=Js^L= Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 -poluletna . . „ 1-50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Štev. 50. se* sa V LJUBLJANI, dnč 13. novembra 1908. SEi SSi S?D> Leto III. :QTo^^r^r^IQlO^Q*9TQAQlQ^Q.V 0 (5LR5IL0 SlDVmSKKR DLLF\V5TVf\-- LISTNICA UREDNIŠTVA. Danes smo morali končati izvleček vladne zavarovalne postave. Dopisniki naj zato opro-ste, da objavimo dopise v prihodnji številki. Najvažnejša naša reč. Splošno in enaka volivna 'pravica že kaže svojo moč. Vladna predloga o socialnem zavarovanju, ki se ima ž njo pečati državni zbor, nam je za to največji dokaz. Zavarovanje za starost in onemoglost, ki smo se potegovali zanjo leta in leta, je zdaj v tiru ign takoj sedaj povemo: Delavstvo bo neizprosno klicalo na odgovornost vse tiste, kateri bi hoteli v državnem zboru zavirati zvršitev te stvari. Ni veliko, kar obeta novi zakon, toda v sedanjih razmerah je vendar toliko, da se bo milijonom delavcev in delavk olajšalo srce in oddahnilo v prsih, ko bo prišla novica, da je cesar potrdil postavo o socialnem zavarovanju. Iz vse duše privoščimo dobrote starostnega zavarovanja tudi kmetom in obrtnikom, ki bodo seveda morali sami plačevati vso zavarovalnino, med tem ko je bo delavcu moral plačati polovico delodajavec. Iskreno nas veseli, da bodo tudi vsi posli in kmečki poljski in gozdni delavci zavarovani. Krog 10 milijonov oseb, ki jih je sedaj večina z veliko skrbjo gledala v prihodnjost, in katerih mnoge je beraška palica žalostno pozdravljala na stara leta, bo sedaj dobivalo preskrbnino, ki bo k nji prispevala država za vsakega po 90 K na leto. O vladnem načrtu bomo še mnogokrat govorili. Zagotovilo imamo, da nam bodo iz državnega zbora o delovanju odseka, ki se bo ž njim pečal, redno prihajala izvirna poročila. Ze zato upamo, da ne bo zavednega delavca iz naših vrst, ki bi se ne naročil za bodoče leto na naš list. Z mesecem decembrom pričenjamo nov letnik. Naj naši vrli dosedanji naročniki ta mesec pridno nabirajo novih. Ni je postave, ki bi bila za delavca važnejša, nego je ta, ki jo v kratkem posnetku prinašamo v listu, postava, ki ima zagotoviti preskrbljeno starost delavskemu trpinu. Zato pa tudi ni mogoče, da bi bil kak delavec ali delavka, ki ne bi z nestrpnim zanimanjem pazil in gledal, kaij se ž njo godi. Tudi tisti, kateri se dozdaj ni nič brigal za naš list, se mora zdaj predramiti in si ga naročiti. Za 25 vinarjev na mesec bo dobil natančna poročila in hkrati tudi navodila, kako naj postopajo naša delavska društva Jn kaj naj ukrenejo, da pojde naša sveta zadeva naprej, do konca. Danes opozarjamo samo na te-le važne reči, ki jih tudi predlaga vlada v novem načrtu: 1. Bolniško zavarovanje se raztegne tudi na posle: dekle, pastirji, hlapci, sobarice, hi-šine, kuharice, pestunje — vse zadene dolžnost, da bodo zavarovane za bolezen. Okrajne bolniške blagajne dobe s tem mnogo novih udov in se izdatno izpremene. 2. Bolniško zavarovanje zadene tudi vse poljedelske in gojzdne delavce. Tudi ti bodo pristopili k okrajnim bolniškim blagajnam in že danes naj povemo na vse usta, da bo soeialno-demok raška komanda po okrajnih bolniških blagajnah brez dvojbe precej strta. 3. V okrajne bolniške blagajne bodo volitve po proporčnem volivnem redu, tako da bodo zastopane med izvoljenci tudi manjšine. Ko se sprejme to načelo za bolniške blagajne, se bo moralo sprejeti tudi za druge delavske zastope, zlasti za rudarske zadruge, kjer zdaj neovirano streljajo kozle rdeči bratci. 4. Zoper nezgode zavarovani bodo po novem zakonu tudi gojzdni delavci in vsi, kateri spadajo pod rudarski zakon. Kolikrat smo to oboje že zahtevali po svojih shodih, kolikrat smo že pisali o tem! Zdaj smo na potu, da to reč dosežemo. Še nekaj! Socialni demokratje trdijo, da so oni izvojskovali vladno predlogo. Pokličimo tem ljudem v spomin, da naša organizacija, kar se je začela, vedno in vedno povdarja zahtevo starostnega zavarovanja. Ko so socialni demokratje po svojih shodih gonili staro lajno proti klerikalizmu, smo se mi resno posvetovali o delavskih stvareh, in sicer največkrat o ti zadevi. Na stotine shodov je obravnavalo našo najvažnejšo zahtevo. Prvi poslanec, ki smo ga leta 1879 poslali iz splošne kurije na Dunaj, je takoj vložil natančno utemeljen predlog v državni zbornici, naj se uvede zavarovanje za starost. Urednik našega lista je vlani obnovil tak predlog. V pododseku državnega zbora, ki je imel nalogo pripravljati vladno predlogo, je načelnik naš pristaš poslanec dr. Krek. Teh stvari ne more nihče izpodbiti, kakor tudi ne tega, da je krščansko-socialni minister dr. Gess-mann največ pripomogel, da se je sedanja predloga tako hitro izdelala. Mi smo prepričani, da bodo socialni demokratje kakor pri vsaki reči, tako tudi pri ti, sejali razdor med delavce m ob-teževali delo v državnem zboru. Kakor vselej bodo zahtevali reči, ki se zanje ne bo mogla dobiti večina, in ki so torej zdaj nemogoče, potem bodo pa vpili, klevetali in lagali, kakor znajo. Edina nevarnost, da se vladni načrt ne sklene, so in ostanejo socialni demokratje. Kdor je pameten, jih že zdaj pozna Poskrbeli bomo, da se njihove namere ne bodo izpolnile. Delavsko zavarovanje. (Konec.) Tehniško bi se težko dognalo, kdaj postanejo invalidni gospodarsko samostojni zavarovanci. Ni izpeljivo, da bi se z vso gotovostjo poizvedelo, kdaj je v nevarnosti obrtnikov ali kmetov gospodarski obstoj vsled opešanih telesnih moči. Za to se pri samostojnosti pred vsem ozira na starostno zavarovanje. Proti invalidnemu zavarovanju samostojnih oseb pa obstoji še sledeči razlog. Statistika namreč uči, da je več samostojnih v večji starosti. Mladih je manj. Razumno, ker postane posameznik samostojen šele, ko doseže gotovo starost. Preveč bi se zvišali stroški, ako bi uvedli invalidno zavarovanje pri samostojnih osebah. Upoštevati se pa mora v zavarovalni postavi prestop nesamostojnih v samostojno razmerje. Prestop se ne sme otežkočiti, marveč pospeševati. Za to je pa potrebno, da so celotno združeni samostojni in delavci. Delavec, ki postane samostojen, je še nadalje zavarovan. Izgubi sicer pravico do invalidne rente, obdrži jo pa za starostno in se mu zaračuna doba, ko je bil kot delavec zavarovan. Starostno in invalidno zavarovanje zagotavlja sledeče rente in podpore: Delavec dobi starostno rento, ko doseže starost 65 let. Ce postane že prej invaliden (za delo nesposoben), dobi invalidno rento. Samo-stojnik dobi z dovršenim 65 letom starostno rento. Visokost invalidne ali pa starostne rente se določa po višini in po času vplačevanja. Svojci dobe enkratno glavnično odpravnino. Zenske zavarovanke dobe izplačano polovico vplačanih prispevkov, ko se omože. O višini vplačil daje pojasnilo naslednja tabela. Pri tem je pripomniti, da je državni prispevek 90 K vsaki renti že vračunjen. Pri delavcih se zaradi enostavnosti smatra, da ostanejo vso prispevno dobo v istem mezdnem razredu. Ako prestopijo iz nižjega mezdnega razreda v višji razred, bi raslo tudi pričakovanje in ž njim renta. Krog zavarovancev. 1. Nesamostojni. Zavarovanju so zavezani: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, postrežnice itd. (okroglo 6 milijonov duš). Zavarovalna dolžnost se prične s 16. letom; izvzete od nje so že onemogle iri več nego šestdesetletne osebe. Prav tako niso zavarovane osebe, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 K ali na leto 2400 K. 2. Izmed samostojnih so zavarovanju zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega podjetja ali kmetijskega in gozdarskega obrata. Izvzeti pa so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 K ali ki redno nimajo v delu več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini. Prispevki se preračunjajo pri delavcih po mezdnih razredih. Polovico prispevkov mora plačevati delavec, polovico pa službodajnik. O višini rent daje gornja tabela natančnejše pojasnilo. Pri samostojnih so razmere bistveno drugačne. Niti kmetovalec, niti obrtnik in kupčevalec na drobno nc more, kakor delavec, računati na vedno enake in stalne dohodke. Obvezni najmanji prispevek Mezdni razred Delovni zaslužek na teden Tedenski prispevek polovico plača delo-in službodajnik) Pravica do rente (ako se plača 50 tedenskih prispevkov na leto; po 20 30 40 letih K h K a) Delavci. I. do 480 12 144 156 168 11. a) nad 4-80 , 7-2'i I „. bj , 7 20 „ 9 60 1 24 198 222 246 III a) „ 9-60 „ 12 00 b) . 12 00 „ 14-40 ) 36 252 288 324 IV. a) „ 14-40 „ 1920 l i b) » 19 20 , 24 00 I 48 306 354 402 V. a) , 24 00 » 30-00 b) „ 30 00 „ 36 00 1 60 360 420 480 VI. „ 36 00 72 414 486 558 b) Samostojni. (Na leto 12 mesečnih prispevkov po 1 K) 198 1 22 2 248 se je moral torej določiti tem previdnejše, ker so vrhutega gospodarske razmere v 'posameznih države izredno različne. Temu primerno določa predloga, da znašaj mesečni prispevek pri dolfodku do 480 K na leto 50 h, in pri dohodku med 480 in 2400 K najmanj mesečno 1 K. Nadalje pa določa načrt, da bodi pridržano deželnemu zakonodajstvu ta obvezni minimum zvišati za celo ali delovito področje kronovine. Čeravno se more torej samostojnim osebam naložiti dolžnost le za majhne tekoče dajatve, je vendar na drugi strani mogoče, da plačajo o priliki večjih dohodkov znatnejše enkratne prispevke. Na primer: kmetovalec lahko vplača znatnejšo vsoto, ko je spravil letino. Slične so razmere pri mnogih sezonskih obrtih. Oziraje se na te okolnosti, omenja zakon prostovoljne večje dajatve, ki niso omejene niti v roku plačila, niti v višini ie navzgor s 100 K v letu). Na Belgijskem opazovane izkušnje pa kažejo, da je potrebno, da s k tem prostovoljnim večjim dajatvam posebno vzpodbuja. To bi se moglo izvoliti tako, da se iz javnih novcev ob vsakem vplačilu odstoten prespevek zapiše v prid. Ob veliki raznovrstnosti razmer v posameznih delili države pa bo moglo vplivanje v tem zpiislu le tedaj postati uspešno, če deluje po možnosti indivi-duaiizujoČe. Da se razvije tako delovanje, so torej posebno poklicana deželna zakonodajstva. Po predlogi jim je prepuščeno za pospeševanje prostovoljnega zavarovanja pripraviti pripomočke in o njih porabi izdati natančnejši določila. S tem se odkazuje avtonomnim deželnim upravam pomembna socialno-politrčna naloga. Z vsako prostovoljno večjo dajatvo se ravna kakor z enkratno vlogo, s katero se pridobi pričakovanje, ki se preračuni zavarovalno-te-imiško. Skupna pravica se sestavi potem iz vsote delnih pričakovanj. Starostna renta, ki se pokaže iz teh prostovoljnih večjih dajatev, se lahko nastopi pred 65. letom,'in sicer že po 55. letu starosti. S tem je za samostojne preskrbljeno delovito nadomestilo rente za onemogle. Povdariti je treba, da je to zavarovanje s prostovoljnimi večjimi dajatvami dano na voljo vsem starostnim zavarovancem, torej tudi delavcem. Čaš čakanja. Preden so doseže pravica do rente, je prebiti čas čakanja. Ta čas znaša: Pri dčlvcih za dosego rente za onemogle 200 prispevnih tednov (pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 prispevnih tednih 5 lett. Za čas prispevanja velja pri tem tudi brez dejanskega dajanja tisti čas, v katerem opravlja zavarovanec ktivno vojaško službovanje ali v katerem ima bolezen, ki je združena z nesposobnostjo za delo, ali končno v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavarovalnega prispevka šlužbodajniku. Pri starostni renti znaša čas čakanja 30 let, in sicer računaje od začetka zavarovanja, brez ozira na eventualno prenehanje prispevanja. Prehodno določilo krajša ta čas čakanja za tiste, ki postanejo zavarovanju zavezani, ko dobi zakon moč, ali v teku naslednjega leta. Za nje znaša čas čakanja za starostno rento le 200 prispevnih tednov. Pri samostojnih znaša čas čakanja za starostno rento 200 prispevnih tednov. S tem razmeroma kratkim časom čakanja se omogoči dosega starostne rente tudi osebam, ki postanejo šele v višji starosti zavezane zavarovanju. V tem tiči nekaka izravnava za to, ker se samostojnim ne daje renta za onemogle. Prestanek pričakovanja. Za delavca pomeni brezdelnost izločitev iz zavarovalne dolžnosti. Zakon omogoča, da se v tem primeru ohranjajo v moči pridobljene pravice z majhnimi prispevki. Isto velja za samostojno osebo, ki izstopi iz zavarovanja. Ako samostojna oseba ne more plačevati polnih prispevkov za svoje zavarovanje, lahko prav tako s povsem majhnimi dajatvami svoje pričakovanje vzdržuje v moči. Na ta način skuša načrt uravnati'to za prakso tako važno vprašanje, oziraje se na finančne zahteve. Delavca skuša' predloga varovati za pri-inere^ da bi službodajnik ne mogel plačevati, s tem, da ostane njegovo pričakovanje v moči kljub temu, da se ne plačujejo prispevki. Glav nične odpravnine za z a -. ost ale. Ako umre zavarovanec, se dovolijo zaostalim glavnične odpravnine. Do njih imajo pravico vdove ter zakonski ter pozakonjeni otroci pod 16 leti. Nezakonski otroci imajo pravico po materini smrti, pa tudi po očetovi smrti, in sicer tedaj, če je bilo njegovo očetovstvo sodno dognano in pripoznano. Tudi roditeljem umrlega, ki jih je on vzdrževal, potem njegovim vnukom ter bratom in sestram 1 pod 16 leti, ki: so od'njega dobivali svoj živež, se prizna odpravnina. Pogoj za podelitev glavnične odpravnine je, da je prebil čas čakanja 40 prispevnih tednov. Višina glavničnih odpravnin, ki jih je dovoliti zaostalim, naj se povzame iz naslednjih primerov., Pogoj 50 prispevnih tednov v letu): Za nesamostojno pridobivajoče vdova brez Ako je ostalavdo- z dvema otrok va z enim otrokom! ^otrokoma Mezdni razred K K K i. 120 180 240 II. 150 225 300 IH. 180 270 360 IV. 210 ■■ 315 420 V. 240 360 480 VI. 270 • 405 540 za samostojno pridobivajoče (pogoj 12 mesečnih prispevkov po ■ V ■' , . ■ 1 K) 150 225 300 Zenski zavarovanci, ki sklenejo 'zakon, imajo pravico, da se jirn povrne polovica zanje plačanih prispevkov, ako so prebili čas čakanja 200 prispevnih tednov. R a z s o j a »j e sporov. Na mesto sedanjih razsodišč stopijo nove uredbe. Poravnavanje spornih primerov glede dajatev bolniškega zavarovanja je naloženo pritožnim komisijam na okrajnih uradih. Sporne zahteve, ki niso bile poravnane pri njih, potem sporni primeri glede zavarovanja onemoglih, starostnega zavarovanja proti nezgodam pridejo pred c. kr. zavarovalno sodišče. Tako sodišče se ustanovi v vsaki deželi. Za prizivno oblastjo bo treba na Dunaju ustanoviti c. kr. višje zavarovalno sodišče. V drugih spornih primerih so pristojna politična obla-stva. Zoper njihove razsodbe ni odprta pritožba na upravno sodišče, temveč na višje zavarovalno sodišče. Stroški zavarovanja za onemoglost in starost. 1. Dajatve zavarovancev. število zavarovanju zavezanih oseb znaša, kakor je pričakovati, nad 6 milijonov de- levcev in več nego 3 milijone somostojnih oseb, torej kakih 10 milijonov zavarovancev. Pri samostojnih osebah ni mezdnih razredov, temveč prispevek znaša na mesec 1 K. ako je letni dohodek pod 480 K, pa 50 h. Ako se vzame, da vplača zavarovanec v resnici 11 mesečnih obrokov v letu, znaša letni prispevek med 5-50 in 11 K. To bi dalo pri 2,700.00 zavarovancev na podlagi popisovanja ljudstva iz leta 1900) letno zavarovalno dajatev 28-37 milijonov kron s strani samostojnih oseb. Pri delavcih je prispevek stopnjevan po (šestili) mezdnih razredih od 12 in 72 h na teden. I o daje, ako' se vzame v podstavo na leto 40 do 50 prispevnih tednov, letne prispevke posameznih zavarovancev med 4-8 in 36 K. Ako se vzame, da je 5-35 milijonov zavarovancev, se pride do letnega skupnega zavarovalnega prispevka 88-45 milijonov kron. Pri pomagajočih rodbinskih udih (trije mezdni razredi po 12, 24 in 36 h tedenskega prispevka bi bilo pričakovati letnih prispevkov za posamezne zavarovance med 5-4 in 162 K. lo daje, ako je 175 milijona zavarovancev, kakor je pričakovati, prispevek 1216 milijonov kron. S tem se pride do skupnega letnega prispevka samostojnih oseb, delavcev in pomagajočih rodbinskih udov okroglo 129 milijonov kron. Samostojne ose b e. Po preteku petletnega roka čakanja, torej v šestem letu, iznašajo starostne rente 3'2 milijonov, narastejo do desetega leta na 25 4 milijonov, v 30. letu 77'3 milijonov in dospejo po 40. letu, v stanju stanovitnosti, na višino 95-5 milijonov kron. i • K tem stroškom 955 milijonov kron bi prispevala država 33 milijonov kron. Delavci. Rente za onemogle in starostne rente za delavce in pomagajoče rodbinske ude bodo terjale stroškov. V petem letu 3 milijone kron, potem brzo naraščajoč na 45'7 milijonov kron v desetem letu, na 104 milijone kron v 20. letu in na 166-8 milijonov kron, v stanju nastano-vitnosti, po 40. letu. Od teli 1668 milijonov kron mora država plačati 58'1 milijonov kron. Z a o s t a 4 i'. i i v i 'GlavinTna odpravnina za zaostale bo terjala že v prvem letu 1 '8 milijona kron, v drugem letu 83 milijonov kron, potem naraščajoč v desetem letu 196 milijonov kron in v stanju stanovitnosti, po'40. letu, 26 milijonov kron. Povračilo prispevkom .ženskim zavarovancem, ako se poročč. Stroški za to se pričenjajo z 19 milijona kron v petem letu in naraščajo do 4-5 milijonov kron v 30. letu, katera vsota se tudi v stanju stanovitnosti ne prekorači. Upravni stroški, h katerim prispeva država 2 milijona kron, se jemljejo z enakomerno 12 milijoni kron. Skupni stroški z a v a r o v a n j a. o n e -m ogli h in starostnega zava.ro-v a n j a za delavce in samostojne osebe bodo po tem znašali v prvem letu 13-8 milijonov krori, v četrtem letu narastejo nekako na dvojni znesek, potem v desetem letu bodo narasli na 106-2 milijonov kron, v 20. letu na 206 milijonov kron, v 40. letu na 277 milijonov kron in utegnejo v stanju stanovitnosti znašati 305 milijonov kron. Te številke dado oceniti narodno-gospodarski pomen starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost. Obremenitev države. Država prevzame stalno tekoč prispevek upravnih stroškov za dva milijona kron. Nadalje se bodo izplačevali k vsaki renti' državni prispevki v znesku 90 kron in končno rentni prispevki povodom vojaškega službovanja. Rentni prispevki se začnejo šele v: petem letu. V prvih štirih letih bodo znašali torej stroški za državo Ie dva milijona kron. Potem naraščajo počasi, tako da bodo v desetem letu potem, ko dobi moč. zavarovanje, znašali državni prispevki za samostojne osebe 12'2 in za delavce 236 milijonov kron. V 20. letu bodo terjali prispevki za samostojne 29 milijonov kron, za delavce 48-8 in prispevki' v času vojaškega službovanja 01 milijona kron, v celem torej 77-9 milijonov kron. V 40. letu zna- šajo stroški za samostojne do 32 9, za delavce do 57 6, za tiste, ki so v vojaški službi, do l-i milijona, v celem torej do 916 milijonov kron. V Stanju stanovitnosti bi znašali stroški za samostojne 33 milijonov kron, za delavce 581, za vojaški službi zavezane osebe 5 3 milijonov kron, v celem torej 96-4 milijonov kron in vštevši prispevek k upravnim stroškom 984 milijonov kron. V okroglih številkah računjeno ie torei pričakovati, da bo država po nekako desetih letih morala prispevati na leto 40 milijonov K. po dvajsetih letih 80 milijonov kron in v stanju stanovitnosti (po štiridesetem letu) okroglo 100 milijonov kron. Osnutek ima namero, da se pred potekom dvanajstih letih preleda ves zavarovalni načrt in eventuelno uredi na novo. Z lastnimi močmi. Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izreka odbor »Podpornega društva tobačnega delavstva«, slavnemu pevskemu zboru »Katol. društva za delavke«, za ganljivo petje pri sy. maši dne 8. novembra pri sv..Jakobu. Devica Marija Polje. Strokovno društvo priredi shod v nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne pri Sv. Lenartu v stari šoli. Delavci in njihovi prijatelji se vljudno vabijo, da se shoda udeleže v obilnem številu. Javornik. Strokovno društvo priredi v neredi v nedeljo popoldne ob pol 4. uri p.eda-vanje na Javornik u. Predaval bo M o -š k e r c o novi delavski zavarovalni postavi. K obilni udeležbi vabi odbor. Prometna zveza. Socialdemokrati zoper delavca. Dne 5. novembra je bila volitev odbornikov za veliko občino Loka pri Z i d a n e m m o s t u. Izvoljenih je v 3. razredu 7 pristašev Kmečke zveze in 1 socialdemokrat (Pečnik), v 2. razredu vseli 8 naših, v L razredu 5 Slovencev in 3 Nemci. Pristaši Kmečke zveze in krščanskosocialni'železničarji so postavili tudi enega delavca za kandidata; dobil je lepo število 100 glasov od kmetov iu krščangkiji socialeev; socialdemokrati pa niso marali za delavca. Beda k j e , ki verjame, da so socialdemokrati delavska stranka. Pozor železničarji! V nedeljo, dnč 22. novembra se poklonijo kršč. soc. železničarji cesarju. Zbirališče je v veliki dvorani na dunajskem magistratu. Navzoč bo tudi železniški minister. Vodstvo »Prometne zveze« na Dunaju prosi in vabi vsakega člana, naj se, če le more, udeleži te poklonitve. Finančni minister je tudi obljubil, da bo dal velike olajšave 'pri dopustu za tiste, ki se hočejo udeležiti te slavnosti. Iz vseh krajev bo prišlo veliko železničarjev, prav bi bilo, da se tudi slovenski železničarji udeleže. Kdor izmed slovenskih železničarjev se udeleži te železničarske slavnosti na Dunaju, naj to naznani do torka, dne 17. t. m. načelniku ljubljanske podružnice g. Jakobu Milavcu, Zalokarjeve ulice 9 v Ljubljani. Obenem naj se takoj-oglasi za dopust in prosto vožnjo z brzovlakom na Dunaj in nazaj. Dopust in prosto vožnjo. Oboje bo prav gotovo dobil, samo, da se takoj naznani. Na svidenje torej na Dunaju! Penzijonisti c. kr. državnih železnic pišejo: Budgetni odsek avstrijske državne zbornice je letos sklenil resolucijo, v kateri poziva vlado, da izboljša gmotno stanje vsem penzijo-n isto m, ki so bili v državnih službah, torej tudi železniškim penzijonistom. Ker se doslej v tem oziru še ni nič storilo, so penzijonisti primoram na to opozarjati merodajne faktorje. Gotovo ■so penzijonisti zelo potrebni. Mnogo jih je, ki so morali z zelo nizkimi penzijami v pokoj. Življenjske potrebščine se pa od dne do dne draže. Vse jadikuje, da ni več moči živeti, da-siravno so dobili skoro vsi še izboljšanje svoje plače. Le penzijonisti so ostali še pri starih penzijah. Znano je, da s temi denarnimi sredstvi tudi penzijonisti, dasiravno žive skoro vsi brez izjeme zelo zmerno, ne morejo izhajati. Gradniki penzijonisti so si izvolili svoj odbor in bodo odločno delali na to, da se penzijonistom, ki so bili v državnih službah, izboljša njiliovo stanje. Tu so tudi tisti penzijonisti, ki •so služili pri državnih železnicah. Imamo pa -še druge penzijoniste, za katere se nikdo ne zmeni in katerih stanje je še mnogo bolj obupno, kot pri penzijonistih državne železnice. To so penzijonisti pri privatnih železnicah. Penzije teh revežev so mnogo manjše in največkrat odvisne od dobre volje posameznih uradnikov. Veliki reveži so tudi, ki sb poškodovani, da ne morejo opravljati službe. Ti reveži, nekateri so še mladi in imajo veliko družino, pa dobijo od zavarovalnice jako nizke svote, tako, da jim je človeško življenje sploh tuje iu samo životarijo v bedi sami in njihove družine. Plača jim je bila takrat, ko so se ponesrečili zelo nizka; in od te plače so ji'm računali provizijo. Danes so plače že boljše, dasiravno še ne dosegajo tiste višine, ki bi jim bila primerna. Zato opozarjamo vse merodajne kroge, da se zavzamejo za te reveže. Najlepše in v duhu našega presvetlega vladarja bi bilo, da se tem revežem pomaga do človeškega življenja. Ljudje, ki so svoje življenje dali v službo javnosti in državi in so se v svojih službah poškodovali ali pa osiveli, pač zaslužijo, da se jih ne pusti v bedr stradati in od gladu umirati. Št. Hipolit. (St. Polten.) Dne 30. oktobra se jeblizo Št. Hipolita zgodila velika nesreča. Dva osobna vlaka deželne železnice sta trčila v predoru blizu mesta drug v drugega. Clari »Prometne zveze«, Kern, je bil smrtno ranjen in je še isti dan vsled ran umrl. Med brati in sestrami. Idrija. V nedeljo, dne 8. novembra, se je vršil javen shod, katerega so sklicali neznani sklicatelji, katerega dnevni red je bil odstavlje-nje občinskega odbora; govornika Gangl.in ne ve se od koga ravnatelj Kristan, na vabilo je stalo tudi: po shodu manifestacijski obhod po mestu, kateri se pa ni posrečil našemu deželnemu poslancu Ganglu in debelemu Tončku, ker ga je okrajno glavarstvo prepovedalo. Ko-nečno na vabilu je bil tudi poziv: Gostilničarji, trgovci in obrtniki, vabimo Vas, da zaprete svoje prostore za čas te slavne in mirne manifestacije. — Posebno tu so pokazali gostilničarji, trgovci in obrtniki, ki so izven štirih sami liberalci, koliko cenijo našega liberalnega deželnega poslanca Gangla in nekdanjega kristjana Antekristana, ker niso hoteli zapreti svojih prostorov, Samo trgovci Tinče, tilijalka Lapajne, Primožič in nekdanji župan Šepetavec; izmed gostilničarjev in obrtnikov ni niti eden zaprl svojih prostorov, še jezili so se in so rekli: Gangl in Kristan že ne bodeta nam zaukazala, kedaj naj zapremo svoje prostore, tudi vodstvo mokraškega konsuma ni ubogalo svojega nekdanjega ravnatelja Kristana. Promet »Krščanskega gospodarskega društva« v Idriji: V mesecu avgustu: Sprejemki: za bi a o 9462 K .86 h, deleži 21 K, pristopnine 2 K, skupaj 9485 K 86 h. Izdatki: za blago: 6005 K 90 h, voznina 285 K 17 h, užitnina 181 K 10 h, upravni stroški 209 K 59 h. V Ljudsko hranilnico vloženo 2000 K, skupaj 8681 K 76 h. Promet 18.167 K 62 h. — V mesecu september: Sprejemki: za blago 8894 K 11 h, deleži 71 K, pristopnine 4 K, skupaj 8969 K 11 h. Izdatki: za blago 8434 K 49 h, voznina 300 K 96 h, užitnina 164 K 27 h, 279 K 1 h, razno 2 K 80 h, skupaj 9181 K 53 h, promet 18.150 K 64 h. V mesecu oktober: Sprejemki za blago 10.110 K 79 h, deleži 29 K, pristopnine 2 K, skupaj 10.141 K 79 h. Izdatki: za blago 8006 K 17 h, voznina 406 K 67 h, užitnina 144 K 88 h, davki 438 K 98 h, upravni stroški 197 K 35 h, skupaj 9194 K 5 h. Promet 19.335 K 84 h. Iz Idrije. Govorilo ,in tudi pisale se je že po časnikih, da je preveč osobja v naši občinski pisarni, sedaj so pa pokazali sami uslužbenci, da res nimajo kaj dela. Culi so namreč, da bode občinski odbor razpuščen in župan odstavljen, zatorej so na tihem naprosili občinski svet, da naj jim predela uradne ure, kar bi se imelo zgoditi le pri skupni seji celega odbora, ker odbor je sprejel uslužbence in njim nastavil službene ure, zatorej je opravičen tudi le odbor, predelati njih službene ure. Do sedaj so bili namreč ‘ štiri osebe v pisarni po osem ur v službi, kar znese 32 ur, sedaj je služba le šest ur in štiri osebe, znese 24 ur, to se zna, da je ena oseba preveč, ako se stori lahko v 24 urah, kar so delali 32 ur. Zatorej zahtevamo davkoplačevalci, da sedanje župansko vodstvo prenaredi zopet uradne ure na osem ur ter eno osebo odstavi, ker se lahko odpravi v 24 urah, kar je samo pisarniško osobje pripoznalo. Tu se tudi lahko prihrani nekaj denarja za obresti občinskih dolgov. Tržič. Delavcem, ki premišljujejo, kdo ima prav — v premislek. Ni naš namen, da bi se prerekati z »Naprejem« o vseh njegovih bu-dalosti, ki jih prinaša iz Tržiča, ker ima »Naša Moč« dovolj boljšega gradiva. Povdariti hočemo glavno stvar, po kateri delavci lahko spoznajo, kje je — prav. Delavci tržiški, katere hoče »Naprej« kultivirati za boljši evangelij, le poglejte v »Našo Moč« od 16. oktobra in pomislite! Kajneda, kronce shranjujete (po »Na-preju«) varno v centralah, ki vam pridejo v času potrebe prav. Delate pač precej , predolgo pot do cilja, katerega pa še doživeli ne bodete, a krajšo pot do tja — ne vidite na ljubo Kristanu. Njegovi strančici v korist hočete cepiti vaše moči! Tega pa vendar nihče ne bode trdil, da je socialnodemokraška stranka organizirala delavstvo tržiško v društvih delavcu v korist? Ali ne bi bilo dosti boljše, da izpopolnite vi, kar vas je dobrih delavcev, že obstoječa društva, ki so že prestala težave, s katerimi se morajo baviti nanovo ustanovljena društva! Gotovo bode Kristana mikalo, da uži-votari kaj temu podobnega. In tedaj boste spoznali, da ne rečemo zastonj, da cepite samo svoje moči na ljubo Kristanovemu napoznanju tržiških razmer. Ali naj z bilancami konsuma dokažemo v »Slovencu«, kaj je storila vna v »'Napreju« tako sovražena stranka, kateri on v svoji domišljavosti odreka vse zmožnosti do napredka. — »Napreju« na ljubo naj se vsi delavci združijo pod rdečim praporjem? Tu pa ne boš, Jaka, kaše pihal! Magari, če nam prav praviš, da vas napadamo prav po »katoliški maniri«, ki pa je vedno boljša, kakor pa rdeč-karjeva kultura. O denunciranju govorijo nekaj rdeči, če piše »Domoljub« o predilnici in o rdečkarjih. To je pač čisto naravno, ako pripomnimo, če bi bil gospod Gassner med delavci tako razdajal list »Naša Moč«, kot je nemške liste, bi ne imel rdeči tabor te postojanke in delavstvo bi bilo bolj enotno — torej močnejše! Spomini iz Goecknove tovarne pa ne bodo izboljšali položaja. Ce hoče »Naprej« zabavati svoje bravce s kakimi lepimi čenčami, tedaj želimo njihovim skritim bravcem dober tek! Kar je dobrih in poštenih delavcev, bodo že no ne prebiral svojega glasila — »Našo Moč«! vedeli, katera organizacija je prava. Pazili in delali bodemo z roko v roki, kot je‘naše določeno znamenje v prospeh naših krepko začrtanih ciljev. Naj ne bode delavca, ki bi pridno ne prebirat svojega glasila »Našo”MbČ«. Brezsrčno t vodstva tovarne na Savi. Nobene pravice nimajo iskati pri tovarni vdove umrlih delavcev, tako se je izrazil gospod Pon-grac, ko ie prišla ena izmed istih po listič za premog. Navzoči smo molče v globoki zamišljenosti poslušali to do mozga pretresajočo surovost, ki jo more izreči le on, od katerega izvira vse zlo do savskih delavcev. Pomislite, ali niso to Vdove žene naših tovarišev, ki so žrtvovali celo svoje življenje v korist tovarne, ki so vsled prenapornega dela in vsled zdravju škodljivih plinov morali leči v prezgodnji grob. Skoraj s solzami v očeh smo gledali potrto ženo, ki je molče, stala pred tem ohOležem in čakala na listič, ki ga je končno vendarle naredil in izročil ,z prav surovo opazko;, opravičeno se ji je iz dna duše izvil globoki vzdih: »O moj Bog, saj ga bom plačala!« V tako bednem .položaju se nahajajo torej vdove in sirote naših sobratov in delavskih tovarišev na Savi, da celo po sramotno visokih cenah ža denar, ki bi ga odtrgale od beraške osemkronske mesečne penzije ne bodo dobile potrebnega kuriva v hudem zimskem času. Iz tega je popolnoma razvidno, kako malo smo preskrbljeni za stara obnemogla leta, tako da naj ugodnejša prijaznost tovarniške gospode sega le dotlej, dokler je delavec ždrav in čvrst, sposoben izvršiti najtežja dela, potem pa nastopi takoj geslo, ki ga ima oholi kapitalizem brez izjeme povsod tako globoko zarisanega, da delavec, kadar položi svoje izmučene, docela izmozgane ude v hladni grob, naj se vsi njegovi, vdova in sirote brez ugovora vržejo na njegovo krsto, tako da vse skupaj zakrije hladni grob in s tem izbriše zadnje sledove delavca, ki je za slepo ceno prodal kapitalistu svoj najdražji zaklad, namreč zdravje in življenje. Od jeze se nam mora trgati srce ko večkrat slišimo tega ošabnea pritlikavca, ki se vedno kaj rad hvali, kako po očetovsko skrbi za tovarniške delavce, seveda posebno takrat, kadar sanjari o županskem stolcu jeseniškem, zato je pa velikodušni prijatelj delavcev, da bi postal celo deželni poslanec, torej delavski zastopnik v deželnem zboru. Zares visoko misel, h kateri tako vzornemu prijatelju delavskih interesov že naprej častitamo na porazu deželnozborskih volitev. Položaj, v katerem se nahaja splošno delavstvo, postaja vedno bolj kričeč, ki vedno glasneje kriče v to poklicahim faktorjem dajte nam starostno zavarovanje. Glas, ki se obupno razlega gori na Dunaj, mora prodreti najmočnejša vrata in omečiti najtrša srca merodajnih krogov, zavarujte nas, naše in naših umrlih tovarišev vdo ve in sirote. — Eden navzočih v pisarniški čakalnici. Somifiljeniki in somiftljenice, razftirjajte »Nafto moč«. Cene brez konkurence! Ljubljana, Pred Škofijo 19, priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Tovarna za stoli Franceta sviseljna na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 28o5 26 2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. 'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delovke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in snlnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši --------- kakovosti---------- Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari ti g št 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Ustanovljeno leta 1862. Milko Krap eš urar Mr i Mejni! Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in - fP®f- novosti v konfekciji za dame. Podružnica T • Ll* • Podružnica Resljeva cesta št. 2 V Izlil M 11 111 Resljeva cesta Št. 2 Prel £• Jos Černe. J J prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramo fone in igre. Ustanovlj'eno leta 1845. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja —: UH pil r* — Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba tofna. Solidne cene, I Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ti go vini: Cesnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. Xatcn telijo po coni in tnu/n imt potovali na/ sc obme/ic oStinon™JCmete£cu v S)ul^cua' itiolo&vorsk« ulic« 20. KuMnjvrstHaiApusjuiu titfio sc Ud/ita&u). Ivan Podlesnik ml. Aditib ml i 1 Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji •V* >.\ 'Ms .V>.V> \* jm velika zaloga CD Solidno majo OD * Zmerne cene e Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk" Katoliške Tiskarne.