Priloga ,,Našemu Listu" št. 5. V Kamniku, 3. februarja 1906. Izhaja vsako soboto in je za narocnike ,,Našega Lista" v karaniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo ™ tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veokratno ob-javljenje po dogovoru. Naše šolske razmere. ^^^ (N&daljevanje.) Vsaka samostanska šola ima svoje velike napake. Med take napake spada gotovo tudi pretirana pobožnost, kateri so udane sarnostanske sestre. Zaradi te je popolnoma izključeno predmete predavati v moderni obliki. Verska stran mnogokrat pripomore k enostran^kemu naziranju, katerega ima samostanska sestra-učiteljica. Druga slaba stran samostanske šole je, da se po samostanih ne da dovolj prostega časa, v katerem bi se mlado truplo gojenke navžiio svežega zraka in so tudi ne privoši razvednla mladim učenkam. Posebno na slabem so v tem ozim takozvane inter-nistiirje. Nadziranje je gotovo mnogo pretirano, n. pr. v samostanu ni dovoljeno brez vednosti prednice nobenega pi-ma pisati. Niti svojim starišem ne sme gojenka pisati, brez da bi kaki samostanski sestri ne prebrala vsebine. Seveda se nevšecna vsebina brez usmiljenja črta. S takim postopanjem doseže se pa ravno nasprotno, kakor se na-merava. Gojenka skuša na nedopusten način (po samo-stanskih predpisih) doseci svoj namen in s tem se privadi hlinjenju in hinavščini. Kolikokrat se je ravno po samo-stanih zgodilo, da se na zdravje gojenk ni dosti oziralo, zdravnika pokliče se še le v slučaju, ko je bolezen že po-polnoma razvita Zgodi se pa tudi, da se n. pr. starši kake gojenke nekoliko zamerijo samostanu, to pa mora obeutiti potem seveda gojenka saroa, ki je pa pri vsej stvari po-polnoma nedolžna. Kdo niore samostanu to prepreeiti, ko pm jie poznajo nobenega nadzorstva! Saniostanske šole so pač dandanes nekake šolc za silo. Mejtem ko bi imela dotična okolica posvetne visjc šole tudi mnogo gmotnega haska, ga od samostanskih šol nima čisto nobenega. Dalje imamo pa tudi dovolj posveinih učiteljic, ki čakajo nastavljenja, po samostamh jim pa tako-rekoč odjedajo službe. Prepričani smo, da bi bile posvetne šole, ako bi bile na razpolago v našem mestecu, mnogo boljše obiskane nego sarnostanske. Verjetno pač ni, da bi pohajalo n. pr. 4. ali 5. razred le 9 učenk, kakor se godi po samostanih. Da pohaja samostansko šolo n. pr. v Me-kinjah tako malo učenk, je gotovo ta krivda, ker današnjim razmeram samostanske šole ne odgovarjajo več. | Naše šolsko poslopje res ni zidano tako, da bi.se v tem poslopju moglo ustanoviti več razredov, kakor jih je. Misliti bo pač treba na to, kako terau odpomoči. Štediti pri šolah, se pravi, uničiti samega sebe. V dokaz, kako malo se je svoj čas mislilo na moderno uredbo šole, na-. vedemo lahko samo to, da mestna šola, ki jo pohaja 429 otrok obojega spola, nima niti telovadnice. Tudi stranski prostori so v takem stanju, da se mora človek vprašati, ali je to pri javni mestni šoli, ki je na zunanje podobna pa-lači, sploh mogoče. Primerjajo naj ec. čitatelji le dopis, katerega smo v pretečenem tednu prejeli in ki ga na drugem mestu objavljamo. Telovadniea, v kateri se goji pravilna telovadba, bi niti ne smela rnanjkati v najzakotnejši vasici, ne pa eelo v mestu, katero je v bližini metropole. Telovadba je mla-demu telesu to, kar je starcu počitek. Mladina, ako se jo hoče ohraniti zdravo in čvrsto, mora v telovadnici svoje nežne ude poravnati, kateri so sključeni pri šolskem pouku v nemodernih šolskih klopeh. Z izleti na prosto se odpo-more nekoliko le v poletnem času, v zimskem času se seveda izleti ne morejo vršiti in celo zimo ni s telesnimi vajami nic. Skoraj smešno je, čemu je v šolskih spriče-valih prostor za klasifikacijo telesnih vaj, ako se pa te no morejo gojiti. (Dalje prih.) v Solska mizerija. (Dopis iz Kamnika.) Morda bo po-magalo, če tudi javnost izve kaj o mizeriji šolskih stranišč. Čuli smo, da je deško ali dekliško šol. vodstvo že večkrat storilo potrebne korake, da obvesti merodajne faktorje, da bi se ti prostori sosebno na deški šoli popravili, popolnili; a to se je dosedaj dosledno preziralo. Prostori so do skraj-nosti nesnažni, nudijo le nezadostnega prostora za štiri ražrede ueencev, so tik šolskih vrat, tako, da je posebno v poletnem času smrad celo v šolskih sobah neznosen. Ob cetrturni pavzi zamore iz vsakega razreda le po eden veri, tako da jih izmed, recimo 60, pride na vrsto komaj 15 — 20, drugih 40 pa leta med poukom sem ter tam, vsled cesar je pouk učitelju in učeneem le vmuko. Kompetentne oblasti blagovole naj se samo v nedostatnosti šol. stranišč infor-mirati ter kolikor mogoče hitro ukreniti, da se ti prostori popravijo in modernizirajo. Iz Domžal. Kako bi prišla naša občina do prosto-voljnih davkov, kateri bi nesli nič manj kot 3900 K! Naša deželna vlada obvestila je vsa županstva, da imajo lahko izredne dohodke, takorekoč prostovoljne davke, ki bi nesli občinam lepe svote, ako bi pobirala županstva doklade na pivo, vino in žganje. Pri nas v Domžalah se popije na leto čez 700 hektblitrov vina in piva. Ako bi naš občin-ski odbor naložil doklade le 1 K od hektolitra, neslo bi to občini čez 700 K. Še lepše bi pa bilo pri dokladi na žganje. Te škodljive pijače izpije se pri nas nad 80 hektolitrov ; če se računa povprečno 100% mo^i in ^i se naložilo 40%, neslo bi to občini 3200 K. Skupaj torej 3900 K. S to svoto nabavilo bi se marsikaj koristnega, poleg tega bi se pa morda nesrečno žganjepitje, ki je pravcata nesreča za dru-žine, omejilo. Možje občinski odborniki, ne bojte se zamere morda od strani kakege gostilničarja, ker to bi bilo le v občni blagor. Sploh bodo pa plačevali ta davek le gostje popolnoma prostovoljno in bi gostilničarjem bilo to več v dobiček kot zgubo. V neki seji ugovarjal je nek odbornik povišauju doklad od 8 na 10%? ceš koliko bo pa moral potem tisti plačevati, ki ima dvojni patent. Temu predlogu menda dotični ne bo inogel stvarno ugovarjati. Občina potrebuje denar in na ta naein bi si ga pridobila brez vseh dražb in sitnosti. Poglejnio n. pr. v občino Dev. Ma-rija v Polju. Tudi ondi imajo doklade na opojne pijače tako vrejene in iraa občina lepe dohodke od te doklade. Pri nas se iztoči tudi mnogo tujoga piva, kojega proizva-jalec ne plača nobenih obcinskih doklad, na tak način bi pa moral dotični proizvajalec tudi k dokladam indi-¦ rektno prispevati, kar bi bilo le pravično. t Umrl je v Kamnikii v torek dne 30. januarja gosp. Anton Frohlich, posestnik, meščan" in odbomik I. okraj. posojilnice in hranilnice v Kamniku. Pokojnika se je po-lotila preteeen teden pljuonica in po nekaterih dnevih je bil mrtev. Pogreb so jo višil v četrtek 1. svečana ob l/%4. uri popoldne pri mnogobrojni udeležbi občinstva. V če-Irtek dopoldne pa je mnrl g. Jankovič, sluga tukajšnjega okr. sodišča. — Bodi jima zemljica lahka. IV rokovnjaškem taboru. Za ta predpustni ples se delajo v naši Citainici obširne priprave. Kakor je priva-bila enaka prireditev še vsako leto mnogo obiskovaleev, fje pričakovati mdi lotcs. V taboru se bodo zbrali različni stanovi, saj so bili v zvezi z rokovnjaei tako imenitniki kakor navadno priprosto Ijiidstvo. Fantazija je torej velika in gotovo bode vsakemu lahko najti primoren koslum. Maskam vstop ne bode dovoljen, rokovnjači aaj torej puste krinke doma. Tudi se rokovnjačem ni treba bati strogih graščakov in sodnikov, ker bodo na tem večeru tudi ro-kovnjaci popolnoma enakopravni z drugo gospodo, bodisi civilnega ali uniformiranega stanu. r V mestiio Iiraiiiliiieo v Kamniku je v naesecu jaau-arju 1906. 262 straak vložilo K 67.360.36; 219 strauk vzdignilo K 41.859"44; 10 strankam izplačalo se je hipo-tečnih posojii K 39.000"—. Stanjo branilDih vlog kron 1,375.119-47'; stanje hipotečnih posojil K 1,033.390 82; denarni pr^met K 200.308'88. Poslano. Na dopis ,,Iz Domžal" v ,,Kamničanu" od 27. janu-varja t, 1. som primoran resnici na Ijubo in v pojasnilo nevednemu ali slabo poučenemu dopisniku sledoče odgo-voriti: G. Ladstatter ni obdržal slovenskega traka vete-ranskega društva. Predno so prišli veteranci po zastavo, je prišel g. Veider k meni, kjer je bila že večina članov zbrana in je vprašal, če se namesto črnega. ,,flora", ka- terega društvo nima, morda lahko da erni trak. Po sklepu vseh navzočih veteranov se je tudi privezal omonjeni trak. Omeniti moram, da dekoracija zastave ni delo g. Ladstat-terja, to je dolžnost društva, če tudi hrani on to zastavo. V pomirjenje dopisnikovo bodi povedano, da je slovenski trak nepoškollovan in na svojem mestu z vsemi drugimi trakovi. V zaak žalosti pustilo je pa društvo ta trak doaia, pri prvi priliki pa so vsakdo lahko na lastne oči prepriča, da društvo z omenjenim trakora nastopi. V Domžalah, dne 1. svečana 1906. Franc Pečnik Janežič J. Adaniič podnačelnik. načelnik. zapisnikar. E 710/5 Dražbeni ©kls©B s Po zahtevanju Franceta Cerarja iz Gotne vasi bo sSme 7= Brsarcsi SSOS dopoldste o!j 10. asri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 9 dražba posestev \1. št. 3 in 4 k. o. Radornlje in \l. št. 86 k. o. Homec obstoječih. iz hiše, gospo-darskega poslopja, travnikov in njiv s pritiklino vred. Najuanjši ponudek glede vseh posestev znaša 2821 K 11 b, pod tem zneskom Be ne prodaja. Več se poizve pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 6 med opravjlnimi urami. C. kr. okr. sodnija v Kanmiku odd. II., dne 29. prosinca 1906. Dr. PajniS. i Pozof, gg1. ^ostilnicarji ter vsi pri-jatelji pristnega in dobrega vina! Z novim letom sg je odprla V Kammku, Velika ulica 18= Vsem gg. odjemaleem jamcim za pristnost in finost naturalnih vin iz najrodovitnejših goric ©a^iškilij isfer5" Za obilen obisk se priporoca najtopleje _^^^^H Vskfor Eogefmari ^^^^^ veletržec z vinom, posestnik, trgovee in gostilničar Smartno V Tuhinjo. OpomSsas Klet bo odprta za pokušnjo in razpecavanje vina na debelo vsak t@rek t. j. na tržni dan. Več pojasnila daje iz pri-jaznosti gosp. Lampičj kateri stanuje v isti liiši pritlično. iiai^ija La"Hplš naznanja cenj. meščanom in oko-ličanom, da je odprla gs»*©daj© vina čsz tilicOj ter bo tocila najpristneja vina iz uanske EcSeti Eregelmarao^e po primernih cenah. Stanje hraiiilniti ?log: nsad IS2H©.©®@ K Rezervni zakiad: nad ISB@@O K spre.jema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jib obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol ieta h. kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagate]jem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsom svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoci zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tndi sodišja denar maloletiiih otrok HJ VfiFOVaHCeV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poitne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali ki-ajši dobi, tako da poplaca dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoraa, ako plačuje hranilnici vsakega po.' leta z obrestnii vred 3 K. Posoia se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.