GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 23. DECEMBRA 1960 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ^r LETO IX. — ŠTEV. 51 VELIK IN POMEMBEN DOGODEK ZA NAŠE POMORSKO GOSPODARSTVO vyti ti Motorna ladja »Bela krajina« splavljena minulo nedeljo v puljski ladjedelnici »ULJANIK« Preteklo nedeljo je' več tisoč prebivalcev Pulja s številnimi zastopniki našega in novomeškega okraja prisostvovalo splavitvi 18.400-ton9ke tovorne ladje »Bela krajina««. Med udeleženci, ki so z najlepšimi željami spremljali ta pomembni dogodek, so bili tudi Albin Duje, predsednik OLO Koper, Niko Belopavlovič, pred-settoik novomeškega okraja, Ivan Renko, oi-ganizacijski sekretar OK ZKS Koper, direktor Splošne plovbe Boris Šnudrl s številnimi zastopniki tega našega pomorsJve-ga podjetja ter drugi ugledni družbeni in politični delavci piranske občine in puljskega okraja. Ladji pa je botroval Josip Kopinič iz Radovičev pri Metliki, sedanji direktor puljske ladjedelnice »Uljanik«. »Bela krajina« je specialna ladja za prevoz tovorov v razsutem stanju ter je po tej vrsti prevozov na svetovnem tržišču izredno velilco povpraševanje. Hkrati pa bo Splošna plovba dobila s to ladjo svojo največjo plovno enoto. Ladjo bodo dokončno notra- nje opremili maja prihodnje leto, naikar bo nastopila svojo visoko zmogljivo tonažno služba po vseh oceanih. Velja omeniti, da je Splošna plovba s to tovorno ladjo uspešno zaključila petletni plan izgradnje iin dosegla predvideno tonažo 160 tisoč ton nosilnosti. Zatorej ni nalcljučje, da je potekalo nedeljsko silavje v tako svečanem vzdušju in da so »Belo krajino« ob njenem pi-vem srečanju z mokrim elementom dočakali predstavniki Splošne plovbe na pragu nove petletke z novim programom, jk) katerem TITO GENERALNI SKUPŠČINI Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal Generalni slíupščini v zvezi z razpravo o Kongu sporočilo, v katerem med drugim pravi: »Takoj začnimo z učinkovitimi ukrepi za umik ko-lonialistov in tujih intervencioni-stov iz Konga, čimprej zagotovimo normalno delo vseh ustavnih činiteljev,« POVRATEK EDVARDA KARDELJA Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je v torek vrnil v domovino z devetdnevnega obiska v Združeni arabski republiki. Tovariš Kardelj si je ogledal več industrijskih in kmetijskih objektov ter kulturnih ustanov in se razgovar-jal s predsednikom ZAR Naser-jem o nadaljnjem sodelovanju med obema državama. ZADUŠENA VSTAJA V ETIOPIJI Etiopslto ministrstvo za informacije je .sporočilo, da je bil do-skus državnega udara proti cesarju Haile Selasiju razbit. Točnega števila žrtev še niso utegnili dognati, vendar sodijo, da jih je okoli 2000, med njimi je tudi IB ministrov in višjih državnih osebnosti, ki so jih uporniki ubili, preden so se umalmili. NEREDI V ALŽIRU V spopadu med policijo in demonstranti je bilo v Alžiru ubitih 61 ljudi in okrog 2000 ranjenih. Kljub tem tragičnim dogodkom pa je Glavna skupščina OZN s 40 glasovi proti 40 in 16 vzdržanim sklenila črtati iz azijsko-afriške resolucije o Alžirjl paragraf, ki zahteva referendum pod nadzorstvom OZN! bodo v naslednjem razdobju pri-IcljuSili sedanjim šestnajstim čezoceanskim ladjam Splošne plovbe še nove "enote naše trgovinske mornarice. Nekaj tehničnih podatkov »Bele la-ajine«: dolžina ladje 173 metrov, širina 22 metrov in višina 12,65 metrov. Nova 18.400-tonska ladia »Bela krajina« bo razvijala s svojimi motorji moči 7.500 HP 15 vozlov hitrosti. V ladjedelnici »Uljanik«, ki gradi čedalje večje ladje ne le za domače, ampalv tudi za tuje naročnike, so na mestu, kjer je bila zgrajena »Bela krajina«, položili ob tej priložnosti kobilico za novo tovorno ladjo enake tonaže. Nova ladja Splošne plovbe »Bela krajina« je nekaj trenutkov po končanem slavnostnem nagovoru svojega botra Josipa KopiniCa, direktorja ladjedelnice »Uljanik«, elegantno zdrsnila po položnem navozu v puljski zaliv. Prisrčni vzkliki in ploskanje tisočglave množice Je bila nailepSa popotnica naši novi ladji velikanki, hkrati pa priznanje marijivim puljskim ladjedelcem, ki so po solidni izdelavi tudi najbolj kompliciranih plovnih enot znani že po vsem svetu OB PRIPRAVAH ZA NOVOLETNO JELKO SMO ZVEDELI PRI SLAVNIKU: Pri krstnem obredu so tokrat dodelili vlogo botra direktorju puljske ladjedelnice »Uljanik« Josipu Kopiniču. In ne zgolj po naključju: tovariš Kopinič je rojen Bclokranjec, doma iz Badovlčev pri Metliki Avtoturistično podjetje Slavnik bo priredilo 28. in 29. decembra posebno vožnjo z ogrevanimi avtobusi za cicibane in pionirje, ki si želijo ogledati praznovanje novoletne jelke in sprevod dedka Mraza v Ljubljani. Za spremstvo mladih gledalcev bodo poskrbeli vzgojitelji koprskih osnovnih šol, lahko oa otroke spremljajo tudi starši. V Ljub-lajni si bodo otroci .lahko ogledali popoldansko , predstavo na Gospodarskem razstavišču, kjer bodo dobili tudi toplo enolončnico. Proti večeru bodo videli še sprevod dedka Mraza. Iz Kopra bo odpeljal avtobus vsakokrat, to je 28. in 29. t. m., okrog poldne, vrnil pa se bo najkasneje do 21.30. Cena za to potovanje — voznina, vstopnina na prireditev in hrana — bo veljala za otroke okrog 1000 din. Podrobnejše informacije dobite v poslovalnicah Slavnika v Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu. m ro¥eiaiie ŠTEVILNE PRIREDITVE V CAST DNEVA JLA !! i-ft 9 r rn f>? /r- ^wt SÏ Letošnje praznovanje 19. obletnice rojstva JLA Je bilo na Postojnskem že v dneh pred praznikom obeleženo s Številnimi prireditvami, na ka'erib so nastopali predvsem pripa'nild garnlzlje JLA in mladina. Prireditev je bilo v vsej občini toliko, da bi jih le stežka registrirali in naj zato bežno omenimo le najvažnejše. IZ PROGRAMA IN NAČRTOV ZA DELO LJUDSKE TEHNIKE NA KOPRSKEM Ne glede na Izredne uspehe LT na-Sega okraja — ki Je, kot znano, dobila letos najvišje priznanje za svoje plodno delo — se slej ko prej v večini osnovnih organizacij otepajo z velikimi težavami, tako glede sredstev, prostorov in predvsem tehniškega oz. inštruktorskega kadra. Z dobršno mero dobre volje so sicer domala povsod prebrodili začetne težave in bi ob boljSlh materialnih pogojih in ob večjem razumevanju vseh odločilnih Ciniteljev, predvsem gospodarskih organizacij, lahko vključevale v svojo tehniško aktivnost še več mladine in tudi odraslih, kl povsod kažejo čedalje večje zanimanje za tehniško Izobrazbo. Za vse občine, z Izjemo piranske, pa velja zabeležiti, da so vodstva osnovnih organizacij pravilno dojela svoje naloge ter so-ob bogatih programih dela upoštevala ob množičnosti tudi kvaliteto In zastopstvo domala vseh znanih tehniških, tehniško-Sportnlh, prometnih in drugih tehniških nalog. Reorganizacija piranske LT In pomladitev vodstva pa obeta tudi v tej občini že v doglednem času dobre rezultate. Ob bogati klubski in krožkarskl aktivnosti pa ne moremo mimo avto-moto društev, ki so odigrala v minulem razdobju izredno važno vlogo pri prometni vzgoji mladine in odraslih. Predsednik GO LT Koper Vinko ZnldarSIč Je med drugim tudi poudaril, da bo treba v bodoče posvečati Se več pozornosti tehniškim žariščem na podeželju ter Je izvajanje te na- loge pri preobrazbi naSe vasi tesno povezal z delovanjem društev traktoristov, kar bo posebno v pogojih združevanja zadrug najlaže uresničljivo. Tudi ustanavljanje raznih svetov za tehniško vzgojo sodi sem In ne nazadnje zagotovitev sredstev za LT. Organizacija bo morala najti predvsem način, kako kanalizirati ogromna sredstva, ki Jih imajo na razpolago gospodarske organizacije za vzgojo kadrov, dejansko v ta namen. Ce pomislimo, da so gospodarske organizacije v naši republiki porabile od približno milijarde dinarjev, namenjenih za vzgojo kadrov, samo nekaj več kot IGO milijonov dinarjev, nam postane povsem Jasno, da bo organizacija LT morala najti primerno pot, da bodo od te važne "ostavke naše gospodarske organizacije zares tudi nekaj imele. Med udeleženci konference je bilo tudi govora o raznih pomanjkljivostih ki se nana.sajo na delo z mladi- no. Predvsem so šolska proračune. grajali nepopolne v katerih Se sedaj nI zastopana postavka o sredstvih za tehnično vzgojo otrok, čeprav je Šolska rerorma namenila prav tehničnemu pouku eno največjih nalog. Sicer pa Je sam proračun LT letos znatno večji kot doslej, OD LT Koper pa računa tudi na pomoč republiškega odbora LT. Dokončno so se vsi prisotni, vkljuC-no s predsednikom GO Ljudske tehnike LRS Milkom Goršičem, ki je bil gost okrajne konference LT, zedinlli v tem, da bo neobhodno potrebno v Kopru kar najprej odpreti zavod za tehniško vzgojo, kajti sedanjo organizacijsko obliko že preraáča obseg in kvaliteta tehniških enot na terenu. Drugi ugledni gost konference, predsednik Brodarske zveze Slovenije Julij Beltram, pa Je predlagal, da bi morali v obalnih občinah snovati niotonavtične klube, ki bi zdru-(Nadaljevanje na 10. strani) V podjetju Pristanišče Koper so v soboto proslavili veliko delovno zmago: izvolili so prvi delavski svet za obratne enote pre-tovorne in sltiadiščne dejavnosti. To mlado podjetje se je namreč v dveh letih svojega obstoja tako vsestransko razvilo, da je 199 članov kolektiva že prevzelo v upravljanje del podjetja. In ta kolektiv, v katerem so pristaniški delavci, skladiščnild, delavci stranskih obratov in komercialna ter računovodska služba, je izvolil 21-članski delavski svet. Se vedno pa bodo imeli status izgradnje uprava podjetja, investicijska grupa in mornarji plovnih objektov, ki morajo nadaljevati z gradnjo koprske luke. Na razširjeni seU OkiMMu-ga odbora Lhiďikp t'- ■ni'" nilogah te organizacije govoril navzočim tudi predsednik GO LT Milko Goršič £ Ze 13. decembra so na povabilo Doma JLA gostovali v Postojni uredniki RTV Beograd, ki so se številnim poslušalcem predstavili z aktualnim ustnim časopisom. Govorili so o notranje in zunanjepolitičnih dogodkih, o našem skupščinskem življenju ter o športu, znanosti in tehniki. 2e prejšnji teden so na Titovem trgu v Postojni razstavili 30 izbranih fotografij iz strokovnega, kulturnega in zabavnega življenja vojakov v enotah JLA. V nedeljo, 18, decembra, pa se Je številna skupina vojakov postojnske garnizije odpeljala v Studeno, kjer je podgorskemu prebivalstvu priredila v prosvetnem domu kulturno zabavno popoldne z družabnim plesom. Nastopili so pevci, reci-tatorji, humoristi. Izvajalci narodnih plesov in zabavni plesni ansambel. V Postojni so hkrati v dneh pred prazniki potekala številna šahovska in športna tekmovanja med posameznimi enotami in starešinskim kadrom garnlzlje. V šolskih kolektivih postojnske občine so ob Dnevu JLA prirediti vrsto predavanj o razvoju in današnjih nalogah naše armade, podobno predavanje pa so imeli tudi rezervni oficirji v Domu JLA v Postojni. V programu proslav je bil tudi sprejem najboljših pionirjev v Domu JLA, pionirski hišni svet Iz stanovanjske zgradbe v Vojkovi ulici G pa je priredil v nedeljo v Domu JLA zabavno prireditev, na kateri so nastopili mladi pevci, recltatorjl in plesalci Iz te zgradbe. Osrednja prireditev, v počastitev Dneva JLA v postojnski občini je bila 22. decembra v J.T,mskl restavraciji v Postojni. Program so pred polno dvorano izvedli pevci in mali zabavni orkester Doma JLA iz Beo-grada. (ma) Lesonit dobil nov stanovanjski objekt Gradbena komisija za prevzem gradbenih objektov si je preiekh teden ogledala novo stanovanjsko hišo, ki jo je zgradilo podjetje »Gradbenik« za tovarno lesovin-skih plošč »Lesonit« v Ilirski Bi-str'ci. Vsekakor hvale vredno prizadevanje tega podjetja, ki z lastnimi sredstvi rešuje dokajšnjo stanovanjsko stisko svojih delavcev in uslužbencev. Se ena trgovina z zelenjavo Preskrbovalno podjetje »Snežnik« v Ilirski Bistrici je odprlo za svoje potrošnike še eno trgovino z zelenjavo. Tako ima sedaj Ilirska Bistrica kar štiri take trgovino, v isti stavbi pa bodo v kratkem odprli tudi prodajalno mesa, ki jo bodo opremili še s hladilnikom. i: v ^ > v-''-' v ViC — IZ ŽIVLJENJA IN DFXA ZVVI NA SEŽANSKEM a n V • ' fikr -ÉsiiLliáteki Minuli teden so okrajni politični forumi priredili prisrčno slavje za tovariša Toneta Ultmurjn ob njegovi Sestciesetlctnici ter mu kot priznanje za štiridesetletno aktivno delo podarili lep televi/or. Na sliki: sekretar OK ZliS Albert JaUopič-Kajtimir Čestita slavljeneu Invalidska organizacija na območju sežanske občine je bila osnovana po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Od prvolnegn števila 170 invalidsldh upravičencev je z a-azširjanjem invalidske zakonodajo zrasla na sedanjih 789 članov. Od teh je 206 osebnih invalidov, 389 star.šev padlih, 16Û vdov in 2G otrok padlih borcev. Vsi so organizirani v 15 zvezah, od katerih so najmočnejše v Sežani (123), Štanjelu (99), Komnu (98) in Dutovljah (87 članov). Zveza VVI pa ni močna samo po številu članstva. S svojo razgibano dejavnostjo so kosa z najbolj aktivnimi organizacijami v občini. Predvsem je treba omeniti, da je občinski odbor ZVVI sproti VOLIVCI RAZPRAVLJAJO O DELU V OBCINI 1'IRAN rifi â'iê ji d' tv V sredo, 14. decembra 19G0, so .le v ofnovnlh volilnih enotali piranske oliSine zjEela nova, vrsta zborov volivcev, na katerih so državljani razpravljali o poteku izvrševanja letnega naiîrta v gospodarstvu, o predlogih za novi petletni perspektivni načrt in o delu občinskega ljudskega odbora v Času od prejšnjih zborov volivcev. Na zborih volivcev so poročali ljudski odborniki. Tako je v Portorožu poročal in odgovarjal na vprašanja volivcev ljudski odbornik Miro Blo-kar. Njegova izvajanja je dopolnil predsendik ObLO Piran Davorin Fer-ligoj. Tako so volivci Izvedeli, da je plan celotnega dohodka piranskega gospodarstva v redu izvrševan (o čemer smo žc poročali), da pa zaostaja za planom doseganje čistega in narodnega dohodka po osebi. Nakazani so bili tudi nekateri vzroki lega pojava — med dragim sama struktura piranskega gospodarstva, slabo vreme kot vzrok za izpad v Icmetijstvu, solinah in deloma v turizmu, kriza v mednarodnem pomorskem prometu in podobno, v razpravi pa so opozorili tudi na neJtatere subjektivne Med najboljšimi v Sloveniji Ob odlični udeležbi je bila v nedeljo, 18. decembra 19G0, dopoldne v Piranu redna letna skupščina občinskega odbora Počitniške zveze Piran. Pod geslom »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil!« deluje v Piranu osem družin Počitniške zveze s skupno 245 člani. Za prihodnje leto imajo v programu ustanovitev treh nadaljnjih družin, dveh delavskih in eno med kmečko mladino. Počitniška zveza Piran jo pokazala letos izredno živahno dejavnost. V skladu s svojimi cilji in načeli je zveza organizirala predvsem vrsto krajših in daljših izletov in potovanj. Posebno pomembna so bila: 15-dnevno potovanje 30 članov družine šole za bolničarje po Jugoslaviji (do Dubrovnika), lO-dnevno smučanje na Pohorju, lO-dnevno popotovanje po Štajerski In Gorenjski in Se vrsta drugih potovanj in izletov, ki Je obogatila člane zveze z novimi vtisi in novimi poznanstvi. Izredno bogato je bilo tudi potovanje 30 članov PZ družine Pomorske srednje šole v okviru obvezne šolske vzgoje, ko so z motorno ladjo »Bovec« ebi-skali 1.400 km obale Severne Amerike ter mnoge italijanske in druge sredozemske luke. Družine PZ Piran so sodelovale pri r;»znih akcijah. 50 članov je 30 dni v juliju sodelovalo v delovni brigadi na .avtomobilski cesti pri Nišu; posebna skupina se je udeležila Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, Zelo aktiven je t-udi geografski krožek PZ pod vodstvom prof. Marije Nardino-ve. Keđno vsako drugo sredo prireja predavanja članov PZ o r.aznih potovanjih. Predsednik občinskega odbora PZ Piran, prof. Ernest Kopriva, je v svojem izčrpnem poročilu na skupščini omenil tudi vse druge dejavnosti in uspehe org.aniz3ciJe. Tako je bilo v prostorih pomorske šole organizirano ferijalno prenočišče z 22 ležišči. V času od 1. julija do 25. avgusta Je to prenočišče obiskalo 151 domačih in 10 inozew.skih članov počitniških organizacij. V prihodnjem letu predvidevajo še okrepitev te dejavnosti. Sploh predvideva program dela PZ Piran za leto 1361 še mnogo pestrejšo dejavnost kot za letos. Razen številnih izbranih Izletov In potovanj (med njimi veliko potovanje po partiz.anskih poteh) ter povečane udeležbe na že obiskanih akcijah so družine PZ Piran predlagale tudi okrepitev svojega dokumentarnega in propagandnega dela za razmah organizacije. Vsak mesec nameravajo prirediti vsaj en družabni večer. Ta družiibnost, ki Jo Je bilo opaziti tudi n.i letni skupščini, saj je za uvod In v odmorih poskočno zaigral orkester PZ, Je bila In bo tudi v bodoče osnovni pogoj za tako uspešno delovanje organizacije. V imenu glavnega odbora Počitniške zveze Slovenije je na skupščini čestitala organizaciji tovarišica PerSičeva, ki je potrdila, da je PZ Piran med najboljšimi v Sloveniji, JULE vzroke; na vsak način bo treba poskrbeti, da bodo znotraj gospodarskih organizacij odpravljene vse pomanjkljivosti, ki preprečujejo boljši uspeh podjetij. V n-izpravi o prvih predlogih za sestavo letnega in petletnega načrta so bili posebno zanimivi predlogi posameznih gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov glede potrebnih Investicij. Nekatere so že odobrene in so dela že v teku. Tako grosistič-no trgovsko podjetje »Prerad« že ureja samopostrežni trgovini v Portorožu in Piranu. Predlaga tudi gradnjo novega skladišča. Trgovsko podjetje »Jadro« predlaga ureditev moderne trgovske hiše v stilu znanih »Na-Ma>Jadran« Scžiuia. V 15 blestečih zvezdah, ki so pritrjene na drog prapora, so vrezana imena ^'seh osnovnih zvez V občini. Na svečanosti sta invalidom čestitala predsednik Okrajnega odbora ZVVI Koper tovaniš Mirko Pire in sekretar Občinskega komiteja ZKS Sežana tovariš Alfonz Grmek, medtem ko so jim gojenci Nižje glasbene šole v Sežani pod vodstvom tovariša Slavčka Birsa in mladi pevci osnovne šole pod vodstvom tova-rišice Majde Hauptmanove priredili lep kulturni program. Čestitke in šopke cvetja so izročili pionirji osnovne šole in otroci padlih borcev. Ob tej priložnosti so mnogi invalidi prejeli za požrtvovalno delo pismene pohvale in doplome Okrajnega in občinslioga odbora ZVVI. —er KOPRSKÏ PROTITUBERKULOZNÏ DISPANZER — N.\JBOLJŠi „ V SLOVENIJI Cisî iiei3iii Ko je po priključitvi koprski okraj klical vseh vrst strokovnjake semkaj, da bi pomagah dohitevati razvitejša področja naše domovine, se je na srečo odzvalo zlasti lepo število zdravnikov, med njimi precej res odličnih specialistov. Vzlic začasno težavnim razmeram (imamo n. pr. odprto pereče vprašanje glede dovolj velikih in sodobnih bolnišnic, opreme itd.), dosegajo ti zaslužni pionirji zdravstva pri nas v svojem humanem, strokovnem delu naravnost čudovite uspehe. ■ Vzemimo za primero osebno tako skromnega dr. Iva Kastelica, šefa koprskega protituberkuloz-nega dispanzerja! Ta tihi ljudski zdravnik in znanstvenik je že predlanskim dobil »Levičnikovo nagrado« za 1958, ki jo vsako leto podeljuje posebna komisija strokovnjakov za najboljše strokovno-znanstve-no delo v pulmo-ftiziološki stroki, V utemeljitvi te podelitve je Odkar je turistično društvo Portorož namestilo v svojo operativo plačane profesionalce in ne dela več' samo s prostovoljci, je njegovo delo postalo vse bolj otipljivo. Tako je očito, da je k uspehu letošnje turistične sezone pripomoglo tudi društvo s svojim TOKIO: Japonski predsednik vlade Hajato Ikecla Je v spodnjem domu japonskega parlamenta izjavil, da bo Japonska tudi v prihodnje prepovedala vivez atomskega orožja. MOSKVA: Sovjetska zveza šteje sedaj 208,827.000 prcblvaleev, pod orožjem pa Ima 3 milijone G23 tisoč vojakov. V SZ je 68,3 "/o vseh prebivalcev delavcev in nameščencev, desetina pa jo Intelektualcev. f R7 i? ^ Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik R.ostko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170, Posamezen izvod 10 din. — Letna naroč-nina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja, — Bančni račun G00-7Û-1-101. Rokopisov In iotogra-ilj ne vračamo. — Tisk In klišeji tiskarna CZP »Primorski tiske agilnim delovanjem. Močneje kot v preteklih letih je sodelovalo že v pripravah na sezono; izredno pomembno delo je bilo opravljeno pri kategorizaciji zasebnih turističnih sob; kategorizacije sedaj ne bo treba več ponavljati razen v primerih, ko gre za preureditev sob. Lep uspeh je društvo doseglo tudi pri vzgoji prebivalstva v turističnem duhu. Predavanj in raznih akcij, med drugim akcije za ocvetličenie vrtov in oken, se je udeležilo veliko število prebivalstva. Društvo je povečalo število članstva na 289, kar je tretjina vsega prebivalstva Portoroža. Največjo agilnost in uspeh na je društvo pokazalo glede prireditev. V lastni režiji (torej razen prireditev. ki jih je organiziral Zavod '»Primorske iprireditve«) je organiziralo letos 12 prireditev, ki so imele skuono preko 15.600 gledalcev in skupni izkupiček več kot 790.000 din. Vrh tega je organiziralo 4 umetniške razstave, tehnično in organizacijsko pa je sodelovalo ludi pri številnih drugih prireditvah in domačih ter mednarodnih konforencah. ki so bile letos v Portorožu. Pomanjkljivo ie bilo le delovanje v nro-pagandnem nogledu. Ker nn ie to ena glavnih nalog turističnega dni.itv,T in ker nimn^^ko Hni.šlvo pod sedaniimi nogoii le životari, predvideva društ^'o roor,ganizacijo celotne turistične službe na področju občine Piran. Ta reorganizacija bo izvedena že do bližnjega občnega zbora, ki bo v prvi polovici januarja 1961. Jule bilo tedaj med di-ugim rečeno: »Ker je njegovo delo (»Vpliv migracije na širjenje tuberkuloze na Koprskem«) prva epidemio-loško-znanstvena obdelava teritorija na eksponiranem področju, ki ni bila še nikdar ne v zgodovini ne doslej obdelana .,.« Kakršen oče, takšna družina: lotos pa je Slovensko zdravniško društvo (sekcija za ftiziologijo in pneumonologijo) podelilo »dr. Bo-hinjčevo nagrado (umetniško sliko A. Perka in diplomo) za 1. 1959 kot najboljšemu protituberkuloz-nemu dispanzerju v Sloveniji — koprskemu dispanzerju, ki ga vodi dr. Ivo Kastelic. V zapisniku, ki sta ga ob tej odločitvi 16. t. m. podpisala direktor Inštituta fea TBC na Golniku in pa predsednik sekcije SZD, je med drugim rečeno, da so bili v okviru tekmovanja na višini dispanzerji Koper, Tolmin, Litija, Piran. Ljubljana in Murska Sobota, da pa je po podrobni analizi dela dispanzerjev v letu 1959 komisija odločila, naj »B'Ohinjčeva nagrada« pripade dispanzerju, ki je prejel največ točk iz važnih dispanzerskih dejavnosti, kot so: pregled kontakta, patronažno zajetje družin z aktivno tuberkulozo, število rentgenskih pregledov itd. Prepričani, da govorimo v imenu vsega tukajšnjega prebivalstva, ob tem častnem priznanju požrtvovalnemu dr. Ivu Kaste-licu in celotnemu kolektivu koprskega protituberkuloznega dispanzerja iskreno čestitamo! NOVI SKLEPI ObLO PIRAN Občinski ljudski odbor Piran je imel v ponedeljek, 19, decembra, popoldne 37. sejo svojega občinskega zbora in 43. sejo zbora proizvajalcev, oba zbora pa sta imela nato še svojo 34, skupno sejo. Na sporedu je bilo več pomembnih poročil in predlogov, glede katerih so bili sprejeti potrebni sklepi, Posebno pozornost je zbudilo poročilo predsednika Sveta za socialno skrbstvo in varstvo družine o stanju mladoletnikov, ki so pod družbenim varstvom. Teh otrok je 322. ObLO Piran je v desetih mesecih letos izdal za njihove življenjske, zdravstvene ali šolske stroške skupno nad pet in pol milijona dinarjev. Poročilo je opozorilo na potrebo večjega sodelovanja ch'užbcnih organizacij pri reševanju oroblemov, ki so v zvezi z mladoletniki pod družbenim varstvom. Izredno zanimivi sta bili tudi poročili o delu sanitarne inšpekcije in po- ročilo komisije za požarno varnost o stanju na področju občine. O obeh poročilih bomo še poročali. Na seji je bil potrjen še sklepni račun o izvršitvi prora-čtma občine Piran za let-o 1959 in sprejet odlok o začasnem fi-nansiranju proračunskih potreb občine Piran za čas do konca meseca marca 1961 oziroma do sprejetja občinskega proračuna za leto 1961. Ustanovljen je bil poseben sklad za preživnine, da se reši vprašanje oseb, ki želijo zaradi starosti ali oslabelosti od-stoDiti svoje nepremičnine socialističnemu sektorju proti dosmrtni preživnini, S posebnim odlokom je bila ustanovljena samostojna Komunalna banka Piran, kateri sta bila tudi imenovana upravni in nadzorni odbor. Za vršilca direktorja KB je bil imenovan tovariš Ladislav Vuga iz Kopra. Jule [ftl i" a ioijifl Ko ¥ v nabito polni dvorani kulturnega doma v Izoli je bila pr°te-Ido soboto II. javna oddaja Radia Koper v počastitev 20. obletnice vstaje sloven=5kega ljudstva. Pri orgiuiizaciji oddaje so sodelovale tak obisk postojncanom ni v Cast Preteklo nedeljo je gostovala v Postojni gledališka družina »Svobode« iz Pivke z veseloigro Marjana Marinca »Muza na mansar-di«. Gostje so nastopili na odru Železničarskega doma, toda žal pred skoraj prazno dvorano. Člani pivškega amatersliega odra, ki so to dokaj zahtevno igro skrbno oblikovali, vsekakor niso zaslužili takega omalovaževanja postojnske publike. Miran januarja bodo občinske KOÍSÍFERENCE LMS Madina našega oltraja se slcrb-no pripravlja na občinske mladinske konference, ki bodo januarja prihodnje leto. Okrajno mladinsko vodstvo pa je pretekli teden sklicalo razširjeno sejo, na kateri so se s predsedniki občinskih komitejev pogovorili o podrobnostih ter organizacijskih pripravah, da bi bile mladinske konference po občinah kar najbolj uspešne. vse množične organizacije tega našega obmorsliega industrijskega mesta. Gotovo je bil najbolj zanimiv del oddaje tekmovanje ekip pod naslovom »Vse o vašem kraju v zadnjih dvajsetih letili,« Pomerile so se ekipe iz Delamari-sa, Mehanotehnikc in Male opreme. Vprašanja so bila iz zgodovine NOB, komunalnega razvoja ter razvoja posameznili podjetij. Gradivo, ki so se ga ekipe poslužile v pripravah, je bilo zelo obsežno. Kljub temu so se dobro odrezale. Prvo nagrado 15.00U dinarjev je dobila mladinska elci-pa Mehanotehnilie, ki so jo sestavljale Andreina Pečar, Armida Dodič in Helena Lupine, Druga je bila elcipa iz Male opreme, tretja pa naladhiska ekipa Dela-marisa. Občinstvo je z navdušenim aplavzom nagradilo mlade telîmovaîce. V olcviru oddaje so nastopili nelvateri družbeni delavci komune, Id so osvetlili razvoj in perspektive tega našega industrijskega mesta. Clan občinskega zbora proizvajalcev Danilo Guštinčič je govoril o sodelovanju med podjetji in komi.mo, Marica Leban, delavka Delamarisa, je govorila o zelo akti Vili športni dejavnosti Izolčanov, Martin Kokalj je pripovedoval o razvoju ribištva, prof. Eda Valentič o Iculturni rasti Slovenske Istre. V krilturnem delu oddajo so nastopili mladi pevski zbor pod vodstvom Branka Malineta, lú je nadvse lepo zapel tri pesmi, zabavni orkester DPD Svoboda, gojenci glasbene šole, rccitatorja Miro Markozan in Vladka Kopic, duet sester Grk, vmes pa je igral ansambel Veselih planšarjev. Oddajo je zaključil razgovor s podpj-edsedniikom ObLO Vladimirom Petričem, ki je orisal perspektivni raz.voj izolske komune in ob tej priložnosti tudi čestital delovnim ljudem izolske občine in koprsliega okraja k Novemu letu. OPOZARJAMO RADIJSKE POSLUŠALCE, DA BO ODDAJA NA SPOREDU V NEDELJO, 25. DECEMBRA, OB 8,30 in NE OB 9,00 KOT .TE BILO NAPOVEDANO. Ob uspehih Ljudsko tehnike na Koprskem ima velik delež («di Mehanoteh-mka, tovarna tehničnih igraC in modelov v Izoli. Na sliki: delavke montirajo priznani elektro strojCek Za pogon modelov motornih čolnov KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB NOV V SEŽANI Krajevna organizacija ZB NOV v Sežani in okoliških vaseh šteje 425 članov in je torej najmočnejša organizacija v občini, O njenem delu v preteklem letu je poročal na nedeljski konferenci TOVARNA ZIDAKOV V TUBOVLJAH v nedeljo so v navzočnosti predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka odprli v Trbovljah tovarno zidakov, ki bo imela letno zmogljivost 22 milijonov zidakov. Le-te bodo izdelovali Iz elektroiiltrskega pepela, ki so ga doslej kot odpadni material metali v Savx). Kakor je znano, Imamo v nasi državi podobno tovarno le v Šoštanju in obe bosta iz pepela, ki ga dajeta elektrarni, nudili gradbeni industriji zelo dragoceno surovino. USPEH VOJVODINSKIH ŽIVINOREJCEV Letos .so živinorejci v Vojvodini nudili za zakol 765 tisoč pitanih praáičev, 50 tisoč glav goveje živine, 34 tisoč ovac in 02 tisoč perutnine. 35 TISOČ KOSOV OPEKE v 24 URAH Tovarna Dalit v Daruvarju je izdelala avtomatski stroj za proizvodnjo 35 tisoč kosov opeke v 24 urah. Prvi stroj te vrste bodo montirali v sarajevski opekarni, naslednje pa v drugih opekarnah LR Bosne In Hercegovine. Posebna značilnost stroja je tudi, da lahko v sodobno urejenih sušilnicah posuši v 36 urah 24 tisoč opek, medtem ko je doslej potrebno za sušenje takšne količine 15 dni. 17 TISOČ TON MORSKIH RIB IN RAKOV Na Jadranu so letos ulovili 17 tisoč ton morskih rib in rakov, medtem ko so jih lani komaj 14.627 ton. Zato je bil letos tudi večji Izvoz In njegova vrednost Je do decembra narasla na milijardo G2G milijonov deviznih dinarjev, BAKER v PRAHU 1 Baker v prahu, ki ga potrebujemo za izdelovanje grafičnih ščetk za elektromotorje, elektrod za kinoprojektorje in za izdelavo še nekaterih izdelkov elektrotehnične industrije, smo morali uvažati. Sedaj pa so v rudniku bakrene rude v Boru odprli nov obrat, v katerem bodo izdelovali tudi baker v prahu, kar predstavlja pomemben gospodarski prispevek k zmanjšarlju stroškov za uvoz surovin, ki jih potrebuje elektroindustrija. Oskar Gregorič. Ugotovil je, da je ZB NOV tudi v preteklem letu organizirala proslave in komemoracije ob Dnevu borca, ob Dnevu mrtvih in drugih praznikih. Med drugim so člani ZB uredili okolico spomenika talcem pod Planino in skupne grobnice borcev NOV na pokopališču. Poskrbeli so tudi za družine borcev NOB in jim nudili letovanje ob morju, pionirje pa so seznanili z zgodovino narodnoosvobodilne vojne. Mnogo je bilo na konferenci govora o pripravah na proslavljanje 20. obletnice ljudske revolucije. Prav nosilci narodnoosvobodilne borbe naj bi imeli pri proslavah, ki bodo potekale po že sestavljenem programu O O SZDL, največjo vlogo. -er Turističnemu društvu v Izoli je v dveh letih uspelo doicazati pravilnost svojih trditev, namreč da ima tudi tako izrazito industrijski kraj dovolj pogojev in možnosti za razvoj turizma. O tem najbolje priča nagli porast števila gostov in nočitev, katerih je bilo v letu 1958 komaj nekaj preko 1500 gostov in niti 6 tisoč nočitev,, letos pa že skoraj 5000 gostov z več kot 21.000 nočitvami. Desetina tega odpade na inozemske goste. V teh treh letih je uspelo tudi podvojiti število prenočitvenih kapacitet. Tako razpolagalo sedaj v Izoli s skupno 147 turističnimi sobami oziroma 378 ležišči, od česar odpade 27 sob oziroma 50 ležišč na hotel, 62 sob oziroma 124 ležišč pri zasebnilîih in 58 sob oziroma 2Ó4 ležišča v počitniških domovih, Pri tem je po manjkanje primernih restavracij-slvih kapacitet bilo že letos mnogokrat vzrok, da so gostje prekmalu zapuščali področje Izole. Zato bodo v prihodnji sezoni razbremenili restavraciji hotela »Zora« in gostišča »Turist«. Vrh tega bodo za počitniške domove in letoviško naselje v Sansimonu do prihodnje sezone zgradili restavracijo s kapaciteto 250 obrokov. Podobno bo preurejeno tudi gostišče »Pri ribiču«. Agilno Turistično društvo v Izoli ima do prihodnje sezone še druge lepe načrte. Tako je predvidena gradnja nadaljnjih 37 weekend hišic na pobočju nad zalivom Sansimon. 36 hišic bodo postavili kolektivi raznih podjetij in počitniških skupnosti iz Ljubljane, Anhovega in Kamnilca, eno hišico pa bo postavilo Turi- Oba zbora ObLO Ilirska Bistrica sta sprejela na letošnji predzadnji seji več pomembnih sklepov. Med drugim so izdali odlok o spremenitvi notranje razdelitve proračunskih izdatkov občinskega proračuna, ker se je v praksi pokazalo, da je bila razdelitev letošnjega proračuna v mnogih primerih neustrezna. Predvidevajo, da bodo v prvih treh mesecih leta 1961 znašali skupni izdatki 35 milijonov dinarjev. Med najvažnejše ukrepe, ki jih je izdal ljudski odbor na tej seji, vselcakor sodita odločba o ustanovitvi občinsice Komunalne ban- »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja naš tedenski gospodarski komentar rini Tudi za Crno goro Podjetje za obalno plovbo »Lovčen« v Kotoru je pred dnevi prevzelo v tujini četrto motorno ladjo za veliko obalno plovbo. Nova enota, ki je bila zgrajena pred par leti, ima .okroe 2500 ton nosilnosti. Ob obravnavanju družbenega načrta za prihodnjih pet let in posebej za prihodnje leto je bilo govora tudi o devizni reformi pri nas. To naj bi bil eden ukrepov za gospodarsko stabilizacijo in za zboljšanje poslovanja s tujino. Vprašanje devizne reforme je že dalj časa zanimalo ne le nas, temveč zlasti tujino, v prvi vrsti pa bližnje države. Na ta račun so mnogi kovali razne načrte in širili o tem mnoge predvsem neutemeljene govorice. Najbolj znana je bila vest, ki se Se danes Siri, to je o zamenjavi denarja pri nas. Pa še mnogo drugih podobnih in neresnih verzij o tem vprašanju je krožilo prek meja in nekatere so našle tudi pot do nas. Kot vidimo, so bile vse take vesti in ugibanja brez vsake podlage in najbolje so ravnali tisti, ki se niso pustili vplivati od njih, ali se celo po njih ravnati. Sicer ne bi prišlo do tega, ker se dogaja n. pr. v Trstu, Gorici in okolici, ko so špekulanti znižali vrednost dinarja do take mere, da je skoro popolnoma zatrla promet t' njihovih trgovinah s strani naših ljudi, s čimer so špekulanti dejansko škodovali v prvi vrsti sebi. Bistvo 'devizne \reforme - je io določitvi novega uradnega obračunskega tečaja dinarja napram ameriškemu dolarju v razm-erju 750 din za en dolar. Dejansko je to tečaj, ki se je izoblikoval v zadnjih letih v zunanjetrgovinskem poslovanju in gre torej v bistvu samo za uradno potrditev sedanjega stanja. Kajti vemo, da dosedanji uradni tečaj 1 : 300 že dolgo ne velja več in je bil bolj formalnega značaja. Ukrep o določitvi obračunskega tečaja ima poleg formalne tudi veliko gospodarsko vrednost, Ker bo enoten tečaj, b.odo z njegovo uveljavitvijo, kar se pričakuje z novim poslovnim letom, odpadli razni drugi tečaji, z izjemo turističnega, ki naj bi nekaj časa, dokler se razmere ne urede tudi na tem področju. Se ostal. Tako bo možno odslej gospodarskim organizacijam, ki izvažajo in uvažajo, ki torej trgujejo s tujino, bolj ocenjevati rentabilnost takega poslovanja in se omejevati v tem poslovanju na tiste posle, ki bodo zanje in za državo koristni, S carinami naj bi se uravnavale notranje cene z zunanjhiii, kjer bo pač to potrebno, da ne bi šel uvoz na škodo notranje oziroma dom-ače proizvodnje. Za posveševanje izvoza nekaterih vrst blaga bo ostal seveda sistem premiranja, kot sistem, ki velja skoro v vseh državah. Predvideva pa se, da naj hi bil ta sistem samo prehoden in naj bi v prihodnje predstavljal vedno bolj izjemo.. Te dni so v teku zaključna pogajanja z Mednarodnim mone- tarnim skladom kot osrednjim organom, ki naj bi s posojili pomagal izvesti predvideno devizno reformo. Reforma sama pa naj bi predstavljala samo korak na tej poti, dočim bi naslednji sledili. Pri tem je mišljeno postopno nižanje deficita v plačilni bilanci, kar predvideva petletni perspektivni načrt tako, da bi dosegli v 1. 1965. v tem pogledu ravnotežje. Ze prihodnje leto naj bi na eni strani povečali izvoz, dočim naj bi uvoz ne presegel letošnjega nivoja. V tem. lahko vidimo realnost sedanjega ukrepa, ki mu pravimo devizna reforma in za katerega bomo morali na prvi stopnji seči po posojilu. Več o tem bomo lahko govorili kasneje, ko bodo za-kljkičeni razgovori o posojilu z omenjenim skladom in ko bodo izdani potrebni ukrepi.. -dt- ria 1S81 Kmetijski komT>inat Koper ima že .projekt, po katerem bodo še ta mesec -začeli a deli okrog urejevanja veliliega vrtnarskega obrata, ki bo obsegal sikupno 500 hektarov zemljišč. Tako bodo za pogoje -najsodobnejšega vrtnarstva najprej uredili rastlinjak na površini enega hektara in tople grede na štirih hektarih povi-ši-ne. Predvidevajo, da bodo prve stično društvo samo. S temi hišicami bodo dobili 232 novih ležišč. Doslej so zgradili že osem takih hišic, ki so bile pozno v jesen polno zasedene in so bili gostje v njih zelo zadovoljni. Turistično društvo Izola pa že pripravlja doivumentacijo za gradnjo novega hotela na območju tega zaliva. Jule ke s sedežem v Ilirski Bistrici, namesto dosedanje podružnice Komunalne banke, ter odlok o proračunskem prispevku iz dohodka delavcev in uslužbencev za prihodnje leto. Po tem odloku bodo morale vse institucije v občini plačevati nekoliko večji proračunski prispevek, kot so ga v tem letu. Odstotek je določen za vsako podjetje posebej in je v njem upoštevana vrsta podjetja ter njegova gospodarska zmogljivost, razen tega pa .tudi stroka in značaj dela. Naj omenimo še to, da so imenovali za območje vasi Zabiče, Podgraje in Kuteževo nov poravnalni svet, ker sedanji, ki je imel celotno področje Podgore, ni zmogel vsega dela. ,1. Postojnski pevci so obnovili zbor Upravni odbor Svobode je že po letnem občnem zboru društva sklenil, naj se v Postojni obnovi delo nekdanjega mešanega pevskega zbora. Zadnja leta je namreč zborovsko petje, ki ima v mestu dolgoletno tradicijo, zašlo v resno krizo. Občinstvu se je priložnostno predstavljal le Se zdesetkani moški zbor, vendar glasovno in po izvežbanosti zelo šibak. Na drugi strani pa se je v Postojni samoniklo pojavljala tendenca združevanja pevcev v manjše skupine po delovnih kolektivih in ustanovah, kar je nedvomno močno Rromilo vsak poskus dviga kvalitete osrednjega zbora. Svoboda je v zadnjih tednih privabila v obnovljeni mešani pevski zbor številne nove, mlajše moči, redna vadba v zimskih me-se'cih pa bo zbor ob primerni disciplini pevcev že toliko kvalitetno Izoblikovala, da se bo sposoben predstaviti javnosti s samostojnim koncertom že spomladi. (ma) tople grede služile svojemu namenu že 'kx>nec prihodnjega meseca, hlcrati pa bodo seveda začeli z intenzivno gradnjo vseh ostalih obratov. Razen sredstev, s katerimi kombinat v ta namen že razpolaga, pričakujejo ugoden odziv na republiškem natečaju, kjer sodelujejo prav s tem programom. Glavna točka druge seje novoizvoljenega upravnega odbora PD »Vremščica« je bila posvečena pripravam na Silvestrovo. Kaže, da bo proslava ali prireditev, če naj jo tako imenujemo, razgibala vso Vremsko dolino, saj so priprave zelo skrbne in obsežne, tako da je moč sklepati, da v Vremah še ni bilo tako množične prireditve. Prireditelji izhajajo s stališča, naj se mladina oddolži starejšim ljudem za velik trud in vzgojo. Bo to sicer skromna, toda zato nič manj prisrčna oddolžitev v obliki pristnega domačega razvedrila. Na programu, ki bo v urejeni in topli rudniški dvorani, bo — razen pozdravnega govora pred- cUu^^d ... JpjdHm^^ NOV IZDAJATELJSKI SVET PRIMORSKIH NOVIC Predsedstvo Okrajnega SZDL Gorica le imenovalo nov razširjen izdajateljski svet Primorskih novic, v katerem imajo svoje predstavnike tudi slcoraj vse občine v okraju. V novem izdajateljskem svetu so; Franc Bajcc, predsednik, in člani Milo Vižlntin, dr. Rudi Rutar, Joško Hu-mar, Jože Oblak. inž. Ivo JelaĚin, Cvetko Nanut, Jože JelerCič, Marjan Lenarčič, Franc Kante, Stefan Cigoj, Marica Nakrst. Venceslav Makuc, Anton Ladava, Mihael Gomboč, Cvetko Prelo vee, Anton Gorjup in Anton Kručil. i ' f ^^ LETOS V KMETIJSTVO VLOŽENIH N.'\D MILIJARDO DINARJEV Letos so kmetijske zadruge v na-6em okraju posvetile mnogo pozornosti izgradnji hlevov za govejo živino in svinjakov. V Pomurju je bilo letos zgrajenih 9 večjih svinjakov za 450 plemenskih svinj, 10 manjših svinjakov za S tisoč glav bekonov in 10 hlevov za krave molznice. Poleg tega so kmetijska gospodarstva zgradila 7 hlevov za 1200 glav mlade živine, kmetijske zadruge pa_,9 hlevov za 900 glav pita.il- .i.iviner Rhmo tega je biio zgrajenih več manjših objektov, kot so razna skladišča, garaže za traktorje in drugo. Po predračunski vrednosti je bilo za letošnje gradnje v kmetijstvu uporabljenih 640 milijonov dinarjev. za mehanizacijo v kmetijstvu 100 milijonov dinarjev in za nasade 13 milijonov dinarjev. NOV RADIJSKI ODDAJNIK Pred dnevi je celjska relejna radijska postaja zamenjala dosedanji 50-watni oddajnik z novim, ki ima moč dveh kilovatov in ki ga je Izdelala Radioindustrlja v Zagrebu. Z namestitvijo novega oddajnika se je znatno povečal krog poslušalcev, zraven tega pa se je zboljšal tudi sprejem oddaj. sinttír tovarna — uspril tt rktt> v brestanici Tcrmriolcittrarna v Brestanici no-rabi v .snnn obratovalnih urah tnllko premnsa. da ie nenel tc?.ak kar 4r'nno ton. Vnraianle, Icam s totik^ino količino nenela, je bilo z.t linlektiv mučno. Nckdni .<;o ga spravllall v vodo. penel nn Jo le kalil, uničeval je ribe in vodno rastlinic. Drugod v <;^■ptll l7rtHuotkd.5nik()-VA KNJIZ.NICA. v tej Zbirki bo Izálo med letom G knjig, ki bodo obravnavale strokovna vprašanja s področja osebno in gospodinjske potroSnje. I.etna naročnina za celotno zbirko jc 1500 din in se lahko plača v treh obroklii. Za ncna-ročnikc bo cena precej višja. Knjižice bodo naslednje: EKSPRESNE VEČERJE, DANAŠNJE TKANINE, AI.I ZNAM STANOVATI, I^MAMO GOSTA, JEDI — KI NE REDE, KORISTNA RAZVEDRILA. Program torej obeta vsebino, da bo vsaka knjižica dragocena v našem sodobnem gospodinjstvu. Zadnji .številki revije »!3od!)bno gospodinjstvo« je priložena naročilnica za novo knjižnico, ki jo izpolnite in pošljete Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljano. BERITE IN ŠIRITE . i O Sir swsisr-s NAgl VZGOJNI PROBLEiVII — NAŠI VZGOJNI PROBLEMI — NAŠI VZGOJNI PROBLEMI — NAŠI V Vb d Doba otroškega vrtca in prva šolska leta (Nadaljevanje in konec) Tu je torej preprosto kolektivno življenje, ki ga navaja na razumevanje drugih oseb — začne se mu razvijati socialni čut; otrok spoznava, da se njegove zahteve pojavljajo z enako silo kot zahteve sovrstnikov. Otrokov egocentrizem zgublja na svoji moči. Vsakodnevni doživljaji ga poučujejo, da v vrtcu ni lepo, če vsi vztrajajo na svojih zahtevah. Naš triletni otrok sicer že pozna boj in tekmovanje (boj z očetom, tekmovanje z brati), vendar ju sedaj doživlja na enakopravnem polju. Po vsem tem lahko trdimo, da otroški vrtec razvija otrokom lastnosti, ki so nujni pogoj za družbeno življenje. Razumljivo je, da so te lastnosti le začetne in tvorijo osnovo nadaljnjemu razvijanju in pridobivanju socialnih potez, saj se človekova osebnost le postopoma razvija. V otroškem vrtcu so konflikti med otroki sorazmerno redek pojav, ker jo njihov čustveni svet omejen, žive še skoraj sami zase. možnosti spopadov sicer obstajajo, jih je pa zelo malo. Pozneje — v osnovni šoli — se interesi in želje razširijo, zato so nesporazumi Številnejši. Otroški vrtec ni važen samo za otrokov čustveni in moralni razvoj, ampak tudi za njegov intelektualni razvoj, 7,;ito je treba otroka primerno zaposliti. V pripravah za praznovonje Novega leîa NOVOLETNA POGAČA '/i 1 ,mleka, 1—2 dkg kvasa, 50 dkg moke, 3 žlice sladkorja, G dkg surovega masla, margarine ali olja, sol, 2 jajci; S dkg rozin, 2 dkg orehov, SCep janeža. Kvas razdrobimo v žlicali mlačnega mleka in v žlici sladicorja ter postavimo na topel prostor, da vzhaja, V skledo presejemo moko. Ji dodamo vzhajan kvas, ostalo mleko, maščobo in rumenjaiia. Vse dobro zmešamo in stepamo 10 minut, Stepeno testo pokrijemo in pustimo vzhajati. Vzhajano stresemo na desko, vgnetemo vanj rozine, orehe in stoičen janež. Iz testa napravimo dva hlebčka, ki naj ponovno vzhajata. Vzhajana damo na pomazano olor-í^^^no z jajcem, trikrat prerežemo navzkriž in pečemo v srednje vroči pečici. NOVOLETNI PUNC '/.1 kg sladkorja, 1 1 močnega ruskega čaja, sok dveh limon, 1 1 rdečega vina, malo ruma, limonina lupinica in nekaj klinčkov. Vse slcupaj dobro zmešamo, nazadnje prilijemo vrel čaj in naglo segrejemo, da je pijača zelo vroča in takoj serviramo. OBROCKI ZA NOVOLETNO JELKO Testo: 20 dkg moke, '/: pecilnega praška, 10 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilincga sladkorja, l jajce, 10 dkg surovega masla ali margarine; malo marmelade. Obliv: 10 dkg čokolade, 2 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja in 2 dl (približno 11 jedilnih žlic) vode. Moko zm'-A.imo s pecilnimi praškom in presejemo na desko. V sredini napolnimo luk:ijo in damo vanjo sl.idkor, vaniljin sladkor in jajce, 1er vse dobro zmešam > z enim delom moke v gosto kašo. Na vrh te zrcžemo na kose mrzlo maslo, ga pokrijemo z moko in vgnelemo naglo iz sredine navzven te.sto, ki ga, če lepi, po.stavimo za nekaj časa na iiladno, Nalo testo tanko zvaljamo, izrežemo obročke, ki jiti polagamo iiu pločevino. Pečemo jili približno 10 minut v zelo vroči pečici. Ko so ohlajeni, jih sestavimo po dva in dva In namažemo vmes z maimelado. Za obliv omeličamo v vroči vodi ali sopari čokolado in maslo in dobro umeSamo. Sladkor m vodo skuliamo, d:! se potegnejo majline kapljice 7. nitkami ter ga dodamo po žlicah omehčani čokoladi. S tem prevlečemo obročke. Ob otrokovih prvih korakih v življenje se moramo vprašati, kdaj so ti relativno najlažji in povzročajo najmanj težav v čustvenem razvoju. S temi vprašanji se je ukv.arjal angleški psiholog Bowlby. Po njegovih izsledkih je ločitev okrog petega ali šestega meseca starosti najlažja. Mater mu lahko nadomešča druga oseba, glavno, da je skrb zanj indivi-du.alna. Od šestega meseca do tretjega leta pa je materina bližina otroku potrebna — pretežni del dneva mora preživeti ob materi. Brez nje se otrok čuti v nevarnosti. Daljša ločitev — recimo šest mesecev — lahko povzroči težave v čustvenem razvoju, popolna ločitev pa je lahko usodna za otrokov razvoj. Po tretjem letu postaja otrok samostojnejši, zato je lahko mati odsotna ves dan ali celo več dni. Možna je vključitev v otroški vrtec. Ločitev za daljše obdobje je možna šele po šestem oziroma sedmem letu starosti, sicer pa so možne težave tudi v tem času, če otrok ni hodil v vrtec, če je to zanj prva ločitev. To izgleda nekoliko nenavadno, protislovno, vendar moramo razumeti, da se otrok po tretjem letu sicer osamosvaja, a hkrati tudi navezuje na mater oziroma na starše. Ce mu torej nismo nudili priložnosti, da bi realiziral biološko nujnost, mu bo vstop v šolo predstavljal težavo. Angleški psiholog trdi, da so prezgodaj ali ob neprimernem času od staršev ločeni otroci napadalni, uporni. ostri in kažejo antisocialne znake, kot so kraja in potep. Ti otroci so večkrat tudi čustveno neuravnovešeni in neprizadeti in se ne morejo navezati na drugo osebo. Tem potezam se včasih pridruži še umski zastoj, ki pa je navidezen, ker ne izvira iz umske nerazvitosti, ampak iz čustvenih težav. Vstop v šolo je za otroka to-žavnejša ločitev kakor pa odhod v vrtec. V šolskem okolju nastajajo nove čustvene situacije, nove zahteve. Razredno življenje zahteva discinlino, izvrševanje dolžnosti. otrok si mora razviti nsiho-motorne spretnosti. Šolarček se bo le počasi prilagajal kolektivnim zahtevam, V začetku jih bo sprejemal nredvsem zaradi avtoritete, čustvene navezanosti do staršev in učileljn. Vsako šol.sko leto pomeni novečanje težav, vendar ne toliko zaradi učne snovi, amoak zaradi motivaciiskih čini-teljev, kot so učni uspeh, posnemanje in tekmovanje. Vsi enotno delujeio na otroka in ga spodbujajo, Soiari'i ni ^'PceP0 k-ikš"n usneh doseže, zato posnema in tekmuje s sošolci. Paziti moramo, da se vzporedno s tekmovanjem raz\'lia tudi sodelovanje, sicer je nevarno, da se otrokova aktivnost usmeri v stremuštvo. Ra- zumljivo je, da ni nagon po uveljavljanju negativen, ampak celo nujen pogoj za zdrav razvo.i. Otrok se v našem primeru znajde v situaciji, kjer se z enako močjo javljajo želje po osebnem uspehu in kolektivne zahteve. Šolsko življenje samo naj otroka postavi v tako situacijo, kjer bo po potrebi omejeval svoje osebne težnje in delal tudi za ugled in koristi kolektiva. Izbira med nagibi .ni lahka, vendar ima otrok vzgojitelja tudi zato, da mu pomaga pri odločanju za družbene smotre, kar je končni smoter življenja, saj se le tako razvijata osebnost in skunnost. Pripomniti je treba, da se vzgoja vzajemnosti začne že prej, a je šolsko obdobje zaradi otrokove čustvene rasti najprimernejše za razvijanje kolektivnih lastnosti. V tem času otrok postaja namreč vedno bolj samostojen, gospodar samega sebe in svojih moči. Selsko življenje pa predstavlja ogromno možnosti konfliktov med otroki, nastajajo situacije, ko se je treba tako ali drugače odločiti. Po drugi strani na ne smemo pozabiti, da se pojavljajo tudi prijateljske vezi, ki več ali manj odpravljajo napeta stanja. Zdrav čustveni razvoj otroka v tem obdobju bomo omogočili le, če bomo poskrbeli, da se bodo njegova spoznania vedno bolj širila, da bodo odnosi med starši in vzgojitelji pravilni, da bodo vzbujali v otroku zaupanje v samega sebe in pravilno ocenjevali njegove snosobnosti. Poskrbeti moramo tudi za otroke, ki , so po svoji umski stopnji pod povprečjem. Včasih se zgodi, da otroke s čustvenimi težavami uvrščamo med zaostale, kar je seveda nepravilno. Ce otrok no uspeva, moramo noiskati prave vzroke in mu pomagati. Ob zaključku bi lahko rekli, da je šolsko obdobje s čustvenega vidika' sorazmerno mimo, če so bili večji problemi rešeni že nrej. Sedaj sta v ospredju umski razvoj in socialna nrilagoditev Večje težave nastopajo ponovno v puberteti, ko so do';ednnii otrok razvija v fanta oziroma v dekle. MIL.AN MARUSiC NA PODLAGI DOSEDANJIH IZKUŠENJ O za prijavljanje in podaljševanje bivanja tujih turistov v prihodnjem letu Da bi olajšali vedno bolj rastoči turistični promet, pripravljajo v Državnem sekretariatu za notranje zadeve FLRJ določene sprostitve v pogledu prijavljanja ÍD podaljševanja bivanja tujih turistov v naši državi v prihodnjem letu. Za prehod državne meje je namesto prejšnjih dveh kartonov za prijavo bivanja predpisan po novem samo eden, ki ga bodo vročala tujemu turistu hkrati z vizo naša diplomatsko-konzularna predstavništva v tujini ali pa kar neposredno poverjeništva na obmejnih prehodih. Za vse tiste tuje turiste, ki bodo bivali po naših hotelih ali campingih, bodo opravili vse pri- Drošívo lil Ml ^ Sežani IS. decembra je bil v Sežani ustanovni občni zbor Druátva inženirjev in tehnikov, ki bo odslej najprimernejša oblika za povezovanje tehnične inteligence. Razveseljivo je že samo dejstvo, da je danes na raznih področjih, zlasti pa v gospodarstvu občine, že več kot petdeset mladih ljudi, ki so svoje študije dokončali na raznih tehničnih šolah. Kako pa ta mladi kader prispeva v okviru svojega društva, so povedali sami inženirji in tehniki na prvem zboru. Po uvodnih besedah inženirja Ivana Slo- karja, ki je bil potem tudi izvoljen za predsednika društva, ter po besedah diskutantov bo težišče dela novega dru5tva v pomoči pri reševanju gospodarskih problemov komune kot celote. Za dosego namena pa bo potrebno tesnejše sodelovanje z organi komune, gospodarskimi organizacijami ter raznimi društvi in organizacijami, zlasti pa z Ljudsko tehniko. -er javne formalnosti kar hotelski uslužbenci ali upravniki campin-gov. Prav tako urejujejo ti organi tudi morebitno podaljševanje bivanja. Tujcem ne bo niti treba dati potnega lista, marveč bodo omenjeni organi urejevali prijavo bivanja in njegovo morebitno podaljšanje kar s pomočjo vstopno-izstopnega kartona pri oddelkih za notranje zadeve; Prav gotovo bo ta poenostavljeni postopek prijavljanja in morebitnega podaljševanja bivanja tujih turistov v naši državi povoljno vplival na še večji dotok tujcev v prihodnjem letu. Ko f3 preteklo nedeljo splavili v puljski ladjedelnici »Uljanik« IS.ilOO-tonsk« tovorno ladjo »Bela krajina« za piransko SploSno plovbo, Je več tisoč prebivalcev Pulja in gostov iz koprskega ter novomeSkega okraja pohitelo pod trup jeklene velikanke, da bi jI ob njenem prvem srečanju z morjem zaželeli sreřno plovbo rozumevonja in pomoči p/l »BIIIAC« je 18. deccmbra odplula Iz Rotterdama v Immlngham, kjer manipulira s tovorom M/l »BLEDo Je 17. decembra odplula Iz New Yorka za domovino ai/1 .BOIHNJ« je 19. deccmbra priplula iz Kopra v New York, nakar nadaljuje plovbo po pristaniščih ZDA — Boston. Flladel-fija, Baltimore, Wilmington in Savannah — kjer kompletira tovor za Jadransko morje ai/l »BOVEC« je 22. decembra priplula na Reko, kjer natovarja blago za New York, nakar bo 28. decembra odplula v Koper, kjer bo 20. decembra kompletirala tovor za pristaniSia ZDA P/l »DUBROVNIK« Jo 13. decembra odplula iz Zelenike za Rotterdam, kamor prispe 27. decembra M/l »GORANKA« Je 13. decembra odplula iz Leghorna za Šibenik in Reko, nakar nadaljuje plovbo v Benetke, Trst, Bejrut, Aleksan-drijo, Karaii in Bombay ai/1 »GORENJSKA. Je 19. deccmbra priplula v Bar, kjer razklada del tovora, nato pa nadallnje plovbo v Trst M/l »KOROTAN« je 14. decembra priplula na Reko, kjer raztovarja P/l »LJUBLJANA« je v Suchoi Li-manu, kjer naklada tovor za Ancono ÏI/1 »:MARriN KRPAN« je v Sfaxu, kjer natovarja blago za Nin M/l »PIU.AN« je 7. decembra odplula iz Savannaha v ZDA s tovorom z.a Reko, kamor prispe 25. decembra P/l »POHORJE« je 13. deccmbra prispela na Reko, kjer je zdaj v tuliem doku na rednem popravilu P/l »ROG« je 20. decembra odplula z Reke v Tchamalti M/l »TIEDOVLJE« je IS. decembra odplula iz Nagoyae na Japonskem s tovorom za zahodno obalo ZDA (San Francisco) P/l »ZELENGORA« je " v rednem popravilu v Remontni ladjedelnici Kploinc plovbe Piran Ladjedelnica Piran s 1. januarjem 19C1 bo Remontna Ladjedelnica Splošne plovbe Piran spet postala samostojno podjetje. Dejavnost zadnjih let je namreč pokazala, da ima ta gospodarska organizacija vse pogoje za rast In nadaljnji nazvoj. K uredit-vi stanja v podjetju so veliko pripomogle tudi subjektivne sile, posebno pa novi odnosi v gospodarstvu na sploh In nagrajevanje po učinku dela 5e posebej. Da bi novo podjetje laže prebredlo začetne težave v poslovanju In ker so mu potrebna večja obratna sredstva, ki pa jih samo nima. Je SpIoSna plovba Piran zaprosila pri banki za večje posojilo v te namene, za Jamstvo pa Okrajni ljudski odbor v Kopru. Ta mesec okrog 15.000 ton južnega sadja Po morju. In to v glavnem preko koprskega pristanišča, je v decembru 19S0 po podatkih Zvezne direkcije za prehrano uvoženo v Jugoslavijo okrog 15.000 ton južnega sadja — limon, pomaranč, mandarin in banan. Med drugimi uvozniki nastopa tudi naše koprsko podjetje Fructus. Cene južnemu sadju se prosto formirajo v trgovini na drobno. Odrejene so samo cene, po katerih morajo sadje prodajati maloprodajni mreži uvozna podjetja. Tako Je določena cena za pomaranče na 120 din kg, limone in mandarine HO ter banane po 170 dinarjev kilogram. Cene v grosi-stiCni trgovini In maloprodajni mreži pa se nato formirajo na tej podlagi, vštevši stroške prometa. Na plenumu Koprske turistične zveze 15. dec. 1960 je turistično društvo Portorož izvedelo za požrtvovalna prizadevanja Planinskega društva v Ilirski Bistrici, da uredi planinsko kočo na Snežniku. S pomočjo JLA so že ure- dili cesto do višine 1470 m, v surovem stanju pa-je tudi že stavba planinske koče z edinstvenim razgledom daleč do Alp in v nasprotno stran po Jadranu. Planinsko društvo bi rado odprlo to kočo vsaj do prihodnje jeseni. Portorož ne bo več ostajal brez vode Kakor je znano, je bila najhujša •pomanjkljivost Portoroža v preteklih glavnih sezonah ta, da je v vročih dneh začelo primanjkovati pitne vode v gornjih nadstropjih hotelov in v više ležečih zasebnih sobah. Potrošnja vode je bila namreč večja kot je bila zmogljivost dovodnih cevi in tako je pritisk vode v vodovodnem omrežju Portoroža v takih dneh postal premajhen, da bi lahko dvignil vodo tudi v višja nadstropja. Razburjenje turistov je bilo neutolažljivo. Zdaj pa so pristojni forumi zagotovili sredstva in način, da se to ne bo več dogajalo. Rižanski vodovod je po eni strani izvršil rekonstrukcijo zajezitve vode ob izviru Rižane, po drugi strani pa so te dni nad Portorožem začeli z gradnjo velikega akumulacijskega rezervoarja, ki bo zbiral vodo takrat, ko bo potrošnja v Portorožu mini- malna (se pravi preko noči) in jo oddajal, ko bodo potrebe povečane. Novi rzervoar bo lahko zajel toliko vode, kot je porabi celotni Portorož v enem dnevu najmočnejše potrošnje v najmočnejši glavni sezoni. Strokovnjaki računajo, da bo na ta način vsaj za 5 let Portorožu zagotovljena nemotena preskrba z vodo. Jule vendar mu manjka potrebnih finančnih sredstev; vse mora napraviti skoraj izključno s prostovoljnim delom. Upravni odbor Turističnega društva Portorož je takoj na svoji prvi seji razpravljal o stiski bistriškega planinskega društva in o pomenu vključitve Snežnika v vrsto redno ohskrbovanih turističnih postojank ter je nakazal Planinskemu društvu Ilirska Bistrica denarno pomoč 100.000 din. Hkrati je sklenil priporočiti svojim članom in gospodarskim organizacijam na področju občine izlete na Snežnik. Pregledati bo treba tudi možnost za postavitev počitniškega doma ali nečesa podobnega na pobočjih Snežnika, ki so znana kot pravi vir zdravja za pljuča in živce. Z OBČNEGA ZBORA ZSAM V SEŽANI v današnjih pogojih vsestranskega napredka gospodarstva bi si bilo nemogoče predstavljati uspešno funkcioniranje tistega dela transporta — blagovnega In osebnega, ki se odvija po naših cestah, kakor tudi ne brez tistih tihih in skromnih delavcev za volani In v mehaničnih dcLavnicah. 2e iz tega Je moč sklepati, kakšno važno vlogo lahko odigrajo stanov- Centralni odbor sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije je minuli ponedeljek na svoji plenarni seji v Beogradu razpravljal o delitvi dohodka in novih načelih nagrajevanja po učinku, ker to še ni povsod usvojeno. Priporočil je îlda JUQOSLAVIJA ,3£ÍJ UkAjWI" isžcwo Plovbo < . ?Ull ■iq.T>íc. áaéo Na Tlzltko ladjedclnlce »Uljanik« v Pulju je na5 reporter zbral přeteklo nedeljo, ko so splavili motorno ladjo »r.ela Itrajina«, Čestitke uglednih gostov za njeno srečno plovbo. Med nllml so podpisi predsednikov okrri.la Koper In Noto mesto .Vlbina Dujca in Nlka Belopavlovlča, botra ladje Josipa Kuplniča, sekretarja sekretariata za promet Lns Bojana Polaka, direktor.la podjetja Splošna plovba Borisa Snudrla, organizacijskega sekretarja OK ZKS Koper Ivana Renka in drugih gostinskim podjetjem, naj bolj prizadevno uvajajo in izpopolnjujejo sistem delitve osebnega dohodka po učinku. Med živahno razpravo o načinu nagrajevanja gostinskih delavcev so sprožili tudi zanimivo pobudo, naj bi namesto dosedanjih napitnin uvedli kot obliko nagrajevanja obvezen določen odstotek po-troška — servis, kot temu pravijo v nekaterih deželah, kjer je to v navadi (Francija). V kakšni obliki in na kakšen način se bo formiral ta gostinski servis, kolikšen bo in kako ga bogo gostje-potrošniki plačevali, za zdaj Se ni znano. Predložili so nekaj oblik, vendar pa plenum ní še nobene sprejel. Centralni Menjan plovni režim skozi Bospor Plovba vseh ladij skozi morski ožini Dospor In D.ardanele je urejena na podlagi mednarodnega SDornzuma o režimu plovbe v morskih ožinah iz leta 1936. Sporazum so podpisali Jugoslavija, Sovjetska z^eza. Velika Britanija, Francija, Romunija, Grčija, Turčija In Japonska. IMInull ponedellek pa Je Izdal turški general armljskega korpusa Ke-mal Tural, zaradi nekaj zaporednih nesreč, ki so se zadnji čas pripetile v Bosporu in Dardanrlah, poostrene previdnostne ukrepe za plovbo ladij skozi ti dve ožini. Vse ladje, ki pre-v.ažajo tekoča goriva In druge nevarne tovore, morajo poslej pluti skozi ožini samo podnevi — med sončnim vzhodom In zahodom. Največja dovoljena hitrost vožnje je 10 milj na uro. med plovbo pa morajo bili med seboj oddaljene najmanj 1000 yardov. odbor je samo priporočil sindikalnim organizacijam, naj v sodelovanju z gostinskimi zbornicami po okrajih nripravijo delovne kolektive gostinskih podjetij na skorajšnjo uvedbo te novosti, ker smatra, da bo to zelo spodbudno vplivalo na povečanje in delitev dohodka, predvsem pa na boljšo postrežbo in odnos do gostov. BERITE IN SIŘÍTE svoje glasilo «SLOVENSKI JADRAN« ska združenja šoferjev in avtomeha-nikov pri vzgoji svojih članov in s tem v večanju njihovega deleža pri razvoju samega gospodarstva In pri čuvanju življenj vseh koristnikoT javnih cest. Sodeč po poročilu, ki ga je na občnem zboru ZSAM Sežana podal 12. decembra njegov predsednik tovariS Gabrijel Tavčar, Je moč sklepati, da se to združenje v polni meri zaveda svojih nalog. Najpomembnejša je bila letos us-Bpešno izvedena akcija »Na cesti nisi s.am«, pri kateri so se zlasti odlikovali Franc Markuža, Gabrijel Tavčar, Ljubo Majevič In Ivan Jogan. Za praznik šoferjev, 13, julija, so organi-zlr.ili povorko motornih vozil, razpe-čali lepake, organizirali predavanja, predv.ajanja filmov itd. Bilo je storjenega Se mnogo drugega v smeri širjenja In utrjevanja združenja, vendar Čakajo še nove naloge, ki jim namer.avajo posvetiti v bodoče vso pozornost. ZLasti bo združenje težilo za tem, da včlani vse šoferje in avtomehanike, ki so še izven združenja. Organizirati namerava tečaj za kvalificirane In visokokvalificirane šoferje, namenjen zlasti mladim šoferjem, ki prihajajo iz JLA, še nadalje bodo organizirali predavanja in filme s temo o prometni varnosti, t svoji dejavnosti pa bodo navezali tesnejše stike z Ljudsko tehniko in AMD. _er oiotai pomersM straiio^slci Samovolja francoskih vojaških pomorskih oblasti v Sredozemlju je že nekajkrat naletela na ostro kritiko in proteste nekaterih prizadetih držav, katerih ladje so francoske vojne ladje proti vsem mednarodnim veljavnim zakonom protipostavno zaustavile na visokem morju, jih preiskale in odvedle pod oboroženo grožnjo v svoje pristanišče, kjer so Francozi izvedli natančno preiskavo tovora. Ce je bil ta tovor orožje, so ga tudi zaplenili. Večkrat so takšen postopek uporabili tudi do naših tovornih ladij — znan je primer »Slovenije« in drugih, pravkar pa poročajo še o dveh incidentih kar v kratkem času, Najprej so ti sodobni francoski pirati z uradnimi francoskimi vojnimi ladjami zadržali na odprtem morju ladjo »Srbijof^ in jo odvedli v alžirsko pristanišče, kjer so jo natančno preiskali, pri tem pa posadki za dva dni onemogočili vsak stik z domovino. Minuli potek pa se je prav to spet pripetilo ladji »Dubrava«, ki je peljala lovor pšenice iz Zdano-va v Belfast. Ladjo so zaustavili, jo preiskali, nakar je po nekaj urah nadaljevala plovbo. Takšen postopek bi bil opravičljiv v vojnem času, nikakor pa ne v miru, saj tudi Francija ni z nobeno državo v vojnem stanju, ker smatra Alžirijo za integralni del svoje države, alžirsko vojno pa notranjo zadevo ali obračunavanje »z upornimi arabskimi banditi«, čeprav .stane Francijo ta nepriznana vojna težke milijarde frankov in mnogo še bolj dragocenih človeških življenj. Vodoravno: 1. gibanje ali valovanje zemeljske skorje, ki dela občutno škodo naseljem, 7. vrini plodovi, 13. ime ameriške £ilm-ske igralke Parker, 15. močno razstrelivo, 16. naša tovarna električnih štedilnikov in hladilnikov, 17. stisnjena dlan, 19. najslavnejši hunski poglavar, 20. vzdevek, naziv, 21, gledališko delo, 22, pri-trdilnica, 23. tod, tukaj, 24, hrib pri Beogradu, 25. muza ljubezenskega pesništva, 28. ime angleškega pisca kriminalnih romanov Doyla, 30. del pluga, ki izpodreže brazdo, 32, kratica za »Varnostni svet«, 35, slovenski tednik, 36. publikacija s slikami, pod katerimi je besedilo, 57. rimski cesar in voj.skovodja, 38. popularna italijanska filmska igralka, 41. kraljevina v Indokini, 42. moško ime, 43, prikrito norčevanje, posmeh, 45. umetno sladilo, 47. spa-ka, pokveka, 40, srbsko žganje. iVot.ip;čno; 1, popularna mlada irancoska ii.lmska igralka (Pascal), 2. mesto na Češkoslovaškem, do XVII.. stoletja glavno mesto Moravske, 3. starodavno mesto ob Nilu, 4. kratica italijanske radijske mreže, 5. števnik, 6. ženski pevski glas, 7. kratica za »Košarkarski klub«, 8. šestdeset minut, 9. moško ime, 10. zaničljiv naziv za prebivalca veliko celine, K! aiTL Is: ©I 1 : i u li so r ' 1 if 'M 3Í -■>8 :s 43 I IÍ 17 ESS ssn ÎS asm sIH ^^ 47 11. odžagan kos debla, 12, zemeljski plin, 14. slavno špansko nogometno moštvo, 15. grška črka, 18. modro barvilo, 21. števnik, 24. del radijsko napeljave, 25. tajni poslanec, špijon, 27. znameniti rimski pesnik Avgustovo dobe (»Metamorfoze«), 29. človek v zgodnji življenjski dobi.'31. grški bog ljubezni, 33. junakinja znanega ro- GOSTINSKO PODJETJE PORTOROŽ VABI NA SILVESTROVANJE IN ZELI VSEM SVOJIM GOSTOM SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1961 NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI IN OBiSCiTE PORTOROŽ! TRGOVSkO PODJETJE Z LESOM, KURIVOM IN GRADBENIM MATERIALOM sporoča cenjenim odjemalcem, da v času od 4. do 9. januarja 1961 ne bo poslovalo za stranke zaradi inventurnega popisa blaga. Podjetje bo pričelo redno poslovati dne 9. januarja 1961. Upravni odbor podjetja »JELK A« Kozina razpisuje prosto delovno mesto LESNOINDUSTRIJSKEGA TEHNIKA Pogoji: lesnoindustrijska šola z nekaj leti prakse v gospodarski organizaciji. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje bo zagotovljeno v letu 1961, Nastop službe lahko s 1. januarjem 1961, Prijave pošljite na upravo podjetja do 31. decembra 1960. vabi cen j one goste KI BO V PROSTORIH HOTELA IN KAVARNE »JADRAN« Rezervacije in Informacije dobite v upravi hotela tudi po telefonu Portorož 61-45, Deloimi kolektiv pošilja iskrene novoletne čestitke vsem poslovnim prijateljem in znancem ter jim želi veliko prijetne zabave ob novoletnih prazniikih. » I31 ic bub a ■mtn clj usa 2s 10 SO Kml ■asN , WWK* -IS r? ÎS ■■■a Ha«« ^ij Eumn DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje VPIS V DOPISNO ADailNISTRATIVNO SOLO Pouk se bo pričel v mesecu januarju 1961, Prijave pošljite najkasneje do 25. decembra 1961 na naslov: DOPISNA SOLA LJUBLJANA, Likozarjeva ul. 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v dopisni šoli dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli v Ljubljani, Likozarjeva ulica 3, proti plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite znamko za 20 din Ponedeljek, 26. đeccmbr.a 1960 — S.\-LOX POEZIJE IN GLASBE (Dvorana Gla-sbene šole v Kopru) Torek. 27, decembra 19C0 — SALON POEZIJE IN GLASBE (Piran — Sindikalna dvorana) Hapoveti fremena od 23. do 31. decembra 19G8 Zaradi dotoka svežega in hladnega zraka iz Skandinavije in AUantika bo zadnji teden IctoSnJega leta neko-likanj madnojšl od preteklih dni. Temperatura se bo gibala okoli O 'C. Veter severni in severozahodni. mana danskega pisatelja Nexôja, 34. zagozda, 36. poželenje, strast, 37. izumrli predniki danasnjes.a goveda, 39. ura (ital,), 40. nabrana vrsta, 42. nevarna bolezen, 44, isto kot 22. vodoravno, 46. medmet. DVOSOBNO STANOVANJE v Piranu zamenjamo za enako ali večje v Kopru, Informacijo pri podjetju »Slikoplesk«, Koper, Trg revolucije 9. MENJAM štirisobno stanovanje v Mariboru za manjše v Kopru. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. RAZNOVRSTNE 'CIPRESE naprodaj pri Ivanu Buciku. Portorož, Seča 191. PLINSKI KUHALNm Z JEKLENKO IN ŠTEVCEM prodam za 6000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku Slovenskega Jadrana. ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZINI ALLA STAZIONE, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustnice VS poseben popust! KeHTU: 21. In 23. decembra amori-fila barvni cineniascopc film TKA-FKZ-. 20. m 27. decembra sovjeLski barvni cinemascope film KOCU-BKJ . 20, tn 29. dcccmbr;i jugoslovanski b.Ti-vni £ilm -.K.\P1CTAN' I.ESI' . no. (leccmbra italijanski iUm »VELIKA VO.T.X.\ . I7.()l,.\i 24, In 2j. decembra sovjetski barvni cinema.scope illm -KOC!.;-RK,I , 2G. in 27. dcccmbrn poljski film »PEPEL l.V nL\:M.\NT«, 28. in 20 decembra italijanski film »VELIK.-V VO.I.NA'., 30. decembra jiiRoslovanski cinemascope film »KAPETAN LESI . PORTOUO/-; 24. decembra, ameriški barvni Iilm »ZGODBA O DE.X1 GUU.MENU', 2.->. in 2G. decembra ameriiki barvni vistavi.^ion illm .OS.-\MLJEN 27, decembra francoski barvni iilm »NENAVADNA BAJK.'X', 2«, decembra sovjetski barvni Xilm ..SNEŽNA KR.-VL.Tl-CA , 29. in 30, decembra ameriški barvni iilm »STAREC IN MORJE.^. PIR.VN: 24, deccmbra baiA-ni vistavi-sion film »OSAMLJEN MOZt, 2.1. dcecnibra ameri.ški barvni Iilm ■>ZGODBA O BENI GUDMENU«. 2li. decembra irancoski barvni Iilm »NEN.\VADN.-\ BAJKA«, 27. in 2a. decembra ameri.ški barvni iilm >.STAREC IN MORJE». 29. in 30 decembra angleški barvni tilm »TUJI OTROCI«. ŠKOFIJE: 24. decembra poljski film »PEPEI. IN DIAM.-VNT«, 2.1. decembra ameriški risani bar\-ni film ■ PAJE PATAK«, 29. decembra sovjetski barvni cinemascope film »KOCUBEJ«. ň.MARJE: 24. decembra sovjetski barvni film »ENAINSTIRIDESETl«, 25. decembra poljski film »PEPEL IN DIAMANT«, 20. decembra sovjet-.^ki barvni cinemascope film »KO-CUBEJ«. POSTOJNA: 24, in 25. decembra angleški barvni cinemascope film »GLOBOKO PLAVO MORJE«, 27. in 28. decembra francoski film «MODERNA DEVICA«, 29. in 30. decembra angleSki film »OPERACIJA AMSTERDAM«. PRESTR.\NEK: 24. in 25. decembra ameriški film »NAJHITREJŠI RE-VOLVERAS, 20. decembra sovjetski barvni film (izredno zanimiv) »POT NA ANTARKTIKO«. PIVKA: 24. in 25. decembra ameriški barvni film »NAPADALCI«, 20. in 29. decembra domači film »KAMPO MAMULA-, SE2AN.-\: 24. in 25. decembra francoski film »NJENO ŽIVLJENJE«, 27. in 28, decembra jugoslovanski film »v MISIJI MIRU IN PRIJATELJSTVA«, 29. in 30, decembra angleški film »POT V XTSOKO DRUŽBO«. BREZPLAČNE PREDSTAVE za otroke bodo v Piranu, Portorožu in Sečovljah v dneh od 26, do 30. decembra. Podjetje daruje za dedka Mraza filma »SNEŽNA KR.^LJICA« in »PAJA RACMAN«. Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Elektro-Koper« v Kopru razpisuje delo\Tio mesto DAKTILOGRAFINJE Pogoji: dokončana osemletna šola, popolno obvladanje strojepisja, zaželeno znanje stenografije. Kandidatka naj po možnosti stanuje v Kopru. Plača po delovnem učinku. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite najpozneje do 30. decembra 1960 na upravo podjetja. 1'silno pomembnejša dejavnost (Nadaljevanje s 1. strani) žcvali v.>ie lastnike molorniti Ěoinov nalo.gah za c\'cntiialno in>moi' pri eloiuonlarnih nc/godab, za .sodelovanje / oblastmi pri r.iznib akcijah in podobno. Govornik se je nadalje zavzel za boljšo prcskrlio klubov in organizacij l,T z inalerlnlom, kar n.ij bi oniogoCile trgovine s posebnimi oddelki. Prisotne jo pozdravil in jim foslilal k doseženim uspehom tudi predsednik OO .SZOL (iuslav Gu/cj in i/.razil i>r('iiriranje, da izreden razmah in pomen tehniško vz.goje nalagata vsem forumom kar najtesnejše sudoiovanjc s to specializirano organizacijo. v popoldanskih urah so udeleženci konferoncc obiskali tovarno Igrai-»Mehanotchniko« v Izoli, kjer so ob tej priložnosti odprli sodobno delavnico modelarskega kluba LT, ki je spriřo sodobne opreme ena najsodobnejših tovrstnili tlclavnic pri n.os. (BI!) Gabriel Chevallier: CLOCHEMERLE Te dni se je pojavil v naSih knjigarnah prevod knjige, ki je doživela doslej samo v Franciji skoraj 800 izdaj. To je roman Clochemerle, ki ga je Izdala založba Lipa, prevedel pa Rado Bordon. Nit romana se odvija v dvajsetih letih naSega stoletja v francoskem mestecu Clochemerlu. Osnovni zaplet zgodbe v zvezi z otvoritvijo javnega stranišCa se zdi skoraj beda-st, tako je v svojem osno\-nem Jedru preprost. Vend.ar Je ta zgodba pisatel.iu nujni okvir, v katerem hoře prikazati odnose med ljudmi in družbena protislovja, ki vodijo nemalokrat naravnost v absurdnost. Uoman »Clochemerle« Je seveda knjiga le za zrele in trezno pre-mišljujofe ljudi, ki vedo, da ob vsej umazaniji in tegobah življenja obstajajo tudi svetli, řeravno še tako težko uresničljivi ideali. Knjigo je uspešno prevedel Rado Bordon, ki Je moral hočeš nočeš izumiti tudi več domače zvenečih Izrazov. Knjigo Je opremil in ilustrir.al Marijan Vojska. Roman so posneli na filmski trak in smo ga pred leti gledali tudi v na,ših kinematografih. Vitko Musek: KNJIGA O FILMU Prešernova družba Je izd.ala knjigo o filmu prav gotovo z namenom, da bi sezn.anila veliko množico obiskovalcev kino dvoran z osnovnimi pojmi s področja te najsodobnejše umetnostne zvrsti. Avtor je hotel popeljati gledalce tudi za kulise in za filmsko kamero, da bi bolje razumeli tisto, kar gled.\io na filmskem platnu. Anton Polenec: 2IVALSKI SVET — Srečanja s pragozdnimi živalmi v redni knjigi Prešernove družbe za leto 19C1 Je dr. .A.nton Polenec napisal Živalski svet, ki je nekakšno srečanje z žlvUenJem v pragozdu in njegovimi živalmi. Delo Je razdelil n.a poglavja, kjer obravn.av.a živali afrišlcih pragozdov, azijskih In avstralskih in Južnoameriških. Danko Oblak: MODRA OKNA v Knjižnici Sinjega galeba je Izdala Ml.adinska knjiga delo lirv.i.škega pisatelja D. Oblaka Modra okna, ki govori o č.asu tik pred drugo svetovno vojno v Zagrebu. Tedaj so nastajale prve klice upora proti okupatorju in so se kalili prvi in naj-zavednejšl sino\-i avantgarde borcev proti fašizmu v na.šl domovini. Petek, 23. decembra tOCO: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — ponovitev XX. lekcije — 13,40 20 minut z orkestrom St.micy Black — 14,00 Iz opernega sveta — 14,30 Domače aktualnosti: »Za decentralizacijo upravljanja cest« — 14,40 Poje zbor »Branko Krsmanovič« iz Bcograd.i — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 v. Markovič: Pesmi in plesi iz Medjimurja. Sobota, 24. decembra 19C0: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 13,40 Primorski tednik — 14,45 Igra violinistka Noucha Dolna z orkestroma Bela Sanders in Richard Mtillei'-Lamperta — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače popevke. Nedelja, 25. decembra: 8.00 Domače novice, 8.05 Kmetijska oddaja; »Arondacija zemljišč na postojnskem živinorejskem kombinatu — Organizirana vzreja živine na Idrijskem — Izkušnje drugih« — 8,30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali — 9.00 NaSa reportaža: Druga javna oddaja Radia Koper v počastitev 20, obletnice vstaje, — 10.00 Zaključek — 13.30 Sosednji kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna gla.sba, vmes reklame — 15,15 Poje kvartet Nariiskih bratov — 15,30 Igrajo veliki revijski orkestri. POROČILA so vsak dan ob 7.30, 13.30 in 15.00 uri. Ponedeljek, 2G. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, — 13.40 Operni odlomki — 14.30 Ponedeljkov .športni pregled — 14.40 Godalni orkester Ar-turo Mantovani — 15.10 Zabavna glasba —15.,10 Slovenske narodne pesmi. Torek, 27. decembra: 7.15 Gla.sba za dobro jutro — 13.40 V zab.avnem ritmu — 14.00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 Sola in življenje; Sprejem pri borcih JLA. Ob novoletni jelki — 14.50 Poje mladin.ski zbor osnovne šole iz Sežane — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 te^aj italijanskega jezika — XXI. lekcija. Sreda, 28. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XXI. lokcije — 13.40 v ritmu z mladimi ansambli — 14.00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14.30 Kulturni obzornik: »Pogled nazaj in naprej (na pragu novega leta)« — 14.40 Parada plošč — 15,10 Zabavna glasba — 15.30 Pojeta moški oktet iz Pirana in ženski zbor učiteljišča iz Kopra p. v. Mirana Hasla. Četrtek, 29. decembra: 7.15 Glasba za dobro jiitro — 13.40 Igrata zabavni orkester Karel Vlach in Marty-Gold — 14.00 Gla.sba po željah — 14.39 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah (III. del) — 15.00 Zabavna glasba — 15.30 Tečaj italijanskega jezika — XXII. lekcija. Petek, 30. decembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.15 Tečaj italljan.skcga jezika — Ponovitev XXII. lekcije — 13.40 20 minut z orkestrom Norrle Paramor in Franck Chaek.sfleid — 14.00 Iz opernega sveta — 13.30 Domače aktualnosti: »Na pragu novega gospodarskega lota« — 14.40 Poje zbor RTV Ljubljana — 15.10 Zabavna gla.s-ba — 15.30 15 minut godbe na pihala. Sobota, 31. deccmbra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Cigan.ske melodije — 15.10 Zabavna glasba — 15.15 čestitke delovnih kolektivov. SODOBNA POTA ST. 6—7 Iz vsebine: Miloš Nikolič: Komuna in kulturno življenje; Slavko Zlatič: Referat s posvetovanja glasbenih pedagogov ob celjskem mladinskem festivalu; Vinko Trinkaus: Celjski festival — praznik mladinskega petja; Tilka Blaha: Uspešna bilanca prvega leta dejavnosti delavskih in ljudskih univerz v Sloveniji; Jolisava Čopič: Pomen likovne umetnosti za našo vzgojo; Vitko Musek: Seminar za filmsko vzgojo v Kopru; Rado Simoniti: Pevovotlskl iečaj; Marijan Belina: Letošnji režiserski tečaji v Kopru; Ančka Korže: Prava knjiga, o pravem času na pravem mestu; Ivo Petrič: Nekaj misli o glasbenoestetski vzgoji delovnih ljudi; Mario Melino: Kako naj se organizirajo mladinski film.skl klubi: M. S.: Obisk pri DPD Svoboda Maribor; Bojan Samarin: Preteklost — obet za prihodnost; G.; Priprave za okrajno skupščino v Novem raestu: Ančka Zbogar; Turneja Učiteljskega pevskega zbora; Za knjižno polico — Umetniška ocena; Janez kfcnart; Croquis. TPIESNA VZGOJA ^ gPOBT ^ $ A TSISSMA \fZGOJA SPORT ŠAM Tir TELESříA VZGOJA ^ SPOH v koprski gledališki hiši so podelili Poletov pokal najl)oIjšemu slovenskemu športniku — Miru Cerarju •■-i---------^ v ponedeljek je kopr.^ko obCinslvo pi'isoi^'^'ovalo iporlno-zabavncmu veilci-ii — pod naslovom Od Tnsula do Rima«, Pred mikroronoin so sc rvrstlli najboljši slovcn.-ki športniki, ki so pripovedovali svoje vtise z najpomonibnej.ših letošnjih športnih prireditev v tujini, poslušali pa smo Uifli vtise športnih novinarjev, iiiedtein ko so /a glasbene toèke skrbeli ljubljanski ja/.z orkester in pevki .Marijana Dcržaj ter i'Majda Sepc, Prireditvi, ki so jo ur.::;aiiiy.irali športni tednik Polet in športna re-riakolja RTV I.jubljana ponioějo športne redakeije Radia Koper, so v popolnoma razprodani t;ledaUški hiši prisostvovali številni predstavniki političnih in športnih organizacij, med njimi pred.sodnik šport.ne zveze Slovenije I.copold Krtse, podpredsednik Športne zveze Slovenije Stane I.avrif:, sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru .Albert .lakopič-Kajti-niir, predsednik ukrajnes.i Ijudsketja odbora Albin Dujc, predsednik okrajne /veze za telesne v/.nojo dr. Svotozar l'oliii in predsednik okrajnega sve-za telesno \ZKojo .Miljutin \ osi-l. V i'.lavni toěki sporeda so med navdušenim odobravanjem občinstva p(KieIili Poletov pokal najboljšemu letošnjemu .slovenskemu športniku telovadcu Miru Cerarju. l'o' uvodnom pozdravu odííovornc-«a urednika Poleta I KANCK.V MIU-TICA jo zařol novinar Poleta TVIARI-•JAN I.IP.Ml r.i/.s;ovor s prvimi udolc-žcnci. Toplo pozdravljen od občinstva jo član prve juKoslovanske odpravo na Himalajo ALi;S IvUNAVMIl prl-])ovcdoval svoje vtise z zavzotj;i. Trl-sula. Povedal je, da si noalpinistl najbrž težko predstavljajo občutke, ko zavzainoš vrh, na kateresa še ni stopila človeška noga. V velikih višinah namreč nI tistega prešernega veselja nad zmaço, ki ga občutijo športniki na zelenih poljan.ih, kajti zmagovalci so proutrujoni, da hi so lahko sprostili. In prihodnji načrti? Dokazali smo, da smo kos težavam in čez dve loti — če nam bodo odobrili srodstva — se homo lotili še kaj zah-IcvnejSeKa, kol je hil Trisul. Junakinja Balkaniado v Atenah OLGA SIKOVKC je pripovedtHala prav o tej pomembni prireditvi. V luidi konkurenci je osvojila prvo mesto v teku na 2110 metrov. Ko so ji sporočili čas 21 sekund, ni mogla Verjeti, da jo dosegla čas, na katerega sploh ni računala. Za prihodnost ima seveda So mnogo želja — največja pa je še zholjšatl nekatere rezultate. .Simpatični želozar z .Josonic CENE V.M.ENTAIl je pripovedoval svoje vtise z mednarodnega turnirja v hokeju na ledu v Vzhodnem Derlinu in 7 drugih tekmovanj. Čeprav so Jeseničani igr.ali prvikrat v zaprtem prostoru, so se kar dobro odrozali. Ceno kot kapetan moštva pa mora marsikdaj kako grenko požreti doma, kajti domače občinstvo težko prenese poraze. lîuron aplavz je požel nato državni prvak v smučarskih skokih MARIJAN PECAR. Pripovedoval je svoje vtise s tekmovanja na Finskem, kjer je zasedel drngo mesto in pustil za seboj vrsto Nordijcev. Zdaj so pripravlja na turnejo po mamutskih skakalnicah in bo med drugim obiskal tudi Oborstdorf. Naslednjo skupino najboljših športnikov je intervjuval športni urednik UTV I.jubljana SI.AVKO TIRAN. Najboljši slovenski namiznotoniški Igralec JANEZ TEU.AN je pripovedoval o svojih uspehih na Švedskem in v Budimpešti, Naglasil pa je, da se bodo v prihodnjih dnoh odpravili na odprto prvenstvo Anglije, kjer se obeta močna mednarodna konkurenca. V jugoslovanski reprezentanci štirih igralcev sta kar dva zastopnika LR Slovenije (r.azen Terana še Korn), kar pomeni, da se je ta šport pri nas v zadnjih letih močno dvi-enil. Takoj nato je občinstvo prvikrat pozdr.avilo domače športnike. Pred mikrofon so prišle tekmovalke IZOLSKEGA AKG.\, ki so se udeležilo evropskoga ženskega prvcnst\'a v veslanju v Londonu. Povedale so, da so morale na tekmovanju premostiti vrsto težav, mod drugim so tekmovale v izposojenem čolnu in zaradi tega tudi niso dosegle pomembnejšega uspeha, O bodočih načrtih pa so povedalo, da si vsekakor želijo udeležiti svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Pragi. Zadnji v seriji Tiranovlh intcn-ju-vancov Je bil letošnji zmagovaloc Zi-horlovega pokala košarkar IVO r).\-NEV. .Slikovito je opisal trnovo pot jugoslovanske košarkarske vrste do šestega mosta v Rimu. O uvrstitvi Jugoslovanske reprezentance na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnjo loto v Beogradu, pa ni dal preveč optimistične napovedi. S A II DOZ (Ljubljana) : Koper — neodločeno V nedeljo jo bil v Kopru prijateljski šahovski dvoboj med ekipo DOZ (Ljubljana) in Koprom. Dvoboj .se je končal neodločeno 3:3. Posamezni izidi: Habič — Izrekov 0:1, inž. Verk — Požar 1:0, Sebalj — dr. Cerne 0:1, Cvitkovič —■ inž. Pogačnik 1 :0, ■Jpriic — Znlar rerni in Erjavec — Dajančič remi. Neadločen izid je uspeh za Koper, ki je nastopil brez nekaterih najboljših igralcev. Najlepši u.=-peh je vsekakor dosegei Verk, ki je v efektnem stilu premagal pr-vokategornika Požarja. Zanimiv boj se jo obotal tudi n:i prvi deski, toda ko jc Habič spregled;il kmeta, je bila partija hitro odločena. Športni novinar DEKLEVA je zatem predstavil občinstvu telovadca :\nRA CER.-\RJA. Le-ta je podrobno opisal težko delo, da sc je lahko tako rekoč milimeter za milimetrom vri-v.al mod danos nepremagljivo elito japonskih in sovjetskih tekmovalcev. Na olimpiadi je zasedel osmo mesto kot edini izvenjaponski in izvonso-vjetski tekmovaloc. In prihodnji načrti Corarja? »Evropsko prvenstvo bo čez dve leti, olimpiada v Tokiu pa čez štiri in dogodki so torej predaleč, da bi lahko dajal kake prognoze!« Toplo pozdravljen Je nato stopil pred občinstvo Koprčan M.VRIO FA-F.'\NGEL — kateremu lahko mirne duše pripišemo naslov najboljšega primorskega športnika v letošnjem lotu. Čeprav je že srečal Abrah.ama, se ne misli odpovedati aktivnemu tekmovanju. Zatrdil pa je, da bo tudi potem, ko bo zapustil regatna polja, neumorno prenašal znanje na mlajšo. Poudaril Jo, da se ima za svoje uspehe zahvaliti koprskim jadralnim funkcionarjem, ki so mu nabavili kvalitetno jadrnico, in pa svojemu požrtvovalnemu tlokistu J.anku Kosmini. Z.a Fafangclom je stopil pred mikrofon drug mojster vodnih športov kajakaš PAVEL CONE iz Nove Gorice. Serija njegovih uspehov je v letošnjem letu res popolna. Od osvojitve drugega mesta lui svetovnem prvenstvu v kajak spustu je pobral vsa prva mosta kamorkoli jc prišel — doma in v tujini. Njegove prihodnje želje — da bi se dobro pripravljen udeležil številnih pomembnih mednarodnih tekmovanj, ki jih pripravljajo v prihodnjem letu. V naslednji točki sta športna novinarja VL.\DO ZI.AJP.AU in MARKO ROZMAN pripovedovala o svojih vtisih z olimpiade in s turnirja za evropski nogometni pokal v Franciji, nato je plavalni strokovnjak MITJA PREŠEREN predstavil občinstvu Tr- boveljč.-inkl mater in ličer POUI,ES-NIKOVO. Iz razgovora smo zvedeli, da je mati tekmovala v smučanju in plavanju in da je tudi hčerko navdušila za šport. Juška pa je prehitela svojo mater, saj jc s komaj .šestnajstimi leti osvojila dve prvi mesti v republiki na 100 metrov hrbtno in ■100 metrov crawl. Kot zadnja sta govorila pred mikrofonom atlet STANKO LORGER in kolesar J.VNEZ ZIROVNIK. Uspehi Stanka so dobro znani naši športni javnosti in jih ne bi ponavljali. Omenimo naj le to, da se je udeležil vseh treh zadnjih olimpiad in da je osemkrat osvojil naslov najboljšega slo-venskeg.a športnika. Glede svojih bodočih načrtov je optimist: »Nikjer ni rečeno, da no bi mogel osvojiti na-slov.a še devetič ali desetič« — je zatrdil. Žirovnik je odkrito priznal, da se je razveselil osmega mosta na olimpiadi v Rimu med številnimi konkurenti. Načrtov ima še mnogo, toda trenutno je najpomembnejše misliti na treninge. Napovedovalec TO:ma2 TERCEK je nato organiziral tekmovanje treh ekip: športnikov, športnih novinarjev in gledalcev. Pomerili so se v športnem znanju, v streljanju z lokom in v hoji po balončkih z zavezanimi očmi. Balončke jc bilo treba z nogo počili. V skupni uvrstitvi je zmagala ekipa športnikov (KUNA-VER, ŽIROVNIK IN PODLESNIKO-V.V) pred ekipo gledalcev, medtem ko so se morali športni novinarji zadovoljiti z zadnjim mestom. K uspehu ekipe glodalcev je največ pripomogel vratar nogometnega kluba To-mos KR..\SNA, ki je pravilno navedel jesenske prvake zveznih lig In republiškega prvenstva. V zadnji točki dnevnega reda so razglasili zmagovalca Poletove anketo za naslov najboljšega slovenskega športnika. Med navdušenim odobravanjem občinstva je glavni urednik Poleta izročil pokal telovadcu MIRU CER.'\RJU. V imenu okrajnih športnih organizacij in vseh športnikov Slovenskega Primorja pa je Cerarju čestital predsednik okrajne zveze za telesno vzgojo DR. SVETOZAR POLIC. Najboljši slovenski športniki so prejeli tudi vrsto praktičnih daril slovenskih tovarn in podjetij. Ob koncu naj omenimo, da si podobnih prireditev še želimo v Kopru. Želimo si pogosteje slišati tako kvalitetne ansamble kakor je ljubljanski Jazz orkester in tako dobri inter-protatorki kot sta Marijana Deržaj in Majda Sope. Želimo si tudi, da bi vrhunski športniki pogosteje priha- Vratar Tomosa Krasna brani oster strel Cendaka na odločilni tekmi z.-i prvo mesto v okraju med Izolo in Tomosom (2:1). Naključje je hotelo, da je Krašna nastopil na ponedeljkovem športnozabavnem večeru v Kopru ne kot športnik, marveč kot izžrebani gledalec jali med nas, da bi se z njimi še pobliže spoznali, da ne bi vedeli samo za njihove uspehe, ampak tudi za njihove težave in samoodpovodova-nja. Toda hkrati bi želeli, da tako prireditve nekoliko skrbneje organizirajo. že sama Poletova anketa je imela po našem mnenju nekaj pomanjk-l,iivosti, predvsem pa zamerimo uredniškemu odboru, da ni seznanil širše javnosti z najpomembnejšimi uspehi slovenskih športnikov v letoSixjcm letu, da bi lahko pravičneje izbirali. Nočemo sicer vsiljevati svojega mnenja, da sodita Fafangel in Bone mod deset najboljših letošnjih slovenskih športnikov, toda vsekakor je ros, da so njuni uspehi slovenski športni Javnosti (razen v krajih, kjer živita), premalo znani. Omenimo naj tudi, da so bili posamezni športni novinarji slabo pripravljeni in na primer pri Bonetu in Fafangelu nesezna'nje-ni z nekaterimi bistvenimi problemi v teh športnih panogah. Seveda bi lahko tudi nekatere druge razgovore bolje pripravili. Končno naj Se omenimo. da je bila sicer zamisel o tekmovanju treh ekip odlična, zdi pa se nam, da bi se dalo vendarle kaj drugega vnesti kot hojo po balončkili, saj je to delovalo neokusno. Koprča- NAIVUZNOTENIŠKO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA V soboto in v nedeljo je bilo V Kopru okrajno prvenstvo v namiznem tenisu. Na prvem mestu je treba poudariti rekordno udeležbo, saj je nastopilo 70 igralcev in igralk iz 21 ekip. Najštevilne-je je bil zastopan Koper, prišli pa so txidi zastopniki HiiJelj, Izole, Pirana, Divače in Prestranka, Pohvaliti je treba zlasti Hrpeljčane, ki so so letos prvikrat udeležili pi-venstva, medtem ko je organizatorje presenetil izostanek dveh doslej stalnih udeležencev — Ilirske Bistrice in Sežane. Kakor vsa leta doslej, so tudi letos dominirali Koprčani v vseh disciplinah. Med posamezniki je zmagal Stadina, med moštvi koprski študentski klub, med ženskami Salamunova, medtem ko sta v igri dvojic zmagala Ventu-rini in Stadina. Osnovna ugotovitev s prvenstva je brez dvoma v tem, da je kvaliteta vrhimskih okrajnih igralcev padla, ozi'roma stagnirala. To je vsekakor posledica premajhnega števila srečanj s kvalitetnimi igralci in pomanjkanje časa za sistematične treninge. Nasprotno pa smo ugotovili, da so precej napredovali igralci, ki se doslej n so kdo ve kako uveljavljali. Talio sta presenetila Izolčan Torkar in Koprčan Slíxa-bar, ki bi v odločilnem srečanju za prvo mesto kmalu premagal Stadino. Zmagovalec Stadina sicer ni pokazal napredka v primerjavi z lanskim letom, vendar še zmeraj sodi med dvajset najboljših slovenskih igralcev. Prepričani pa smo, da bi se s sistematično igro v močni konkurenci prerinil tudi v ožji krog najboljših republiških igralcev. Od drugih igralcev naj omenimo, da so se uveljavili tudi člani cldpe iz Prestranka, zlasti Se Ber-goč, Kenič in Ogrizek. Kot celota je napredovala tudi Izola, kar je zasluga požrtvovalnega trenerja Stanislava Komaca. Na prven- st"\m so se nadalje uveljavili Za-vadnal (ESŠ), 2elczinger (koprski Partizan) in Savron (koprsko učiteljišče), medtem ko sta Mahne in Kumar razočarala, Korošec pa je bil nediscipliniran, V ženski konkurenci je Salamunova s precejšnjo težavo osvojila prvo mesto z zmago nad Ta-Ijatovo. Napredovali sta Izolčan-ki Sosičeva in Veharjeva, medtem ko pionirka Mesaričeva mnogo obeta. V igri parov sta Venturini in Stadina s težavo premagala Škrabarja in Mahneta z 2 : 1. Omembe vi-eden pa je uspeh pionirjev Cotina in řlirš-mana, ki sta izločila favorita Korošca in Kumarja, OKRAJNO PRVENSTVO V KROSU V nedeljo so v Kopru organizirali okrajno prvenstvo v krosu za moško in ženske. Med štiride-sotiimi udeleženci so pobrali največ lovorik Postojnčani, ki so osvojili prvo mesto mod posamezniki in med ekipami. Postojnski Partizan je zasedel prvo mesto pred postojn.slcim gozdarsldm w Sporînl dan oa v četrtek. 13. decctnbra. so imeli dijaki koprske gimnazije svoj športni d.m v krosu. Na 000 metrov dolgi progi, ki je bila spcljan;i po Boni-iil:i. je tel:movaU) ilO dijakov, med liaterimi je zmagi dijak 2, razreda St.inko Grmel: v času 3 minute .10". Druj'.i je bil Toškaii iz 1. razreda 3':îi". Tretje mesto Je zasedel dljai: :!. r.izred.T MiLsar. V splošni razvrstitvi Je zmagal 2. razred pred tretjim Z.Tdnjl jc bil 1, rai'.red. Krosa se je udeležilo tudi :>7 dijakinj na nekoliko krajši progi. Zmagala je dijakinja 2. razreda Anica Bubola. Proga je bila za vso nastopajoče zelo z^ihtev-na, ker je bila zelo blatna, .spolzka m je imela veliko ovir. Dijaki In dijakinje koiirske gimnazije kai.cjo vedno večje zanimanje za r.-iz.ne zvrsti športa. r.I. B. centrom in IKS Koper. Med po-sameznilii pa je na 1500 metrov dolgi progi zmagal prav tako Po-.«vtojnčan Ivan Cič (Partizan), ki je potreboval za progo 5 minut 33 sekund in dve desetinki. Drugi jo bil Lentar (Gozdarski center Postojna), tretji pa Viž'n-tin (IKS Koper). Nastop ženskih okip so odpovedali zaradi premajhne udeležbe. Prireditev je imola več slabili strani. Predvsem bi se morali v bodoče odpovedati decembru, ker to ni primeren čas za atletika tekmovanja. V kolikor pa jih že organiziramo, jc treba s-tvar temeljito zagrabiti, ne pa da .'^e organizatorji in tekmovalci iščejo po mestu. Atlctsllavanie) 2037 točk 10. Leon Pintar (motorizem) i9:!i; točk 23. decembra 19G0 o ZADNJA STRAN o LETO IX — ST. 51 fmúmk čSo^eEia ° Bisorsta mm ? Allster Hardy, profesor zoologije In primerjalne teorije na okslordski univerzi je objavil pred nedavnim teorijo, po kateri naj bi človek Izviral 12 vrste tjulnov, ki so znani pod Imenom morsite opice in ki so danes že povsem izumrli. Za Patrlcijo Pcdrik, hEerko angleškili staršev — cirkuSkih akrobatov — ni na gornji sliki prikazani prizor niC nenavaden, ker se je živalim privajala še prav majhna. Kljub temu pa človeka stresa mršEa-vlca, ko \nđi mogoEni pitonovi telesi obeSeni na vitkem dekletu, ki si s tem služi kruh po londonskih noEnih zabavl-SEih NENAVADNA KRVNA SKUPINA Ernesta Santos je medicinski fenomen in ima takšno krvno skupino, kakršne nima noben drug človek na svetu. Zaradi tega ne bo mogla dobiti brez takšnih komplikacij transfuzije kr\-l. URA — IGRAČKA Na inozemskem tržišču igrač se je pred nedavnim pojavila koristna novost; ura iz plastične mase. ki je odporna proti udarcem In ki more biti prava ura, pa tudi otroška igračka, Z razstavljanjem in sestavljanjem ure se morejo otroci seznaniti s principom gradnje ur In dobivajo tudi osnovno znanje o tehniki gradnje strojev. Razen peresa je vse lahko razstaviti in sestaviti, ne da bi se pri tem ura pokvarila. Profesor Hardy Je trideset let zbiral podatke za to svojo teorijo. Po Hardyjevem prepričanju so začele te opice uporabljati kamenje za odpiranje Školjk in ostrig in to je bil prvi korak k tisti razliki, ki loči človeka od živali — da ume smotrno uporabljati In izdelovati orodje In orožje. Z Izdelovanjem raznih orožij si Je človek seveda bistril razum in si razvil možgane. Pozneje naj bi ta morska opica prišla iz vode po dveh nogah in si osvojila svet. TOVORNJAK ESr LADJA Nedolgo tega so uspešno preizkusili nenavaden tovornjak, ki je hkrati tudi ladja. Z njim je mogoče prevažati tovore po cestah in od usldranili ladij na kopno. Njegova prednost je v tem, da nI potrebno prekrcavati tovora in tako izgubljati čas. Ves kamion je zgrajen iz aluminija In njegova karoserija je Iiermetič-no zaprta. PLUTONSKI DETEKTOR Britanska atomska komisija je pred nedavnim priredila v Londonu razstavo, na kateri so prikazali tudi detektor, ki more zaznati že najmanjše količine plutonija v ozračju. To je doslej prvi takšen detektor na svetu. Uporabljali ga bodo v laboratorijili z nuklearnimi reaktorji in bo lahko učenjake pravočasno obvestil o nevarnosti Plutona, ki bi bil v atmosferi. V Alabami (ZDA) se je pripetila nenavadna nesreča. Orja.ški kmetijski traktor, nad katerim je voznik za trenutek izgubil oblast, ko je peljal preveč pogumno Eez prometno ulico, je zadel z enim svojih ogromnih koles mali avtomobilček prav po sredi (na sliki). Na srečo ni bilo človeških žrtev, čeprav sta bili razen voznika tedaj v avtu še dve deklici, ki sta se vračali iz šole domov. Razen nekaj nepomembnih prask in obilnega strahu ljudje niso utrpeli nobene škode, medtem ko je bil avtomobilček popolnoma uničen Pred nedavnim so zgradili v Združenih državah doslej največji ladijski trup iz plastičnega gradiva. Ves ladijski trup, ki je dolg 20 metrov, je iz enega samega kosa. Vlili so ga v velikanski kalup. Ladja s plastičnim trupom Ima veliko prednosti pred lesenim ali jeklenim, saj takšen trup ne rjavi in je mnogo lažji od dragih materialov, vrh tega V Londonu je gospa Jeffcock uredila lasten servis za pomoč gospodinjam z velikimi družinami ali takim, ki imajo povabljene goste. V posebni kuhinji pripravi sama vse potrebno za kosilo ali večerjo s petimi jedml. Za nekaj večjo pristojbino pa pošlje v hišo še pomočnico ali strežnico, ki pred svojim odhodom po končani gostiji še pomije vso posodo. Vse skupaj pa Je le bolj igračkanje in namenjeno predvsem bosate.iSim slojem prebivalstva in ne za pomoč delavskim družinam pa Je varen tudi pred Škodljivim delovanjem morske vode in morskih organizmov. PLASTIČNE KRPE ZA ŽILE Na nedavnem znanstvenem zborovanju v Sidneyu (Avstralija) so objavili podatke o izpopolnjeni metodi pri uporabljanju nekaterih plastičnih mas v medicini. S plastičnimi masami je uspelo doslej že zakrpati poškodovane krvne žile v možganih in velike žile pri zlomljenih udih, ki bi Jih morali po dosedanji praksi brez milosti odrezati. Uporaba plastičnih mas bo imela največji pomen pri prvi pomoči in zdravljenju žrtev prometnih nesreč in nesreč pri delu. MOTORNE SANI v Združenih državah so začeli senjsko proizvajati najnovejši model motornih sani, ki jih poganja letalski vijak. Takšne sani imajo dva sedeža in lahko razvijejo hitrost IGO kilometrov na uro; brez težave premagujejo tudi vzpone do 30 stopinj. Njihove smuči je moč zamenjati tudi s plovci in sani so pripravljene za potovanje po vodi. Tedaj razvijejo hitrost do 80 kilometrov na uro, ŽEPNI HLADILNIK Za avtomobillste, .ki gredo na izlete ali na dolga potovanja, Je konstruirala neka za-hodnonemška tovarna srednje velik hladilnik, ki je težak le 12,5 kilograma. Pogon mu daje avtomobilski akumulator, V niem Je mogoče hraniti do 15 kilogramov hrane ali pijače. Ici Jo hladllnUi ohladi do zmr-zlišča. Bratca Kjeld in Jan Wcnnlck, sinova nekeg.t delavca iz danske metropole Kopcniiagena, ■Sta pravcata čudežna otroka. Oba skupaj Se nim.ata trideset let, pa vendarle zaslužita več denarja kot najboljši pevec. V manj kot devetih mesecih sta doživela izdelavo dveh milijonov gramoronslclh plošč s svojimi pesmimi. Za en sam večer dobita za svoj nastop nad pol milijona dinarjev, pogodba za nastopanje pa se glasi za celo leto vnaprej. Tako sta iz revnih študentov postala slavna pevca zabavne gla-sbe, da sta lahko stokrat vrnila stricu denar v vrednosti glasbenega instrumenta — njegovega darila, s katerim sta se uveljavila RADIJSKI TRAKTORJI Na kolhozih v Sovjetski zvezi so uspešno preizkusili prve radijske traktorje, ki jih je moč brezžično upravljati na daljavo. En delavec lahko hkrati upravlja dva ali tri traktorje. Fred Block na gornji sUkê (v ZDA) je že devet let t zaporu, kjer mu ne bi bilo treba prebiti niti dneva, Ee 1)4 sodniku izjavil, da bo plačevaí preživnino svoji loEeni ženi» Ker pa to vztrajno odklanja že vse od svoje ločitve, nič ne kaže, da bi se tudi vnaprej omehčal in bo verjetno v 8V0j3 trmi dočakal konec življenja kar v zaporu g v" : .'t • — Kaj boš le počela s hladilnikom, ko pa je dovolj že en sam tvoj pogled, da vso oledenl okoli tebe? Gornja slika prikazuje detajl iz zadnjih neredov ob obisku eone-rala De Gaulla v Alžiriji. Tudi Tlemcen je sprejel predsednika francoske republike z velikimi demonstracijami, ki pa jih je francoska vojska v krvi zadušila, poslužujoč se vseh vrst orožja. Na sliki so pripadniki francoske Tujske legije, ki so v zadnjem času ponekod zamenjali padalce, ko se za svojimi bllndiraniraj avtomobili pripravljajo na streljanje po demonstrantih. Neposredno za tem Je pod kroglami padlo nad 90 Alžlrcev, veUko več pa Je bilo ranjenih Samo prikimala sem in molčala; nisem mogla govoriti, nekaj me je stiskalo za grlo. Volodja je bil miren, toda zelo, zelo bleđ, skoraj zelen. Naslednjega dne pa je v zadnjem trenutku nastala sprememba, tovornemu vlaku so spremenili vozni red, namesto proti vzhodu, bo vlak odpeljal na zahod, v Ko-nigsberg. Edino, kar je striček Jonas še utegnil napraviti, je bilo, da je Volodji kriknil, naj se za nasvet obrne k strojevodji; povedal mu je njegovo ime. Cez štirinajst dni, bo se je strojevodja vrnil v Kaunas, je striček Jonas zvedel, da je Volodja skočil z vlaka blizu postaje Vilkaviški. Bilo je že poletje leta 1944, kak mesec pred osvoboditvijo Kaunasa, ko je prišel k nam deček, ki ni mogel imeti več kakor sedemnajst let. Doma je bil le oče. Ker sem bila očetu pripovedovala o Volodjevem zvezku, ga je oče takoj pustil oditi na podstrešje, ko mu je povedal, da ga pošilja Volodja. Dečko je takoj našel zvezek, ga vtaknil pod pazduho in odšel. Bil je že na ulici, ko je zaklical: »Pozdrave od Volodje!« Oče je pripovedoval, da je bil deček vesel, da se je neprenehoma šalil, vendar na očetova vprašanja o Volodji ni odgovarjal. To je vse, kar vem in kar vam lahko povem.« Marite Davidajtis sem se zahvalil za njeno pripoved in šel v kavarno, kjer sem si vse to po svežem spominu takoj zapisal. Naslednjega dne sem poiskal strojevodjo, ki je tedaj vozil vlak proti Konigsbergu. »Zadeva z Volodjo je bila zelo tvegana,« je dejal strojevodja. »Vedeti morate, da je imel transport močno oboroženo spremstvo. Vojaki so vtikali nos v vsako stvar, kot da bi nekaj slutili. Vendar je Volodja srečno in neopazno skočil z vlaka. Pod streho ga je vzel neki kmet.« V njegovih zapiskih je bil velik presledek in nato so se nadaljevali s tem; »Fronta se približuje tudi Vilkaviški. Iz dneva v dan je slišati vedno močnejše bobnenje in ponoči je videti tudi pobliskavanje. Ceste so polne vojaštva, ki se umika proti Nemčiji. Po njih rohne tanki in nepregledne kolone kamionov. Sklenil sem, da prebegnem k svojim. Priskrbel sem si najboljše dokumente — brzostrelko in tri ročne bombe. Izogibal sem se cest in se klatil po neizmernih gozdovih. Neke noči sem zadremal pod nekim grmom. Jelo se je daniti, ko me prebudijo nekakšni koraki in nekakšen razgovor. Neslišno sem potegnil zapirač pri brzostrelki in se pripravi! na boj. Zdajci pa ujamem na uho nekaj ruskih besed in kmalu nato sta se izmed debel pokazala dva vojaka. Bila sta naša! V glavi se mi je zameglilo. Skočil sem na noge in zaklical: — Tovariša, tovariša! — Zdrznila sta se in namerila vame brzostrelki. — Odvrzi orožje! — je rekel edpn tiho in preteče. Odvrgel sem svoj »šmajser«, ročne bombe In dvignil roke. Eden me je držal na muhi, drugi pa mi je pretipal obleko in vprašal: ' — Kdo si? — Naš. — Naš? Kaj se to pravi — naš? No, bomo že videli. Odvedla sía me v štab. Tam sam povedal svojo zgodbo in kmalu nato sem oblekel rdečearmejsko uniformo. Po vseh štirih in po trebuhu sem se priplazil skozi Poljsko in Nemčijo do Berlina, Tam se je končala vojna tudi zame.« Nekega dne sem po naključju zvedel, da živi Volodja v Moskvi. V telefonskem imeniku sem našel njegov naslov. Neke nedelje sem ga obiskal. Srce mi je močno bilo, ko sem pri vratih njegovega stanovanja pritisnil na zvonec. Vrata mi je odprl on. On sam! Zdelo se mi je, kot da se žn dolgo poznava in tudi po zunanjosti je bil takšen, kakršnega sera si bil v svoji domišljiji predstavljal. Odvedcl me je v svojo delovno sobo. Povedal sem mu o namenu svojega obiska, da pišem o njem povest in da sem ss pri tem delu naslonil na njegove dnevniške zapiske. Pro.íil sem ga, če mu lahko zastavim nekaj vprašanj. — Poskusite, — je rekel — Cs vam je neljubo odgovarjati m vpraš.anja, raje molčiio ,.. Vaši odnosi z Marite Davidajtis? Vladhnir ss je razsrdil. -- Mar vam je zaradi zgodbe potrebno, da bi se x njo oženil? Ljudje moje vrste se ne ženijo zaradi zgodbe^ marveč zaradi ljubezni. Vi bi radi tisto, kar ste našli v dnevnikih, predelali v ljubezenski roman, mar ne? — Nikakor ne. Obiskal sem Marite Davidajtis in t njo govoril. V težkem trenutku vam je pomagala in sedaj niti ne ve, ali ste živi ali ne. Njegov obraz je postal zamišljen in otožen. — Prav imate, — je rekel, — moral bi ji napisatî pismo. — To vam ne bo težko, — sem rekel. — Pri sebS imam njen naslov. — Poglejte si no, saj vi ste mimogrede tudi ženito-vanjski posrednik, — je dejal in se nasmehnil. Nato sva govorila o nekaterih manj jasnih mestih v njegovem dnevniku in o zadnjih dneh vojne. »Med pouličnimi boji v Berlinu sem bil teže ranjen, — je jel pripovedovati Vladimir. — Kmalu potem, ko sem. okreval, sem bil demobiliziran in vrnil sem se v Moskvo. Po štirih letih... Moskva je ostala takšna, kakršna je bila. Kot da bi vojne sploh ne bilo. Že takoj naslednjega dne sem se javil ria delo. Inženirji so bili takrat krvavo potrebni. Deželo je bilo treba dvigniti iz ruševin. Tako se je začelo novo življenje, življenje po vojni. Tudi to življenje je treba preživeti dostojno. Po mojem ni za nas ljudi vojne nič strašnejSega, kakor vživeti, se v mirno življenje, zakaj v vsakem tli misel, da mora naše vojaške zasluge nekdo poplačati in da ima sedaj vsakdo pravico do posebnega položaja v življenju. To je nepravilno! Vsak naš človek je v vojni napravil vse, kar je mogel in kar je bil dolžan napraviti,« Poslovila sva se. Vsak dan ob sedmih zjutraj prihaja iz temnih vrat stare moskovske hiše viçok in odločen moški. Brž ko pogleda na uro, odhiti na postajo metroja »Novokuzneckaja«, kupi v kiosku časopis in se z modrim vlakom odpelje daleč v okolico mesta. Vso pot bere časopis. Na zadnji postaji podzemske železnice se povzpne na svetlo in stopi na trolejbus. Ne vidi ne ljudi in ne sliši glasov okoli sebe — z vsemi svojimi mislimi je žc v tovarni.. Vladimir Evgenjevič gre na delo.