  inžeuer  v  Ljubljani; Fran Kotnik, tovarnar in posestnik na Vrdu; Ignacij Marko Jelovšek, posestnik in tovarnar na Vrhniki; Leopold Deklevu,  mlinar  in   posestnik v Bujah; Matej Premrov, posestnik na Ubelskem; Fran Kavčič,  posestnik v Št. Vidu  pri Vipavi; Vinc. Mally, mlinar, usnjar in posestnik v Kranji; Josip Košir,  posestnik v Žejah; Ivan  G u z e 1 j, posestnik in trgovec   v  Škofjiloki;  Alfonz baron Cojz, tovarnar in posestnik na Bledu, Josip Ovin , oskrbnik v Radovljici; Mih. Razinger,  poštar v Podkorenom;  Fran Witschl,  deželni  inžeuer v Ljubljani; Vaclav S te dri, umir. nadinženCr v Ljubljani; Julij Pogačnik, rudniški ravnatelj v Celji; Jakob  J e š o v n i k , posestnik  v Pirešici; Ignacij Žnidaršič,  lekarničar v Brežicah, Anton Sme rek ar, posestnik v Sevnici.
— (Predilnica v Litiji) bode kmalu dozidana, ker letošnje lizredno lepo jesensko vreme delo jako pospešuje.   Podjetniki otvorili bodo novo
tovarno že prihodnje leto ter takoj pričeli presti in tkati.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj  BO. novembra.  V pravdi zaradi
nezgode na železnici pri Modlingu strojevodja Trnka oproščen. Železniški eleve Scherrer obsojen na štiri tedne navadnega zapora.
Sofija 30. novembra. Izvestje Havasovo: Porta svetovala regentstvu. naj ne odpošlje deputacije sebranja do velesil, ker je Porta za-stran rešitve vprašanja bolgarskega z Rusijo začela dogovore. Hegentstvo odgovorilo, da nema nikako pravice, zabranjevati deputaciji izpolnitev mandata, a prepričano je regentstvo, da se hode naloga, po Porti prevzeta^ olajšala, ako se velesilam razloži položaj dežele.
Budimpešta 29. novembra. (Budgetni odsek.) Matuš z vsklikom izbran glavnim poročevalcem o finančnem zakonu. Poklukar in Nadhernv poročata o nuncijih.
Berolin 29. novembra. Pri današnjem vsprejemu državnozborskega predsedstva govoril cesar o državnega zbora, nalogah, posebno poudarjajoč predlogo o pomnožitvi vojske. Upa, da se bode ta predloga vspreiela, saj se tudi drugi parlamenti ne upirajo terjatvam za voj sko. Nemčija mora premisliti, da so jo sosedne države že prekosile. Sicer je pa cesar izražal upanje, da se bode mir ohranil.
Odesa 29. novembra. Kaulbars včeraj dopoludne semkaj dospel, zvečer odpeljal se v Peterburg.
Feterburg 29. novembra. V Taškendu bil močan potres, ki je poškodoval mnogo hiš v ruskem delti mesta.
Razne vesti
* ( Ve 1 i k a n s k a tatvina.) Preteklo soboto zjutraj so in železniškem vlaku ki je vozil iz Ostonde v Gen t, nepoznani tatje pokradli dijamantov in denarja za 1.500 000 frankov. Premeteni lopovi so vse tuko dobro premislili, da policija še nema nobenega pravega sledu.
* (Ženinov« osveta.) Zadnje dni pred adventom prišla sta v Wi 1 I e n h a 11 u na Angleškem v jedno tamošnje cerkev ženin in nevesta, da bi ju poročili. Na duhovnikovo običajno vprašanje : »Ho čete li vzeti to gospico za svojo soprogo?" odvrne ženin prav glasno „ne" ter ostavi cerkev. Pozneje povedal je Mulomušni žen'n svojim prijateljem, da je to storil le iz osvete, ker je pred jednim letom, ko se je želel oženiti, tudi njegova nevesta izgovorila usodepolno besedico „ne"
ILTa,zr3_£in. i.lo.
Še v teku meseca decembra t. 1. bode občni zbor društva „Narodni Dom v Ljubljani*, ki se je letos zakasnil vsled sklepanja knjig o društveni loteriji.
Dan občnega zbora se bode posebno naznanil.
Častiti gospodje deležniki se opozarjajo, da se morajo zastale svote deležev uplačati do konca tega leta pri društvenem blagajniku gosp. dr. Jos. Staretu.
Deležne listine izdale se bodo meseca janu-varija 1887.
Da se pomnoži upravno premoženje društva, ki danes že preseza 50.000 gld., se opozarja p. n. občinstvo na določbo društvenih pravil 2 št. 2, ki se glasi:
"Društvenik je, kdor pristopi društvu z letnim doneskom 10 gld. — za čas dokler plačuje ; — in se vabijo domoljubje, da po tej določbi pristopijo društvu kot udje.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1886. Za upravni odbor društva »Narodni Dom v Ljubljani":
Dr. Alf. Musche,
predsednik.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
II. Vprašanje: Vzlic zahtevi prosilcev, da se dokaže v trgovstvu praktična, kakor tudi teoretična izobrazba,
a) v čem naj obstoji praktični dokaz sposob nosti? in sicer
a) naj se li izkažejo učna in služna leta, in če se imajo izkuzati, v kaki meri? — Učna in služna leta se imajo izkazati, in sicer vsaj dve učni leti in tri služna leta;
naj se li dokaz sposobnosti v vsakem slučaji raztegne na učna, kakor tudi pomočniška leta, ali v kakem slučaji samo na jedno, in v slednjem slučaji na katero? — Sploh naj velja pravilo, da se ima izkaz o sposobnosti raztezati na dokaz učnih in pomočniških let. Izimno more prosilca za trgovski obrt v posebno uvaževanja vrednih slučajih na predlog gremijev deželno oblastvo oprostiti izkaza o pomočniških letih, n. pr. če umrje rednik družine, če mu pripade trgovina itd.;
*,') je-li zmatrati dokaz o učnih in služnih letih le tedaj veljavnim, če bi obsezal dovršena učna in služna leta: 1. pri trgovskem obrtu iste vrste, ali 2. pri kakem trgovskem obrtu sploh, ali 3. tudi pri trgovini, ki jo sme zviševati samo proizvodnik? — 1. in 3. vprašanje „ne", 2 vprašanje „da" ;
o) bi se li mogla sposobnost dokazati v posa meznih slučajih tudi s tem, da je bil prosilec že trgovski potovalec? — Da, vendar je samo ob sebi umevno, da se mora dovršeni učni čas izkazati. Ker se potovalec zraatra za trgovskega pomočnika, nadomesti v tej lastnosti kot potovalec dovršen čas služni čas;
t) more li prosilec za trgovski obrt, ki obseza le določeno blago ali določeno vrsto blaga (glej prejšnje vprašanje b 7) dokazati praktično sposobnost tudi z izkazom, da je že izdeloval dotično blago ali blago dotične vrste ? — Ne.
Je-li to prejšnje poslovanje veljavno, če je pro silec delal v tovarni, pri rokodelskem ali drugem malem obrtu ali celo pri domačem  obrtu? — Ne;
Q se li more dokazati sposobnost za nastop trgovine s kolonijalnim in špecerijskim blagom, trgovine z mešanim blagom ali z živežem itd., če je prosilec služboval pri zadevnih pridobitnih in gospodarskih zadrugah (pri potrošnih društvih, živežnih založiščih)? — Vsekako, č- potrošno društvo obrtovno zvišuje trgovske posle. (Dalje prih.t
>it Kija i in it«iiiisi\a. v velikem delu sodeče životarenje je največkrat Uirok bolestim na jetrah, zlatej žili, zaaodenju krvi itd., katerim boleznim sigurno idpomnre .Moll-ov „S e i d 1 i t l - p r as e ku. Skutljiea 1 gld Vsak dan g;i razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat I njegovo VSVBtVeno znaiuko in podpisom. 9 (20—8)
I,o|ei'iju«- srečke 27. novembra. Na Dunaj i:        1,     15,     85,     23, 72. V Gradci:     48,     62,     88,     90, 4.
29. novembra. '/»■>  »Bona t   Fuehs v. Dunaja. — VVieaner iz Brna.
— Bellag z Dunaja — VVechsler iz Gradca. — Geiritigi-r ■/. Dunaja. — Taussig iz Linca. —• pl. Ilenupiez ii Celovca.
— VViinderlich, Hohiieider z Dunaju.
Hn avM* ti jmUciii romarji :   Kolenec iz Cciuseniku.
Meteorologično poročilo.
Cis i»pn ?.ovHnjn	Stanje barometra v mm,	Tem • peratu •	Ve-1 rovi	Neb,,	Mo-krina v mm.
'7. zjutraj 'J. pop. 9. zvečer	742 68™. 7 .'18 85 m. 7 M-60 «7,	—42' v' —100 —44'<'	• l> rez v. brez\. brez v.	megla megla megla	0*00 M*
Srednja temperaturu — 8*2", za 6'q' pod normali-ra.
H>-u_zxaosis:;a, borza
dne 30. novembra t. I
(Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta .        . . ■
Si ibrna renta ..... • .
Z'»t;t ronta .... .....
Ti   , inareiiH renta     . ....
Akcije narodne banke .....
Kreditne akcije..... • •
London
Srebro.   .       . ...
Napol
•". kr. eekiui NemSko marke
Vi državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne, srečko iz 1. D>«4 100 gld.
0'JTt.ka zlata renta 4' , Ogrska papirna renta B' „ 6„ sUJcrske zemljišč, odvez, obllg. Dunava* r-g. ■redke fi 100 gld
/.••ralj obe. avstr. 4l    .  /.lati rast. listi Prior, obltg. Eitzahetirio zapad, železnice Pror. ohlig. Ferdinandove sev. želu eo Kreditne srečke 100 ;
HudoltoVH srečke 10 „
Akcije angio-avstr, bank*- 120 t ramimvav-druSt velj. 170 č\d, a. v
Zahvala. 1
Vsem prijateljem in znancem in čast. obćin- I BtVtt, ki so ac tako obilo udeležili pogreba gosp. I
FRAN DEČMANA,
posebno pa Se čast. gospodom peveem za ginljivo I petje in slednjič za mnogo darovanih krasnih ven- I eev izreka najprisrčnejso zahvalo y
(885^ žalujoča rodbina. I
V Kamniku, 30. novembra 188ti. 1
84 gld. 25			kr.
»i		90	i*
114		75	n
101		15	n
^85		—	n
298		—	n
196	-	0 .	n
9		96	n
5	n	H3	K
•Ji	•	80	
181		75	n
171		25	•
105		GO	
94	n	25	■
luB		50	n
118		75	a
124	a	50	
99	9 n	70	■
l/H		50	
19		—	•
liti		70	
319		—	»
Poslano. <3~44) Najboljša pitna voda pri epidemijah.
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
1 ku zkušan liek proti trajnom kasiju ptućevine I ŽBluden. hol ";ti rjrkljana j proti meh: rnlm kntaru,
III !VK K MATTONUA
Karlovi vari i VVidn.
V „NARODNI TISKARNA v LJUBUANI
je izšla knjiga:
Selški župnik.
Roman. Spisal L. Halbvtj, poslovenil Vinko. — Ml. H°, 203 struni j. Cena 25 kr., po pošti HO kr.
Brivnica in lasničarija
dobro  oskrbljena in dobro obiskovana, na lepem kraji, produ se zaradi  preiuemenih razmer tor so lahko takoj ali pa ob Novem letu prevzame. — Kaj več pove upravni štvo ^Slovenskega Naroda". (866 — 3)
Proti stalnej plači
in proviziji
išče dobro priporočeno in spretne zastopnike jedna prvih in najboljših I o varili* It i ll lli*. — Ponudbe pod naslovom Gr. %V. poste restantc Zagreb.     (884 ij
Vrat, bronehije in pluča,
za koja nikdar nesmo preveč slu bul, da jih obranimo pred prehladom vale i gorkotnih razlik in preobratov; ohraniti je iiiijložje, ako se rabijo
= antikatarhalne salicilne pastile m
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani.
S pomočjo lastnosti, da ustav lj rjo gnilobo, so najbrljše sredatvo proti Uaviei ali «1 if'teril iki. in ker podpirajo dušnikove organu, či-tijo tudi glas t:* odpravijo vsako dušnikovo. vratno, kakor tudi sosebno pluoiio mclj«'.
Isto tako ho antikatarh dne salieilue pastile, ker omilim m [0 slezo, naj važnejše sredstvo za vse one imenom Del meno vit Tito stanove, k jim je najvtčja skrb dobiti in ohraniti si leo, gladek in *il SODOren glas.— V škatMicah po 20 kr. prodaja
l,HK.-4l€V& PICCOM-Jeva
,,pri angeiji',  ^, Ljubljani, na Dunajske j cesti.
Vnanja naročila izvrše se takoj proti povzetju zu< ska po e. kr. pošti. . 7G0—
Za Miklavža ii Božič
nahaja se
iz sladkorja narejenih, cenili in lepih stvarij
v sladikovarni na Kongresnem trgu,
v Fischer-jevi hiši št. 13
pri (877—2)
FRANCETU ŠUMI-ji.
!\«*|»i*«"««*y-Sjivo /a %ol»c
j«
I. Salicilna ustna voda,
arotnatena, upliva okrepujoi r. ovira spridenje zeli in oilstrannje smrdečo sapo. Ve ika steklenica 50 kr.
II. Salicilnl zobni prah,
splošno priljubljen, upliva oki ejn ujaee in nareja zobe
svitlo in bele.   a 30 kr Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno svežo v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495 — 17)
„ „LEKARNA TMK0CZY"
zraven rotovia v Ljubljani.
||  b/G~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoezv originalno salicilna ustna vodo in SalteUol zobni prah, se PJ  pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust.
;-f^--^ »-—-ti^^-tO--t*?^t
NAJBOLJŠI
fe?K?\R ZA CIGAi?£rr:
li *■ JE PHIST1TI I
LE HOUBLO,
Francosk fabrikat »•CAWLE-j<v & H EN RY-je v v PARIZU.
Pred ponarejanjem se svari !
I
L'3
Ta p-.ipir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. bndvvig. dr. E. bippinann,
profesorji kemijo nu Dunajnkom vioučiliiui,
in sicer zaraili svoji' izvršim' kvaliiiii1, nasebne rislosH in kor mu neso pridjiinc nikaU zdravju škodljivo reči.
.'.v
O s xi a. xx x X. o.
Ker mi v tesni prodajalniei v EŽiđ-C-vslclii. "wlIco.li. ni mogoče ■lavni gOBpOdl povsem ustrezati
prevzela sem k praznikom prostorno prodajalnico ■
hiši i „kazioe",
(8fi0-
(Selenburgove ulice).
Najuljudncje vabila Blavoa občinstvo za obilni obisk.
MARIJA DRESMIK.
VI ŽITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna".
po nizktj coni.
T Fostojini izpraznjena je
služba kapelnika,
letno plar.i 600 gld. 1'rosilci naj vpoiljejo svoje prošaje apriflali vred » teku Ntirlh tednov podpisanemu odboru.
Odbor godbenega društva v Postoj ini,
de K. novembra 1888.
',876—a)
katero .)e analizo-val gosp. profesor dr. Kratsch-mer in katero so poskusili in priporočajo gospodje: dvorni sovetnik in profesor pl. Bamberger, dvorni sovetnik  in  profesor Braun pl. Ferawald, dvorni sovetnik in profesor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladni sovetnik in profesor Sohnitzler, profesor Hofmoki. Prospekti zastonj. "W
Glavna zaloga in kleti:
Ober-Dbbling, Nussdorferstrasse Nr. 29.
Zaloge v vseh boljših lekarnah. ~W
KuIok«  v   l.jiililJuni:  J.  NfvolHMla,  lekar, ii. 1'iccoli. lekar, I . pl. Triikoczr, 1 ikar.
CACAOj
in
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT &
ki sta pri prvej   Uiinajskej  razstavi  ktltliu sku  um tnosti bili  odlikovani  z  nsijviftjo odliko,  častnim  diplomom, sta pristni Ramo, će imata našo uradu • registrovano varstveno znamko in firmo. (85G—7)
]><>l»iv ll pri vseh boljših trgoveih in prodajalcih deli at.es, v H  uhlju ni pri y> ti V* b-hj lLsiSNsiik-u.
Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOH SCHMIDT & SOHNE,
O. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiiialnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
C. kr. dpriv. tovarna za svetilnice na Dunaji,
priporoča ^^^^
petrolejske mizne in viseče svetilnice
solidno in okusno narejene,
po najnižjih tahriških ct'nnh.
Solnčne in velikanske solačne svetilke
z nepreseg"liivo ST7-etlo"bo. (b*9a—7
iž?8i§r POZOR: -iBa«
Z velikansko rekianjo proslavljajo se s pompozno glaseoimi se imeni petrolejske svetilnice in petrolejske svetilke, ki pa v resnici r.emajo nikake ali pa le majhno prak< tieno vrednost. OmenjajoA tO, moram op /.arj .t , da od nekdaj /.o pazljivo zasledujem vsak napredek v razšvetljave.nji in res dobro prirejam občinstvu solidno in rena, posebno treba omeniti,  da'so Intstesi kupujorega  oblSinStVS najbolje zavarovani pri
staroslavnej in znanej flrmi. „Dltinur-svetilnlee1* spoznajo bs |m» Egornjem tovarniškem roamenji in Be dobi-vajn v !i rb zalogah na Dunaj . v Budimpešti, Pragi, Lvovu, Tt-siu. Berolinu, Mon:i-kovem, Milanu in v Varšavi, kakor tmlt v  drugih boljših prodnjalnioah svei
rebanje ZC prihodnji
inscem?,
SREČKE 3^
sreot
Glavni dobitek v gotovi;
4
10.000 ^5000«<r 20° o || 4788 S
lenarnili ov.
Kmscem-srečlca dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
(787—31'
Izdatelj i» orlpr.vorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarue".
D6K8