58 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova na Kočevskem (Jugovzhodna Slovenija) Association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova in the Kočevsko area (Southeastern Slovenia) Marko Accetto Trnovski pristan 18, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Izvleček Opisujemo fitocenoze nove asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova, ki uspevajo v skrajnih rastiščnih razmerah v ostenjih nad dolinama zgornje Kolpe in Čabranke (jugovzhodna Slovenija). Značilnici asociacije sta vrsti Campanula justiniana in Micromeria thymifolia, razlikovalnici asociacije pa vrsti Acer obtusatum in Rosa pendulina. Fitocenoze asociacije členimo v dve varianti: Daphne scopoliana in typica. Ključne besede Flora, vegetacija, Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae,Kočevska, jugovzhodna Slovenija Abstract We describe the phytocoenoses of a new association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova, which thrives in rock faces of upper Kolpa and Čabranka valleys (southeastern Slovenia). Characteristic taxa of the association are species Campanula justiniana and Micromeria thymifolia, and Acer obtusatum and Rosa pendulina as differencial species of the association. The phytocoenoses of the new association we divided into two variants: Daphne scopoliana and typica. Key words Flora, vegetation, Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae, Kočevska, Southeastern Slovenia 1 UVOD O prvih nahajališčih vrste Micromeria thymifolia na Kočevskem, oziroma v jugovzhodni Sloveniji, smo nedavno poročali v reviji Hladnikia (Accetto 2015: 50-52). V tem prispevku pa se bomo osredotočili na preučevanje njenih fitosociološko še ne preučenih rastišč, ki smo jih na Kočevskem popisali v Žurgovskih stenah, Školu (1084 m), vzhodnem delu Taborske stene in njenem vznožju ter v Rdeči steni. Vrsta Micromeria thymifolia se pojavlja na skalnatih rastiščih, ki so v Srednji Evropi (Aichinger 1933, E. Pignati & S. Pignati 1959, 1978, 1983, Poldini 1973, 1978, Theurillat & al. 1994 in drugi) ter pri nas (Deschmann 1862, Benedičič 1957, T. Wraber. 1970, 1972, Hladnikia 37: 72-93 (2016) 59 1978, 1986, Dakskobler, 1996, 1998, 2000, 2005, Accetto 1996, 2008, 2008 in drugi) dobro preučena. Iz številnih objavljenih fitocenoloških tabel I. Dakskoblerja je razvidno, da se vrsta Micromeria thymifolia pojavlja tudi v številnih kamnitih gozdnih združbah (Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat. (Dakskobler 1997, tab. 2, sintezni tabeli. 3, 6), Homogyno sylvestris-Fagetum s. lat. (ibid. 2002, tab.1, sintezna tabela 4), Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat. (ibid. 2003, tab. 3, 4), Seslerio autumnalis-Ostryetum tab. 3, 4, Seslerio albicantis-Ostryetum s. lat., tab. 6, Amelanchiero-Ostryetum s. lat., tab. 7, vse v: (ibid. 2004), Rhodothamno-Laricetum (ibid. 2006, tab. 4, 6), Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli s. lat. (ibid. 2007a, tab. 1), Seslerio autumnalis-Ostryetum s. lat., tab. 2, 3), Fraxino orni-Ostryetum s. lat. (ibid. 2015, tab. 1, 2, 3, Rhododendro hirsuti-Ostryetum s. lat. (ibid. 2015, tab. 4, sintezna tab. 5)] in pionirskih združbah (Arabido turritae-Aurinietum petraeae (ibid. 2007b, tab. 1). Po osebnem sporočilu je Dakskobler (2015) isto vrsto našel še v drugih neobjavljenih gozdnih združbah. V preglednicah vseh zgoraj navedenih sintaksonov se vrsta Micromeria thymifolia pojavlja z neznatno stalnostjo in ni ozko vezana na nobeno izmed navedenih gozdnih in drugih fitocenoz, saj gre za vrsto skalnih razpok. Kakšne so njene fitocenološke razmere v novoodkritih nahajališčih na Kočevskem, oziroma v jugovzhodni Sloveniji, pa bomo skušali ugotoviti v tokratnem prispevku. Ekološke značilnosti obiskanih območij Fitocenoze, ki jih opisujemo, so razširjene na zgornjih robovih ali vznožjih že omenjenih ostenj in vezane na zmerno hladne senčne jugovzhodne in severozahodne lege, v toplih legah pa le v globokih grapah ali od drevja zasenčenih krajih na nadmorski višini med 870 m in 1084 m n. m. Gre za rastišča z večjo skalnatostjo (med 40 % in 80 %) in z nakloni med 35° in 110° ter poudarjeno poletno zračno sušnostjo. Pri talnih razmerah gre za kombinacijo kamnišč (litosol) s plitvimi rendzinami. V geološki sestavi prevladujejo jurski apnenci (Savič & Dozet 1985). Znano je, da sodi obravnavano območje med toplejša na Kočevskem. Vplivi submediteranskega, subpanonskega in dinarskega sveta pa odsevajo v pisanosti flore in vegetacije. Srednja letna količina padavin bližnjih vremenskih postaj je: Osilnica 1785 mm, Trava 1695 mm in Novi Lazi pri Kočevski Reki 1624 mm. 2 METODE Fitocenoze obravnavane asociacije smo fitocenološko popisali na 15 krajih po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964, Westhoff & van der Maarel 1973). Pri urejanju fitocenoloških popisov smo se oprli na kvalitativno presojo in na postopke hierarhične klasifikacije in ordinacije po računalniškem programskem paketu SYN-TAX (Podani 2001): [FNC - kopičenje na osnovi najbolj oddaljenega soseda (Complete Linkage Clustering), UPGMA - kopičenje na osnovi povezovanja srednjih razdalj (Average Linkage Clustering), MtSSQ - metodo minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka (Minimization of the Increase of Error Sum of Squares)] in ordinacije [PCoA - ordinacijsko metodo glavnih koordinat (Principal Coordinates Analysis) 60 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... Pri tem smo kombinirane ocene zastiranja in pogostosti pretvorili po van der Maarel-u (1979). Podlaga poimenovanja sintaksonomskih enot so dela: oberdorfer (1979), Ellenberg (1988), Theurillat & al. (1994), Aeschimann & al. (2004), Robič & Accetto (2001) ter surina & al. 2004. Horološko pripadnost in uvrstitev v biološke skupine povzemamo po Poldini (1991), deloma po Aeschimann & al. (2004). Poimenovanja mahovnih in lišajskih vrst pa v fitocenoloških popisih povzemamo po Düll (1991) oz. Wirth (1995). Pri določevanju in poimenovanju rastlin smo uporabljali predvsem zadnjo izdajo Male flore Slovenije (Martinčič & al. 2007) in delo Pflanzensoziologische Exkursions Flora (Oberdorfer 1979). Nabrane rastline smo primerjali tudi s slikovnimi ključi Javorka & Csapody (1991), Rothmaler (1991) in Aeschimann & al. (2004). Pri primerjavi s podobnimi združbami skalnih razpok smo upoštevali že izdelano sintezno preglednico Dakskobler (2000, preglednica 5), v katero smo vključili še podobna sintaksona iz sintezne preglednice 7 (Accetto 2008, sintaksona 12 in 13) ter novo opisano asociacijo Primulo carniolicae-Micromerietum thymifoliae ass. nova Tako sestavljeno novo primerjalno preglednico osemnajstih sintaksonov (preglednica 4 v elektronski prilogi na http://bds.biologija.org/?page_id=12) smo zaradi nepristranosti primerjave primerjali s postopkom FNC (similarity ratio), ki ga je pri prvi primerjavi uporabil že Dakskobler (2000). Rezultati primerjave so razvidni iz dendrograma na sliki 3. Pri presoji o ogroženosti taksonov smo upoštevali dela: T. Wraber & Skoberne (1989), Anonymous (2002, 2004) in Skoberne (2007). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova Floristična sestava asociacije je razvidna iz preglednice 1. Sestavlja jo 61 rastlinskih taksonov, od katerih je 87 % semenk, 4 % praprotnic in 9 % mahov in lišajev, ki niso podrobno preučeni. Preglednica 1: Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova Table 1: Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova Kraj (Locality) ŠK TS TS ŽS ŠK ŠK ŠK ŠK TS ŠK TJ TS RS TS TJ Zap. št. popisa (Succesive No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 15 11 14 12 13 Del. št. popisa (Working No. of relevé) 1 4 3 2 5 6 7 8 9 10 11 12 13 15 14 Nadm. višina v 10 m (Altitude in 10 m) 970 970 97 98 104 95 100 102 95 108 102 920 100 95 940 Lega (Aspect) W (SSE) (SE) (SW) W E NW NW NW SW E SE NW SE SE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0-70 80 100 110 70 110 80 60 80 0-50 70 70 60 0-70 80 Zastrtost (Cover in %) 20 20 20 30 20 10 20 30 20 20 30 30 20 10 20 Popisne ploskve v m2 (Relevé area in m2) 20 25 5 25 16 10 10 10 5 25 25 25 20 10 20 Datum popisa (Date of taking relevé) 7. 9. 2015 S S 28. 9. 2015 S 14. 9. 2015 S S S 7. 9. 2015 12. 9. 2015 S S 22. 9. 2015 S Število vrst (Number of species) 20 16 11 15 13 8 5 11 8 14 21 19 17 20 12 Kvadrant (Quadrant) 0454/1 SK Skol TJ Taborska jama RS Rdeča stena TS Taborska stena (vznožje) ŽS Žurgovske stene (severozahodni del) Hladnikia 37: 72-93 (2016) 61 Zap. št. popisa (Succesive No. of rel.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 15 11 14 12 13 1 do 6 7 do 15 1 do 15 DIAGNOSTIČNI VRSTI ASSOCIACIJE (Diagnostic sp. of ass). Pr. Fr. Pr. Fr. Pr. Fr. Micromeria thymifolia C + 1 + 2 r + + + + 1 + r + + 1 6 100 9 100 15 100 Campanula justiniana + 1 + 1 + + + r 1 + + 1 + 5 83 8 89 13 87 RAZLIKOVALNI VRSTI ASS. (Diff. sp. of ass.) Acer obtusatum B + 1 11 1 7 Rosa pendulina B + + + 1 1 + + + 2 33 6 67 8 53 RAZLIKOVALNI VRSTI VARIANT (Diff. sp. of variants) Daphne scopoliana typica Daphne alpina subsp. scopoliana C 1 . + 1 2 + . ■ ■ ■ ■ 1 ■ + + 5 83 3 33 8 53 PHYSOPLEXIDO-POTENTILLENION CAULESCENTIS Micromeria thymifolia C + 1 + 2 r + + + + 1 + r + + 1 6 100 9 100 15 100 Campanula justiniana C + 1 + 1 + + + r 1 + + 1 + 5 83 8 89 13 87 POTENTILLETALIA CAULESCENTIS Rhamnus pumilus C 2 1 1 + 4 67 4 27 Potentilla caulescens 1 + + 3 50 3 20 Kernera saxatilis + 1 17 1 7 ASPLENIETEA TRICHOMANIS Asplenium ruta-muraria C r r r r r + r 2 33 5 56 7 47 Daphne alpina subsp. scopoliana C 1 + 1 2 + 1 5 83 1 11 6 40 Asplenium trichomanes C + + + + 2 33 2 22 4 27 Moehringia muscosa + + 1 1 17 2 22 3 20 Campanula rotundifolia + + 1 17 1 11 2 13 Cystopteris fragilis + 1 11 1 7 Valeriana tripteris + 1 11 1 7 THLASPIETEA ROTUNDIFOLII Hieracium glaucum C . . . . + . + 1 17 1 11 2 13 KOELERIO-CORYNEPHORETEA Allium carinatum subsp. pulchellum C + 1 + 1 17 2 22 3 20 Allium senescens + + 1 + 1 17 3 33 3 20 Arabis muralis r + 2 33 2 13 Cardaminopsis arenosa + 1 11 1 7 ELYNO-SESLERIETEA Betonica alopecuros C 1 1 1 1 + 1 1 17 5 56 6 40 Globularia cordifolia + + 2 33 2 13 Hieracium bifidum r 1 17 1 7 MULGEDIO-ACONITETEA Rosa pendulina B . . + + . + 1 1 + + + 2 33 6 67 8 53 ERICO-PINETEA Cirsium erisithales C + 1 + 3 33 3 20 Buphthalmum salicifolium + + + 3 33 3 20 Erica carnea + 1 1 17 1 11 2 13 Dianthus hyssopifolius + r 2 33 2 13 Polygala chamaebuxus r + 2 33 2 13 Laserpitium siler 2 1 17 1 7 FESTUCO-BROMETEA Sesleria juncifolia subsp. kalnikensis C + + + + r + 1 + + 1 + + 4 67 8 89 12 80 Galium lucidum 1 1 2 1 1 1 17 4 44 5 33 Leontodon incanus + + + 1 17 2 22 3 20 TRIFOLIO GERANIETEA Thalictrum minus . r . . . . + + + + 1 17 4 44 5 33 62 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... Zap. št. popisa (Succesive No. of relevé) 1 2 3 4 s e 7 8 9 10 15 11 14 12 13 1 do e 7 do 15 1 do 15 FRAXINO ORNI-OSTRYION Pr. Fr. Pr. Fr. Pr. Fr. Potentilla carniolica r + + + 2 33 2 22 4 27 Fraxinus ornus B + 1 + 3 50 3 20 Ostrya carpinifolia B 1 1 17 1 7 C + 1 11 1 7 Viburnum lantana B 1 1 11 1 7 QUERCETALIA PUBESCENTI-PETRAEAE Satureja montana subsp. variegata| . + . . . . . . . . + + . r . 1 17 3 33 4 27 AREMONIO-FAGION Cyclamen purpurascens C + + 1 + 1 5 56 5 33 Helleborus niger r + 1 17 1 11 2 13 Rhamnus fallax B 1 1 17 1 7 Primula vulgaris C + 1 11 1 7 FAGETALIA SYLVATICAE Mycelis muralis C + + + r 1 + + + + 2 33 7 78 60 Salvia glutinosa + + 2 22 2 13 Geranium robertianum + + 2 22 2 13 Mercurialis perennis r + 2 22 2 13 Asarum europaeum + 1 11 1 7 Carex digitata + 1 11 1 7 QUERCO-FAGETEA Lonicera xylosteum 2 1 11 1 7 Hedera helix + 1 17 1 7 Clematis vitalba + 1 17 1 7 Corylus avellana B + 1 17 1 7 Melica nutans C r 1 17 1 7 DRUGE VRSTE (Other species) Rubus idaeus C + + 2 22 2 13 Sambucus racemosa B + + 1 17 1 11 2 13 Juniperus communis 2 1 11 1 7 Rubus hirtus C 1 1 11 1 7 Verbascum thapsus + 1 17 1 7 Hypericum hirsutum + 1 11 1 7 Solanum dulcamara + 1 11 1 7 Origanum vulgare r 1 17 1 7 MAHOVI IN LISAJI (Mosses and lichens) Tortella tortuosa D + 1 1 + 1 1 17 4 44 5 33 Neckera crispa 1 2 + 2 1 17 3 33 4 27 Schistidium appocarpum + + 1 17 1 11 2 13 Squamarina gypsacea E + + 2 33 2 13 Homalothecium lutescens + 1 17 1 7 Ctenidium molluscum + 1 17 1 7 Vse narejene fitocenološke popise smo uvrstili v skupno preglednico in jih med seboj primerjali s postopki ordinacije in klasifikacije (Podani 2001). Rezultati primerjave so razvidni iz dendrograma na sliki 1. Najboljše rezultate, skladne z ekološkimi razmerami znotraj fitocenoz nove asociacije, smo dobili s postopkom MISSQ (similarity ratio). Na osnovi te primerjave so razvrščeni tudi popisi v analitični preglednici 1. Iz te preglednice je razvidno, da večjo stalnost dosežeta diagnostično najpomembnejši vrsti Micromeria thymifolia in Campanula justiniana, kazalki skalnatih rastišč. Prva, Hladnikia 37: 72-93 (2016) 63 vrsta razreda Asplenietea trichomanis s. lat., oz. podzveze Physoplexido-Potentillenion caulescentis (Aeschimann & al. 2004) v fitocenozah obravnavane nove asociacije med osemnajstimi primerjanimi sintaksoni (glej sintezno preglednico 4) doseže za sedaj največjo ugotovljeno stalnost (100), drugo največjo (57) pa samo v sintaksonu iz Trnovskega gozda (Poldini 1978), sicer pa v drugih treh primerjanih sintaksonih sodi le med spremljevalne vrste (Dakskobler 2000, tabela 5). Kljub temu, da vrsta Micromeria thymifolia v fitocenozah nove asociacije uspeva v toplejšem in manj namočenem jugovzhodnem dinarskem območju, je tod pogostejša kot v podobnih primerjanih sintaksonih (sintezna preglednica 4, sintaksoni 2, 13, 14, 15) kot tudi v skalnatih gozdnih fitocenozah (glej naštete sintaksone na strani 65). Druga diagnostična vrsta, Campanula justiniana (vrsta podzveze Physoplexido-Potentillenion caulescentis - Aeschimann & al. 2004) ima v primerjavi s prvo značilnico nekoliko manjšo stalnost (87), še vedno pa večjo kot v podobnih fitocenozah asociacij Seslerio kalnikensis-Phyteumatetum columnae Dakskobler 1998 mscr., (stalnost 75) in Edraiantho graminifolii-Potentilletum caulescentis Accetto (1996) 2008 (stalnost 43). rl ponovno 5- 1 r 1 r r^ i—i i 10 15 11 14 12 13 Slika 1: Dendrogram fitocenoloških popisov asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova iz preglednice 1 (MISSQ, similarity ratio). Figure 1: Dendrogram of phytocoenological relevés of association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova from Table 1 (MISSQ, similarity ratio). Za novo asociacijo je pomembna tudi vrsta Acer obtusatum, ki kljub njeni majhni navzočnosti (zaradi ekoloških razmer) kaže na geografski prostor razširjenosti fitocenoz. Zato jo štejemo za razlikovalnico fitocenoz asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova V drugih primerjanih fitocenozah ta vrsta ni omenjena (glej sintezno preglednico 4). Druga razlikovalnica asociacije pa je vrsta Rosa pendulina (stalnost 53), ki se med osemnajstimi primerjanimi sintaksoni (preglednica 4) pojavlja z najmanjšo stalnostjo 3 samo v fitocenozah variante asociacije Campanulo carnicae-Moehringietum villosae var. Potentilla caulescens (Dakskobler 2000). Nomenklaturni tip asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova (holotypus) je fitocenološki popis 10 v vegetacijski preglednici 1 (holotypus hoc loco). 64 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... Postopek klasifikacije na sliki 1 je fitocenološke popise razdelil v dve skupini, ki jih obravnavamo kot varianti. Skupina šestih popisov na levi strani dendrograma predočuje varianto Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae varianta Daphne alpina subsp. scopoliana. Posebnost teh fitocenoz je, da uspevajo v ostenjih z večjimi nakloni (0° do 80°) in v previsnih ostenjih (naklon med 100° in 110°). To se kaže v navzočnosti vrst reda Potentilletalia caulescentis in nasprotno v manjši številčnosti vrst zvezeAremonio-Fagion in reda Fagetalia sylvaticae. Floristično in ekološko pa jo označuje predvsem večja stalnost taksona Daphne alpina subsp. scopoliana. Drugo skupino popisov tipske variante (var. typica) označuje nekoliko večja zastrtost taksona Sesleria juncifolia subsp. kalnikensis in nasprotno odsotnost vrst reda Potentilletalia caulescentis, manj pogoste so tudi mahovne vrste. Posebnost fitocenoz opisane nove asociacije je tudi navzočnost vrst razreda Koelerio-Corynephoretea (Allium senescens in Arabis muralis), ki nista navzoči v nobenem od primerjanih sintaksonov (preglednica 4). Zadnjo imenovano vrsto Arabis muralis pa še vedno uvrščamo med redke vrste slovenske flore (Accetto 2006: 47, 2014: 54). V opisovanem sintaksonu pa nasprotno ni na bolj sveže razmere prilagojenih vrst razreda Montio-Cardaminetea (najbrž posledica manjše letne količine padavin), manj številčne so tudi vrste podzveze, zveze in reda skalnih razpok. Iz dendrograma (slika 2) je razvidno, da postopki klasifikacije fitocenoze asociacij Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova in Edraiantho graminifolii-Potentilletum caulescentis (Accetto (1966) 2008), ki obe uspevata v jugovzhodnem dinarskem območju, sicer uvrščajo v isti šop, vendar je podobnost med njima manjša od 30 odstotkov (FNC, similarity ratio). 1,0 n 0,9 i 0,8 : 0,7 ^ 0,6 : 0,5 ^ 0,4^ 0,3 ^ 0,2 ^ 0,1 i 0^ sintprpcč 1 16 18 2 4 5 3 17 6 10 7 8 9 11 12 15 13 14 Slika 2: Dendrogram jugovzhodnoalpskih (Dakskobler 2000, slika 3, preglednica 5) in jugovzhodnodinarskih (Accetto 2008, preglednica 7 in slika 10) hazmofitnih združb makroasociacije Potentilletum caulescentis s. lat. (FNC, similarity ratio) iz sintezne preglednice 4 (v tem delu). Figure 2: Dendrogram of southeastern Alps (Dakskobler 2000, picture 3, Table 5) and southeastern Dinaric (Accetto 2008, Table 7 and figure 10) chasmophytic communities of the macroassociation Potentilletum caulescentis s. lat. (FNC, similarity ratio) from synoptic table 4 (in this work). Hladnikia 37: 72-93 (2016) 65 1 - Seslerio kalnikensis-Phyteumatetum columnae nom. prov. (Dakskobler 1998, mscr.) (zahodna Slovenija). 2 - Phyteumato-Potentilletum caulescentis Poldini 1978 - Trnovski gozd (zahodna Slovenija). 3 - Primulo carniolicae-Potentilletum caulescentis Dakskobler (1998) 2000 - Trnovski gozd (zahodna Slovenija). 4 - Potenilletum caulescentis Aichinger 1933 (južna Avstrija) 5 - Potenilletum caulescentis Aichinger 1933 (dopolnjeno: T. Wraber 1972) 6 - Potenilletum caulescentis Aichinger 1933 - Dakskobler (1998b) (zahodna Slovenija) 7 - Potenilletum caulescentis Aichinger 1933 - E. & S. Pignatti (1983) (northeastern Italy) 8 - Spireo-Potentilletum caulescentis Poldini 1969 - Poldini 1973 (northeastern Italy) 9 - Phyteumato-Asplenietum seelosii E. & S. Pignatti 1959 - E. & s. Pignatti (1959) (severovzhodna Italija) 10 - Phyteumato-Asplenietum seelosii E. & S. Pignatti 1959 - sutter (1969) (severovzhodna Italija) 11 - Phyteumato-Asplenietum seelosii E. & S. Pignatti 1959 (= Potentilletum caulescentis Aichinger 1933 asplenietosum seelosii T. Wraber 1972 - T. Wraber 1972 (severozahodna Slovenija) 12 - Phyteumato columnae-Moehringietum villosae Dakskobler 2000 (zahodna Slovenija, južne Julijske Alpe, Baška dolina) - Dakskobler (2000) 13 - Campanulo carnicae-Moehringietum villosae Dakskobler 2000 var. Potentilla caulescens (zahodna Slovenija, južne Julijske Alpe) - Dakskobler (2000); 14 - Campanulo carnicae-Moehringietum villosae Dakskobler 2000 var. Campanula carnica (zahodna Slovenija, južne Julijske Alpe) - Dakskobler (2000) 15 - Campanulo carnicae-Moehringietum villosae Dakskobler 2000 var. Moehringia villosa (zahodna Slovenija, južne Julijske Alpe,) - Dakskobler (2000) 16 - Edraiantho graminifolii-Potentilletum caulescentis Accetto (1996) 2008 (dolina Kolpe, jugovzhodna Slovenija - Accetto (2008) 17 - Primulo carniolicae-Potentilletum caulescentis Dakskobler (1998) 2000 var. Asplenium seelosii Accetto 2008 - (osrednja Slovenija) 18 - Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova (jugovzhodna Slovenija) Rezultati hierarhične klasifikacije in druge navedene razlike kažejo na očitno samosvojost fitocenoz asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova, da jo lahko obravnavamo kot novo asociacijo, razširjeno v skrajnih rastiščnih razmerah v jugovzhodnem dinarskem območju Slovenije. 3.2 Fitosociološke razmere Razlike in podobnosti se kažejo tudi v fitosociološki zgradbi primerjanih nižjih enot v preglednici 2, pri čemer je smiselna le primerjava med variantama (1, 2). Med deleži fitosocioloških skupin se med variantama (1, 2) razlike kažejo v nekoliko večjih deležih vrst razredov Asplenietea trichomanis in Erico-Pinetea, očitno večjih deležih razreda Elyno-Seslerietea in Querco-Fagetea v varianti Daphne scopoliana in obratno v očitno večjih deležih skupin Fagetalia sylvaticae in Aremonio-Fagion v tipski varianti, medtem ko so deleži ostalih skupin dokaj izenačeni. 66 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... Preglednica 2: Fitosociološke skupine v fitocenozah asociacije Campanulo justininae-Micromerietum thymifoliae ass. nova Table 2: Phytosociological groups in phytocoenoses of the association Campanulo justinianae - Micromerietum thymifoliae ass. nova Sintakson (Syntaxon) 1 2 3 4 ASPLENIETEA TRICHOMANIS s. lat. 23,4 20,9 22,2 20 THLASPIETEA ROTUNDIFOLII 2,1 2,1 2,9 KOELERIO-CORYNEPHORETEA 6,4 6,3 3,7 8,6 ELYNO-SESLERIETEA 6,4 2,1 3,7 2,9 MULGEDIO-ACONITETEA 2,1 2,1 3,7 2,9 ERICO-PINETEA 8,5 6,25 3,7 5,7 FESTUCO-BROMETEA 6,4 6,25 11,1 8,6 TRIFOLIO GERANIETEA 2,1 2,1 3,7 2,9 FRAXINO ORNI-OSTRYION 6,4 6,3 3,7 5,7 QUERCETALIA PUBESCENTI-PETRAEAE 2,1 4,2 3,7 5,7 AREMONIO-FAGION 6,4 8,3 3,7 11,4 FAGETALIA SYLVATICAE 2,1 12,5 11,1 11,4 QUERCO-FAGETEA 8,5 2,1 2,9 DRUGE VRSTE (Other species) 6,4 12,5 14,8 2,9 MAHOVI IN LIŠAJI (Mosses and lichens) 10,6 6,25 11,1 5,7 Z 100 100 100 100 1 - Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova var. Daphne scopoliana. 2 - Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova var. typica 3 - Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova var. typica subvar. Rosa pendulina 4 - Campanulo justinianaa-Micromerietum thymifoliae ass. nova var. typica subvar. Mycelis muralis. 3.3 Biološki spekter fitocenoz in primerjava z drugimi podobnimi sintaksoni Iz izračuna biološkega spektra (preglednica 3), v katerem smo upoštevali le praprotnice in semenke (mahovne flore nismo podrobno preučili), smo potrdili že ugotovljene značilnosti (Dakskobler 2000, tabela 1), da v vseh primerjanih sintaksonih prevladujejo hemikriptofiti, najmanj (ali jih ni) pa je terofitov. Hladnikia 37: 72-93 (2016) 67 Preglednica 3: Biološki spekter združb skalnih razpok (v %). Po Dakskobler 2000 (1-6) Table 3: Plant life forms spectrum of chasmophytic communities (in %). After Dakskobler 2000 (1-6) Zaporedna številka (Succ. number) 1 2 3 4 5 (R) 6 7 (R) Fanerofiti (Phanerophytes) ♦ 13 28 11 16 (2) 23 27 (2) Hamefiti (Chamaephytes) 14 17 21 17 10 (3) 8 13 (3) Hemikriptofiti (Hemicriptophytes) 76 64 46 67 66 (1) 69 50 (1) Geofiti (Geophytes) 10 4 5 5 7 (4) 8 (4) Terofiti (Therophytes) 2 1(5) 2 (5) 1 - Potentilletum caulescentis (T. Wraber 30 popisov) 2 - Phyteumato-Asplenietum seelosii (T. Wraber 6 popisov) 3 - Phyteumato scheuchzeri-Moehringietum villosae (9 popisov) 4 - Campanulo carnice-Moehringietum villosae var. Potentila caulescens (33 popisov) 5 - Campanulo carnice-Moehringietum villosae var. Campanula carnica (37 popisov) 6 - Campanulo carnice-Moehringietum villosae var. Moehringia villosa (9 popisov) 7 - Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova (15 popisov) ♦ Po višini stebelc gre za nanofanerofite (according to stem height they belong to the nanophanerophytes) R rank Podrobnejša primerjava drugih skupin biološkega spektra pa je težavna. Nekoliko nam jo olajša primerjava, če posamične deleže v biološkem spektru rangiramo. V tem primeru se v grobem pokaže podobnost samo med biološkima spektroma fitocenoz asociacije Campanulo carnice-Moehringietum villosae var. Campanula carnica (ibid.) in fitocenozami novo opisane asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova (preglednica 3). Zaradi že ugotovljene očitne floristične različnosti med njima (slika 3), pa je gornja ugotovitev manj zanimiva. Na osnovi vseh navedenih ugotovitev novo asociacijo Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova uvrščamo v podzvezo Physoplexido-Potentillenion caulescentis Theurilatt in Theurilatt, Aeschimann, Küpfer et Spichiger 1995, v zvezo Potentillion caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926, v red Potentilletalia caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 in v razredAsplenietea trichomanis Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 corr. Oberdorfer 1977. VrstaMicromeria thymifolia se v obravnavanem območju posamič pojavlja še v nekaterih naskalnih združbah (npr. Potentilletum caulescentis s. lat.), v enem primeru smo jo opazili v strmem ostenju, v še ne preučenih skalnatih gozdnih fitocenozah (Ribeso alpini-Abietetum nom. prov.). Vrsta Micromeria thymifolia in fitocenoze, ki jih gradi, sodijo med floristične in vegetacijske posebnosti Kočevske oz. jugovzhodne Slovenije. 3.4 Zavarovani in ogroženi taksoni V fitocenozah nove asociacije Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova, sta po seznamu zavarovanih rastlin Slovenije (Skoberne 2007) navzoči le dve vrsti, Cyclamen purpurascens in Helleborus niger. Iz seznama ogroženih taksonov (Wraber & Skoberne 1989, Anon 2002, 2004) pa v novo opisanih fitocenozah nismo našli prav nobene vrste. 68 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... To je logična posledica v razdelku 2 opisanih skrajnih rastiščnih razmer in s tem povezanim manjšim številom taksonov v preučevanih fitocenozah. Teh problemov pa do sedaj posebej niso izpostavljali niti obravnavali. 4 SUMMARY In Kočevsko (southeastern Slovenia) the taxon Micromeria thymifolia (Scop.) Fritsch had been found for the first time in 2015 (Accetto 2015) in rock faces of Žurgovske stene, Škol (1084 m), Taborska stena and Rdeča stena i. e. in upper Kolpa and Čabranka valleys (quadrant 0154/1 of the Central European Flora Mapping Sheme). The aim of the article is to describe the phytocoenoses in which the taxon Micromeria thymifolia thrive. The parent material of the mentioned rock faces consists mainly of Jurassic limestone (Savic & Dozet 1985). In climatic sense, the area is marked by Dinaric and alleviatory sub-Mediteranean and sub-Pannonic climatic influences. Mean yearly precipitations recorded at the precipitation stations were: Osilnica 1785 mm, Trava 1695 mm in Novi Lazi pri Kočevski Reki 1624 mm. In vegetation investigations the Braun-Blanquet (1964) method was applied. 15 relevés were incorporated into Table 1. In processing the relevés, we applied the methods of hierarchical classification and ordination (Podani 2001). Combined cover-abundance values were transformed into the ordinal scale following van der Maarel (1979). We tested the following methods: FNC - Complete Linkage Clustering, UPGMA - Average Linkage Clustering, MISSQ - Minimization of the Increase of Error Sum of Squares, PCoA - Principal Coordinates Analysis method - Metric Multidimensional Scaling, contained in the program package SYN-TAX (Podani 2001). Clustering was based on dissimilarity coefficient »1 - similarity ratio«. The results of numerical methods were combined with the classic arrangement based on the diagnostic species. For most names of vascular plant taxa we referred to the Mala flora Slovenije (Martičič & al. 2007), while for the names of mosses and lichens we followed Düll (1991) and Wirth (1995) respectivelly. The phytocoenological groups were formed according to Oberdorfer (1979), Ellenberg (1988), Aeschimann & al. (2004). With the names of syntaxa we take into account the authors: Oberdorfer (1979), Ellenberg (1988), Theurillat in Aeschimann & al. (2004), Surina & al. (2004) and Robič & Accetto (2001). On the basis of 15 relevés we made in the area mentioned, we described the new association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova The floristic, phytocoenological composition and plant life forms spectrum of the new association are evident from the Tables 1, 2 and 3. As the characteristic species of the association we chose Campanula justiniana and Micromeria thymifolia. Differential species are Acer obtusatum (in shrub layer) and Rosa pendulina. The holotype (holotypus) of the new association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova is relevé No. 4 in Table 1 (holotypus hoc loco). The association is divided into two variants: var. Daphne scopoliana and var. typica.. Our syntaxon was compared to other chasmophytic syntaxa (Dakskobler 2000, Accetto 2008) and it was established that there were considerable floristic and ecological differences (Figure 3, Table 4) Hladnikia 37: 72-93 (2016) 69 Floristical and ecological differences, reflected also in phytosociological and partly life form spectra analysis indicate, that the new described association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova is an independent one. It is also important in the nature-preservation sense: phytocoenoses of the association are vegetation peculiarities in southeastern part of the Dinaric Mountains of Slovenia. The phytocoenoses of the new association Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ass. nova we classified into the suballiance Physoplexido-Potentillenion caulescentis Theurilatt in Theurilatt, Aeschimann, Küpfer et Spichiger 1995, into the alliance Potentillion caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926, into the order Potentilletalia caulescentis Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926 and into the class Asplenietea trichomanis (Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934) corr. Oberdorfer 1977. 5 ZAHVALA Za pregled prispevka ter koristne pripombe in popravke se zahvaljujem recenzentoma, za tehnično pomoč pa vnuku Andreju Accetto, ing. medijske produkcije. 6 LITERATURA Accetto, M., 2006: Arabis muralis Bertol. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 19: 47-72. Accetto, M., 2008: Floristične in vegetacijske zanimivosti z ostenj na severnih, severozahodnih in zahodnih pobočjih potoka Prušnice. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 49 (1): 5-55. Accetto, M., 2015: Micromeria thymifolia (Scop.) Fritsch. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 36: 50-52. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.- P, Theurillat, 2004: Flora Alpina 1, 2, 3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Aichinger, E.1933:Vegetationskunde der Karawanken. Jena. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002. Ur. l. RS 12(82): 8893-8975. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. 2004. Ur. l. RS št 46/2004: 5933-5962. Benedičič, M., 1957: Morfološke, horološke in ekološke razmere endemične vrste Moehringia villosa (Wulf.) Fenzl. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Diplomska naloga. Ljubljana, 36 pp. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Wien, New York, Springer Verlag. 865 pp. Dakskobler, I., 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (H.) M. Wraber ex Borhidid 1963. Razprave 4. razreda SAZU 38 (8): 165-255. Dakskobler, I., 2000: Fitocenološka oznaka rastišč endemične vrste Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl (Cariophyllaceae). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 41-2: 41-93. Dakskobler, I., 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44 (2): 5-58. 70 Marko Acceto: Asociacija Campanulo justinianae-Micromerietum thymifoliae ... Dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 45-2: 37-146. Dakskobler, I., 2006: Asociacija Rhodothamno-Laricetum (Zukrigl 1973). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 47 (1): 117-192. Dakskobler, I., 2007a: Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia (Ljubljana) 60: 1-287. Dakskobler, I., 2007b: Pioneer community with the dominant Aurinia petraea on the rockfalls screes in the southern Julian Alps (western Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 14: 105-131. Dakskobler, I., 2015: Phytosociological description of Ostraya carpinifolia and Fraxinus ornus communities in the Julian Alps and in the northern part of the Dinaric Alps (NW and W Slovenia, NE Italy). Hacquetia (Ljubljana) 14 (2): 175-247. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. vreš, 2011: Daphne alpina L. subsp. scopoliana Urbani x Daphne cneorum L. subsp. cneorum = Daphne x savensis nothosp. nov., a new spontaneous hybrid in the genus Daphne L. Wulfenia (Klagenfurt) 18: 1-14. Döll, R., 1991: Zeigerwerte von Laub- und Lebermoosen.- Scripta Geobotanica, 18: 175214. Jogan, N. (ed.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo flore in faune (Miklavž na Dravskem polju), 443 pp. Martinčič, A., (ed.), T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eller & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjene in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Maarel van der E., 1979: Transformation of cover-abudance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97-114. Pignati, E. & S. Pignati 1959: Una associatione rupestre endemica nelle Dolomiti (Phyteumato-Asplenietum seelosii) all' estremo orientale della sua area. Nuovo Giornale Botanico Italiano, n. s. 66 (4): 1-5. Pignati, E. & S. Pignati 1978: Über die Campanula morettiana. Vegetation in den Dolomiten. Poročila Vzhodnoalp. dinar. dr. preuč. veget. (Mitteil. Ostalpin.-dinar. Ges. Vegeationsk.) 14: 279-291, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Pignati, E. & S. Pignati, 1983: La vegetatione delle Feltre al di sopra del limite degli alberi. Studia Gebotanica (Trieste) 3: 7-47. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. 53 pp. Poldini L., 1978: La vegetatione petrofila dei territori carsici nordadriatici. Poročila Vzhodnoalp. dinar. dr. preuč. veget. (Mitteil. Ostalpin.-dinar. Ges. Vegetationsk.) 14: 297-324, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Poldini L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste. 898 pp. Robič, D. & M. Accetto, 2001: Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Gozdnogojitvena študijska enota. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. Savic, D. & S. Dozet, 1985: Osnovna geološka karta 1: 100 000. Tolmač za list Delnice, L 33-90. Zvezni geološki zavod Beograd. 66 pp. Hladnikia 37: 112-117 (2016) 71 Skoberne, P., 2007: Narava na dlani. Zavarovane rastline Slovenije. Žepni vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana. 116 pp. Surina, B., I. Dakskobler, M. Kaligarič & A. Seliškar, 2004: Seznam sintaksonov. In: Cušin, B. (ed.) & al.: Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC, Ljubljana. pp. 168— 172. Švigelj, B., 2012:Veliki atlas Slovenije (topografske karte). Mladinska knjiga Založba d. d., Ljubljana Weber, H. E., J. Moravec & J. P. Theurillat, 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3. ed. Journal of Vegetation Science (Uppsala) 11: 739-768. Westhoff, V. & E. van der Maarel 1973: The Braun-Blanquet approach. In: Whittaker, R. H. (ed.): Ordination and Classification of Communities. Handbook of Vegetation Science 5, Junk, The Hague. Wirth, V., 1995: Flechtenflora, 2. Auf., Stuttgart. Wraber, T. 1970: Die Vegetation der subnivalen Stufe in den Julischen Alpen. Mitt. Ostalp. dinar. Ges. Vegetationsk. 11: 249-256, Obergurgel-Insbruck. Wraber, T., 1972: Conributo alle conoscenza della vegetatione pioniera (Asplenietea rupestris e Thlaspietea rotundifolii) delle Alpi Giulie. Tesi di laurea. Univ. degli Studi di Trieste. 81 pp. Wraber, T., 1978 Alpine Vegetation der JulischenAlpen. Poroč. Vzhodnoalp.-dinar. dr. preuč. veget. (Mitteil. Ostalpin.-dinar. Ges. Vegetationsk.) 14: 85-89, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Wraber, T., 1986: Die Felsenmiere (Minuartia rupestris). Vegetation der Julischen Alpen. Biološki vestnik (Ljubljana) 34 (1): 115-124. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-429.