..Danica- izhaia vsak petek na celi poli in veljá po pohti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol lela 2 gl. 20 kr.. za relert leta t «rl. 2«» kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gi. HO kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 Jeta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan pop ej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 1. malega serpana, I $92 List 27. Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal Anton Lesjak. dobrovski kapelan. (Dalje ) 0(1 časa ko se je leta 1858 v Limiti na Francoskem Marija v prelepi podobi prikazala pobožni pastaričiei Bernardinki, se je podoba Lurške Matere Božje močno po svetu razširila in kristjanom priljubila. To podobo napraviti tudi na Dobrovi je bila serčna želja preč. g. župn. Jerneja Babnika. Z višjim privoljenjem so vravnali kapelo Lurške Matere Božje in slovesnost, ki se je v dan blagoslovljen ja po prevzvišenem gospodu knezoškofu veršila, je bila zares veličastna. — Ko je bila stara kapela na pokopališču vsa prenovljena in dogotovljena ter lurdska duplina v cerkvi napravljena, se je nebeško lepi kip Matere Božje slovesno iz farovža v cerkev prenesel dne 17. avgusta 1. 1S!I0. Žc krog It. ure se je zbrala mnogoštevilna množica pobožnih romarjev in domačih faranov pred farovžem in povsod koder se je imel pomikati slovesni sprevod. Bil je krasen solnčen dan. Proti 10. uri se zversti lepa procesija. Naprej gredo fantje z banderi, za temi dolga versta deklet v lepi domači noši: za temi gredo šolski otroci. Deklice so bile večinoma belo oblečene. Te. kakor tudi veliko število deklet in žena, so imele v rokah voščene sveče, katere so potem v cerkvi darovale. Za šolskimi otroci je sledila obilna asistenca s premil. gosp. knezo-skofom. Osem verlih deklet, vse v enaki modro-belkasti obleki, z rožami na glavi, dvigne nebeško lepo podobo Marije Device v zato pripravljeni nosilnici ter jo neso za prevzvišenim gospodom knezoškofom: ob straneh pa sveti šest deklet in osem cerkvenih ključarjev. Topiči zagrome. prelepo ubrani zvonovi se oglase, procesija se pomika izpred farovža po prelepo nakinčani poti proti cerkvi. Pred asistenco je prav dobro peval domači pevski zbor „Lurdsko." — Bil je to veličasten, do solz ganljiv prizor, vse je bilo opanano pri tem pogledu. Ne hote se je sklanjalo ljudstvo na kolena ob poti. koder se je sprevod pomikal, da počasti nebes Kraljico, pa da prejme blagoslov iz rok svojega višjega pastirja. Kadar v cerkev pridejo, slovesno vzdignejo podobo lurdske Matere Božje v pripravljeno duplino. Premil. gospod knezoškof opravijo bla-goslo\ ljenje. Bila je silna gnječa v cerkvi in zunaj cerkve. Slovesni govornik tega dne je bil zopet preč. gospod kanonik, deržavni in deželni poslanec Dragotin Klim. V izbornem govoru je vnemal vernike k gorečemu češčenju Matere Božje. Po pridigi je bilo darovanje in potem so imeli milost-Ijivi gospod knezoškof veliko pontifikalno mašo z obilno asistenco. Azistirali so poleg g. Dragotina Kluna. preč. oo. Placid Fabijani, provinci jal: Hu-golin Sattncr, definitor: obadva gg. dvorna ka-pelana, domača gospoda in več gg. bogoslovcev. Po sv. opravilu v cerkvi so Pre vzvišen i blagoslovili še prenovljeno kapelo na pokopališču, zvonec v stolpiču pa je bil žc v Ljubljani blagoslovljen. Te lepe svečanosti sta se vdeležila tudi gg. dr. Jožef Poki u kar. deželni glavar Kranjski, in Fr. Povše, deželni in deržavni poslanec. Popi ddan ob 1 2 4. uri so bile še slovesne pete li-tanijc Matere Božje in s tem končana lepa cerkvena svečanost tega dne, katera vdeležencem ostane še dolgo v najlepšem spominu. Hvala in slava Njih ekselenciji mil. gospodu knezoškofu. kteri. (lasi utrujeni od svojega potovanja po birmah, so tako lepo to slovesnost doveršiti in po ve lie; blagovolili. Mila Mati Božja Dobrovska, .Jih vodi in varuj )m> vsili potili! II. Del. š 7. Bratovščina in odpustki pri tej cerkvi. Jernej Zupanec. četerti vikar na Dobrovi, piše. kakor smo že omenili, v svoji matrikuli i. 1 7.~>»;. da je ob njegovem času bila med ljudstvom neka popevka razširjena, katera je opevala in naštevala mnoge odpustke od Kima tej cerkvi podeljene. Kake posebne prednosti pa so bile v sinji preteklosti tej cerkvi podeljene, se ne ve. ker so se dotične listine poizgubile. Prastara je pri tej cerkvi bratovščina Naše ljube Gospe v nebo vzete. Bila je v stari cerkvi navezana na stranski oltar cnacega imena. Pervotna papeževa bula se je bila pa menda zgubila, zato so papež Klemen NI dne 11. julija 1. 1710 izdali novo pismo, katero določuje dolžnosti in odpustke podeljene udom te bratovščine. — V to bratovščino je zapisanih zelo veliko udov: samo v letih 171o—1772 se je zapisalo do 17 tisoč udov. Med udi nahajamo nekatera prav častna imena, ki nam svedočijo o pobožnosti tedanjih aristokratov veljakov-. Tako najdem zapisane leta 171*: Frančišek Bernard grof Lam-berg: Max Adam baron Gussitsch: Frančišek Adam baron Polhograjski: Frančišek Jožef Karol grof Lichtenberg: Jožef Ksaverij baron Lichtcn-thurmitd. Leta 1 720: Jožef II vacint baron Rechpach: Andrej Kvsebij baron Gallentells: Gregorij Andrej <>ladich. dekan stolne cerkve in predsednik deželnih odposlancev deputatonun ('arnioliae praesesi: Valentin < otie. absolviran tilozof. Zapisanih je še več baronov, barones in «lijakov. Dolžnosti bratovščina udom ne naklada drugih, kakor da molijo vsak dan en oče naš in č e še nasi m a-r i j o v čast Naši ljubi i i o s p c j v n e b o vzeti. 1'tegnejo pristaviti še vzdih: ..() Marija v nebo vzeta, prosi za nas. da tudi mi pridemo v nebesa!" Druga bratovščina, v katero se tudi romarji zapisujejo, je „družba treznosti." Vpeljana jc bila že leta 1 *.~>1. dne lb. sušca. obnovljena pa je bila 2*. oktobra 1. 1 s>sT. Ker je ta bratovščina sedaj že po mnogih farah vstanovl jcna in je želeti, da bi bila po vseli, ne bodemo o njej obširneje govorili. Namen bratovščine pove že njeno ime. Dolžnost udov je med drugim 1. Zdcržati se, kar h- mogoče. žganih pijač. 2. Varovati se vsake nezmernosti v pijači ter se ogibati v nezmernost zapcljiijočih priložnosti in druščin. .*». Moliti vsak dan po dve češenamariji in sicer, eno za stanovitnost v storjenem sklepu, drugo pa za spre-obernjenje grešnikov, zlasti pijanosti vdanih. 4. Vsako leto o prazniku brezmadežnega spočetja Marije Device obljubo ponoviti. 5. Kolikor mogoče, tudi drsge od nezmernosti odvračevati ter pridobivati jih za družbo. J>a bi bilo prav veliko udov v tej bratovščini in se vsi ravnali po pravilih njenih, gotovo, bode naša ljuba domovina zadobila vse veselejše lice! Zapiše se seveda vsak tudi lahko v kanadsko, š kap u J irsko bratovščino ali presv. It. Telesa. 8v. Oče Benedikt XIV so 21. julija 17ob na novo podelili za enkrat popolni odpustek vsem, ki bodo kateri dan koli med šmarnimi mašami vredno zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa prejeli, to cerkev obiskali ter ondi na namen sv. Očeta molili. Ravno to so zopet po-terdili papež Pij IX s pismom <1. avgusta l-So-S. Ker so pa verniki kakor iz neke pobožne navade po prazniku Marijinega rojstva še vedno na božjo pot prihajali do nedelje sladkega imena Marijinega, je sedanji župnik č. g. Jernej Babnik, v Rimu prosil, da bi to prednost podaljšali do omenjenega praznika. To so dovolili sedanji sv. Oče Leon XIII s pismom 2<>. avgusta 1*7!». Po tem takem pobožni romarji lahko zadobe tc-le odpustke. I.) Popolni odpustek enkrat, kateri dan koli med šmarnim časom. — to je od pervih večernic 14. avgusta pa «o družili vcčernic praznika sladkega imena Marijinega, vredno zakramenta sv. pokore in presv. R. Telesa prejmejo, to cerkev obiščejo ter v njej molijo na namen sv. Očeta, to je: za spreobern jenje krivovereev in ne-jevernikov. za edinost kerši anskih vladarjev, spreobern jen jc grešnikov in za povišanje sv. matere katoliške Cerkve. Kaj naj se moli in koliko, ni zapovedano: navadno pa molimo f> očenašev in f» češenasimarij in apostoljsko vero, ali pa tudi po knjižicah za to sostavljene molitve. Ta odpustek se oberne lahko tudi dušam v v i ca h. — II i Kateri se zapišejo v bratovščino Naše ljube Gospe v nebo vzete, zadobijo te-ie odpustke: a) P o p o 1 n i o d p u s t c k v dan pristopa v bratovščino. če prejmejo zakramenta sv. pokore in presv. R. Telesa, b P (» p o 1 n i o d }> u s t c k smertno uro, če skesani prejmejo zakrament sv. pokore in presv. R. Telesa, če bi jim pa to bilo nemogoče, da resnično skesani sladko ime Jezus izrečejo z ustini, ali vsaj v sercu. c) Popolni o d ]> u s t e k, če prejmejo na vzvišeni praznik M. Device v nebo vzete sv. zakramente in to cerkev v času od pervih pa do družili večernic tega praznika pobožno obiščejo, ter ondi molijo za edinost kerščan-skih vladarjev itd. d i Odpustek 7 let i n 7 k v a d r a g e n zadobe. kateri v praznik Marijinega očišče- vanja, oznanjenja, ali v nedeljo med osmino sv. K. Telesa tki je obletni*dan posvečen j a te cerkve1, ali t praznik vseli svetnikov ss. zakramente prejmejo in v namen s\. Or-eta molijo. e) Odpustek <1 ni dobi vsak ud te bratovščine kolikorkrat je v tej cerkvi pri sv. maši. ali pri k;\ld drugi očitni službi božji: kadar kakega reveža pren(K'iije, sovražnike spravi, ali ¿vre za pogrebom ali s procesijo: kolikorkrat spremlja presv. K. Telo k bolniku. ali če jc zaderžan. na »las zvona presv. K. Telo moli, ali moli za duše v vicah, grešnikaspreoberne, nevednega poduči ali stori kako drugo delo pobožnosti in ljubezni do bližnjega. Vsake kvatre v letu se berete dve ss. maši za ude. V ponedeljek za mertve. saboto za žive. 111. Kedor p* «ljubi s pobožnostjo veliko svetinjo. ki se daje pri darovanju poljubovsti, in moli o očenaše in o češenamarije. zadobi nepopolen odpustek 40 dni. V tej svetinji so ti-le sveti ostanki: sv. križa, od ogrinjala Marije !>evice, od plašča sv. Jožeta, od koščic sv. Joahima in sv. Ane. Pokojni č. g. Jožef Poklukar piše v „Danici," da je ta svetinja narejena v Rimu in od oodod poslana. Pogoje in milosti bratovščine škapulirske in družbe „treznosti** naznanjajo posebni lističi, ktere udje pri vpisovanji prejmejo. — Zares, „velik zaklad milosti je ljudem odpert, kateri se bodo. ako se ga poslužijo, prijaznosti božje vdeležili.** Modr. 7. 14. (Dalj. nad ) Ogled po Slovenskem in dopisi. V Veliki Dolini obhajala se je 20. t. m. lepa slovesnost, namreč posvečevanje cerkve. Cerkev, zidana v bizantinskem slogu, je kinč Dolenjske in čast neutrudljivemu g. župniku in žup-Ijanom. kar so prevzvišeni knezoškof sami priznali v jako spodbudni pridigi v cerkvi in pri miznem nagovoru. Sv. obredi: daritev sv. maše. pridiga, birmo-vanje in vizitacija terpeli so od Tih zjutraj do poli treh popoldne. Vse veršilo se je točno in v najlepšem redu. Hvale vredno je bilo tudi cerkveno petje, kar je marljivemu pevovodju prizadjalo toliko več truda, ker nima na razpolaganje tehnično izurjenih pevcev. Prevzvišeni prenočili so dvakrat v Mokriški grajščini. ki je dobro znana po gostoljubnosti, kakor tudi glede vernega duha in vneme za hišo Božjo, kar so plemenite gospe djanski zopet o tej svečanosti pokazale. Popoldne odpeljali so se prevzvišeni gospod kne-zoškof v Sainobor. kjer so počastili s svojim obiska-njern ondotni frančiškanski samostan, molili v samostanski in župni cerkvi, obiskali pokopališče in si ogledali prijazno mesto in krasno okolico. Samoborčani bili so prijetno iznenadeni po obisku tako imenitnega in odličnega gosta. (Serčna hvala za prijazni dopis. Vr. i Z Dunaja. (Dijakom nekaj v pomislik. kar velja tudi drugim.) Bližajo se počitni«v. šolska mladina se razkropi na vse vetrove in kdo v'\ kaj utegne eden ali drugi vse doživeti. Nekteri slučaji iz življenja bodo reč še bolj živo pojasnili Predn«. pa vam naznanim dogodke, poslušajte malo meditacij- * V življenji slehernega človeka se pripetijo dogodki. ki se mu kažejo nenavadni, večkrat naravnost čudoviti, kar je marsikteri izmed vas najberž že sam skusil. In v tacih slučajih naj si kdo prizadeva, kolikor rado. da bi naravno, natorno si pojasnil in raz tolmačil. kar se mu je dogodilo, se vendar 1" ne da : misli, da tukaj je dobrotna previdnost božja p«.seb.-j vmes segla, se ne nv-re znebiti; priinoran je verovati v višje nadnaravno djanje in godi se. kak««r bi n-bo samo ubogemu, umerljivemu Zemljanu hotl«» jasno in neutajljivo t.', resnico pred oči postaviti. Poslušajt" mladi in poštami, poslušajte stari vsaj z nekolik«» pazljivostjo naslednje slučaje, ki pa niso slučaji, in prepričali se bodete, da je gola resnica, kar sem rekel 1) Trije že nekoliko veči šolski mladenči so se neko nedeljo zmenili, da okoli poldne pojdejo v č« In in na vodo Prav ..židane volje." kakor se govori, in med petjem veselih popevk stopajo k čolnu. Ilerva-bi rekel, k „šajki." da postrumljajo proti bližnjemu jezeru. („Strumljati" je verhniški izraz, ne vem. 6-ga tudi drugod rabijo?) Da je ravno precej močen veter skozi drevje „frulil." za to so se menili mat več kot za lanski sneg: sej hotli so v prav tudi pokazati. kako spretni so v veslanji, češ. naj bi jih manj izurjeni tovarši občudovali in kaki „Živi--'" za njimi poslali. Že so na bregu, pomečejo verhnja ogrinjala od sebe. odvežejo podolgati čoln in popuhajo vanj zaporedoma. V tem hipu se oglasi iz mesta prelepo in slovesno vabilo k „angeljevemu češčonju " Blagor mu. kdor ga ne presliši! (Zapomnite si t" dijaki tudi za čas počitnic: ne da bi zatajili versko in slovensko-nar.dno šego in pohujševali ljubljeni naš narod!» Kaj tedaj dalje ? Eden dijakov, ki je od vernega svojega d. ma bil navajen priserčno lepo „angeljevo češčenje- vsak dan bogoljubno obmoliti. skoči o tej slovesni priliki zopet na suho. rekši. — samo toliko, da odmoli. Debelo ga ona dva gledata : to jima je bilo kaj čisto novega (najberž. da sta bila od tacih družin, kterim je molitev enajsta brigat in začneta ga psovati in zasmehovati. Mladeneč na bregu pa je bil ginljivo molitev ravno mirno dokončal in se pokrižal. kar neprevidoma se siloviti vihar od strani v čoln vpr«\ ga prekucne, in: mladenča se med presunljivim krič.-m potopita v jezero, ki je bilo zelo globoko na tistem mestu! Mladeneč na bregu, čisto nevajen v plavanji, ni mogel nič pomagati in tudi sicer ni bilo nikogar pričujočega, da bi bil otel nesrečna zastnehovavca. O kako naglo je nastopila kazen za grehom! Xe da se zaničevati ljubi Bog: Mati Božja pa. kteri na čast je veljala pobožna molitev, je s svojo priprošnjo dobrega mladenča otela gotovega pogina. 2» Poslušajte še drugo dogodbo. V nekem mestu, kjer sem se mudil nektere mesce, se je dogodilo, da neki mož se je po trudnem dnevnem delu vračal v sv »jo stanovanje. Bilo je zelo slabo vreme; že več «Ini je deževalo neprenehoma, cela versta hiš že je bila ponekoliko pod vodo. in skoz mesto dereča reka j. bila že velike kosove brega odtergala in seboj odnesla. Da bi edini most sredi mesta rastečim valovom m* mogel kljubovati, na to noben človek ni mislil. V tistem trenutku ravno imenovani delavec stopi na most. ki je bil zelo dolg, in že je kacih dvajset korakov daleč, ko potegne iz žepa pri suknji nektere zvezane kjuče. z njimi pa tudi rožni venec (rožen-kranc». kterega je zmeraj irnel seboj in se mu je pri t.'j priliki pretergal ter so mu nektere jagode na tla padi«*. Bil je molek predragi spomin od ranjce matere, in mož je pri vsem hudem nalivu vender jagode pobiral in jih zadovoljno deval v mavhico. da bi jih doma z.Mpet nabral. Ravno da je vse pobral, se glavni stož«T inostu strese, med strašnim hruščem se je most poderl ravno v sredini. Ko bi se bil kaki dve minuti o pobiranju jagod zamudil, bil bi tisti grozni trenutek ravno v sredi mostu, ko se je poderl in bil bi nedvomno strašno žalosten konec storil v valovih. - Kdo je tako nejeveren, da bi pri tako čudoviti d-«<_'odbi ne spoznal očitne pomoči z nebes! Ji Bilo je lepo, prijazno spomladansko jutro; na vzhodu pogleduje blago solnce nad gorovje in milo pozdravlja mirnega dola prebivavce; kar ne-uUgoma se odmeni neki pogumen lovec pomeriti jo na visoki snežnik. da čez dolgo časa zopet enkrat • »bišče svoj navadni lovski oddelek, pa da si od ondod prinese kaj okusnega za večerjo. S svojo dobrozade-vajočo puško čez ramo jo ravno maha mimo farne «•erkve. kar pozvoni k sv. maši in znotranji glas ga opominja, naj posluša vabilo z neb«'*s in stopi v svetišče. Pobožen in bogaboječ z mladih nog. lovec dobro v«"* tudi nevarnosti, ki spremljajo njegov posel, in ne čaka š«- nadaljn*ga opomina; slušajoč budečo vest. postavi puško v kotič pod zvonikom, stopi v hišo Gospodovo in moli prav bogoljubno in serčno ves čas sv. maše. Grede iz cerkve s>- pokropi z blagoslovljeno vodo. priporoči še enkrat s«-be in svoje v varstvo Božje in njegove prečeščene Mater«*, obesi čez ramo puško, ter poživljen koraka ves serčen in dobre volje proti hribu. Ali predno še dospe do znožja. neprevidoma začuti nekak hruš in piš. merzel veter mu z višave naproti veje; nehot«'- se ozr<"- na višavo, in glej: strahovito velik plaz — kakor je hrib širok — se vali navzdol! Vse. kar doseže, dervi seb«»j in zagerne v svojem grozovitem teku. Tukaj lovca nekaj spreleti kakor smertna groza; v trenutku spozna nevarnost, kteri je le s tem odšel, ker je urno in voljno poslušal višje navdaja nje. ter stopil v cerkev in bil pri visokosveti daritvi Gospodovi. Ako bi opomina ne bil poslušal, ter brez postanka jo mahnil gori v hrib. bil bi ga plaz zajel na najbolj nevarnem kraju stermega snežnika in nepri-zanešljivo v sneg in germado pokopal! V trenutku bi bila njegova pridna žena brez soproga, otroci brez verlega očeta in sodnika. Kako se je naglo obernil pr-.ti domu in hvalil ljubega Boga. «la je bil tako pr«ičudno tolike nesreče otet! In ko je doma dopove« lal. kaj se je zgodilo, kako je vsa družina na ko-lena pokleknila in s koliko priserčnostjo so molili in hvalili Vsegamogočne^a. ki je ljubljenega očeta tako usmiljeno obvaroval nagle, neprevidene. grozne smerti. In ti dijak, sploh mladeneč. ali tudi mnogi družinski oče. kaj praviš k takim dogodbam, k takim svarilom Božje previdnosti? Mogoče je. da ne kar telesna, ampak še hujša — dušna smert te utegne čakati, ako preslišiš notranji glas. ki te svari pred nekimi sumljivimi veselicami, ali na kmetih in v mestih pred plesi, nekakimi izleti, mračnimi shodi v kerčmah itd. Tudi na vodi so se godile že objokovanja vredne nesreče, morebiti le prevečkrat pri mladini, ki se premalo priporoča v varstvo Boga. Marije Pomočnire. angelja varha. svojih patronov itd., pa glasu božjega in svoje vesti ne posluša. Kdo bi dvomil na tem, da nas Bog ljubi, da njegova sveta previdnost bedi nad stvarjenjem in velikrat še na poseben, čudovit način seže v življenje, človeka na njegove vzvišene dolžnosti opominja, pred nevarnostimi in velikimi nesrečami pa svari, mu prav vidno pred oči posveti, kako prazno in minljivo je vse posvetno, in kako blizo mu je po vsih krajih smert in večnost j Prof. Jan. Repič. Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni. (Dan presv. Rešnjega Telesa.) (Konec). Ob desetih se je začela sv. maša. Med slovesno službo Božjo pričelo je močno grometi. silna nevihta je hrumela, dež je v potokih lil. Vse pri oknih in preko dervene strehe in stropa lilo je v cerkev, stene blatno-slamnate so se razmočile in pol cerkvenih sten po jedni strani se je razprasnilo in mnogo odrušilo. Kedor vas bi bil to sam videl, bi s solznimi očmi iz globočine serca zdihnil in živo priznal: resnično, tu je silno potrebno nove, večje, terdneje in dostojnije cerkve! Po opravljeni slovesni sv. maši hoteli so čč. oo. svečeniki čvetere evangelije, molitve in blagoslove v cerkvi opraviti; toda berzo postalo je vedro, akoprav oblačno, in procesija se je porazredila in šli so z Najsvetejšim ven v obhod. Pred procesijo šel je lepi križ z razpetim Zveličarjem visoko na belo-rudečein deržalu. za njim v lepem redu dečki in šolarji; za temi vil se je ru-deči barja k (bandero) sv. Jožefa — svete Družine, za njim šli so mladenči; sledil je sinji, višnjevi barjak sv. Antona Pad., za njim verstili so se možje; za njimi nčbo in pod njim Najsvetejši s svečeniki, za njimi deklice, potem pevke in pevci, za temi pa dekleta in žene- Tako se je pomikal slavnostni obhod nebeškega Kralja med pobožno molitvijo sv. rožnega venca, svetega petja, gromenja topičev, zvonenja malih zvoncev in jedinega zvona v lesenem zvoniku, po ulir-ah z večino mahomedskega in razkolnega mesta. Ob straneh ulic pa so spoštljivo stali slavenski mahomedci in Serbje razkolne Cerkve, glava pri glavi, ter gledali največje Božje slavje katoliške rimske Cerkve. Iztočne razkolne cerkve verniki so spodobno čast dajali Najsvetejšemu in svetim podobam s prikloni in znamenjem sv. križa. Nekateri mahomedci in več razkolnikov je pa stopilo v procesijo in so mirno in dostojno šli v obhodu. Čvetere postaje bile so krasno in častitljivo vravnane in okinčane. tako. da bi velikim mestom bile v čast in lepoto. Evangelije, molitve in blagoslovi opravljali in pevali so se slavensko in ves katoliški narod (osobito bosanski) odpeval je slavensko, da se je daleč razlegalo: „I sa duhom tvojim — Slava tebi Gospodine. — Oslobodi nas Gospodine. — Molimo, te usliši nas. — Amen." Toliko mimo, pobožno, dostojno, častito in molitveno, za vsem, ni v večinoma katoliških mestih stare Avstrije, kakor je tu v raznoverskem mestu Prjedoru, kjer je velika manjina katoliška. Veliko pa k spoštovanju. ugledu in poznavanju sv vere in Cerkve rimo- katoliške v teh krajih pripomore veličastje. lepota in dostojnost ss. obredov — službe Božje, cerkve in njenih oprav in naprav; sv. obleke, slik in kipov, pa lepo. redno in verlo obnašanje ljudstva kerščansko-katoliškega; in največ pa. ko so svečeniki prava sol zemlje, prava svitla luč na svečniku. Ko se je procesija v cerkvi doveršila, začel je zopet dež izpod neba liti. Moram omeniti, da v prezbiterju in tam, kjer stoji nebes, je suho ostalo v prerevni cerkvici. Po procesiji je še hodil verni katoliški narod v cerkev molit, in tudi mnogo razkolnih kerščenikov. Bodi češčen brez nehanja presv. Božji Zakrament oltarja! Prosili smo milostnega biskopa, da dozvolijo na glavni oltar ob straneh sv. Jožefa postaviti še s. o. Frančiška Seraf. in sv. Dominika. Jeden stranski oltar Kraljice sv. rož. venca" po sliki Pompejski pa ima sv. Joahima in sv. Ano; drugi (tretji) oltar sv. Antona Padovanskega, ob straneh pa ss. bratov Cirila in Metoda. Sami ne moremo dostojnije hiše Božje postaviti; prosimo pomoči! Bog bo plačnik, sv. Jožef pri-prošnik. in vsi imenovani sveti Božji! Mariji, Kraljici miril! Marija, naša si Gospa, Gospa presvetega Serca; Oj prosi Ti za nas Boga. — Da nihče se ne pogubi. Ker vbogi grešniki smo vsi, Razhke med stanovi ni. — Serce preblago Ti imaš, Ti dobro veš, Ti nas poznaš. Kdo revež je, kdo bogataš; Ti ločiš sleherno sercč, Znaš žalost našo in gorje Očes nam šteješ Ti solze. — Sercč Ti je ljubezni vir, Iz njega vzhaja dušni mir. Otroke ljubiš svoje zmir. — Če k Tebi kdaj se zateko. Ti s polno jim deliš roko. Kar milosti ima nebo. Sej ljubiš vse — in mi smo vsi Deležni Tvoje milosti; A nekaj le — Marija Ti — Kaj opravljivi pa ljudje? Ponujaš tudi njim roke V Odpiraš na stežaj serce? — Oj pač! — sej vem — ljubezni vir Serce je Tvoje bilo zmir; Ti ljubiš spravo, ljubiš mir. Odpusti jim Marija to. Kaj delajo — sej ne vedo, Ponudi Svojo jim roko! AL Pin. Sveti Just. Srečno mesto ti Teržaško! Dans rojaka preslavljuj, Ki prestal je smert junaško. Živo se nad njiin zgleduj! Ta junak, tvoj bis»*r dragi Mučenik je sveti Just, Po terpljenju. slavni zmagi. Vživa rajski dela pust. Sin roditeljev kerščanskih, Terst mu bil je rojstni kraj. Čednost rožic zveličanskih Je imel ko cvetni maj: Za Boga lep«'» žarilo Mu že serčice mlado; Vbožicem dobrotno bilo. Lajšalo bolest britko. Ko preganjanje prestrašno Napove Dijoklecjan. Just inladeneč pa neplašno Se skazuje kristijan: Serčno Jezusa pričuje. Da je pravi Božji Sin: In malike zaničuje. Izmišljijo černih tmin. Oblastnik Monaci kliče Ga pred-se, se mu sladka, Mu obeta vse. kar miče: Radosti, časti, zlata; Sveti Just pa čast bliščečo, Vse ponudbe odkloni: Gre veselo v temno ječo, Da Boga ne zataji. V ječi moli preiskreno: Ljubi Jezus, daj. o daj Priti s palmo zaželjeno Mučeništva k tebi v raj. Da Te tamkaj bodem ljubil, Slavo večno Ti dajal. Kad bom to življenje zgubil, Ti mi spet ga bodeš dal. Just že drugič pred sodnikom Jezusa Boga spozn;'t. Da sovražnik je malikom. Da jih studi z dna serca; Zdaj vzmo mu oblačilo. Ga nevsmiljeno tepo: On pa misli na plačilo. Muke vse terpi serčno. Trinog vkaže novo kazen. S klado vreči ga v in«»rjč; A inladeneč nebojazen Zveseli se kazni te; Poslovi se s prijatelji, S težo obloži se sam. Z Bogom! v večnem se veselji Združimo, vsi zvesti tam! Kakor ženin na gostijo Gre mladeneč k morju v smert; Kliče Jezusa. Marijo. Ni otožen, ne potert; Vé. «la venec nevenljivi Mu bo kinčal tain glav"». Tora j z radostjo minljivi. Svetni .sreči da slovó. Kakor jagnj«; dá vezati Vreže si na vrat. n«>ge. N* majhnem čolnu odpeljati Na«l globok»- s«* vod«' ; Ta drubal ga zgrabi jezno. On pa milo zre v nebó Kliče: Jezus! — veržen v brezno — Kjer je na.šlo smert tel«'». V svitu tisto noč prikaže Mašniku s«- mučenik. Pokopati truplo vkažo. Kjer leži. obrežja tik. Mašnik. verni, milo-resno Se približajo v pristan, Truplo shranijo slovesno. Kjer češč«-n še naš je dan. Sveti Just! v nebeški slavi Pre«l prestolom Jagnjeta. Za nas prosi v očetnjavi. Pa še nas tje pri pel ja. Sprosi nam. rojak sloviti. Stanovitnost in serčnost, Sveto vero ohraniti: ln nebeško kdaj sladkost. Hadoslav. Razgled po svetu. Rim. Zbor za obrede se zdaj peča s pervimi pre. iskovanji, da bi se med zveličane prištel bivši Sar dinski kralj K a rol K in a n u e 1. ki je 1. 1 Tu* Savojo odstopil francoskemu kraljestvu. 1. 1 -Sri se v prid svojemu bratu vladanju odpovedal, in 1. 1*1!) umeri v Rimu v hiši «k» jezuitov rS. Andr«ia del Quirinale." Za katoliško univerzo v Solnogradu je deželni glavar v Breg«m«u gosp. Rhomberg podpisal loo gld . in sicer na vsakih ln let. Laško. Po vsem Laškem gospoduje vedno veči strahota v telesnem in dušnem oziru. odkar so tujci sv Očeta oropali. Framasonski listi molčijo že leta in l«*ta o velikanski revi. ki jih stiska. Iz Pveble v deržavi Colorado poroča se „Ameri-kanskemu Slovencu, da je ondi precejšno število Slov« neev. zlasti Kranjcev. ka«ih štiri do petsto duš. ki bi potrebovali, če ni mogoče za stalno, vsaj enkrat ali dvakrat na leto kacega domačega duhovnega pastirja. Preteki«» j<>son obiskal jih je naš verli rojak, oče Ciril iz reda sv. Benedikta, od sv. Štefana iz Minn- sote. V kratkem času pridobil je veliko duš, poleg tega pa tudi v lepi slovenski besedi spodbujal ljudstvo k sv. veri P»og daj. da bi jih kmalu zopet obiskal, preuboge naš«' rojake tam za morjem! L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec junij (rožnik i. a) Glavni namen: Ker.iranske družbe delo lajavrev in delavcev. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. 0č«3ta Leona XIII.) P«xl naslovom „Pravica" je začel izhajati na Dunaju o Veliki noči D», aprila t. 1 s pervo številko pervega letnika list za delavce. Torej ravno ob času ko je bilo namesto priterkavanja na zvone, pokanja topičev in mir oznanujočih kresov veliko slišati o zvonjenji na pomoč o požiganji gozdov in hiš in o bombah. Pravica je deržavam podlaga, tako piše list, in na to so tudi oni možje mislih, ko povzdigujejo v tem časopisu za delavce svoj glas. Oni hočejo rušeni red zopet prenoviti na novi podlagi, na pravici, -podlagi naturnega prava in nauka Odrešenika sveta," kakor sami to pozneje zaterjujejo. Opiraje se na načela katere so Leon XIII v svoji okrožnici „o položaju delavcevu tako jasno in določno zapisali, so si ti možje za pervi cilj ravno to postavili, za kar ta mesec mi molimo, za zopetno vstanovitev kerščanskih bratovščin med delavci. Prekucuhi in brezverci so pa začeli s popolnim nasprotjem in so tudi po svojem potu vstrajno hodili. Pred sto leti so si prisvojili duhoviti vstanovitelji „človeških pravic' tudi aboten stavek nekega naprednjaškega sanjača in lilozofa. da je namreč izvir vsega zla v delavskem stanu v tem, da se srnejo tovariši iste oberti in istega rokodelstva združevati in v lastna društva zjedinovati. To je bilo seveda ravno nasprotje z resnico in zabranjenje tega združevanja velik prestopek zoper naturno postavo; pa to je bilo potrebno za njih namen, kajti ta društva, ki so cvetela pod vplivom sv. matere kat. Cerkve, so zapirala pot zločinskim prevratom. Voditelji npor-nega gibanja so zato po celi Francoski s svojim mogočnim ukazom uničili vse te veličastne zadruge, rokodelska društva in cerkve, ki so delavcem skozi šest stoletij vterjevali blagostanje, mir in last samostojnega ognjišča. Francosko je posnemala druga Evropa Staro je sedaj razrušeno, pa nič novega tega ne nadomešča; zato se vedno ponavlja ostavljenje dela in drugo skrivnostno gibanje, ki dokazuje, da ne vlada mir med delavci. t«'muč boj med delavci in delodajavci; od tod in«*d «ielavci v največim delom današnjih obert-niških strok le beda in nravna propadlost, ki celo neverske delodajavoe s strahom navdaja. Kone«; nasl.) Mol i t e v. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije. Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. M00 dni odpustka «*nkrat na lan Leon XIII. 1SS5.) ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. 0 sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsak rat 300 dni odpustka in če se vsak dan moli. enkrat v mescu popoten odpustek. Pij IX. 20. 1. 1S70 i Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. !'ii IX 1852.) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. l'ii IX ls Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij. prosite za nas! b i Posebni na in e n i. 1. S Teobald. Ta in vsak dan mesca že naznanjene, pa še ne zaznamovane, ali nenadne zadeve. Katoliški shod. 2. Obiskovanje Marije Device. Marijini otroci. Važne volitve. Različne samostanske zadeve. Stav I »t cerkva. H. Praznik presv. Jezusove Kervi. Spoznanje njene neizmerne vrednosti. Vstanove presv. Jezusovega Serca. Združena zabranitev tako obžalovanja vrednih mešanih zakonov. i. S. Drh. skolija Avgsburška. Vojaki. Osiveli nespokorni grešniki. Več hudo obiskovanih družin. o. Ss. Ciril in DCetod. Slovanska ljudstva. Katoliki na Ruskem. Srečna rešitev težavnih razmer. Poterpežljivostin serčnost v nadlogi. 6. S. Goar. Duhovni po poklicu. Težko zaželjeni družinski mir. Družba treznosti in pospeševanje nravnosti na deželi. Božjastni. 7. S. Pnlherija. Sv. Cerkev na .lutrovem. Nesrečna odlična gospa. Ohranitev starih javnih verskih navad. Pravdarije. s. S. Elizabeta. Skerbi mater in vdov. Brezverske matere in njih ubogi otroci. Oskerbovalnica malih otrok v nevarnosti. (Halje nasl.» II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pnprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega ¡serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Rog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan gospod, ki ne more ne umreti in ne živeti, za pomor iz Jezusovega in Marijinega Serca. Zalivali. ...Marija je rešenje vsem. klen jo na pomoč kličejo." Sv. Bonaventura. O Rog. kako čudovito in na vseh krajih kličeš grešnike v svoje očetovo naročje. O Marija, kako resnične so besede sv. Bernarda. ki pravi: Spomni se. preusmiljena I). Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je k Tebi pribežal in Tebe pomoči prosil. Dragi bralec, t«, ti tudi jaz poterjam iz lastne skušnje. Podučen sem bil od pobožnih staršev doma. pozneje v šoli. od gorečih in pobožnih dušnih pastirjev v cerkvi, v spoved-nici itd. Pa kakor se rado zgodi pri mladiš ljudeh. Bogu bodi potoženo' da na slabe pota zaidejo, tako se je zgodilo tudi meni. Ali kakor sem že rekel, da Marija nobenega ne zapusti, kdor jo na pomoč kliče, tako je tudi mene očitno rešila... O grešnik, če še kaj Marijo častiš, še je upanje, da uideš večnemu pogubljenju. Ce pa več ne moliš. vedi. da si že blizo pekla... 0 da bi te pretresle te besede! Mene in druge učence je učil pobožen katehet prelepo molitvico: O Gospa moja. O Mati moja itd., in pa: ..Spomni se. o prevsmiljena I). Marija" itd. Molil sem te molitve vsak dan. in ne zastonj: ..O čudo! Marija se me je usmilila in mi je spro-sila spreobernjenje. da še skoro sam nisem vedel, kako in kdaj -Se le zdaj. ko sem prišel k spoznanju, še le zdaj spoznam, da m«-je Marija spreobrnila, odvernila od mojega pogubljivi-ga pota. O k<> bi ..Danica" raznesla po celem svetu t«- verstiee in ki» Im ml. Štiri leta bila sem holehna in slabotna tako. da sem s« večkrat bala najhujšega. Iskala sem p«>tn zahvalim preljubi Mariji Pomočnici. Frančiška K. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Duhovske vaje bodo letos od ponedeljka S. avgusta popoldne do 12. avgusta v jn-tek Prevzvišeni gospod knez in škof žele in vabijo k obilnemu vdeleževanju, zlasti tiste, ki se že dolgo nis<« vdeležili. Tč. gg. tedaj, ki so se odm»*ndi vdeležiti. naj ta sklep naznanijo svojim dekanatnim vradotn. kteri naznanijo imena v. č. Ordinarijatu d < :»o julija Ljubljana. Razpisane so duhovnije: Babno polje. Podlipa in Terstenik — do 2. avg. ls'.»2 V Podlipi je vstanovljena družba treznosti in izvolila si je za dosego popolnega odpustka praznik neomadežanega spočetja, za pridobljenje odpustka 7 let in štirdesetdnevnice pa praznik sv. Jožefa in perv«-tri kvaterne nedelje v letu. Prihodnji torek (5. julija) ima „Katoliška družba" na Rožniku sveto mašo za društvenike zjutraj ob 5 i h z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe. K obilni vdeležitvi vabi pobožne vernike dr. A. Jarc. G. Jožef Raktelj umirovljeni nadučitelj v Ribni« i in verli poštenjak, je odlikovan od presv i tlega cesarja z zlatim križem za zasluge. Bil je 13 l«'*t pravi katoliški odgojitelj mladine za vero, cesarja in domovino in upamo, da ga tudi v nebesih čaka zlata krona; zato mu prav iz serca čestitamo! V Skofji Loki je 27. jun. umerla č. M. Benedikta pl. Ren a Idi, veliko let bivša prednica v uršuliri-skem samostanu, stara 80 let. Rojena je bila na Reki in v red stopila pred 02 leti. — Pokop ss. Petra in Pavla dan popoldne ob 5ihje bil prav častitljiv. Pokopavali so milostni gosp. stoljni prost dr. Leonard Klofutar. Hi duhovnov in «» redovnikov, veliko gospode in silno število druzih vernikov je spremljalo blago ranjco k materi fari v Staro Loko. kjer naj v miru počiva. V Solnogradu sta se izmed 220 dijakov c. kr. deržavne gimnazije podpisala 202 v „Album" za sv. Alojzija, in ta naprava je v svoji kapeli opravljala svojo tridnevnico. — Vse hvale vredno. V Meziki je poslednji čas vstanovljenih i> novih škofij. Bog daj obilnega blagoslova! Pretresljiva dcgodba. Nekedaj so benediktinci v Duluthu v Minnesoti opravljali sv. misijon. Dolgoleten, nepobolšljiv pijanec prilomasti med pridigo v cerkev in začne po angleško grozno preklinjati zoper Boga. S silo so morali to pošast potisniti iz cerkve. Drugega dne našli so ga mertvega. Domu grede se je na stopnicah spodtaknil, padel in si vrat ulomil. („Am. Slov." 31 ar i j i. V proslavo Tvojo pel sem pesni. Častilec Tvoj sem vedno bil, Ti mene nisi zapustila; Pozabil nisem na-Te bil. — Oj kedarkolj v kapelo belo. Pred tvoj altar se vstopil sera, V molitev žarno in pobožno Se z dušo — sorcem vtopil sem — Tedaj, tedaj, Marija mati. Mi padel kamen je s serca. Obupnosti si me rešila, Ti luč si bila mi sveta. — Zatorej, o Marija mati. Častilec Tvoj sem vedno bil. Ti mene nisi zapustila. Pozabil nisem na-Te bil! — Dobrotni darovi. Al. Pin. Zt ubožne v, rkr* naše škojij*: Iz Preserja 1 gld. kr. — Iz Srednje vasi pri Kočevji 25 gld — S Čemšenika 20 gld. — Iz Šent-Vida nad Ljubljano 15 gld. 50 kr. — Iz Adlešič 1 gld. ho kr. — S Fužin 14 gld. 62 kr. — Z Ježce 30 gld. 55 kr. — S Studenca 28 gld. Ml kr. — Z Dobrove pri Ljubljani 43 gld. — Iz Kočevja 37 gld. — Z Ajdovice 12 gld. - S ¿tange 1<> gld. — lz Spodnjo Idrije 23 gld. — Od čč. gg. Iršulinaric v školji Loki 20 gld. — S Horjula 32 gld. — Iz Podrage 22 gld. 70 kr. — Z Lozic 15 gld. — Iz šent-Vida pri Vipavi 15 gld. — Z Berda 21 gld. 20 kr. — Z Lašič 14 gld. — S Teržiča 25 gld. — Z Ustij 4 gld. «5 kr. — S Polhovega gradca 47 gld. 40 kr. Iz Godoviča IG gld. — Z Dobrave pri Kropi 14 gld. — Z Idrije 38 gld. — Z Komende 73 gld. 25 kr. Za dijaško mizo: Preč. g. zlatomainik J. Potočnik 3 gld. — Č. g. kapi. .L Zupan 2 gld. — Neimen. dobrotnica 30 kr. — Neimenovani 10 gld. — lz Preserja 2 gld. — (Op.: Za ..Slov/' in ..Dan." oddano. Vr.) Zt naipotnbniši milijone: Neimenovani 10 gld. Zt rafhe Božjega ¡/roba: Čast. g. ekspoz. Dom. Janež 1 gld. — Neimenovani 10 gld. Za bratovščino >'. Ji. Ji.: Mar. Jesenko 1 gld. Za bratovščino za daš, v ricah: lz Preserja 1 gld. Zt Marijanišče: Iz Preserja 2 gld. Zt Drtoljuba: (1 g. Dom. Janež 1 gld. Za bratovščino naše Gospe: G. Ant. Klinec v Capraku 5 gld. Za vzt a novitet stalne in večji rezidence čč. oo. jezuitov v Ljud-fjani mesto sedanjnpi „provizorija" zasebni ca J. K. 25 gld. VABILO! Da bi obnovili brez pomude naročilo na „ZGODNJO DANICO" za 11. pol. leta 18!>2. so prav iskreno in serčno povabljeni vsi blagi bralci in prijatelji našega cerkvenega lista, kteri niso naročeni za celo leto. Kristus in Njegova edinozveličavna Cerkev, Marija Danica, katoliški slovenski narod so bile in bodo naše zvezde! Bog daj pomoč, pa tudi potrebno število naročnikov! Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. „ pol „ „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 00 kr. „ pol leta 1 .. 80 .. 7» leta o M „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre- menjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani." . v Vrednistvo in zalozmstvo.