\ tfcf fcffitff* Bel fctrT*Kf-i 1947 kot tednik - Ud l januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE in. JUNIJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 45 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbon S7DI. Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja I -oka I r*ič — l/daja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZAGORENJSKO Jeseniški in kranjski maturantje so šil v »žalnem« sprevodu v soboto, škofjeloški pa včeraj. Vsi so se na zaključno slovesnost dobro pripravili in poželi dosti naklonjenosti radovednežev, ki so se zbrali ob tej priložnosti ob gimnaziji. Na sliki so kranjski maturantje Kako obravnavamo aktualna gospodarska vprašanja Tržič: nekaterim gradnjam se bo treba odpovedati »štiri industrijska podjetja, katerih rekonstrukcije predstavljajo za tržiško občino precejšnjo investicijo, imajo za to v glavnem zagotovljena sredstva in tehnično dokumentacijo,, tako glede tega ne bomo imeli problemov,« je v razgovoru o vprašanjih gospodarskih investicij pričel razgovor predsednik občinske skupščine Milan Ogris. »V nekoliko težjem položaju je le tovarna lepenke, ki je z lastnimi sredstvi sicer končala gradbena rekon-•trukcijska dela, za novo strojno opremo pa Ji je zmanjkalo sredstev.« — Ali ima proizvodnja' lepemke tolikšne perspektive, da bo imvestioije podprla občima s sredstvi iz svojega sklada in s priporočilom za najetje posojila? »Vsekakor, ker bi sicer z vsakim zavlačevanjem nabave nove •trojne opreme nastajala precejšnja škoda. Proizvodnja je sedaj odvisna od vodnega pogona in od sušenja lepenke na prostem. Ta dva elementa pa sta si — kot si lahko predstavljate —- v med-•enojnem nasprotju, zato količina Izdelane lepenke ne zadošča Povpraševanju. Pričakujemo, da bodo šli jesenski izdelki lega podjetja že prek novih strojev. Lepenke bo več; saj je tudi iskana., Tržiška tovarna bi jo naprimer lahko proizvajala izključno za tuje tržišče, na domačem trgu pa je tudi tako povpraševanje po njej, da so odjemalci pripravljeni sodelovali pri investiranju rekonstrukcije!« — Katere so osialc investicije v občini, ki jih bodo opravile gospodarske organizaci je same? »Po vrednosti je največja investicija — nova strojna oprema v bombažni predilnici In tkalnici, ki bo pripomogla k proizvodnji plemenitejših tkanin, po katerih je večje povpraševanje. Peko gradi novo gumarno, ki se bo preselila menda že v poletnih mesecih; pilama bo za manjše zneske nabavila nove stroje; v manjši rekonstrukciji pa je tudi podjetje lesne industrije, vendar ima — tako kot prej omenjene organizacije — za to zagotovljena sredstva in ostale analize, ki govore o upravičenosti investicije.« — Ali ste v občini kakšno investicijo zaradi teh vzrokov Ustaviti? »Zaradi manjkajoče tehnične dokumentacije so prenehali graditi stolpnico. Kmalu zatem so dokumenti prispeli in z gradnjo bodo lahko nadaljevali. — Kaže pa, da ob tej delitvi občinska •kupščina ne bo uspela zagotoviti sredstev za investicije družbenega standarda, in se bo torej treba odpovedati nekaterim objektom — zlasti komunalnim: modernizacijam cest, novim vodovodom— ki so sicer v letošnjem družbenem načrtu predvideni. Verjetno pa bomo več sredstev namenili reševanju vprašanj osnovnega šolstva, za kar pričakujemo pomoč tudi Iz republiških virov. O rebalansu družbenega načrta bo občinska skupščina razpravljala ob polletju.« J« Naši kolektivi na V. mednarodnem lesnem sejmu Revija sodobnega pohištva . Preteklo soboto dopoldne so V Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprli V, mednarodni lesni sejem. Letošnji mednarodni lesni sejem, na katerem sodeluje 11 držav je zelo kvalitetna prireditev, še posebej kar se tiče tujih razstavi j alcev. GoUrenjski razstavljala, sodelujejo na letošnjem lesnem sejmu kot samostojni, ali pa v sklopu poslovnega združenja »LES« in izvoznega podjetja »SLOVENIJALES« iz Ljubljane. Kot samostojni razstavljala nastopajo ELAN iz Begunj s svojimi najnovejšimij izdelki smuči, sani in drugimi raznovrstnimi športnmi rekviziti. LIP Bled se je na letošnjem sejmu predstavil predvsem z najrazličnejšimi vzorci vrst žaganega lesa, raznimi opaznimi ploščicami, ki jih največ uporabljamo v gradbeništvu, nadalje Z lesno volno itd. Le škoda, da obe podjetji, ki razstavljata, na sejmu ne moreta obiskovalcu post reči z uslreznimi prospekti in dali točne j šib, informacij o njihovih izdelkih. J-OšKA TOVARNA HLADILNIKOV JE V SKLOPU PODJETJA »SLOVENIJALES« razstavila hladilno omaro za uporabo v gostim jstvu, medtem ko LIK Kranj in ZLIT Tržič nastopajo na sejmu v okviru poslovnega združenja »LES«. Največje gorenjsko ksno industrijsko podjetje JELOVICA iz škofje Loke se je to pot predstavila obiskovalcem in poslovnim partnerjem kot že tradicionalno s svojimi izdelki montažnih stanovanjskih im počitniških hišic. Morda ob tem samo skromna pripomba, da bi bilo v prihodnje dobro, če bi vidnejše označili, katere hišice so izdelek škofjeloškega podjetja. Mednarodni lesni sejem bo odprt še do nedelje 14. junija. — M. 2. Po obisku na Finskem in v ZSSR Tito spet doma BEOGRAD, 9. JUNIJA — Ko je v nedeljo, 7. junija, predsednik republike Josip Broz-Tito, zaključil uradni obisk na Finskem, je s posebnim letalom odpotoval za kratek čas v Leningrad, kjer se je sestal s prvim sekretarjem sovjetske Komunistične partije" in premierom ZSSR Nlkltom HruŠčovlm. Na leningrajskem letališču, kamor je prispel predsednik Tito včeraj okoli 11. ure, ga je pričakala velika množica Leningrajčanov, Jugoslovani, ki se trenutno nahajajo v SZ v Leningradu ter vrsto domačih in tujih novinarjev. Na leningrajskem letališču sta se tako srečala dva stara znanca Hruščov in Tito. Srečanje je bilo toliko bolj n.-posredno im prisrčno, ker to ni bil uradni obisk in so tako po večini odpadle protokolarne formalnosti. Hruščov je za jugoslovanske goste priredil sprejem ,na katerem so bili številni visoki partijski, državni in gospodarski voditelji leningrajskega področja. Po razgovorih, ki so trajali več kot štiri ure, je bilp izdano tudi kratko uradno poročilo, ki pravi, da sta se oba državnika pogovarjala o trenutno najbolj perečih mednarodnih vprašanjih ter ponovno potrdila enotnost gledišč na progresivni svet in pokazala zvestobo načelom miroljubne koeksistence med deželami z različno družbeno ureditvijo. • Davi pa je predsednik republike Tito s # soprogo in s svojim spremstvom odpotoval # iz Leningrada s posebnim letalom v domo-% vino. Na leningrajskem letališču so se od 6 dragega gosta poslovili prvi sekretar CK KP # SZ Nikita Hruščov s svojim spremstvom, # jugoslovanski veleposlanik v SZ Cvijetin Mi- # jatovlč in drugi. # Okoli 14,30 ure je predsednik republike # pripotoval v Beograd, kjer so ga dočakali # njegovi najožji sodelavci in drugi jugoslovan- # ski ugledni državniki. Prva samopostrežna trgovina RADOVLJICA, 8. junija — V tr- tudi bife in predvidevajo, da bo- prodajalna. Poslovala bo ves dan, govsko poslovni zgradbi v Radov- sta skupaj vsak mesec dosegla pat udi v nedeljah dopoldne. Ijiei so v soboto odprli veliko nad 15 milijonov dinarjev prome- Podjetje bo v bližnji prihodno- ta. Prodajalna je razen s špecerij- sti pridobilo še eno samopostrež- skim blagom dobro založena tudi no trgovino in sicer na Bledu ob z izdelki iz plastičnih mas, s po- Prešernovi cesti, kjer v ta na- sodo, steklenino, papirjem in zvez- men preurejajo staro prodajalno, ki ter podobnim. V sklopu pod- Predvidoma jo bodo lahko odprli jclja se uvršča kot njegova 25. prihodnjo pomlad. Veliko zanimanje za Gorenjsko KRANJ, 8. junija — Danes zju- ugodnosti naše zimske sezone, s Za Radovljico, kjer so trgovski traj se je na letališču Brniki za čimer je pri angleških novinarjih samopostrežno trgovino — prvo v tem kraju in radovljiški občini. Nad njo je prodajni prostor s konfekcijo, preprogami, zavesami, perilom, odejami, plastičnimi oblogami tal in podobnim. Kot je znano, je investitor trgovsko poslovne zgradbe občinska skupščina Radovljica, za opremo obeh prodajaln pa sta poskrbeli podjetji Špecerija Bled in Murka Lesce. prostori z eno samo i/jemo kar po vrsti slabi in majhni, sta obe novi prodajalni zelo velika pridobitev. Podjetje špecerija sicer zaradi pridobitve nove samopn-strežnice ne namerava opustiti nobenega izmed starih lokalov, krajši čas ustavila skupina angle- naletel na dokajšnje zanimanje, ških novinarjev, povečini ured- J° Je brez dvoma odraz iz leta v večjega zanimanja za naše ni kov in dopisnikov riajveč'h listov, ki so iz Londona potovali v Dubrovnik. Njihov postanek je Gorenjska turistična zveza izko- pač pa jih bo skušalo postopoma ristila za propagandni razgovor. preurediti v specializirane prodajalne. Najprej bodo uredili prodajalno sadja in zelenjave. Ob samopostrežni trgovini je Njen tajnik Božo Cerne je posre- lcto kraje, ki vlada v Angliji. Letos so tako rekoč na dnevnem redu obiski tujih turističnih predstavnikov in novinarjev — posameznikov in skupin — ki si na poti po Sloveniji ali celotni doval novinarjem turistično pro- Jugoslaviji ogledajo tudi Gorenj pactandno gradivo o Gorenjski, v sko. razgovoru pa posebej poudaril S konference Zveze komunistov radovljiške komune Široka pobuda komunistov Pretekli petek so imeli komunisti občine Radovljica volilno konferenco, na kateri so izvolili delegata za osmi kongres Jožeta Vi-dica, predsednika občinskega sindikalnega sveta. Sekretar občinskega komiteja Ferdo Bem je v svojem poročilu analiziral gospodarsko in družbeno problematiko v občimi in govoril o nalogah komunistov v javnem življenju. Na konferenci sta sodelovala tudi člana centralnega komiteja ZKS Mitja Ribičič in Miran Košmelj. Številni udeleženci so se v diskusiji opirali na razčlenjevanje konkretnih primerov iz gospodarskega in družbetriega življenja. Na konferenci se je močno izražala misel, da morajo biti vsa prizadevanja komunistov ter samoupravnih ter oblastvenih organov usmerjena v konkretno reševanje položaja človeka v družbi. Človek naj bo osnovno gibalo vsake zavestne iniiciative in akcije subjektivnih sil. Pred Člani ZK se še zlasti v času pred osmim kongresom očitno kažeta dve važni nalogi: da z vso pozornostjo proučujejo današnji položaj z vsemi ekonomskimi in ideološkimi vplivi. Hkrati pa da svoja spoznanja in rešitve prenašajo ljudem na preprost in dojemljiv način. Naloga osnovnih organizacij in komunistov nasploh je v tem, da bodo ljudje resnično lahko spoznali [*l začutili, da ZK rešuje probleme v korist delovnega človeka in da se prav v tem času pred VIII. kongresom priprav- lja zelo široka družbena iniciativa, ki bo pripomogla k zboljšanju zlasti osebnega in družbenega standarda delovnega človeka. Od spodaj bi se moralo oblikovati spoznanje, da so osnove naše politike in ravnanja usmerjene k človeku in k zbolišanju njegovega položaja v družbi. Važen činitelj pri tem je kritika, ki naj pomaga uveljaviti odgovornost slehernega občana, zlasti pa vodilnih ljudi do družbe. Ljudi pa je treba nenehno obveščati z opozarjanjem na napake in krepiti v njih zaupanje do samoupravljanja in do strokovnih in družbenih služb. • V vsem javnem živi'en ju, posebej pa tudi v kulturnih ter ideoloških vprašanjih borno morali kar v največji meri uresničevati načelo demokratičnosti in strpnosti. Demo kratična polemika je najmočneiše orožje proti vsakovrstnim idejniui zablodam in odklonom, ki smo jih v preteklosti donuščah iz kakršnih koli vzrokov. — J.B. Razen predstavnikov turističnih agencij, zasledimo med naslovi časopisov in revij, ki. želijo pisati o naših krajih tudi naslednje: »Observer«, »Sphere«. »Le Monde«, »Nevv York Herald Tribune«, »Les Arts«, »ELLE«, nadalje francosko, švicarsko, nemško televizijo in druge. Skupaj je predvideno preko 30 obiskov iz Anglije, Avstrije, Belgije, Nizozemske, Francije, Grčije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Švedske, Danske, Norveškej Švice in ZDA. Pokojninski dodatek že v tem mesecu Komunalna zavoda za socialno Zavarovanje Kranj in Jesenice pripravi|ata vse potrebno, da bosta polovico pokojninskega dodatka lahko izplačala že skupaj s pokojnino za lulij, to je v zadnjih dneh junija. Drugo polovico dodatka bodo Izplačevali v oktobru. Gospodarstvo v kranjski občini Dopolnjeni načrti Prav gotovo so v nekateri* gospodarskih organizacijah kranjske občine, tedaj ko so morali sestaviti letni načrt gospodarjenja, zadevo obravnavali v preozkem krogu. 2e po rezultatih v prvem letošnjem tromesečju se je namreč pokazalo, da so bili plani v nekaj primerih nerealni; bodisi previsoko ali pa prenizko postavljeni. Na priporočilo občinske skupščine so nekatera podjetja svoje plane dopolni-, la, pri tem pa so najbrž pri-' šla tudi do prepričanja, da bodo v prihodnje načrti dosti stvarnejši, če bodo svoje pri«« pombe k njim prispevali vsi,-ki imajo opravka s proizvodnjo in ostalimi oblikami go-» spodarjenja. Skoraj v vseh panogah so bili načrti prenizko postavljeni, zato so torej gospodarske organizacije svoje samostojne plane zvečale. Vzrokov, da so jih lahko, je več, vendar naj povemo, da je šlo to v glavnem na račun odkrivanja or-< ganizacijskih rezerv ob enaki strojni opremi in istem številu zaposlenih. Izmed industrijskih podjetij je Standard povečal prvotni plan, ki je bil za 3,3 odstotka višji ,kot lanska realizacija, za skoraj 20 odstotkov, Kmetijsko živilski kombinat pa za 30 odstotkov (gre za obrat Oljarice). Vsa lesno industrijska podjetja skupaj pa imajo dopolnjen letni plan manjši, kot je bil prvotni, oba pa sta tudi manjša kot lanska realizacija. Izmed ostalih panog so letne načrte zvišali trgovina, obrt, gostinstvo in komunala. Zaradi spremenjenih načrtov gospodarskih podjetij se bo nacionalni dohodek v občini povečal za več kot 2 milijardi dinarjev (predvideno je, da bo znašal 32.160,165.000 dinarjev). V primerjavi z lanskim letom bo letos večji za 14 odstotkov. V skladu z doseženimi uspehi in z dopolnjenim družbenim planom bodo tudi osebni dohodki porasli v povprečju za 11 odstotkov, sredstva skladov podjetij pa za 16 odstotkov. Seveda bo na vse to znatno vplivala večja količinska proizvodnja, ki bo za 8.4 odstotka obsežnejša kot lani. Skladno s povečanim, načrti bo v kranjski občini znatno večji tudi sklad za izobraževani« kadrov, ki bo znašal 230 milijonov dinarjev, kar pomeni /a 135 milijonov dinarjev več, kot je bilo predvideno v prvotnem načrtu. — J. Z. SRF.DA. lO.nmlfa 1*W •<11e In rlo^-JM Qt tf«Hl#» ?n rWor1ki # MifU« «n r1o~<^M # r.fffr* !~ ^-.....* ■ Oddelki ciprske vojske 'so po uradnih vojaških poročilih v pripravljenosti, ki jo po lestvici nevarnosti uvrščajo v pripravljenost druge stopnje. Strah pred tuškim izkrcanjem na otoku je vsak dan bolj upravičen, čeprav so na pristojnih mestih v turški vladi iz- rlosovim predlogom o spremembi sedanje ustave kršene zajamčene pravice, .ker spremembe ustave Makariosova vlada ne želi doseči po nezakoniti poti. Ciprska kriza je torej zašla zopet med nevarne čeri. Trud števil- njegova torbica s potrebščinami za prvo pomoč je obviscla na klinu precejšnje trme in nepopustljivosti. Diplomat nI dosegel nobenega premika v smeri sporazu-menjavanja, čeprav je letal brezumno od Aten do Ankare In v Nl- edina država na svetu, kjer lahko vlada manjšina i uporabo svoje pravice iz londonskega sporazuma. Voditelj turške manjšine se je te pravice pred kratkim oprijel in stavil veto na vse zakonske osnutke, ki bi jih pripravila Ma- Kot zelo zaskrbljujoče dejstvo omenjajo tudi skorajšnji iztek tromesečne dobe, za katero so »modre čelade« prišle na otok, da bi pomagal napraviti red in mir. Mednarodne enote so bile na otoku do sedaj bolj opazovalci kot U Tantov obisk v Moskvi Skrbi in pripravljenost javili, da ostanejo v veljavi zagotovila Turčije ameriškemu predsedniku Johnsonnu, da z nepremišljenim vojaškim izkrcanjem ne bo oteikočala že tako resnega Generalni sekretar OZN U Tant poIoža|a „„ c,pru 0b novlcahg0 bo prihodnji mesce obiskal Mo- pripravljenosti ciprske vojske so skvo. S premierom Hruščovom zace,i razpravljati, kako bi obrav- nlh diplomatskih posrednikov, ki kozljo. Skozi rešeto je padel tudi kariosova vlada. V takšnih okoli- reditelji. Nadškof Makarios Je navali turško vojaško vmešavanie so v zadnjem mesecu dobesedno U Tantov načrt, da bi ciprsko kri- ščliiah postaja seveda oblast ne- ob svojem zadnjem obisku v Ate- se bo pogovarjal predvsem o ki- na otoku, če nrlde do izkrcanla oblegali tri glavna mesta Atene, zo rešili po vzoru švicarskega učinkovita in brez pravega smisla, nah že dejal, da bo potrebno rok tajskem zastopstvu v Združenih htrBkfli čet. Vsako izkrcanje na Ankaro in Nikozljo, je ostal brez ustavnega obrazca s kantonsko Ciprski Grki ne zanikajo pravic bivanja »modrih čelad« na Cipru narodih ter o sovjetskem stališču ornm,'u tu'e države namreč po- rezultatov. V dosedanji krizi so ureditvijo. turške manjšine, vendar sodijo, podaljšati, morda celo za'več let. meni naoad In vojno. Toda stvari se Izoblikovali najmanj že trije V Makariosovl vladi so enotni da bi njen položaj morali urediti Toda vprašanje je, če bo šlo po- do mirovnih operacij svetovne or- po mednarodnih pravilih le niso načrti za ureditev ciprskega pro- v stališču, da je pravilno za sle- z mednarodno pogodbo v okviru daljševanje vlz za bivanje na Cl- čisto jasne. Zakaj Turki se nam- blema, ki pa so jih zatrli že v herno demokratično oblast samo svetovne organizacije, ki bi jo pru giadko skozi klopi Varnost-reč sklicujejo na določbe 3. člena razčiščevalni fazi. Najbolj vnet eno: namreč, da1 vlada večina. Na vlada v Nikozijl morala spoštova- nega gveta 0 tem sklepa. Tl-londonskega sporazuma, ki nravi, posredovalec predlogov, pobudnik Cipru pa je|to načelo odpravi je- ti in dosledno Izvajati. Zakaj bi sOCietja go'namreč pripadniki grda imajo podpisnice londonske 11- mnogih razgovorov in opozoril, le no z določbo londonskega spora- imel Ciper kot suverena država »„rit« mrnrim>QtnA sknnl-stlne pravico skupne aH posamez- brez dvoma vztrajni finski dlplo- zuma, ki da,je turški manjšini drugačno ureditev kot je drugod SKe vm „ ^T" iSh ne intervencije na Cipru, če bi bi- mat Sakari Tuomioja, ki je na pravico veta. Turki lahko ovržejo po svetu. V tem namreč vidi nad- ne zlve11 na Cioru brez »n10«1™ Ia prekršena cinrska ustava. Nlh- Ciper prišel z diplomatsko torbi- veljavnost vsakega zakona, ki ga škof Ma.karlos smisel svoje samo- čelad«, zakaj ne bi mogli še nače ne more trditi, da. so z Maka- co Združenih narodov. Toda ta je izglasovala večina. Ciper je stojnosti. prej? ganizaclje. Zadnja pogrebna slovesnost V starodavnem indijskem mestu Alahabadu je bila 8. junija zadnja pogrebna slovesnost za pokojnim premierom Nchrujem. Ob reki Ganges, v katero so stresli pokojnikov pepel, se je zbralo okoli milijon prebivalcev. Kaj se je zgodilo v Dallasu? V ameriški Javnosti prevladuje dvom nad tem, da bo v kratkem pojasnjeno, kaj se je pravzaprav dogajalo v Dallasu, ko je bil ubit predsednik Kennedv. Še vedno Je nepojasnjena cela vrsta členov v dogajanju. Med drugim še vedno nI uradnega sporočila zdravniške komisije. / Razširjeno je mnenje, da sta bila Ruby in Osvvald v sodelovanju. Zaostritev v Kolumbiji Ko je kolumbijska vlada sklenila, da bo j izvedla, več j o vojaško operacijo' proti|3000 pripadnikom gverilskih»odredov*na>iplaninskcm področju „ Marketalija, je povzro-•Čila povečano j odporniško aktivnost. Med|8.inij)(9.ljunijem je v državi eksplodiralo & 19 >bomb> Razprava proti ustašem V Bonnu »nadaljujejo sodno obravnavo proti skupini ustašev, ki 19-urc-■o novembra 1962 napadli jugo- .Istočasno preneha obratovati „ Vf, zimsko kopališče v Savskem lo-slovansko predstavništvo. Tožilec pu. odprto bo ]e čistilno kopali- Ljudje in dogodki • fJudie in dogodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodk? • Uud'V ;n '^""^ * Mud*f do- ^k Napoved Danes bo pretežno sončno, V četrtek in petek sončno in še nekoliko topleje. Temperature med 20 in 25° C. Vremenska slika Hladen zrak, ki je naše kraje dosegel včeraj ponoči, se razširja proti jugovzhodu. Nad srednjo Evropo je področje visokega zračnega pritiska, ki bo v naslednjih dneh vplivalo na vreme pri' nas. Stanje vremena Torek ob 13. uri: Brniki, zmerno oblačno, 22° C; Planica, delno oblačno, 18° C, Jezersko, zmerno oblačno, 15" C, Triglav — Kredarica, delno oblačno 0° C, piha severovzhodnik s 55 kilometri na uro. Kranjsko in ostalo javnost obveščamo, da bo v sredo, 10.6., pričelo redno obratovati letno kopališče v Kranju, Partizanska 35. Odprto bo vsak dan od 8. do Na Koroški Bell gradijo pet stanovanjskih stolpičev, v katerih bo po 20 novih stanovanj Smrt na gradbišču JESENICE, 9. junija — Včeraj okoli 8.40 se je pripetila na {grad.-1 bišču samostrežne trgovine »ROŽ-CA« na Jesenicah smrtna nesreča, nri kateri je* izgubil živi jen jetRU-DOLF LEŠKOVAR, doma iz Svi-bovca pri Varaždinu. Leskovar/j« bil zaposlen pri SGP »Sava« na Jesenicah. Pri gradbenih delih, ki jih opravlja SGP »Sava« Jesenice za' omenjeno jeseniško trgovsko podjetje, je na Leskovarja padel podpornik, ki ga je zadel v glavo. Udarec je bil zelo hud in je delavec podlegel poškodbam med prevozom v jeseniško bolnišnico. Vzroke, zakaj je prišlo do nesreče, še raziskujejo. Kakor menijo* je temu nesrečnemu dogodku spet botrovala neprevidnost na gradbišču. M. t. Ponesrečenka, se je izvlekla izpod avtomobila in odšla sama domov KRANJ Preteklo soboto, Voznik osebnega avtomobila Je obtožil predsednika bivšega šče istotam, in sicer vsak petek 6. junija, se je okoli 6.35 ure zju- Fiat 750 LJ 284-60 Franc Medja iz križarskega bratstva Rafaela Medica, da je odgovoren za delo te organizacije, ki je s svojo dejavnostjo kršila nemške zakone. od 12. do 19. ure ter vsako soboto od 10. do 19. ure. Uprava zavoda za vzdrž. in gradnjo telesnovzg. objektov Kranj botrovalo le srečno naključje, da se ni končala s smrtjo. traj na prehodu za pešce pred Kranja je po Jelenovem klancu Mlečno restavracijo v Kranju pripeljal v smeri proti Bledu. Ta zgodila prometna nesreča, ki ji je čas se je na prehodu za pešce znašla štirinajstletna Emilija Ma-rušlč, prav tako iz Kranja. Zaradi precejšnje hitrosti in neprevidnosti jo je voznik zbil z avtomobilom, jo nasadil na havbo in jo vlekel še kakih deset metrov. Za tem je Emilija Marušič padla na tla in prišla pod avtomobil, med prvi dve kolesi. Tedaj je voznik ustavil. Sreča v nesreči je bila, da je Emilija Marušič dobila le lažje odrgnine po telesu, tako da je takoj odšlu dornov še isti dan, Utopljenec v jeseniškem kopališču Nepričakovano toplo vreme, ki je nastopilo v drugi polovici minulega tedna, je prehitelo mnoga pa tudi jeseniško kopališče. Drznih kopalcev ni prav nič motilo, ker je bilo to zaprto. Preplezali so sicer visoko ograjo, se greli na toplem soncu in se hoteli ohladiti ko so ji nudili zdravniško pomoč V vodi. Toda joj! Ker zaradi uma- V kranjskem Zdravstvenem domu. zane vode dno ni bilo vidno, se je Voznik ni avtomobila takoj usta-prioetila v nedeljo zvečer na jese- vil. ker je, kot sodijo, delno zgu-niškom kopališču prva nesreča. Zr- bil prisebnost. £P »Gorenjski tisk« Kranj sprejme v uk 15 učencev za grafično stroko Interesenti z dokončano osemletko naj oddajo prošnje v tajništvu podjetja, kjer dobijo tudi vsa druga pojasnila. I tev* je bil Igor Strnad, učenec prvega razreda osnovne šole »Tone Cufar« na Jesenicah, ki je znal le delno plavati. Ker dna ni videl, je izgini] in utonil. Ko zvečer otroka ni bilo domov, so pričeli starši poizvedovati 20 njim. Kmalu so zvedeli, da je bil na kopališču in da je eden njegovih •prijateljev videl, ko je pomojej roko iz. vode in izginil po 1 VOuO. Takoj so o nesreči obvestili jeseniško P!.M,' ta pa poklicno reševalno ekino gasilcev jeseniške ielezarne. Po polurnem iskanju je ekipi uspelo najti utopljenega dečka. M. 2. Smrtonosna šala Blejsko jezero je v nedeljo, 7. junija, terjalo letos svojo prvo žrtev. Nekaj pred 17. uro popoldne • je v grajskem kopališču utonil 26-letni elektromonter Nikola Matjancc iz Čakovca. Zaposlen je bil pri »ELEKTROMON-: TAZI« v Mariboru. Do nesreče je prišlo tako, da sta pokojnega Matjaneca vrgla v vodo dva njegova sodelavca. Ker Nesreča naj bo drugim v resen ga je verjetno prijel krč, je zato jezeru še niso utonil. Trupla v našli. Kolesar v motorista V Šenčurju se je v nedeljo okoli 7.15 ure zgodila prometna nesreča. Ivan- Belchar je z motor- Betonski sodniški stolp na Blejskem Jezeru nI objekt, ki mora biti končan do turistične sezone, zato z delom ne hitijo preveč. Stolp bo služIl za spremljanje svetovnega veslaškega prvenstva, ki bo 1966. leta na Bledu. Seveda ga bo gradbeno podjetje Gorenje zgradilo prej, tako da bo prišel v poštev tudi prihodnje leto, ko bodo na Bledu zanimiva veslaška tekmovanja opomin, da se ne bodo kopali v nezavarovanem kopališču, dokler to ne bo urejeno in uradno odprto. Polde Ulaga Vlom v Bohinjski Bistrici BOHINJSKA BISTRICA, 8. Junija — V noči od nedelje 7. na nim kolesom KR 10-135 podrl ko ponedeljek, 8. junija, so neznani lesarja Ivana Bcnedičiča. Do ne storilci vlomili v Bohinjski Bistri- ?rece je prišlo zaradi tega, ker ci v poslovalnico trgovskega pod- Je kolesar Bcncdičič pripeljal na jetja »SAVICA«. Vse kaže, da so S^vno cesto, ne da bi se prej bili storilci mladoletniki, ker so Prepričal, če je ta prosta. Pri v glavnem pobrali v trgovini pre- trčenju je dobil kolesar pretres cej čokolade, piškotov, salame in možganov in so ga prepeljali v drugih slaščic ter nekaj manjših ljubljansko bolnišnico. — č. kosov tekstilnega blaga. Škodo cenijo na okoli 40 do 50 tisoč dinarjev. Kot kaže, so neznani vlomilci vlomili v trgovini, z namenom, da bi dobili kaj denarja. Ker jim to ni uspelo, so pokradli robo, kot smo že omenili. Preiskava je še v teku. M. 2. Izobraževalni center Litostroj v Ljubljani objavlja vpis v I.. letnik Poklicne šole (Industrijska šola) v naslednje poklice: strojni ključavničar, konstrukcijski ključavničar, strugar, obratni električar, livar in modelni mizar. Pozivamo vse tiste mladince v starosti od 15. do 16. let, ki so uspešno dokončali osemletko in ki čutijo veselje do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, da se prijavijo najkasneje do vključno 27. junija 1964. Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom (kolkovana s 50 dinarjev); 2. šolsko spričevalo; 3. zdravniško potrdilo; 4. rojstni list. Vse nadaljnje informacije glede pogojev šolanja bomo prijavljencem poslali po pošti. Poleg redne Poklicne iole bo Izobraževalni center Litostroj v prihodnjem šolskem letu organiziral priučevanje za delovna mesta v metalurških obratih, v mehanski obdelavi in pločevinami. Za to vrsto priučevanja se lahko prijavijo vsi tisti mladinci, ki NISO USPEŠNO dokončali osemletke, imajo pa veselje do praktičnega dela. Priučevanje bo organizirano v skrajšani obliki. Po končanem priučevanju se bodo kandidati zaposlili na delovnih mestih v navedenih obratih Litostroja ustrezno svoji strokovni usposobljenosti. V poštev pridejo predvsem kandidati iz Ljubljane in bližnje okolice. Prijave sprejemamo do vključno 27. junija 1964. Izobraževalni center Litostroj Ljubljana, Djakovičeva 53 telefon 33-511 interno 417 SREDA. M.funtfa 19M Avtomobili na posodo BLED — Kot |e znano, je turistično podjetje Kompas Ljubljana nakupilo več osebnih avtomobilov, ki jih sedaj sposoja tujim In domačim turistom in drugim. Med drugim so šest avtomobilov Oiamke Volksvvagcn 1200 dodelili tudi svoji izpostavi na Bledu. Na Bledu je po teh avtomobilih Veliko povpraševanje in so navadno vsi oddani. Medtem, ko jih turisti najemajo za krajše izlete, so pogosti tudi taki odjemalci, ki z najetim avtomobilom potujejo vzdolž cele Jugoslavije. Med avtomobili, s katerimi razpolaga Komnas, so sicer še finti 750, fiat 1300, volkswagni 1500, mercedesi 190 in 220 ter microbu-■i. Sposojnine so na videz precejšnje, vendar po zanimanju za avtomobile sodeč, niso pretirane. Sposojevalec za vsak dan. ko uporablja fiat 750, plača 2400 dinarjev, če ga zadrži od 8 do 30 dni 2250, nad 31 dni na 2100. Razen tega mora dodati še za vsak prevoženi kilometer 50 dinarjev. Izven sezone »posojevalci uživajo 15-odstotni popust. Za primerjavo še odškodnina za uporabo mercedesa 220. Vsak dan Uporabe velja 5100 dinarjev, oziroma nekaj manj za daljšo dobo, posamezni kilometer pa 82.5 dinarjev. Za vsak dan zaračunajo najmanj 100 kilometrov. Okoli 1500 gostov na Bledu BLED, 9. JUNIJA — Kot smo zvedel! v razirovoru s tehničnim vodjem Turističnega druitva na Bledu tovarišem JANEZIčEM je trenutno na Bledu 1491 gostov, od tega ie 757 tujih in 734 domačih. Med tujimi turisti prevladujejo predvsem Zahodni Nemci, »ledi»o Angleži, Holandci, Avstrijci Itd. Jutri zvečer bo v okviru blejskih turističnih odreditev nastopila v festivalni dvorani na B1"du folklorna skupina »FRANCE MA-ROLT« iz Ljubljane. Plesali bodo Jugoslovanske plese, med njimi največ slovenske z Gorenjske, Bele Krajine in Koroške. M. 2. Cosenice na Voglu Nn bukovih gozdovih v pogoriu Okoli Vogla nad Bohinjem, do višine okrog 1500 metrov, je V teh dneh toliko gosenic, za enkrat sicer še bolj majhnih, velikih nribližno 15 do 20 mm, da so nekatera drevesa že popolnoma obžrta in uničena. Verietno bi kazalo, da bi '.strokovnjaki pregledali od kje taka velika množina posenic, kar ni normalen pojav, vsaj po laični oceni ne. Verjetno hodo potrebni preventivni ukrepi, sicer se lahko zgodi, da bo v tem 'epem gorskem svetu drevje povsem uničeno. — R. C. 100 'eseniSkih otrok že na Jadranu Občinska zveza DPM Jesenice, ki ho poslala letos v svoi camn V Novi grad okoli 800 otrok, je že noslala na Jadran prvo skupino. Sjo predšolskih otrok bo 23. junija zamenjala druga skupina sto Predšolskih in šolskih otrok, ki bo ostala na letovanju nrav tako trj tedne. V Novem gradu in Ste-"iaku se bo nato zvrstilo še 600 otrok, v Puli, Fazani in Baski, kjer bodo imeli camoe taborniki, Počitniška zveza in TVD Partizan. Pa bodo letovali ostali. Predvidoma se bo letos z.vrstilo na Jadra nu 1600 otrok s nodročja jeseniške občine, predvsem /. Jesenic Ker nastajajo pri organiziranju letovanj razne težave, so ustanovili koordinacijski odbor, ki rešuje nastale probleme. Planinski imizei SRS ostane na Jesenicah Planinska zveza Slovenije ie na zadnji seji razpravi jala o Planinskem muzeju, ki ima svoj sedež Ja Jesenicah, ker ob otvoritvi v Ljubljani zanj ni bilo primernega prostora. Predlog nekaterih planinskih društev in predvsem PD Ljubi jana-matica, da bi uredili njuzej na ljubljanskem gradu, ni Wl osvojen, ker grad trenutno za te namene ne ustreza. Potrebna. "O večja adaptacija, za kar pa ni sredstev, tako se bo premestitev nuazeja z Jesenic v Ljubljano verjetno'zavlekla še za več let. Pred drugimi škofjeloškimi poletnimi igrami Čimveč domačega - loškega Pred dnevi je imel svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini škofja Loka svojo redno sejo, na kateri so sprejeli finančno poročilo o prvih škofjeloških poletnih prireditvah in sprejeli okvirni program letošnjih poletnih prireditev. Lanskoletne prve škofjeloške poletne prireditve so prav gotovo doživele popolno afirmacijo im požele polno priznanje daleč izven Škofje Loke same. V potrditev tega naj navedem le to, da so prve škofjeloške prireditve leta 1963 ob mini- malnih vloženih sredstvih pri vabile več obiskovalcev, kot nekoč popularni Ljubljanski festival, v katerega je bilo vloženih znatno več■sredstev. Škofjeloške poletne prireditve bodo še nadalje ostale v sedanji obliki, kjer naj bi so- delovale v prvi vrsti domača društva in družine z deli, ki temeljijo več ali manj na ljudskih motivih in imajo v večji ali manjši meri določeno folklorno obeležje. Namen škofjeloških prireditev ni, da bi se v teku let spremenile v nekakšen festival, kamor bi vabili priznane umetniške ansamble im posameznike od drugod. V tem bi prav gotovo ne bilo nič domačega, slovenskega še manj pa izvirno loškega im bi si to lahko privoščil kdor koli, le da bi imel zadostna materialna sredstva. Lanskoletne škofjeloške prireditve pa so pokazale, da je bil čas iger — konec avgusta im začetek septembra — prepozen, kar se je pokazalo v precej nestalnem in tudi že relativno hladnem vremenu. Prav zato bodo letošnje škofjeloške prireditve več kot mesec dni prej, trajale bodo namreč od 15. julija do 15. avgusta. Letošnje prireditve sovpadajo tudi s štiiristoletnico Shakespearovega rojstva, čemur bo v začetku prireditev dan poseben poudarek. Osrednji del letošnjih poletnih prireditev bodo dram- ska dela iz slovenske književnosti, ki so povezana ali s škofjeloško okolico, ali pa so iz tistega obdobja slovenske preteklosti, ki je za škofjeloško področje posebej značilno. Vsa dela pa bodo tudi letos U tne-ljila — kot lansko leto — v določeni meri na slovenski ljudski motiviki. Določena dola so bila že uprizorjena v sedanji obliki, druga pa bodo prirejena prav v ta namen. Posebnost letošnjih prireditev pa so tudi v tem, da se bodo v določeni meri povezale z. obletnicami najbolj značilnih dogodkov iz NOB na škofjeloškem območju. škofjeloški taborniki so za svoj trud, ki so ga vložili v gradnjo svojega doma, če po-p'ačani. Sicer še ni dokončno urejen, lahko pa ga že uporab-ijajo V Železarni bodo presegli polletni plan Preseg operativnega plana skupne proizvodnje v maju za 3.6 odstotkov daje jeseniškim železar-jem upanje, da bodo presegli plan skupne proizvodnje za prvo polletje. V maju so zabeležili najboljše proizvodne * uspehe v va-Ijarnah, kjer so presegli plan za VSi odstotka. Zadovoljni so bili tudi v predelovalnih obratih s 7.5 odstotnim presegom plana, medtem ko so bili v topilnicah za 1.9 odstotka pod planom, čeprav so plavž, elektropeč in opekarne plan presegle. Pod planom so bili v martinarni, zaradi remonta' SM peči I, pa tudi v livarni. Elektropeč je v petih mesecih presegla predpisano tonažo za 901 tono, čeprav' so imeli okvaro stopničastega stikala na peči II. Med posameznimi obrati je zabeležila največjo proizvodnjo hladna valjar-na, ki je presegla plan za 25,9 odstotkov, najnižjo pa martinarna, ki je bila pod mesečnim planom za 6,4 odstotka. Jeseniški železar-ji so prepričani, da bodo planske naloge tudi finančno realizirali. Manj zadovoljni so s izvozom, s katerim so v zaostanku kar za en mesec. Nagrade za avtorje tehničnih izboljšav V Železarni Jesenice vedno nagrajujejo avtorje tehničnih izboljšav za uspešne predloge. Janka Groharja iz žične valjarne je za predlog uvedbe nove vmesne odvod ke na progi 270 komisija za oceno tehničnih izboljšav nagradila s 83.591 dinarji. Za uspešne predloge je prejelo nagrade še sedem avtorjev, ki so skupaj prejeli 162.637 din. — U. Nove barvne razglednice Pred dnevi sta izšli dve seriji barvnih razglednic, ki ju je založila Gorenjska turistična zveza. Razglednice so v dobršni meri novost v tej zvrsti propagandnega gradiva, ki je v tem času na voljo, zato je bila naklada v nekaj dneh skoraj popolnoma oddana. Razglednice so povzetki gorenjskih motivov in reprodukcij akademskega slikarja Maksima Gasparija z novega velikega prospekta Gorenjske. Na posameznih razglednicah so reprodukcije slik gorenjskega kozolca, bajeslovnega kozla Zlatoroga, kroparskih žele-zarjev, alpskega plesa, harmonikarja, prihoda planšarjev s planin, plesa z majoliko, stare gorenjske ljudske noše in dekleta z gorenjskim nageljnom. Barvne fotografije prikazujejo Bohinj, Je-^ zersko, Bled, Kranjsko goro, Tr-ž.ič, škof jo Loko, Radovljico in škrlatico.. Težave bolnice -nevarnost za vse Begunje V bolnici za duševne bolezni v Begunjah je v tem času 270 bolnikov, od tega 98 z Gorenjske: 30 z območja kranjske občine, 26 z. območja radovljiške občine, 23 z. območja jeseniške, 12 z območja škofjeloške in 7 z območja trži-ške občine. Ostali so s preostalih predelov okrajne sRupščine Ljubljana in z območij okrajnih skupščin Celje, Koper, in Maribor. Nekaj bolnikov pa je iz Hrvatske, Srbije in BiH. Bolnica se že vsa leta bori s Številnimi težavami — posledicami za to dejavnost neprimerne stare graščinske stavbe. Poleg neugodnih delovnih pogojev obstaja tu stalna nevarnost širjenja raznih nalezljivih bolezni, ker do sedaj še ni bilo mogoče ustrezno urediti sanitarnih prostorov, kuhinje, kanalizacije in podobnega. Možnosti za masovni pojav črevesnih nalezljivih bolezni v bolnici in v okolici so torej velike. Številčno dokaj močan pojav nalezljive črevesne bolezni v bolnici v preteklem mesecu je spodbudil pristojne občinske in druge organe, da se resneje zavzamejo za rešitev epidemiološkega problema Begunj. Nekaj najnujnejših sredstev je že zagotovljenih, vsekakor pa računajo tudi na pomoč drugih občinskih skupščin, ki imajo tu svoje bolnike. V petek bodo o tem razpravljali odborniki občinske skupščine Radovljica. Posebno pereča pomanjkljivost je kanalizacija. Zelo slabo so urejena stranišča. Kuhinjski blok bodo letos premestili v druge prostore, kjer bo boljša funkcionalnost in večja povezava z oddelkom in shrambami. Z dosedanjimi preureditvami so izboljšali polovico prostorov, ostali naj bi bili na vrsti v tem letu. Tako kot je izboljšanje navedenih pomanjkljivosti nujno potrebno zaradi same bolnice, je treba upoštevati tudi to, da se Begunje močno uveljavljajo v turističnem prometu in ležijo blizu Bleda. Masovni pojav nalezljivih črevesnih bolezni pa bi lahko povzročil nepopravljivo škodo. \ Trije novi planinski domovi Ker je bilo na vrhovih Julijskih Alp in'Karavank letos razmeroma •Malo snega, se je planinska sezo-y pričela mnogo prej kot po navadi. Naši gorski vrhovi že sprejemajo številne domače 1 in tuje Planince in turiste. Poleg ostalih 8orakih postojank bodo letos pr-^č sprejeli goste Stanlčev dom Pod Triglavom, dom na Voglu, ki 8a gradi PD Železničar In Tlčar-J*v dom na Vršiču, ki ga gradi **D Jesenice. Ker bo predvsem Tlčarjev dom dosegih v z vsemi motornimi vozili, računajo letos J« posebno velik obisk domačih *° tujih turistov. Ko se je minulo nedeljo živo srebro povzpelo na več kot 30 stopinj Celzija, so vsi, ki so se želeli kopati, lahko ugotovili, da so še najbolj gotova naravna kopališča. V kranjsko kopališče se je do nedelje zvečer natakala voda in so ga uradno odprli šele včeraj, v Tržiču ga namera- vajo odpreti v nedeljo in tudi drugod Je prišla vročina nekoliko »prekmalu.« Zato je bil toliko večji žlvžav ob Kokri, Savi, Sori, na šobcu, na Bledu in drugod Vse te vode so za ta čas razmeroma zelo tople. Na Blejskem kopališču so v nedeljo Izdali karte 1500 kopalcem Na sliki: kopalci na Kokri Radovljica — Te dni so v Radovljici delavci Komunalnega podjetja začrtali prehode za pešce. To pot niso uporabili bele barve, marveč rumeno, ker menijo, da je ta bolj vidna na cesti. Vsekakor zelo domisleno, bomo videli če bo kaj koristilo? — Foto: F. Perdan Mali intervju ■ Pionirka o tabornikih V nedeljo je bilo na športnem stadionu v Novem mestu letošnje 10. tradicionalno okrajno tekmovanje tabornikov ljubljanskega okraja, ki se ga je udeležilo veliko število tekmovalcev. Po končanem tekmovanju je kranjska tabornica, 13 letna Tatjana Kropivniik tole povedala: »Razen nas iz Kranja, ki smo nastopili v A skupini so n» tekmovanju nastopili tudi taborniki iz jeseniške in škofjeloške občine.« »Zakaj pa se tekmovanja v B skupini miste udeležili?« »Za B skupimo miismo imeli tekmovalcev. V tej skupim! nastopajo samo taborniki stari od 15 do 18 let.« »V kakšmiLh disciplinah pa ste nastopali?« »Postavljali smo šotore, to je bilo zaradi vročine najtežje. Zatem smo tekmovali v signalni orientaciji in v orientacijskem pohodu.« »Ste se gorenjski tekmovalci dobro odre/ali?« »To bomo zvedeli kasneje, ko bodo preračunali vse rezultate.« »AH mi veš povedati, kako je s taborniško organiz.aiio v naši občimi?« »V Kranju sta dva odreda. V mestu deluje odred Siražnih ognjev s svojimi četami in vodi. Drugi odred pa deluje v Stra-žišču, ki pretežno vključuje mladino iz tovarn. Zelo delavno taborniško četo pa imajo tudi v Predosljah in v Naklem »Iz katerega odreda oziroma čete na ste se udeležili mo-vamja v Novem mestu?« »Iz čete »Zlato klasje«, ki deluje od 1958 leta na šol; Frmceta Prešerna.« R. \ SREDA, lo.fafitla HM ♦ iz naših komun # n****h V/?,wu* i« j•/ nnših komun # ?7 naš*'' ^?w«n • iz naših komun komun # iz naših komun iz nitSjIli |con?f| Sem ter tja po kranjski občini Zaorali so Na Primskovem pri Kranju se je že sestal novoizvoljeni svet krajevne skupnosti Primskovo na prvo sejo. Prevzeli so posle od prejšnje stanovanjske skupnosti. Imenovali so 9 člansko kojmisijo /a komunalne zadeve, 5-čIansko komisijo za socialni a vprašanja in 6-člansko komisijo za vzgojo in varnost v prometu. Na seji pa je bilo precej razprave o javni razsvetljavi. Sklenili,so, da je treba ulice na Primskovem bolje opremiti z javno razsvetljavo. Razpravljali pa SO tudi O pritožbah občanov, ker Jezerska cesta v nočnem času ni razsvetljena. Štipendije po uspehu Komisija za Stipendije pri občinski skupščini jc v teh dneh obvestila dijake in Studente — štipendiste občinske skupščine, da ji predložijo zaključna šolska spričevala, ki jih bo potrebovala za izračun stimulativnega dela štipendije po uspehu, ki se po njenem sklepu lahko izplačuje od 1. aprila letos. Kako bo vplival novi način štipendiranja na štipendiste je zaenkrat še težko reči. Pričakujejo pa, da bo nov način štipendiranja in nagrajevanja stimulativno vplival na učni uspeh štipendistov. —• Gaj na Primskovem Na Primskovem pri Kranju so pred kratkim pričeli preurejati nekdanje pokopališče v gaj v katerem bo krajevna organizacija ZB lepo uredila tudi spominsko obeležje padlim borcem. Dela pri urejanju gaja lepo napredujejo. Izdelan je tudi načrt, po katerem bo mestna vrtnarija nasadila drevje, lepotično grmičevje in cvetne gredice. Vanj pa bodo postavili tudi nekaj klopi in posuli stezice in pola z belim tržiškim peskom. Verjetno bodo gaj odprli še za občinski praznik 1. avgust. Tombola strelcev? Danes v sredo popoldan bo v Kranju razširjena seja' občinskega strelskega odbora Kranj, na kateri bodo razpravljali in sklepali o izvedbi letošnje tradicionalne kranjske tombole. Tokrat naj bi namreč tombolo izvedli strelci. V kolikor se bodo odločili za to, bodo morebitni čisti dobiček namenili za izgradnjo strelskega doma, ki ga bodo gradili oz. adaptirali iz nekdanjih skladišč na Hujah pri Kranju. Letovanje na Okroglem V minulem tednu je prišla v znani dom oddiha Zveze slepih Jugoslavije Okroglo prva skupina, ki bo dvajset dni V tem lepem im privlačnem kraju. Preko poletne sezone pa se bo zvrstilo skupno 5 skupin. V 'domu na Okroglem bodo letos letovali člani ZSJ iz vseh naših republik. Kopalci in vreme Lopa in topla minula sobota in nedelja je na kopališča in bregove jezer in tek izvabila nepričakovano veliko kopalcev. Največ kopalcev je bilo ob reki Sori od Medvod do Škofje Loke in proti Zirem v poljanski Sori. Izredno veliko pa jih je bilo tudi ob reki Kokri. Kokra je bila tako topla, kot je navadno že v juliju im avgustu le malokrat. V nedeljo so se tudi na Bohinjskem jezeru pojavili številni kopalci, na Bledu pa jih je bilo toliko kakor ob največji poletni sezoni. Zanimivo jc omeniti, da je bilo zelo veliko kopalcev tudi ob Savi, ki je sicer za kopanje tudi v poletnih mesecih dokaj mrzla. Nova sodna hiša Ob cesti Staneta Žagarja v Kranju delavci že nekaj časa gradijo novo sodno stavbo, v kateri bo našlo svoje prostore občinsko in okrožno sodišče Kranj ter javno tožilstvo. Nova sodna .stavba, bo ena najlepših pri nas. Če bodo dela tekla po predvidenem programu, bodo glavna dela v letošnjem letu končana, vseljiva pa bo v pričetku prihodnjega leta. Dosedanje prostore občinskega sodišča v katerem so tudi zapori, bodo po preselitvi porušili v skladu s potrebami urbanističnega razvoja mesta. Tudi vojaki bodo imeli svoj dom Na severnem delu mesta Kranja gradijo nov dom JLA ki bo, kakor prikazujejo načrti najsodobneje urejen itn bo kril vse potrebe pripadnikov JLA iz. Kranja in okolice. Če bo šla gradnja po predvidenem načrtu, bo izročen svojemu namenu za dan JLA 22. decembra. Sedaj so pripadniki JLA v Kranju že nekaj čaša brez svojega doma, ker je prejšnjega v prostorih stare poŠte, občinska skupščina dodelila tovarni Sava za začasne poslovne prostore. Ta tudi sicer ni ustrezal potrebam JLA. V zaščito gorskih lepot Danes v sredo, 10. junija zvečer bo v sejni dvorani skupščine občine Kranj ustanovni občni zbor postaje gorske straže Kranj, ki ga sklicuje PD Kranj. Novo ustanovljena postaja bo ena najmočnejših v Sloveniji, saj bo predvidoma štela okoli 80 aktivnih članov, predvsem starejših. Do sedaj so se z zaščito rastlinstva im živalstva ukvarjali v glavnem le mladi ljudje iz vrst tabornikov in članov mladinskih odsekov. Kljub njihovemu prizadevanju pa niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. Da bi zaščitili prirodo n še zlasti zaščiteno cvetje, je bilo sklonjeno, da se ustanovi PGS, ki jo bodo poleg aktivnih planincev sestavljali še člani taborniške organizacije, lovci, ribiči, alpinisti, člani turističnih društev, člani hortikulturnega društva, člani GRS, gozdarji, logarji, uslužbenci LM in drugi, torej vsi tisti, ki imajo kakor koli zveze pri vsakdanjem delu v prirodi. Za vse člane bo še v tem mesecu organiziran enodnevni se-mimar. Ze na ustanovnem občnem zboru pa bodo predstavniki Komisije za zaščito prirode pri PZ Slovenije prikazali navzočim barvne diapozitive vseh 56 zaščitenih gorskih rož in druge zanimivosti in dela GS. Oh nesreči Preteklo soboto, nekaj pred sedmo uro zjutraj, sc je v Kranju na glavnem križišču pred trgovino »MERKUR« na prehodu za pešce zgodila prometna nesreča (vest o njej objavljamo na drugem mestu). Vendar le srečnemu naključju se imamo zahvaliti, da ni bilo kaj hujšega. Deklica, ki jo je zbil na prehodu za pešce voznik »fičkota« jc malone sama zlezla Izpod zadnjega kolesa osebnega avtomobila. Ta nesreča, kot mnoge druge, je resno opozorila na številne pomanjkljivosti glede urejenosti prometa v Kranju in skrajno nediscipliniranost nekaterih vozni-nikov motornih vozil, ki sploh ne Tito odlikoval kolektiv »Iskre« KRANJ — Preteklo soboto dopoldne je podpredsednik kraniske občinske iskuoščinc EDO VON-CINA v imenu predsednika republike JOSIPA BROZA - TITA izročil odlikovanje predsedniku delavskega sveta tovarne ISKRA v Kranju VLADU SODINU. Predsednik republike TITO ie odlikoval celotni kolektiv ISKRE z redom bratstva In enotnosti s srebrnim vencem za nesebično in vsestransko pomoč, ki io je ves delovni kolektiv pokazal pri reševanju težav ob katastrofa'nem potresu, ki se je zbodli 26. julija lani v SKOPJU. — č. Zaboljšo obveščenost SKOFJA LOKA — Občinski sindikalni svet v Skofji Loki je pri svojem delu spoznal, da pri obveščanju kolektivov in članov sindikata z. znanimi okrožnicami ni nikamor prišel naprej. Pokazalo se jc, da je ta način obveščanja že zastarel. I Da bi člane sindikata tcmclj'-tejc obveščali o svojem delu, je občinski sindikalni svet začel izdajati informativni list, ki izide enkrat mesečno, in to vsakič do 10. v mesecu. Doslej so izdali že šest številk, sedmo pa pravkar pripravljajo. V tem' informativnem listu obravnavajo najaktualnejše dogodke iz našega družbenega in sindikalnega življenja. Še posebej pomembno vlogo jc list I odigral sedaj v pripravah na vo-f litve v nove samoupravne organe. Javno razsvetljavo urejajo V Cerkljah že nekaj časa urejajo javno razsvetljavo. V južnem delu in v sredini vasi so dela že končana, sedaj pa pripravljajo terenska dela še za preostali del vasi. Ne bo več dolgo, ko bodo imeli v Cerkljah vso vas razsvetljeno z neonsko razsvetljavo. Postavili bodo prav take svetilke, kot jih postavljajo sedaj po Kranju. Krajevna skupnost in Turistično društvo Cerklje si namreč že nekaj let prizadevata, da bi vas kar najlepše uredili. Asfaltirane ceste, parki, zelenice, vodomet sredi vasi, urejenost hiš in vrtov daje tej vasi vse bolj videz malega mesta. To pa je iz gospodarskega in turističnega vidika velikega pomena, zlasti ob turističnem razvoju krvavškega področja, zaradi bližine novega letališča, farme fazanov »Zlatorog« v Ccš-njevku in s tem v zvezi domačega in ttljega lova. upoštevajo najosnovnejših prometnih predpisov. Pešci pod takim pogojem urejanja prometa sploh niso več varni, niti na pločnikih, kaj šele na prehodih za pešce. Če analz.iramo omenjeno nesrečo, bomo videli, da je bil voznik skrajno neobziren do pešca, konkretno v tem primeru do Turistični teden na Jesenicah Program dela Turističnega društva Jesenice teži za tem, da bi na sicer industrijskih Jesenicah tudi turizem našel pravo mesto. Društvo se dogovarja s predstavniki občinske skupščine, družbeno političnih organizacij, komunalnega podjetja in gospodarskih organizacij, da bi našli skupen jezik pri prizadevanjih za razvoj turi'.tna na Jesenicah in tudi pri njihovem zunanjem izgledu. Ker pa je potrebno za turizem zainteresirati predvsem prebivalce Jesenic, se je društvo odločilo za tradicionalne prireditve, izlete in predavanja. Prvi turistični- teden na Je senicah bo od 20. do 28. junija. V okviru Turističnega tedna bodo organizirali več prireditev, med njimi javno tribuno »Turizem pri nas«, na kateri bodo predstavniki Turističnega društva, občinske skupščine, komunalnega podjetja In drugi govorili o problemih turizma in možnostih razvoja turizma na Jesenicah. Razen velike zabavne prireditve ob pričetku ali zaključku tedna, bo v okviru Turističnega tedna odprta razstava »Vraž jeverstvo na Slovenskem«, koncert jeseniške godbe na pihala, koncert Študentskega kulturnega društva »Akademik« iz Ljubljane, nastop ansambla narodnih plesov in komornega zbora jeseniške Svobode, predvajanje filma »Triglavske strmine« na prostem itd. Uredili bodo tudi izložbo s prikazom ureditve Jesenic, makete trga pred železniško postajg itd. Turistično druStVO Jesenice bo poskrbelo, da bo prvi turistični teden zainteresiral Jeseničane in okoličane za aktivno sodelovanje z društvom za razvoj domačega in tujega turizma na Jesenicah in predvsem za fo. da bodo sodelovali v akciji za polepšanje železarskih Jesenic. deklice, ki jo je zbil točno na prehodu za pešce. Vprašamo ali ne določajo prometni predpisi, da ima pešec na prehodu, ki jc označen s tako imenovano »zebro«, popolnoma prednost. V tem primeru ni bilo tako! In takih voznikov ni malo. V ilustracijo: še dobro nam je v spominu nesreča, ki se je zgodila lani ob istem času na pločniku pred prodajalno kranjske »DROGERIJE«. Rezultat: dve smrtni žrtvi in dva težko ranjena! Na okrožnem sodišču v Kranju dan za dnem razpravljajo o težkih prometnih nesrečah, ki sc zgodijo na gorenjskih cestah. Drug problem v Kranju in Se v marsikaterem kraju na Gorenjskem, so prehodi za pešce. Te začrtajo na cestah šele zatem, ko sc zaradi teh zgodi prometna nesreča. Tako je bilo tudi v Kranju pb sobotni nesreči. Razumljivo, avtomobilist se je izgovarjal, da prehodi niso dovolj označeni. Ta-'ko se izgovarja še marsikdo! Ob vsem tem naj zaključimo to, da jc kljub vsemu disciplina voznikov motornih vozil, pešcev in vseh drugih uporabnikov cest še vedno na prvem mestu! Milan živkovič Dober pridelek krmnih rastlin Tr a. je letos dozorela okoli 14 dni prej kakor prejšnja leta. Po izjavah kmeti jcev in kmetijskih strokovnjakov bo letošnji pridelek sena in detelj za okoli 28 odstotkov večji vid prejšnjih let. Če pri spravilu ne bo nagajalo vreme, bo letošnji pridelek sena in detelj tako po količini kakor po kakovosti zelo dober. Priprave na VII. zlet planincev Po vseh planinskih društvih so se pričele priprave za udeležbo na VIL zletu planincev Jugoslavije, ki bo na Zavlžanu na Velebitu od 3. do 5. julija letos. Letošnji zlet bo hkrati posvečen 90-let-nicl prve planinske organizacije. Tega zleta se bo udeležilo tudi 300 planincev in planink iz Slovenije. Precejšen del teh bo odšlo z Gorenjske. Šmar jetna naprodaj KRANJ — Planinsko društvo k že pred desetimi leti na šmarjet-ni gori pričelo gradili sodoben hotel, ker stari planinski dom ni več ustrezal vse večjemu obisku na tej priljubljeni postojanki. Ko so bili zgrajeni temelji, je gradnja zastala, medtem ko so jo pred dvema letoma spet nadaljevali. Doslej je hotel dobil končno podobo, vendar jc društvu zmanjkalo denarja za notranjo ureditev« in opremo, tako da objekt še sedaj ni odprt. Ker planinsko društvo najbrž nc bo moglo zbrati nadaljnjih potrebnih sredstev, se je zgradbo odločilo prodati. Kupec še ni znan, kot tudi še ne vemo, kdaj bodo gostom Smnr--jetne odprli vrata novega hotela. Skoda, ki je nastala z zavlačevanjem gradnje, je vsekakor velika. Ne gre namreč čakati zato, da bi hotel odprli hkrati s predvideno novo žičnico na Šmarjctno, ker bi postojanka že dotlej lahko ustvarila lep dobiček. — Doslej je planinsko društvo v gradnjo vložilo okrog 120 milijonov dinarjev. Za dokončno ureditev z opremo vred pa je potrebno še kakih 60 milijonov dinarjev. — J. Ključ od četrošolskih vrat je velik In dragocen, zato je zanj vredno žrtvovati kakšen dinar več in požreti marsikatero pikro pripombo . / Preobrazba vajenskih šol v poklicne šole Pod tem naslovom smo v sredini številki ugotovili, da ie nov sistem IzobraŽevanja kadrov v poklicnih šolah proučen in, da so poizkusni oddelki pokazali, da smo na pravi poti. Vendar bomo s sodobnim načinom izobraževanja strokovnjakov osta'i na sredi poli, če ne bodo tudi gospodarske organizacije, katerim šole z izobraževanjem delajo usluge, začele s sistematičnim delom. S tem, da smo napravili najpreciznejše profile, da imamo do podrobnosti izdelane programe za praktično delo in teoretični pouk, s tem da je šola z njenimi teoretsko strokovnimi in pedagoškimi prijemi na najvišjem nivoju, ne bomo napravili ničesar, če bodo gospodarske organizacije pri tem procesu indiferentne in za fiziognomijo kadrov, ki jih potrebujejo, neziin-reslrane. Našim manjšim gospodarskim organizacijam naj bp za vzgled, kakšne napore vlagajo v vzgojo svojih kadrov Iskra in Sava v Kranju ter Železarna na Jesenicah. Te imajo lastne šole, oziroma izobraževalne centre in izobrazijo na leto stotine novih proizvajalcev od poklicnega delavca pa tja do strokovnjakov s srednjo in višjo izobrazbo. Ta podjetja z lastnimi sredstvi vzdržujejo Šole in centre /a izobraževanje delavcev, v te namene vlagajo ogromna sredstva, poleg tega pa Se štipendirajo dijake in študente na najrazličnejših izobraževalnih zavodih. Te delovne organizacije imajo dobro organi« zirano kadrovsko službo, ki vzporedno s proizvodnjo planira potrebne kadre za daljšo dobo vnaprej. Lc-to bi bilo mogoče /tudi manjšim gospodarskim organizacijam. V manjših podjetjih naj bi kadrovsko politiko vodila oseba, ki je blizu direktorju, v proizvodnji pa naj bi za izobraževanje poklicnih delavcev in za usposabljanje delavcev za ozke profile odgovorjalj ustrezni strokovnjaki — inštruktorji. Ureditve teh dveh vprašanj, ki sta ključnega pomena, pa je sposobna vika, še tako majhna gospodarska organizacija, ki mora vedeti, kakšne kadre potrebuje. Ko sprejema mlade ljudi v delovno razmerja se mora istočasno zavedati, da imajo le-ti vso pravico do izobrazbe in do znanj, ki jih novi učni načrti predpisujejo. Nikakor ni prav, da jih v proizvodnji zaposlimo s takimi deli, od katereih nimajo nikakih koristi. Taka opravila (prinašanje malic, dela v dolgotrajni serijski proizvodnji ter opravljanje Opravil, ki niso v nikaki zvezi s sistematiko izobraževanja) naj ooravljajo kurirji in razni nekvalificirani delavci. Pa tudi mnenje, da vajencu lahko vsakdo ukazuje in ga izkorišča sodi v dobo cehovstva, ne pa v obdobje tehniške kulture, ko je učenec poklicne šole razporejen v šole druge stopnje. Start za njegovo izobraževanje v poklicni Soli je dovršena osemletka prav tako kot za gimnazijca ali tehnika te ali one smeri. Kakšna nesoglasja pri izobraževanju vajencev imamo ponekod, naj prikaže tale primer: v šolah jih izobražujejo učitelji im strokovnjaki z višjo in visoko izobrazbo, v nekaterih gospodarskih organizacijah pa priučeni delavci. Kaj more nuditi mlademu, radovednemu, perspektivnemu mladincu tak učni mojster? V najštevilnejših primerih tak učenec izgubi veselje do poklica, otopi ali celo razveljavi učno razmerje. Prav tu so tudi razlogi, da se pretežna večina mladine želi izobraževali na tehniških in njim sorodnih šolah za gospodarstvo in družbene službe. Ker poklicnih delavcev največ potrebujemo, je nujno, da to vprašanje uredimo. Uredili pa ga bomo le tako, da bodo tudi manjše gospodarske organizacije v svojih obratih poverile izobraževanje učencev za široke profile in delavcev za delovna mesta izkušenim praktikom, t. j. tehnikom in mojstrom z delovodsko šolo, ki imajo za to delo tudi veselje. Le v takem primeru bomo dosegli celovitost izobraževalnega sistema in le tako bomo vzgojili tak kader, ki ga bomo najbolj potrebovali. , Prosvetno kulturni in Gospodarski zbor SRS sta na svojih zadnjih sejah obravnavala prav te probleme in sta v zvezi ,s tem sprejela naslednji stališči: — strokovne šole so del celotnega izobraževalnega sistema in je zato treba razen prizadevanj na področju strokovnega šolstva spodbuditi tudi druge oblike strokovnega izobraževanja, predvsem pa razviti in usposobiti centre za izobraževanje v delovnih organizacijah; pogoj za to sta perspektivna kadrovska politika in dobro organizirana kadrovska služba. — sistemu izobrževanja učnih kadrov je treba posvetiti večjo pozornost in ga nenehno proučevati s\ tistimi institucijami, ki te kadre vzgajajo; za strokovnjake iz proizvodnje, ki se vključujejo v sistem strokovnega izobraževanja, jc treba organizirati dopolnilno pedagoško izobraževanje. Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Kranju jc že v marcu organiziral tridnevni tečaj za inštruktorje v podjetjih, prav te dni pa je v teku drugi seminar, ki so se ga udeležili inštruktorji iz vseh delovnih organizacij iz kovinske in elektrostroke. Rezultati prvega seminarja so vidni: inštruktorji so se poglobili v snov, ki jo predpisujejo učni načrti za praktično delo in z učenci obravnavajo snov, kr jo programi predvidevajo za drugo leto učenja. Najboljše rezultate so dosegli v šolskih delavnicah Iskre v Železnikih, kjer instruktor zasleduje uspehe pri vsakem učencu za vsako znanje posebej. V delavnicah pa, katerih inštruktorji se seminarja niso udeležili, opravljajo učenci še vedno le priložnostna opravila. Občinska skupščma v Kranju je bila v zvezi s tem informirana in je na seji, 28. maja, sprejela sklep: Delovne organizacije naj organizirajo za učence poklicnih šol delovne količke (delavnice). Za dosego celovitosti učnega programa za praktično delo naj učenec izobražuje instruktor, ki bo odgovoren, da se bo praktično delo izvajalo po programu. Zavod za prosvetno pedagoško službo bo za inštruktorje praktičnega pouka pripravil posebne seminarje, ki naj se jih le-ti redno udeležujejo. Zavod za prosvetno pedagoško službo v Kranju je že pripravil program za jesenski seminar, na katerem se bodo inštruktorji pedagoško in strokovno izpopolnjevali. To pa jc pogoj, da bo učnovzgojno delo v šoli in na delovišču najtesneje povezano, s tem pa bomo dosegli res ona znanja, ki jih predvidevajo novi profili in učni programi za ustrezne poklice. Od gospodarskih organizacij torej zavisi ali bo reforma izvedena ali ne, družbene službe pa so pripravljene in sposobne, da delovnim organizacijam pri njihovih isprcmljen jih strokovno pomagajo. — VILKO KUS \ SRF.DA, in.Jiml.Ta 19M KULTURA © KULTURA • KULTURA • KULTURA m KULTURA €1 KULTURA • KULTURA • KUT TURA 6 F tt? tura «S* KULTI • • • Veselimo se torej Tako so v teh dneh prepevali tudi naši maturantje v Kranju, na Jesenicah in v Škot ji Loki. Razume se — po latinsko. Res je, da so si brez trohice zulostjj postili odvzeti latinščino, ta stairi Pojem učenosti, ampak, (iaudeamus igitur, črni fraki z. visokimi cilindri Ifl tradicionalno posmehovanje »mlecnozobim in zelenim« naslednikom, to je nekaj cisto drugega. To jc nekaj, brez. česar maturantje ne bi bili tako pomembni kot so. A pomembni morajo biti, že zaradi svojega ugleda, ki ga je ob slovesu z gimnazije treba postaviti na trdne noge. In zato je prav, tla so bili njihovi nagovori tretješolcem polni opominov in praktičnih nasvetov. V Kranju se je govor takole začel: komei, de ie do liga ptcshil, de se te shule bi rešil, nemu ie bilo vmreiti ... O selenava vsaki zhas pomisli, kai ta osmi klass je moral polerpeiti TRIINšESTDESETA GENERACIJA V Kranju bo letos 63. matura po VTStd in maturantje, ki se je bodo udeležili, imajo ž.e marsikaj hudega za seboj. V začetku Šolskega leta so bili namreč vzrok velikega ra/ocaran ia, saj so se v Prvi ocenjevalni konferenci in ob policiju uvrstili med' najslabše razrede na zavodu, med 11. in 15. mesto. V 3. redovalni konferenci so dojeli, da gre zelo zares in sc je uspeh močno dvignil. Kljub temu približno desetina ne bo mogla k maturi v prvem roku. Največ preglavic so jim delali predmeti: matematika, fizika, angleščina, nemščina :'n francoščina. Slabo mnenje, ki jih je spremljalo preko leta, so močno popravili s svojimi maturitetnimi nalogami, ki so, povprečno vzeto, dobre. Ce upoštevamo, da so se dijaki v njih pogosto lotevali snovi, ki presega meje gimnazijske učenosti, jih je treba še toliko bolj Pohvaliti. Zaradi pogostih sprememb pri maturah jc vsaka izmeti generacij nekoliko na boljšem ali pa nekoliko na slabšem pred tisto, ki je bila pred njo in pred tisto, ki ji bo sledila. Letošnja matura: naloga in njen zagovor, pismena naloga iz. slovenščine. ustni izpit 4z predmeta, iz katerega je naloga. Predvidevanja za prihodnje leto: naloga, zagovor in izpita iz. predmeta, iz katerega je naloga in iz Predmeta iz nasprotnega predmetnega področja, pismena naloga iz 6'lovenščine. KAM SEDAJ Ljuba Debeljak iz Križev in Marjeta Robas iz Cerkclj bj radi Studirali germanistiko. To sta dokazali tudi z nalogami, ki sta jih napisali v angleščini in v njih obravnavali zahtevni temi »Socialne razmere v delu Johna Sicinbecka« in »Položaj žene v delih Pcarl Buck «. Pričakujeta pa še vrsto težav, štipendije za germanistiko so silno redka stvar, obeta se jima vozarjemje v Ljubljano, v čas za Učenje sc Ljubi zajeda delo pri Partizanu, Marjeti pa pomoč v gospodinjstvu ... Njun sošolec Vladimir Smerkolj je nekoliko večji optimist, navdušil se je za medicino, štipendije, pravi, zaenkrat ne bo iskal. Ce bo potrebno bo .stanoval pri sorodnikih v Ljubljani in sprijaznil *c je že s tem, da ga odslej nihče več ne bo priganjal k učenju, ampak bo navezan na lastno pobudo. In ostali izmed 84 kranjskih absolventov gimnazije? Anketa zavoda za zaposlovanje delavcev Kranj je v veliki meri osvetlila njihove namene in skrbi (brez katerih jc menda le desetina anketiranih). * Največ jih namerava študirati pravo, kemijo ter jezike in literaturo, saj se je za vsako izmed teh področij odločilo po 8 maturantov. S šestima »glasovi« sledita ekonomija-in stomatologija, s tremi zgodovina, turi/e.m, in višja šola za medicinske sestre, z. dvema glasba, agronomija, strojništvo, gradbeništvo jn medicina, s po sni m kranjskim brucem pa naj bi se zadovoljili: arhitektura, filo-*o!ija( elektrotehnika, fizika, upodabljajoča umetnost, letalska akademija, matematika, biologija, fizioterapija, psihologija, sociologija, farmacija, geologija, šola za socialne delavce in gospodinjska šola. E*» laint in eno dekle nameravala takoj v službo, devet se jih pa še ni odjočilo. Slednje je verjetno v prid trditvi, da je na gimnaziji precej dijakov, ki se po osemletki niso mogli opredeliti za poklic. Trinajst dijakov je v anketi celo izjavilo, da jim je žal štiriletnega šolanja na gimnaziji — »ker bi drugje prej prišel do zaslužka,« — »ker bom Po gimnaziji težko dobila primerno zaposlitev«, — »ker sem si želela poklic, ki so mi ga ubranili« itd. PLANIRANE TEŽAVE AH trditev o brezskrbni mladosti še drži? Verjetno prav do tolikšne meje kot je vedno držala. Devet desetin kranjskih dijakov namreč skrbi, kako bo pri študiju na višjih ali visokih šolah premagovala razne težave. Precej več kot polovica dijakov pričakuje denarne težave. Dve tretjini nimata izgledov, da bi lahko dobili stanovanje v Ljubljani in jih skrbi, kako bodo premagovali vsakodnevno vožnjo, posebno z vlakom in njegovimi slabimi zvezami. Manj kot pelina sc boji, da njene sposobnosti ne bodo kos zahte-Vam izbranega študija. Pa maturantje so kljub temu veseli. Tudi pri »žalnem« sprevodu, ko so si nadeli slovesne obleke in žalostne obraze (kol sc spodobi) so bili veseli. Tega niso mogli skriti niti tisti na Jesenicah, "liti oni v Kranju ali v škofji Loki. GAUDEAMUS IGITUR NA JESENICAH Sobota. Kmalu po deseti uri je krenil žalni sprevod od gimnazije do Plavža tim nazaj. Za krsto, ki jo je to pot vozil osel, je korakalo 46 črno oblečenih četrtošolk in četrtošolcev, ki so prepevali Gaudeamus igitur in tradicionalne litanije. Za njimi je šlo okoli 100 tretješolcev. Že nekaj let jeseniški maturantje niso bili tako s|ovesni. Skrbno pripravljen program ob predaji ključa v katerem niso prizanesli niti tretješolcem niti profesorjem, je bil zaradi vsebinske pomembnosti ozvočen. Za ključ so dobili 15 tisoč dinarjev, toda ček je bil zabetoniran med jajci v posebni jppsodi, ki so jo morali z macolo razbiti. Še ena nepredvidena težava več! — U. S. Po festivalu na Bledu Srečanje evropskega in ameriškega jazza Peti jugoslovanski jazz festival je pri kraju. Letos so se za razliko od dosedanje prakse, pomerili izbrani domači in odlični jazz glasbeniki le na treh festivalnih koncertih namesto na štirih. Letošnji festival je imel po izrazito močni mednarodni udeležbi posehen značaj. Po številu Sodelujočih ansamblov: 7 domačih in kar 9 tujih, bi ga skorajda bolj upravičeno imenovali mednarodni jazz. festival kot jugoslovanski. In kvaliteta? Udeležba slovitega Modem jazz. quarteta iz ZDA pod vodstvom Johna Lcvvisa jc močno povzdignila vrednost prireditve. Organizatorji pa so dosegli svoj namen; od nekdanje bolj množične udeležbe sodelujočih na prejšnjih festivalih — letošnja pO kvaliteti prekaša vse. Pole" omenjenega ameriškega ansambla smo lahko poslušali še vrsto drugih domačih in zlasti tujih jazz interpretov ter zborov. Prvi dan jc minil v znamenju domače jazz interpretacije. Nastopili so že znani orkestri, med njimi koncertni zbor To- mice Simoviča iz Zagreba, jazz kvartet Zagreb, jazz orkester RT Beograd z vokalnim kvartetom, oktet Janeza Gregorca iz Ljubljane in švedski Eje Thelin Ouintet. Najbolj je po-živel razpoloženje tega dne beograjski veliki jazz orkester Vojislava Sirnica, navdušil pa je tudi odlični švedski kvintet mladih mojstrov. Drugi večer je bil izrazito mednarodnega značaja, saj so nastopili kar štirje tuji in le en domač orkester. Prijeten in zanimiv jc bil uvod v prireditev z nastopom Švicarjev, članov Metro-nom quintcta iz. Ziiricha. Madžarski jazz trio iz Budimpešte je pokazal odlično improvizacijo. Najboljši je bil nedvomno basist Aladar Pege. V kratkem pogovoru po koncertu je povedal, da sc poklicno ukvarja z glasbo. Igrati je začel s 14. leti. Na Bled je prispel neposredno iz Frankfurta, z nemškega jazz festivala. Danski violinist Svend Asmus-sen je nastopil v spremljavi zagrebškega jazz kvarteta. Asmussen je eden prvih evropskih jazzistov; tudi na Ble- du je pokazal, da je velik mojster. Enaka ugotovitev velja tudi za Francoza Michcla Ha-nusserja, ki se je na blejskem festivalu predstavil letos v družbi z Jackv Samsonom in Taddy Martinom. Igral je na vibrafonu. V Franciji že najmanj 7 let velja za najboljšega vihrafonista. Edini domač ansambel na drugem večeru je bil Plesni orkester RT Zagreb pod vodstvom Miljenka Pro-haska. Predstavil se je večinoma s skladbami domačih avtorjev. Višek letošnje prireditve je pomenil nastop Modem jazz kvarteta iz ZDA. To pot sta se pravzaprav prvikrat srečala na blejskem festivalu evropski ter ameriški jazz. Že vsak povprečen gledalec je lahko opazi! razlike v interpretaciji. Z izvajanjem vseh petih skladb so Američani pokazali, da uživajo v svetu zasluženi sloves. Njihova interpretacija je izredno melodiozna in prelinje-na, odlikuje jo čudovita skladnost ter enovitost, ki združuje v sebi že elemente klasične glasbe. Ta moderna glasba je močno izpovedna, toda govori brez pretirane zunanje teatrali-ke in bučnega hrupa, kot je to v navadi pri povprečnih ansamblih. Vodja zbora John Le-wis je sicer že star znanec blejskih festivalov, v celoti pa se je njegov ansambel predstavil na Bledu prvikrat. Za vse udeležence sobotnega večera je bil nastop ameriških umetnikov lepo doživetje. Ta večer so nastopili tudi Čehi in Poljaki, festival pa je zaključil berlinski Sjpree Citv Stompcrs orkester z improvizirano skladbo, ki so ji dali priložnostni naslov BIucs Triglav. Z umetniške kakor tudi z organizacijske plati je letošnja prireditev zelo uspela, saj so ji izrekle priznanje nekatere vidne osebnosti. Udeležba je bila kar zadovoljiva, saj je bila zadnji večer velika dvorana polna obiskovalcev. Navzlic temu ugotavljamo, da to vrste modeme glasbe čislajo in pospešujejo le redki glasbeni krogi, medtem ko širše plasti ljudstva ne kažejo zanimanja zanjo. — J. B. Poklicno gledališče v Kranju? Na eni izmed zadnjih sej Izvršnega odbora socialistične zveze v Kranju so govorili o problematiki gledališke dejavnosti v Kranju. Med drugim so tudi ugotovili, da bivše poklicno Prešernovo gledališče ni zadostilo svojemu ramenu kot kulturna institucija, zato so ga leta 1958. ukinili. Od tedaj naprej je to gledališče delovalo kot amatersko v okviru kranjske SVOBODE. Posebna komisija, ki je analizirala delo tega gledališča, je med drugim ugotovila, da sedanje gledališče s svojim delom ne opra- vičuje sredstev, ki jih dobi za svojo dejavnost. Zato je bila mnenja, da je treba nujno preiti na drugo obliko delovanja gledališča. Nasproti temu so sorodne kulturne institucije v Kranju, kot so Osrednja knjižnica, Gorenjski razpolago. Predstavniki vseh organizacij so se tudj strinjali, da za začetek namesti ustreznega umetniškega vodjo, ki bi bil hkrati tudi direktor gledališča in bi postopoma pritegoval umetniški in tehnični kader. ZNOVA AKTUALNO ROKE GOR i tal. fran. film režija Georgio Bianci igrajo Renato Rascel Edi Conatantin . Že skoraj groteskni humor R. Rascela je najzanimivejša stvari-, tev tega italijanskega komika. Svoj zgovorni lik imenitno izkorišča kot nasprotje in dopolnilo partnerja, vendar samo v svrho neustvarjalne situacijske komike. Zlasti film Roke gor jc že v zasnovi tako povprečen, da ne do-pušča veliko svetlih trenutkov. Je bolj (skromna) ekshibicija domislic, varianta zabavne kriminalke, kot pa izpoved. Odsotnost umetniške izpovedi sicer ne izključuje oblikovne dovršenosti, a tudi to v delu pogrešamo. Torej so avtorji zamudili priliko, da se njihovo delo če ne,.kot umetnina, uveljavi vsaj kot film. NK muzej, Glasbena šola itd., dosegle vidne uspehe. To je tudi komisi-sijo vodilo na idejo, da bi bila rešitev za izboljšanje gledališke dejavnosti v Kranju prav USTANOVITEV POKLICNEGA GLEDALIŠČA. Komisija je tudi že pripravila konkreten predlog o ustanovitvi poklicnega, oziroma polpoklienega gledališča. Na tem sestankd .so ugotovili pomembnost ustanovitve poklicnega gledališča v Kranju, vendar so bili za postopno prehajanje v poklicno gledališče zaradi sredstev, ki pa jih trenutno ni na Vsi prisotni na omenjenem sestanku so tudi menili, da se o umestnosti ustanovitve poklice >-ga gledališča v Kranju iziasn'; i tudi vse zainteresirane organi/a cije in predvsem občani. Za po klicno gledališče bi trenutno po trebovali 40 do 50 milijonov d-narjev, ki pa jih letos še ni mo goče dobiti. Prav tolikšno vso;o bi potrebovali tudi za popravilo poslopja Prešernovega gledališča v Kranju, da bi lahko ustrezalo svojemu namenu. Komisija, ki je predlagala ustanovitev poklicnega gledališča v Kranju meni, da bi bilo potrebno, preden bi karkoli ukrepali o dokončni ustanovitvi poklicnega gledališča, razviti široko in temeljito razpravo. Prav tako bi bilo morda umestno organizirati razpravo z, nekaterimi vidnejšimi predstavniki kulturnega življenja v republiki, kjer naj bi na široko razpravljali o potrebi po gledališču v Kranju in predvsem o njegovi perspektivi. - n.l.č. CENTRAL gostinsko in trgovsko podjetje Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. kuharico za hotel GRAD HRIB Preddvor 2. točajko za restavracijo PARK Kranj 3. več natakaric (jev) 4. več vajencev za natakarje in kuharje Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj se osebno zglase vsak dan od 7. do 9. ure na upravi podjetja. 1 Pogovor z Ivanom Janom, pisateljem in urednikom NOB spodbuja ljudi k izpovedi Pisatelj Ivan Jan Je po svojem ustvarjalnem deluf že precej znan širši slovenski javnosti, nekdanji borci pa ga poznalo kot enega prvih partizanov na Gorenjskem, kot komisarja In aktivista. Rojen je na Rečici pri Bledu 1921. leta. Sprva je bil /delavec v železarni na Jesenicah, kjer je navezal stike z naprednim delavskim gibanjem. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je pridružil že v letu 1941. Svoja bogata osebna doživetja je sprva opisoval v črticah, 1956. leta pa Je izšlo prvo njegovo delo »Med gorenjskimi partizani.« Leta 1961 je Izdal drugo knjigo, zbirko črtic »Izpolnjena beseda.« V počastitev 20-letnice vstaje je tega leta izšla tudi knjiga »Dražgoše«, lani pa nova zbirka črtic »Skozi zasede«. Ivan Jan opisuje doživeto, prepričljivo in prijetno. Najboljši je v črticah In v dokumentarnem delu. Pri I RTV Ljubljana ureja oddajo »Še pomnite, tovariši.« .Kot prvoborca na Gorenjskem, delavcev in podobno. Ko sem pri- književnika in pomembnega so- čel z. delom, so mi naročili, naj dobnega ustvarjalca ter družbene- jo skušam voditi tako, kot bi jo 8a delavca, smo ga naprosili za kak njen povprečen poslušalec, 'azgovor o aktualnem družbenem Vse skupaj se je začelo le z. nekaj dogajanju. listi spominov. Po nekaj mesecih pa se je nabralo toliko sodelavcev, da sc je vsebina oddaje naglo /boljšala, oživela in spet rodila nove prispevke. Ljudje so pokazali, da je ta zvrst podajanja este „ekaj o zgodovini teh od- gn yJ [z N0B - ncizč a . i, mH ™_ ° tem- kakšen Je njihov _ > «. _.n„lnlh mn_ • Redna nedeljska oddaja »Še Pomnite, tovariši« je med števll-*™ni poslušalci zelo priljubljena. AH, kot njen urednik, lahko po- dmen? nam še vedno vliva moralnih moči za premagovanje težav, ki jih ~— Začela se je nekako pred sed- prinaša vsakodnevno delo in tu-JtliT1'' 0vsm'mi Bila je ob tor- di hudi problemi. A to ni bilo vse: Jh zvečer in je trajala skromnih radijsko vodstvo je prisluhnilo 15 minut. Trdili so, da je slabo temu utripu in ji hkrati dalo na 2aledje, da manjka materiala, so- razpolago najelitnejši čas, kot se to imenuje po »radijsko« — t. j. nedeljo dopoldne. Vsebina takih oddaj in takega pisanja DJ razvija le narodni in socialni ponos, ne oživlja le našega najpomembnejšega zgodovinskega obdobja, temveč nas hkrati opominja na ostanke fašizma, na njegove poskuse povampirjeva-n ia, obtožuje napadalne vojne, prispeva k utrjevanju miru in mlade rodove pomaga učiti, kaj in kako hi kazalo uporabiti vzore in naukd i/, posameznih dejanj v NOB, če bi morda le spet prišlo do kakšne nesreče! O Gorenjski bralci vas poznajo po številnih črticah In zgodbah, zlasti pa po knjigi »Med gorenjskimi partizani«. Ali lahko poveste nekaj o svojih pisateljskih začetkih, In to, kaj vas spodbuja k besednemu oblikovanju partizanskega življenja? — Odgovoriti na tako vpraša-' nje je že nekoliko indiskretna zadeva. Imenovana knjiga je bila namreč moj prvenec. Pisana je še okorno, v glavnem pa tako, kot srn vojno doživljal, ne da bi imel pri tem namen povedati vse o gorenjskem partizanstvu. To jc bilo tudi nemogoče, ker sem bil v le- tih pisanja in pripravljanja še v JLA in mi niso bili dostopni ne dokumenti in ne ljudje, ki so živeli tu. Prav ta knjiga je bila moi najboljši učitelj, kajti ob njej in tudi pozneje, sem se moral srečati s številnimi vprašanji ter jih nekako reševati in poglabljati. Vedno sem namreč hotel ustvariti nekaj duhovnega, nekaj, kar bi za vselej osvetlilo in osvetljevalo naš najtežii čas, naše umiranje, naše dvome, naš strah, prelivanje krvi, negotovost, napore in trpljenje. No, in zdaj, po tolikih letih, je ta knjiga hkrati tudi osnova za nova dela, za nove ideje, ki bi jih rad oblikoval na višji ravni. Prav iz istih razlogov so nastale tudi ostale črtice, nastale so »Dražgoše« in vse ostalo. • Osvobodilni boj in ljudska revolucija sta najdragocenejši vrednoti, na katerih pravzaprav tudi sloni celotna današnja družbena ureditev. Kaj sodite o prizadevanjih organizacii ZB, šol, zavodov za spomeniško varstvo in sorodnih ustanov, ki skrbijo za oživi Hn je tradicil NOB? — To vprašanje zaiema dokaj široko problematiko, ki posta ia vse aklualneiša zato, ker — če se grobo izrazim — nam ie v nekem smislu ušlo izpod rok še nekaj povojnih generacij, ki nimalo prave, niti ne približno ponolne nori obe naše revolucije. MirVeii NOR. razni inštituti in podoNii zavodi imaio nresenetli'vo veliko raz!iČn*«a materiala, ki pa, '.al, nj znan širokim množicam in še ni zadosti izkoriščen. Premalo imamo primernih Čtiv in učbenikov, ki bi mladim rodovom približevali NOB in njene vzroke in posledice take, kot so bile. Razne proslave, pripovedovanja starih borcev in podobno, vse to je premalo in na vse prenizki pedagoški stopnji, da bi moglo napolniti vrzel, ki jo čutimo ž.e nekaj časa. Verjetno Me opazili, da pri vsem tem govorim le o mladih ljudeh, za mlade ljudi, in* to ni naključje: vse, kar govorimo, delamo in pišemo, sodi v Arzjgojno področje. Zato moramo vse to prilagoditi potrebam mladih generacij. S tem delo nav tem področju ni obrnjeno nazaj, temveč živi in bo, oplojeno seveda, živelo V naših zanamcih naprej. Stara škofjeloška arhitektura Foto: F. Perdan »ELEKTROTEHtfA« trgovsko, uvozno In Izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA, PAR MOV A 33 sprejme v UK 2 VAJENCA za prodajalno v Kranju Pogojj "Uspešno dokončana osemletka, Zavel jeni moški. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. SREDA, M. lunlfa ff«4 mM ZGLEDEN PRIMER ŠKOF J A LOKA, 9. junija — Iz Ljubljane proti Kranju in Škofji Loki odpelje vsako jutro precej avtobusov, skoraj vsakih 15 minut. Ti so največkrat, posebej ob ponedeljkih, precej polni in mnogi potniki stoje. Zato dogodek, ki se je pripetil na avtobusu, ki je odpeljal v ponedeljek iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj proti škofji Loki na svoji redni progi gotovo zasluži posebno pozornost. Med večino starejšimi potniki sta sedeli v avtobusu tudi dve mladi dekleti. V Retečah jc vstopila v avtobus starejša ženica. Brž se je ena od deklet dvignila in ;i odstopila svoj sedež. V Go-dešiču je vstopil možakar srednjih let z berglio. Torej, bil je invalid. Po zgledu prve, je tudi drugo dekle brž odstopilo mesto invalidu. Obe dekleti sta na ostale potnike v avtobusu naredili zelo prijeten vtis. Zakaj smo to zapisali? Prav gotovo kar tako ne! Odkriti bodimo, takih primerov se v naših prepolnih avtobusih in prav tako v vlakih sedaj, ko precej ljudi potuje, kaj malo zgodi. To še posebej leti na fante, ki se kaj neradi »spomnijo*, da >b'\' odstopih mesto starejšemu in še celo invalidu. M. ?.. Vse več tujih turistov Turistični promet je bil v prvem mesecu predsezone zelo ugoden. To priča število nočitev, katerih so v minulem .mesecu zabeležili na Bledu kar veliko, če primerjamo število nočitev s stanjem v lanskem maju, je rezultat zelo zadovoljiv: Maja 1963 so zabeležili na Bledu vsega 23.000 nočitev, letos pa 29.310. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo letos nočitev tujih gostov kar za 100 odstotkov več kot lani (primerjava v številkah: lani 6279, letos 12.520), medtem ko se število domačih nočitev v bistvu ni spremenilo. ni o ukinitvi vlakov 11 jlas' nnni f mil Pil BRHLG Zbor volivcev v Besnicj je ugotovil, da jc železniško transportno podjetje na postajališču Besnica ukinilo postajanje šestih vlakov. Ta ukinitev je bila izvedena brez predhodnega posvetovanja s krajevnimi organi tukajšnjega področja. Železniška uprava se sklicuje na to, da je bila ukinitev vlakov izvedena sporazumno z občinsko skupščino Kranj. Potreba in želja Po železniškem postajališču v Besnici se je v teh krajih pojavila že pred 50 leti, uresničila pa se je šele po osvoboditvi. Prebivalci so železniško postajo zgradili z lastnimi siredstvi in prostovoljnim delom. Na železniško postajališče Besnica gravitirajo kraji: Zg. Besnica (z ukinitvijo žel. postaje Šent Jošt bo prišel v poštev tudi večji del Sp. Besnicc) Njivica, Nemilje, Podblica, Jamni k s področja krajevnih skupnosti Besnica in Podblica ter kraji Dražgoše, Laj še in Zabrekve iz občine Železniki. Delno uporabljajo postajališče tudi prebivalci Poljšicc pri Podnartu. Kraji s področja KS Besnica in Podblica imajo skopaj nad 230 hiš in nad 800 prebivalcev. Razen obeh Bcsnic je prebivalstvo navedenih krajev povečini kmetsku. Z novim voznim redom vozi prvi vlak, ki postaja na železniškem postajališču Resnica, proti Jesenicam ob 4. uri zjutraj. Će bo hotel kdo iz teh oddaljenejših vasi na Gorenjsko, bo moral od doma še pred drugo uro zjutraj. Će pa sc ne bo mogel vrniti z vlakom, ki odhaja z Jesenic pred 14. uro, se bo mogel z vlakom'vrniti šele naslednji dan. Prav tako se ne bo mogel vrniti isti dan, kdor bo z. Gorenjske hotel obiskati Besnico ali okolico, ker se vlak vrača že nekaj čez 12. uro, potem pa do naslednjega jutra ne bo vlaka. Podoben položaj bo za potovanje proti Ljubljani. Ce boš šel iz Ljubljane 7. vlakom že kmalu po 11. uri, ne bo vlaka celih 24 ur (to je opoldne drugega dne). Obiskovalci šoj v Kranju ali Ljubljani (razen osemletka?jev) se ne morejo vračati popoldne. Dostikrat imajo popoldanski pouk (najmanj dvakrat tedensko)'in nimaio nobene zveze za domov, čakati bodo morali večerni avtobus v Kranju ali pa jo mahniti peš osem ali celo dvanajst kilometrov. Če bodo lahko uporabili avtobus, jim bo to podražilo šolanje, ker bodo poleg mesečne karte za vlak morali plačevati še avtobus ali v celoti avtobus. Lahko bj naštevali še dovolj konkretnih primerov, ki potrjujejo težave, ki jih je tukajšnjemu prebivalstvu prinesla ukinitev vlakov. Te nevšečnosti prav gotovo odtehtajo škodo, ki jo ima železniško podjetje z »nerentabilnostjo« železniškega postajališča Besnica. Vse te nevšečnosti pa se z uvedbo avtobusov — kot navaja odgovor občinske skupščine, ne dajo odpraviti, niti čc bi med Zg. Besnico jn. Podnartom obstajala avtobusna zveza, katere pa še nd. Tone Tomaševič, Zg. Besnica Čeprav podjetje Transturlst Iz Škofje Loke razpolaga z raznovrstnimi prevoznimi sredstvi, vsak dan lahko vidimo, kako njihovi delavci prinašajo v delavnice malico kar na palici. V drugih podjetjih so vprašanje dostave malic rešili drugače, čeprav so imeli za to manj možnosti! Delegacija italijanske socialistične stranke v Radovljici in na Bledu Predsednik občinskega odbora SZDL Radovljica Ljubo Meglic je v petek, 5. junija sprejel sedemčlansko delegacijo Italijanske socialistične stranke. Ob tej priložnosti so se Italijanski gostje pogovarjali s predstavniki občine in družbenih organzaclj: Francem Jeretnm, Jo/etom Vidicem In Ljubom Megličem o vlogi SZDL v našem komunalnem sistemu, o šolstvu In zdravstvu ter o drugih vprašanjih. Radovljiški gostitelji so zadržali goste ves dan ter jim pokazali muzej talcev in grobišče v Begunjah ter Bled In Bohinj. Popoldne so se odpeljal! na Pokljuko. Srečanje je bilo plodno In prisrčno. Nov način si utira pot Občinska skupščina Radovljica je s posebnim odlokom, ki ga je sprejela na zadnji seji, določila, katere so ceste 4. reda, ki spadajo v pristojnost občine oziroma krajevnih skupnosti. V občini je ♦5 takšnih cest, merijo pa okoli 115 km. Pri urejanju občinskih cest navadno nastopajo precejšnje^težave, to pa zlasti še, ker primanjkuje denarja za ta namen, V radovljiški občini je vzdrževanje teh cest urejeno tako, da zanje skrbijo krajevni skupnosti, ki sklepajo s komunalnimi podjetji, pogodbe za potrebna komunalna dela in popravila. Sicer pa si-takšna praksa šele utira pot. Pokazalo se jc, da bo način urejanja komunalnih zadev primeren le, če bodo sveti KS ali krajevni odbori sami planirali najnujnejša d°la ter nonravih in sarnoinicia-tivno urejali in skrbeli za vzdrževanje objektov, in naprav, ki sodijo v njihovo pristojnost. Za vso komunalno deiavnost ter za cesto! imaio v občini letos na razpolago le 80 milijonov dinarjev — J. B. Osebni dohodki rastejo V 41. številki »Glasa« je bil objavljen komentar pod naslovom »Osebni dohodki rastejo«. V tem sestavku pisce tudi navaja, da je celotna tekstilna industrija kranjske občine povečala povprečne osebne dohodke v marcu letos v primerjali s povprečnimi osebnimi dohodki lani za 9 odstotkov (od 30.326 dinarjev na 33.051 dinarjev). Ker predstavlja ta podate!; znatno najnižji osebni dohodek v celotni industriji občine, želimo informirati javnost o višini osebnih dohodkov v podjetju Industrije bombažnih izdelkov Kranj. Za leto 1963 znaša povprečje dohodkov 32.5n6 dinarjev, v marcu 1964 je znašal povprečni osebni dohodek po podatkih, s katerimi ie razpolagala občna 38.451 dinarjev, kar je 17,9 odstotka več kot Ia«i. Z izplačilom razlike po obračunu prvega tromesečia, znaša povprečje izplačanih osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letos 42.667 dinarjev, kar je za 30.9 odstotka več kot lani. Osebni do- hodki izpod 25.000 dinarjev so V celoti odpravljeni. Razmeroma velik porast osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letos je omogočila znatno povečana 'produktivnost (porast Vrednostne proizvodnje v odnosu na isto obdobje lani za 38 odstotkov), kot neposreden rezultat naporov delovne skupnosti v osebnem prizadevanju posameznika, boljši organizaciji dela, odkrivanju rezerv, predvsem pa specializirane in v veliki meri avtomatizirane proizvodnje. Delovna skupnost podjetja IBI išče pri uresničevanju svojih nalog ustrezne rešitve predvsem v podjetju, manj pa izven podjetja, kar sc v zadnjem času marsikje opaža. Tak način dela je podjetju garancija, da bo doseglo take ekonomske rezultate, ki bodo naj-renlncjša materialna osnova za nadaljnji razvoj in modernizacijo podjetja, posebej še za pospešeni dvig življenjske ravni vseh delavcev. MIRAN STEFE ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta FRIDOLINA MARTINJAKA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi oče. Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala požrtvovalnemu zdravniku dr. Bohincu,, članom kolektiva Gorenjske oblačilnice Kranj, LIK Kranj, obrtnega podjetja Cerklje in članom kolektiva lesnega obrata Grad, ter vsem sosedom za podarjeno cvetje. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi in hčerka » C H E M O « Poslovalnica Kranj sprejme v uk takoj ali po- dogovoru 2 vajenca 1 skladiščnega delavca Pogoji: Pod točko L Končana osemletka, pod točko 2. Pol kvalificiran delavec trg. stroke oz. s prakso v skladišču Pismene ponudbe oddati v poslovalnici Čeprav sc glavna poletna sezona še ni pričela, je za vse, ki se na Bledu ukvarjajo s turizmom in furisti že dovolj dela Pred zaključkom nogometnega prvenstva G renjske Do zaključka prvenstva v sezoni 1963/64 je ostalo odigrano še eno kolo. Toda predan bo tekmovanje končano, je prav, da se dotaknemo nekaterih vprašanj, ki nujno terjajo tudi javne odgovore. Kdo naj te odgovore da, bom skušal prikazati v tem sestavku, V jeseni sta začela redno tekmovanje v prvenstvu nogometne podzveze Gorenjske v članski ligi tudi nogometni moštvi NK Jesenice in NK Bled. Ko je letos spomladi stopilo prvenstvo v drugi del in v končno fazo, pa med tekmujočimi moštvi ni več teh moštev (pa tudi ne mladinskih in pionirskih) z Jesenic in Bleda. Vprašamo se, zakaj so ta moštva končala prvenstvo oziroma odstopila od nadaljnjega tekmovanja predčasno? Te odgovore nam lahko dajo najprej odgovorni funkcionarji teli klubov (ki bi zadevo zaradi športnega odnosa do drugih, v prvenstvu sodelujočih moštev, morali tudi javno pojasniti, ne *pa lc v 2-3 vrsticah o »odstopu« obvestiti le tekmovalno komisijo podzveze, ki tekmovanje vodi), v drugi vrsti pa bi se morali nad takimi postopki zamisliti, zavzeti svoja stališča in dati odgovor predvsem občinski zvezi za telesno kutiiro na Jesenicah in v Radovljici, ki sta dolžni skrbeti za pravilen razvoj vseh športnih dejavnosti, pa tudi nogometa, na svojem območju oziroma usmerjati svoje organizacije v tovarniške, športne odnose do drugih športnih društev in kolektivov! Kie so vzroki, da Jesenice, poleg Kranja najmočnejše industrijsko središče Gorenjske, nimajo v prvenstvenem tekmovanju v gorenjskih nogometnih ligah niti članskega niti mladinskega niti pionirskega moštva? Tradicija nogometa je v železar- skih in delavskih Jesenicah stara. Nogomet (dokaj kvaliteten) so na Jesenicah igrali tudi po osvobo-. ditvi. Sedaj pa naenkrat nobene aktivnosti v tej športni panogi. Ali je res glavni vzrok »pomanjkanje delavoljnih funkcionarjev?« S tem argumentom »prepričevat1« ostale klube in športno občinstvo je neopravičljivo. Ali sc res na Jesenjcah za vodstvo nogometnega kluba ne more med več tisočimi najti nekaj funkcionarjev, pripravljenih in sposobnih za delo in vodstvo nogometa, če vemo, da živi tam se precejšnje število prejšnjih marljivih nogometnih tekmovalcev in funkcionarjev? Odgovor bi moral dati predvsem tudi odbor Centralnega športnega društva Jesenice, mogoče tudi mladinska organizacija, ali pa celo sindikat Železarne. V 12. kolu, dne 19. aprila t. L, so nogometaši Jesenic zadnjikrat nastopil v prvenstveni tekmi letošnjega prvenstva, in to v Naklem. V moštvu so tega dne igrali, kakor tudi v prejšnjih tekmah, složno igralci — jeseniški ddmačini z igralci iz drugih republik naše domovine, ki delajo in živijo na Jesenicah. Moštvo je v tej zadnji tekmi zapustilo zelo dober vtis se požrtvovalno in športno borilo ter doseglo razveseljiv rezultat 1:1 v tekmi z domačim moštvom, ki je sicer jeseni v tekmi na Jesenicah zmagalo. Spremljajoči funkcionarji in simpa-tizerji nogometa z Jesenic ((moštvo je namreč do-potovalo v Naklo s posebnim avtobusom) so zagotavljali, da se stanje v klubu v odnosu na prejšnja leta vidno izboljšuje, da so funkcije prevzeli zjopet nekateri prejšnji funkcionarji in da bo jeseniški, nogomet stopil spet odločneje naprej, štiri dni po tekmi je bil Partizan Naklo obveščen, da je NK Jesenice pismeno sporočil odstop od nadaljnjega tekmovanja in da se vsi v spomladan- skih tekmah doseženi rezultati, klubom, ki so igrali prvenstvene povratne tekme z Jesenicami, razveljavijo in ne upoštevajo v prvenstveni lestvici. Seveda to ni bistveno vprašanje. Oškodovani so bili s tem postopkom klubi in športno občinstvo krajev, kamor bj morali priti v spomladanskem delu odigrati novratne tekme jeseniški nogometaši. Toda še več je izgubilo s tem športno občmstvo in nogometni simpatizerji Jesenic, ker so odpadle tudi vse preostale nogometne tekme rta domačem igrišču na Jesenicah. Posebej pa je to moral biti udarec za igralce jeseniškega moštva, ki so predvsem mladi in željni nogometa, kar so na igriščih tudi dokazovali. To je največja izguba in za tak postopek bi moral nekdo odgovarjati, ali pa ga s prepričljivejšimi argumenti utemeljevati. V nedeljo, 31. maja, je bilo odigrano L kolo kupa SFRJ (za pokal maršala Tita) v gorenjski nogometni podzvezi. V tem najmnožičnejšem nogometnem tekmovanju v Jugoslaviji, ki mu vsi politični in družbeni forumi pri nas posvečajo največjo pozornost, prvič po osvoboditvi niso sodelovali jeseniški nogometaši! Vprašamo se, zakaj ne in kdo je temu kriv? Moštvo Železnikov je na primer potovalo na tekmo v Tržič, moštvo »Prešerna« iz Lesc v Predoslje, moštvo Kranja ,v Trboje, moštvo škofje Loke na Visoko, moštvo Triglava B v Ihan, moštvo Nakla v Preddvor itd., da s svojo udeležbo manifestirajo svojo privrženost nogometu in domovini. Med temi moštvi letos tudi ni, prvič po osvoboditvi, nastopilo moštvo NK Bled. Pravijo, da so temu krivi nogometaši — igralci sami! Kaj pa funkcionarji Bleda, tamkajšnji politični forumi in občinska zveza za telesno kulturo v Radovljica; kaj so ti storili, da se tak nešporten odnos igralcev v tem klubu odpravi? V XVIII. kolu, dne 10. maja t.l., bi namreč morali nogometaši NK Bled gostovati in se srečati v povratni spomladanski prvenstveni nogometni tekmi z domačim Partizanom. Prejšnjo nedeljo, 3. maja, so Še igrali doma tekmo z NK Tabor i* Ihana Toda tisto nedeljo se nogometaši Bleda pred fekme željnim občinstvom, pred domačim moštvom ki je čakalo gostujoče moštvo na igrišču, in nogometnim sodnikom, v Naklem niso več pojavili-Niso poslali niti obvestila, zakaj jih ni bilo in s tem pokazali nešporten odnos do drugega športnega kolektiva, ki zasluži vsaj skromno opravičilo za neudeležbo na povratni tekmi in neprihod na g°* štovanje/ Od tega dne dalje NK Bled ne nastopa več s svojim moštvom v prvenstvenih tekmah gorenjske nogometne lige, ne da bi poslal tekmovalni komisiji pismeno tehtno opravičilo o svojem odstopu od nadaljnjega tekmovanja. Oba primera mejita na skrajno neresnosi, nemogočo športno moralo in odnose do drugih športnih kolektivov, kar bi moralo biti tuje športnim organizacijam in delavcem v naši socialistični domovini-Še posebno resno bi se morali nad takimi postopki in nešportnimi odnosi svojih osnovnih organizacij zamisliti občinski zvezi za telesno kulturo na Jesenicah in v Radovljici ter zavzeti ustrezne ukrepe proti odgovornim funkcionarjem teh športnih kolektivov, ki jim, kakor nam je znano, nudijo nied drugim tudi finančna sredstva za delo in nadaljnji razvoj. Kakor nam je znano, obe občinski zvezi m-mata ustanovljenih komisij za nogomet in je verjetno to tudi eden izmed odločujočih faktorjev ?a tako stanje in amarhitični razvoj nogometnePa športa na njihovem območju. Malo je verjetno, da v teh krajih nj sposobnih in dela voljnih športnih delavcev, ki "bi tako stanje v kratkem čašu lahko popravili. DUŠAN FELDIN SREDA. tO.Junlfa 1«>M mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam uto, 4X5m. Bašelj 9, Preddor 2514 Ugodno prodam rabljeno mo-*ko kolo in Jdop za kmečko sobo. Naslov v oglasnem oddelku 2515 Poceni prodam Topoli no C (Glordinetta), Cerklje 150 blok 2516 Prodam montažno garažo. Jože Oblak, Gorenjesavska 17, .Kranj 2517 Prodam kravo, 8 mesecev brejo, ki bo" četrtič teletila. Sutna 28. fcabnica ' 25J8 Prodam kravo, 9 mesecev brejo ■U po teletu. Strahinj 69, Naklo 2519 kupim Dopisni pouk je deloma kombiniran s slušnim. Prospekt, prijavo in pojasnila dobite na DOPISNI SOLI, Ljubljana, Parmova 39 — telefon: 36-043, 32-141. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1964. ALI STE ŽE PLANIRALI DOPUST? Ste si žc rezervirali prostor na naši lepi jadranski obali? Povijana vas vabi! Zelena okolica, čudovita plaža, rekordno nizek pen-sion in dalmatinske špecialitete. Informacije vsak torek, četrtek in soboto v trgovini Borovo, Kranj. Vabi Povijana na Pagu! TRZni PR8GLGD Kupim tlačni rezervoar 50 — 1001 za hišni vodovod na elektro motor. Peter Porenta, Sv. Duh 33, Škof-ja Loka 2520 ostalo Upokojenec želi za letovanje na morje družbo z upokojenko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Več ustmeno«' 2521 Zanjenjam dvosobno komfortno stanovanje v bloku v Tržiču za Podobno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2522 AMD Šenčur obvešča, da se tečaj za voznike mopedov prične V sredo, 10.6.1964 ob 17. url v Šenčurju 224. Tečaj je zadnji pred Počitnicami. 2523 objave DOPISNA ŠOLA, Ljubljana razpisuje vpis v naslednje šole in tečaje: L L—IV. letnik tehniške šole 'trojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske smeri j 2. L—IV. letnik ekonomske *ole 3. dvoletna administrativna šola 4. I. in II. stopnjo osnovne šole *a odrasle (višji razredi osemletke) 5. a) šestmesečni tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanja b) tečaj nemščine in italijanščine (v.štirih stopnjah) c) tehniško risanje (osnove) č) šestmesečni začetni tečaj knjigovodstva (temelji dvojnega knjigovodstva) • d) trimesečni tečaj analitične evidence e) šestmesečni tečaj industrijskega knjigovodstva f) petmesečni tečaj trgovinskega knjigovodstva V KRANJU Solata 120 do 160 din, špinača 160 do 180 din, krompir novi 120 do 130 din, krompir stari 30 do 35 din, grah 120 do 140 din, jago-e vrtne 400 din, čebula nova 100 do 120 din, jabolka 140 do 160 din, skuta 180 dp 200 din, surovo maslo 1000 do 1100 din, fižol 220 do 240 din, orehova jedrca 1200 dinarjev, češnje 140 do 160 'din za kg, koruza 50 do 55 din, koruzna moka 65 do 70 din, koruzni zdrob 75 do 80 din, pšenica 60 do 65 din, proso 70 do 80 din, oves 30 do 35 din, kaša 150 do 160 din, je-šprenj 130 do 140 din, ajdova moka 160 do 180 din, gozdne jagode 400 din za liter; jajca 33 do 36 din, kokoši 1000 do 1300 din za komad. GIBPnJC PRGBIUPLSTUP V KRANJU Poročili so se: Marijan Ogrin, študent in Irena Perko, študentka; Bečo Huskič, delavec in Bibi-jana Zorko, nameščenka; Valentin šifrer, kmečki delavec in Frančiška Oman, kmečka delavka; Dragutin Petrič, uslužbenec in Marija Oštir, delavka; Stanislav Perčič, gradbeni inženir in Ivana Križaj, uslužbenka; Vin-cenc Rešek, tov. delavec in Ljudmila Žnidar, tov. delavka; Ernest Nemec, tov. delavec in Frida Par-tek, tov. delavka. Umrl je: Henrik Jug, star 57 let, tov. delavec. Rodile so: Hermina Vidic — deklico, Terezija Potočnik — dečka, Bogdan Kejžar — dečka, Katica Kastigar — dejklico, Milena Miz-darič — dečka, Erika Hafner — dečka, Manda Tomašcvič — dečka, Antonija Kristane — deklico, Marija Gašperlin — deklico, Marjeta Šmelcer — dečka, Antonija Košnjek — dečka, Boris Znidaršič —~ dečka, Pavla_ Lenart — deklico, Marija Vodnik — dečka, Breda Rant — deklico, Rozalija Ovca — dečka. Odličnega prodajalca časopisov in raznašalke za dostavo »DELA« naročnikom na dom sprejmemo takoj. Priložnostna zaposlitev primerna za upokojence in gospodinje. Dober zaslužek! Ponudbe sprejema CP »DELO« podružnica Kranj **daja ui tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21 90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. 0D1CE C Po zgledu trditev, d.r so ta čas jarki naši spomeniki, (spodaj) podpisani postavljam novo tezo, trdeč, da bi ta naslov morali podeliti gostincem. Samo nekaj primerov naj naštejem, pa vas bom o upravičenosti svojega .predloga prepričal, kot sc mi je posrečilo o tem prepričati sicer neomajno Marjano. — V hipu, ko sem sedel za mizo na vrtu gostišča Krona v Škofji Loki, sem imel mokro zadnjico. Isto se je tisto dopoldne zgodilo vsakemu, ki je ponovil drzen podvig. Zvedel sem, da se natakarju cevi, s katero je pral tla, ni zdelo vredno držati preveč nizko in je pri opravljanju svojega posla tako zmočil še vse stole in mize. S tem io je gostom vsekakor dobro zagodel.. • • Na drugačen naftn sc gostov znebijo v gostišču Grad Podvin. Će so natakarice zaspane, ne sprejmejo ljudi, čeprav do polnoči, ko tam uradno zapirajo vrata, manjka še četrt ure. Enostavno ugasnejo luč in sc delajo, kot da je gostišče zapuščen grad, v katerem so odprta vsa vrata in kjer lahko celo straši. — Nič niso marali zaslužiti tudi blejski gostinci, ki so bife v festivalni dvorani, kjer so %.inuli teden gostovali jazz glas- Dela na ljubeljski cesti napredujejo v pospešenem tempu. Sedaj utrjujejo in asfaltirajo cestišče proti Bistrici, kjer bosta stali tudi Petrolovi bencinski črpalnid. Razpis za sprejem učencev(-nk) v EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER v Kranju V šolskem letu 1964/65 bo sprejetih v I. letnik 1. EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE — 64 učencev (-nk) 2. DVOLETNE POKLICNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE — 60 učencev(-nk) 3. ŠTIRILETNE SREDNJE ADMINISTRATIVNE ŠOLE — 30 učencev(-nk) POGOJI za sprejem so: uspešno dovršena osnovna šola in starost do 17 let, za administrativno šolo še poseben pogoj — zdrave oči in zdrave roke. PRIJAVE za sprejem, kolkovane z din 50.— državne takse, sprejema ravnateljstvo do vključno 22. junija 1964. PRILOGE k prijavi: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo (original), mnenje šole. Vsi kandidati za sprejem naj se javijo k sprejemnemu izpitu v šoli v torek, 23. junija 1964, ob 8. uri. Za kandidate za ekonomsko šolo bo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike, za administrativno šolo (dvoletno oz. štiriletno) pa iz slovenskega jezika in računstva. Obveščamo cenjene potrošnike, da je prispela nova pošiljka kuhinj, dnevnih sob in spalnic Priporoča se trgovina »ŠIPAD« Kranj ''rniki Z vsega sveta, pustili pra ■en; grla gledalcev pa žejna k&i •■!<čava vode. 9 Seveda so druga gostišča iz koristila priložnost in segla obiskovalcem Bleda globoko v žep. Na primer v Kazini, kjer so kot vstopnino za poslušanje jazzovskib improvizacij od vsakega gosta pobrali' tisočaka, — Tako pregnani pa le niso bili kot pri Legatu v Lescah, kjer je neki moj znanec povprašal za prenočišča, pa ga ,e samokolnico vozeči uslužbenec na dvorišču nadrl: »Zdaj, ko nikjer drugje niste uspeli 'dobiti postelj, smo pa dobri, kaj?!« # Še bi lahko govoril o podvigih gostincev, vključno s takimi na primer, da pri Starem Majcrju v Kranju natoči jo v kozarec poldrugi centimeter premalo piva, vendar naj kaj prihranim za prihodnjič . .. 4) Povem naj le še to, kako se najlaže poceni (beri: zastonj) pride do lepih okenskih rož. Lepo se sprehajaš po RuPi pri Kranju in najlepšo enostavno vzameš z najbližjega okna. Čez čas se vrneš in vzameš še eno, nato pa še trct'o; seveda, če se ti zdi to dovolj. To ie že preizkušena metoda in sc ni bati, da bi padla v vodo. V veliko veselje je seveda tudi tttmkitVsnvm ljudem. (Urednikova pripomba: Da so neznanci na Rupi kradli CVetiee kar z oken, je kot soha Čista resnica, vendar postopka ne gre ponavljati, ker so storilcem na sledi Pristojni organi, nove tatove P t čakajo rupenŠki psi.) — Prejmite lep pozdrav od, BODI ČAR J A GLAS v vsako hišo Učenci osmega razreda osemletk! Če se še niste odločili za poklic in imate smisel za risanje in oblikovanje— se odločite za enega izmed grafičnih poklicev — ročni stavec «— strojnik - tiskar — knjigovez — kemigraf 11'.'1 '"Pi'ln« ~* «*«n. Po končanem triletnem šolanju na grafični šoli v Ljubljani imate možnost nadaljnjega izobraževanja na srednji in višji grafični šoli. \ Učenci prejemajo za praktično delo v podjetju nagrado po učnem uspehu: v prvem letu od 4.000 do 7.000 din v drugem letu od 5.000 do 8.000 din v tretjem letu od 6.000 do 10.000 din POGOJI ZA SPREJEM SO: x L starost do 17 let 2. z uspehom dokončana osemletka 3. telesno in duševno zdravje (vid sluh, srce, pljuča). PROSILCI NAJ PREDLOŽIJO: L originalno spričevalo o dokončani osemletki 2. izpisek iz rojstne matične knjige 3. mnenje dosedanje šole o sposobnostih in nagnjenjih učenca 4. izpolnjen obrazec (1,20 DZS) s kolekom za 50 din 5. življenjepis Vsi kandidati bodo zdravniško pregledani pri posebni komisiji. Stroške pregleda nosijo kandidati. Vsa nadaljnja pojasnila dobite v tajništvu podjetja CP »Gorenjski tisk« vsak dan od 6 do 14. ure. Zadnji rok za prijave je 27. junij 1964. Ivanov - Leonov; 36 Po običaju plemena Kikuju mora biti mlada žena mesec dni nesrečna, Toda z obraza Vanžike je sevala radost in nihče je zato *U obsojal. Borci so spoštovali Vanžiko. Ko je šla v taborišču po vodo, St nihče ni upal ziniti kaj nespodobnega, kakor so počenjali v odsotnosti drugih žena. Geturijeva slava je lebdela tudi nad Vanžiko. Z občutljivo žensko dušo je Vanžiko doumela, da se Geturi ?r5^ tovariši malce sramuje, ker nimajo tudi oni .svojih žena v taborišču. Želela je postati borec v izvidniškem oddelku. Vsi moški So S« smejali njeni želji. Geturi je molčal. Njeno željo jc uresničilo naključje. Nekoč je stopala Vanžiko * odredom po gozdu. V grmovju so zaslišali strahotno rjovenje. Vanžiko je zagledala rumene oči grabežljive zveri. »S i m b a*!« je vzkliknila. Lev je skočil in planil nad Gcturija, ki je stopal prvi. Borci so sc prestrašeni razbežali. Dedan je bil v smrtni nevarnosti in Vanžiko je pogumno pla-"'la nad leva in mu pango dvakrat zabodla v hrbet. Lev je planil *ja Vanžiko. Vanžiko jc še med padcem začutila oster vonj po zveri. Ustre kocine so ji opraskale obraz. Partteani so se opogumili. Nenadoma se je nekaj Jcopij zapičilo v zverdino. Lev jc bil mrtev. Od tedaj je Vanžiko postala borec.. Naučila se je sekati s pango n dobro streljati s puško. V odredu se pi nihče več smejal, ko je »•7. -'.a'a v P&truljo. Ženska se nikomur ne zdi tako sumljiva. Van-I|co je hodila mimo sovražnikovih sprednjih straž, prišla vse do * Simba = lev velike ravnine, kupovala hrano za odred in poizvedovala, kako so razporejeni sovražni oddelki. Visoko in lepo grajeno dekle se je prikazalo zdaj v tej zdaj v drugi vasi. Za Dedana je bila pripravljena storiti vse. Ves svet mlađega dekleta je bil v tem prijatelju, možu in poveljniku. Vse, kar je bilo povezano z njim, jo je navduševalo. Kadar je odšcl'v boj, je premišljevala, kako sonce, ki greje njo, greje tudi Dedana, da njen nož hodi zdaj po isti zemlji, kakor ona, da živi v istem svetu, pol-,ieni veselja in nevarnosti, v istem, kjer živi tudi veliki borec Dedan Geturi. Nekega zgodnjega jutra, ko SO na temnem listju visele hladne rosne kaplje in sonce še ni vzšlo nad grebenom, poraslim z drevesi, jc Vanžiko odšla iz taborišča. Zvečer je, že bila v domači vasi. Priplazila se jc kakor kuščar skozi zeleno koruzo. Pazljivo se je prikradla do domače kolibe in skočila vanjo. Mati je pripravljala večerjo. Ko je zagledala hčerko, je tiho vzkliknila: »I-eecee!« Materin obraz je izdajal srečo in strah. »Nikomur ne smeš povedati, da sem prišla!« Pred materjo je stala resna in odrasla Vanžiko. »Kje si bila?« »V gozdu!« »Duhovi prednikov te bodo kaznovali, ker ne poslušaš staršev,« je rekla mati in zajokala. ' »So vojaki v bližini?« »So.« Večerjali sta bananovo kašo. V temi sta se pogovarjali. »Geturi je najstarejši v našem gozdu,« je šepetala hči. »Srečna sem!« Zjutraj se je Vanžiko pripravila ,da bi odšla pogledat, kako so razporejene sovražne straže. »Doma ostani! Vsi te poznajo. Sama bom pogledala...« Mati je odšla iz kolibe. Vanžiko je ležala v polmračni kolibi in prisluškovala glasovom onstran stene. Nekje je zalajal pes. Potem je zapel petelin. Odgo- voril mu je sosed. Bel metulj, velik za dlan Je pristal blizu vrat, Njegova krilca so. se lesketala v soncu. Mati se je kmalu vrnila in povedala, da je h poglavarjevemu sinu Kamauu prišel Nžorogi-Velika glava. Vanžiko je pridušila vznemirjenje. Nžorogi je bil v Geturijevem odredu. ^Prišel je iz koruze in smuknil v hišo.« Mati je previdno pogledala iz kolibe. »Dober človek se ne skriva ...« Vanžiko se je v srce prikradel hud sum. Kolikokrat se je Kamau* širokoustil, da bo dobil nagrado, razpisano na Geturijevo glavo. V mislih je videla okrvavljenega Geturjja, zabodenega z izdajalčevo pango. Vanžiko je vznemirjena spravila pango pod pazduho in drhte stopila iz kolibe. Splazila se je po zelenem maniokinem nasadu in prišla v koruzo, ki je rasla prav v bližini poglavarjeve hiše. Na vrtu sta se pod bananami tiho pogovarjala Kamau in de-beloglavi Nžorogi. Vanžiko se je prav tiho priplazila do dvojice. Veter je zazibal koruzno listje, da je zašelestelo jn tako se je prikradla tik do njiju. Sedela sta na zemlji in široko bananovo listje ju je skrivalo pred poglavarjevimi ženami, ki so delale na vrtu. »Za majhen denar je prenevarno,« je dejal Nžorogi, naslonjen na bananovo deblo. »Ramena nosijo le eno glavo, to sam dobro veš. Ce streljaš — ubijejo tudi tebe! S pango se ni mogoče pribHžatl! Sam veš, da je redkokdaj osamljen.« Vanžiko je prenehala dihati. Vedela je, da se pogovarjata o Geturiju. Prisluhnila je in zatisnila oči. »Dedan je pogumen, pravi hudič je! Takoj mi daj nekaj denarj*. To je nevarno.« »Pride kdaj v ravnino?« »Mar ne veš? Si pozabil?« — Nžorogi se je zasmejal. Najbrže je pomislil na zadnji Gcturijev obisk v vasi, ko je Kamau skoraj izgubil glavo. Kamau je zaklel, preklel Geturija in njegove prednike in nekaj zašepetal pa se nagnil k Nžorogiju. Nžorogi je nekaj odgovarjal in zavračal predlog. Vanžiko je slišala, kako je dejal: »Ne! Zdaj mi daj denar. Sam veš, da potrebujem denar* 66 C5 IL»i% d ^T>A, t(j. 9anffB 1964 M. Tivain: Tom Sawyer - detektiv 7. Imela sva salamensko srečo. S parnikom, ki je pravkar plul s severa proti močvirni pokrajini v Louisiani, sva se pripeljala po Missislpiju naravnost do farme v Arkansasu in ni nama bilo treba v St. Louisu niti prestopiti na drug parnik. Tako sva torej brez zamude in postanka napravila pot, ki je bila dolga celih tisoč milj. Na parniku je bilo zelo puščobno. Potnikov je bilo malo in še ti so bili povečini stari možje, ki so sedeli na krovu daleč drug od drugega in molčali ali dremali. ,<•» 8. Takoj prvi dan, ko smo se odpeljali, sva Tom in jaz izvohala, da v kajuti poleg najine gotovo leži bolnik, ker so mu jed vedno nosili v kajuto. Vprašala sva natakarja in povedal nama je, da mož tam notri ni videti prav nič bolan. »Če bi bil bolan, bi se kdaj slekcl, a tega ni naredil še nikdar. Celo čevlje ima vedno na nogah.« — »Veste kaj? Dajte mi svoj predpasnik in dovolite, da mu jutri jaz odnesem zajtrk. Za to uslugo vam bom dal četrt dolarja.« Natakar je bil zadovoljen, midva prav tako. Zvedela sva, da se mož imenuje Philips. 9. Tom vso dolgo noč nI zaspal. Belil si je glavo, kaj je s Phl-lipsom in njegovo skrivnostjo. Po mojem mnenju nikakor nI vredno, da bi človek toliko tuhtal.. Bolje je, da vso stvar izslediva in izveva, kako in kaj, da bi si izmišljevala to in ono, kar bi morda ne bilo res. »Saj lahko počakava,« sem si dejal in sem sladko zadremal. Zjutraj naju je navsezgodaj obiskal natakar in nama prinesel dva snežnobela predpasnika. Ko je Tom potrkal na vrata, je mož pokukal skozi špranje, nato naju je spustil noter in naglo zaprl vrata. Šport O šport • šport • šport © šport $ šport 9 šoort 0 šr»ort fš šport ® šport • imiri ® šrcort • šport 0 šport • šport • šport 9 šport • špo Plavalci Triglava so se šele včeraj preselili iz zimskega kopališča v letno. Iz njihovih izjav povzamemo, da je zamuda, ki je nastala zaradi pomanjkanja vode, zelo neugodno vplivala na njihovo pripravljenost , Mlajše mladinke druge v Sloveniji V nedeljo je bilo na stadionu Olmpi je-Svobode ob Titovi cesti letošnje finale moštvenega prvenstva Slovenije za mlajše mladinke. V finale se je uvrstilo 7 najboljših ekip s pred tekmovanj a. Ob zaključku so kranjske mladinke s 7381 točkami Osvojile odlično drugo mesto za Gorico, ki je nabrala 7588 točk. Boljši rezultati kranjskih tekmovalk: 60 m; 2. Habjanič 7,9 (nov gorenjski rekord za mladinke); 200 m — 1. M. Sajovic 28,7; 3. Kristane 29,7; 4X60 m — 1-2. Triglav 33,1. Dopoldne pa je bil na centralnem stadionu v Kranju odprt atletski miting v izvedbi domačega Triglava. Zelo uspešen je bil Vlado Svab s 180 cm v višino, Sattler s 16,37 v metu krogle, pa tudi Plrjevec je z 11,4 na 100 m dokazal, da se vrača v staro formo. Rezultati: člani — 100 m: Pirje-vec 11,4; Udir 11,6; 800 m: Haf-nar 2; 01,5, Cvirn 2,02,7; 300 m: Hafnar 38,6; Kaštivnik 39,0; višina: Svab 180 cm; Lajbahar '.165 cm; krogla 5 kg: Sattler 16,37; S vab 11,40; krogla 6 kg: Konc 12,20; Arizanovič 10,08; krogla 7 kg: Bavec 12,38. Članice — 100 m: A Sajovic 13,5; Mikelj 14,1. V nedeljo, 14. jttnija, bosta ekipi starejSih mladincev in mladink nastopili na republiškem finalu v Ljubljani (prireditelj ŽAK Ljubljana), mlajši mladinci pa se bodo merili s svojimi sovrstniki na republiškem finalu v Trbovljah. M. Kuralt Gorenjska nogometna liga Zmagi za oba favorita V 10. spomladanskem kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so bili doseženi naslednji rezultati: Tabor: Tržič 0:3 (0:1), Triglav B: Naklo 3:2 (1:1), Škofja Loka : Prešeren 4:2 (2:2), Kranj : Bled 3:0 p. f. Lestvica GNL: Tržič šk. Loka Kranj Železniki Tabor Naklo Svoboda Prešeren Bled 16 13 16 13 16 8 16 16 16 16 16 17 0 0 5 6 6 8 9 11 14 71:9 75:19 40:24 64:44 27:26 33:36 24:40 24:69 22:86 izven konkurence Triglav B 19 14 2 3 68:40 30 Tokrat sta nastopala moštva v naslednjih postavah: Triglav B : Naklo 3:2 (1:1) Triglav B: Lešnjak, Perdan, Do-linar, Martinovič, Žvokelj, Koban, Nikolić, Zbogar, šuica (Grm), Viri ic, Pire; Naklo: črnilec, Marinšek, Pri-sadjanec, Porenta, Fajan, Pa j k, Zupan, Oman, Voglar, Čuk, Količ. Strelci: Žbogar v 16. in 25., Ni-količ v 86. minuti za Triglav ter Zupan v 15. in Pajk v 67. minuti (Um) za Naklo. > Tabor : Tržič 0:3 (0:1) Tabor: Podlipnik, Bcvs, Slavki*, Hribar I, Kralj, Pohlin II, Mozetič, Temelj ko, Kovic, Goro-' pečnik; Tržič: Pirjevec, Stucin, Ivanov-ski, Krašovec, Tišler, Jagodic, Markič II, Koder, Mežek, Bahun, Mozetič. Strelci: Bahun, Mežek in Mozetič za Tržič. Škofja Loka : Prešeren 4:2 (2:2) Škofja Loka: Berce, Pipp, Gve-rič, Langerholc, Zon t ar, Mihelič, Rupar, Rant, Petrovič, Hribernik; PreiSeren: Detičck, Ušaj, Dežni an, štraus, Toncjc, Vovk, Lav-tar, Gorjanc, Horvat, Vidic, Vrečko. Strelci: Petrovič 3 in Hribernik 1 za škofjo Loko ter Gorjanc 2 za Prešeren. Lestvica strelcev GNL: • 25 golov: Petrovič (šk.Loka), • 19 golov: Tavčar (Železniki), Bahun (Tržič), • 18 golov: Mežek (Tržič), • 17 golov: E. Rant (Šk.Loka), 6 16 golov: Demšar, Lotrič (Železniki), 9 12 golov: Erzin (Svoboda), • 13 golov: Pajk, (Naklo), Tišler (Tržič), • H golov: Nikolič (Triglav B), O 1° golov: Mlakar (Železniki), Zaje (Bled), • 9 golov: Arsovski (Kranj), • 8 golov: škrjanc (Svoboda) Kožar (Triglav B), • 7 golov: Krašovec (Tržič), Berce (Šk.Loka) itd. V nedeljo, 14. junija bodo na sporedu naslednja srečanja — Naklo : Kranj, Tržič : Prešeren, Tabor:Železniki in škofja Loka: Svoboda. T. Kaštivnik Praksa in teorija Psihološki principi športnega treninga Kranjsko košarkarsko moštvo je tekmovalo v hrvatsko-slovenski ligi, naslednje leto ga zasledimo v boju za naslov slovenskega prvaka, že v letošnjem letu pa se je »zasidralo« na zadnjem mestu slovenske lestvice brez osvojene točke. Psihologija športa pozna štiri osnovne principe: prinoip zainteresiranosti, princip vztrajnosti, princip pozitivne emocionalnosti »n princip psihofizičnega ravnotežja. Rušenje teh principov ima za igralce lahko katastrofalne posledice. Delo trenerja oziroma odbora kluba je, da igralce pripravlja v tej smeri. Na žalost, lahko v slučaju kranjskih košarkarjev vidimo zamemarjenjc teh principov, Rezultati!? V praksi so vidni ob pogledu na lestvico slovenske košarkarske lige. • Športnik mora biti zainteresiran za uspeh. Stimulacija jc splošno priznanje — tisti samo športnikom znani občutek zadovolj- stva nad obvladamim naporom, špornik mora biti zainteresiran nad uspehom svojega kluba; le tako se lahko pričakujejo dobri rezultati. Sprašujemo se, ali je to uspelo doseči voditeljem kranjskih košarkarjev? © V boju za uspehom se ne sme omagati. Potrebno je vztrajati, včasih tudi preko maksimuma svojih fizičnih sposobnosti. Če se želi doseči uspeh, je treba trenirati neprekinjeno, trdno in vestno več let. Vsako trenutno odstopa,!) je od naporov treninga se negativno kaže na rezultatih. Od moštva izpred dveh let je v košarkaških vrstah ostal samo še en igralec. Ali se potem lahko čudimo rezultatom moštva? @ Tovarištvo, požrtvovalnost — sta osnovi principa pozitivne emocionalnosti. Prejemanje plačila za uspehe ni karakteristika socialističnega športa. O tej napaki sicer ne moremo govoriti ob našem primeru, vendar pa menimo, da ni tovariŠko pustiti mlajše igralce, ki prvič nastopajo za prvo moštvo, brez podpore; da ni požrtvovalno zapustiti ekipe, ki se je znašla v krizi. Ali ni dolžan igralec, ki je svoje znanje črpal od svojih prednikov, svojih vrlim in rutine prenašati na svoje mlajše kolege? Ali je postopno odstopanje od'vrst svojih tovarišev znah pravilne pozitivne emocionalnosti posameznikov im ekipe? £ Da mora biti tekmovalec za visoke rezultate tudi psihično zrel, govori princip psihofizičnega ravnotežja. Moderni trening zahteva tolikšno angažiranost celega človeka, da tekmovalci lahko pridejo često v večje psihične krize, če se ne skrbi vzporedno tudi za njihovo psihološko pripravo. Nnpravilno je posvečati vso skrb samo fizični izpopolnitvi tekmovalca. Psihično nezrel tekmovalec ne bo znal premagovati Batnega sebe ter bo že ob prvi večji krizi odstopil im tako pokazal, da ni zrel za naloge, ki so se postavljale pivd njega. Danes sestavljajo kranjsko ekipo novi, mlajši igralci. Vodstvu kluba mora biti neuspeh prejšnje ekipe šola za delo v bodoče. Kranjski plavalci pred letno sezono e v »Vabimo vas na otvoritveni miting nove sezone, ki bo 24. maja v Krškem«, »Prvi kopalci na Bledu«, »Na ljubljanski Kolezlji voda 23" C«, »Prvi kopalci na Sori — voda 19° C«. Vedno več je vesti v časopisih, da so letna kopališča v Sloveniji pričela obratovati. V Kranju pa je letos edinstveno kopališče; morda je tudi to svoje vrste zanimivost. Na Jezu v Savskem logu je polno kopalcev, ki so ob zaprtem letnem kopališču rešlH svoj problem na ta način, da se sončijo ob Savi ter se nato kopajo v novem zimskem bazenu. Kako pa športniki — plavalci? Združili smo pogovore, ki so vsak dan med njimi in ljubitelji plavalnega športa, ki jih opazujejo pri treningih. V zimskem bazenu se marljivo pripravljamo za prvi letošnji start v I. zvezni ligi. Nismo preveliki optimisti. Nismo zadovoljni s pogoji treninga. Na razpolago imate nov zimski bazen — edini v Sloveniji. Temperatura vode je več kot ugodna. Nujni so treningi na prostem. Zaradi zunanje vročine je zrak v bazenu prenasičen z vodnimi hlapi. Klima v bazenu ne odgovarja tekmovalnim pogojem. Potrebna bo daljša aklimatizacija. Vprašujemo se, kdaj. Letno kopališče je bilo odprto šele v torek. Kopališče bi moralo biti odprto 7. junija, a se je otvoritev zaradi pomanjkanja vode zavlekla. Vodovod ima premajhno kapaciteto. Ali res igra teden ali dva tako veliko vlogo? Pozno je že. Ostali plavalci že trenirajo na prostem. Morali bomo čakati, da se voda segreje. Kaj bo v primeru slabega vremena? Neposredne priprave za novo sezono so se že sedaj zelo zavlekle. Kranjski plavalci sle dosegli zavidljivo formo na gostovanju po Čehoslovaški. Lansko leto ob tem času ste lahko o takšnih rezultatih le sanjali. Torej vseeno lahko z optimizmom pričakujete novo sezono? Pričakujemo jo v veliki negotovosti. Znašli, smo se v boju za ostanek v ligi. Večina plavalcev je res v formi, vendar so svoje rezultate dosegli v zimskih bazenih. Imeli smo en nastop v letnem bazenu v Krškem. Rezultati so bili slabi, ker nas je svež zrak, .katerega plavalci nismo navajeni, vse preveč izčrpal. Na mitingu mladih v Kranju smo videli veliko nadarjenih mladih kranjskih plavalcev. Kako napredujejo vaše »mlade nade«? Po zgledu prvega moštva — odlično v zaprtem bazenu. Kako bo zunaj, še ne vemo. Mladi vedno bolj posegajo v borbo za uvrstitev v prvo moštvo. Drugo leto bo borba izredno ogorčena. Vsem je znana slabost kranjskega plavanja — ženske. Vemo, da je več let klub premalo skrbel za dekleta. Moška ekipa je že tri leta najboljša v državi, toda skupno z ženskami beležite prepočasen napredek glede na ostale klube. V letošnjem letu je odbor kluba izredno agilen tudi v tem pogledu. V štirih mesecih so vključili v klub okoli 140 pionirk. Rezidtati so zaenkrat še skromni, vendar so opazni. Lansko leto je imel klub nekaj več kot 10 pionirk in še te so obvladale izključno samo prsno tehniko plavanja. V nedeljo je bil organiziran prvi »štoplng« za vse pionirje. Najbolj je raz-, veseljivo dejstvo, da so dekleta že sedaj delno obvladala vse štiri tehnike plavanja (prsno, kravi, hrbtno in deloma metuljček). O uspehu na tem področju najbolje govorijo re- ' zultatl nastopajočih: • pionirji — 25 kravi: 1. Mlakar 16,2; 2. Gostiša 17,6, 3. Catar 18,4; 25 metuljček: L Mlakar 18,7, 2. Catar 21,0, 3. Gostiša 23,8; 25 hrbtno: 1. Gostiša, 2. R. Catar 23,5, 3. Mlakar 23,8; 25 prsno: 1. T. Catar 22.2, 2.-3. Kovi in Mlakar 22,8; 50 kravi: 1. Balderman 31,8, 2. šajatovič 32,4, 3. Nadižar 33,0; 50 metuljček: 1. Mohorič 35.6, 2. Nadižar 39,5, 3. Polamnr 40,0; 50 hrbtno: 1. Nadižar 37.6. 2. Mohorič 38,4, 3. Šaiatovie 39,1; 50 prsno: L Mohorič 40.9. 2. štromajer 41,4, 3. šajatovič 42,9; • pionirke — 25 kravi: 1. Stare 19,5, 2. Legac 21,6, 3 Lampret 22,4; 25 prsno: 1. Run-nik 20,2, 2. Stare 21,0. 3. Pn-žgaj 21,2; 25 hrbtno: 1. Virntk 25,4, 2. Šiler 26,3, 3. Ogris 26,4. Zaradi pomanjkanja vode le Vodovod najprej prepovedal točiti vodo v letno kopališče, vendar je podjetje kasne ie prepoved umaknilo. V torek le bilo kopališče prvi dan odorto. Temperatura vode je še nizka, zato se sedaj vsak dan oziramo za soncem ter si želimo, da bi čimprej ogrelo vodo v bazenu. ' P. Čolnar P. Čolnar Občinska nogometna liga V zadnjem kolu občinske nogometne lige sta bila dosežena naslednja rezultata: Predoslje : Preddvor 2:3, Visoko : Trboje 4:2. Lestvica občinske lige za sezono 1963/64: Preddvor 6 5 10 17:10 11 Trboje 6 2 2 2 11:11 6 Visoko 6 3 0 3 13:18 6 Predoslje 6 1 1 4 12:14 3 Slaščičarna — Kavarna Kranj sprejme 3 vajenke za strežbo z dokončno osemletko in veseljem do poklica v tej stroki.