* _ - LXXV., it. 195 Poštnin« IM3 UfUBVMMTVO £M UPRAVA: IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m UNION« FUBBLJCITA OONOCBSIONARIA ESCLUSIVA per t* pabbUciti o pomagale okoliščine in izredno ugodni nepredvideni dogodki, toda zaradi tega ni bila lahka. Bila je strašno draga tako glede človeških življenj, kakor glede potrebščin na kopnem, na morju in v zraku. Samo dejstvo, da smo mi letalci tukaj na oddihu, ker imamo razrvane živce in so na-Že moči popolnoma izčrpane, zadostno kaže kakšno Ogromno delo se je zahteval"* od nas v teh eperacijah in kako t-i ie bil boj vsak- dan in vsako noč ter vsako uro. Se nikoli nismo bili tako izbičani kakor v tej vojni. Etna ni bila na Siciliji edini vulkan, kajti v drugi fazi bitke je na vsakem metra sicilskih tal vrel hujši ogenj kakor vulkanski. Preveč ie v primeri s trajanjem vojne naših tovarišev, ki so ostali tam doli za vedno pod križem v senci maslin in oranž. Mnogo več jih je kot misli sovražnik in še več jih je morda takih, ki spijo na dnu morskih prepadov. Izgubili smo tudi mnogo več moštev in strojev kakor je sovražnik doslej javil. Ne vemo. zakaj se smatra vojna na Siciliji za tako lahko. Tega mnenja cotovo ni tudi nr.jbotj prenrost vojak kakršnega koli orožja, ki se je te vojne udeležil. Razifcr med Anglosas! in Sovfešl F2l.t!cr:abrcsti v kratkem v težave, ker se ue da izključiti možnost nemške efenzive. Upravičeno lahko rečemo — zaključuje Kst da konferenca v Qutbecu ni bila konferenca ljudi, ki »b Mada j o položaj, ampak konferenca vešcakov, k naj pregledajo ves kompleks okoliščin, ki ^e n so razvijale po preuranjenem fjprimističnein pričakovanju. Razgovori in sklepi niso zadovoljili Rusije Buenos A i res, 26. avg. s. Po vesteh 'z >?ew Yorka Churchillova in Roseveltova izjava n;sta odstranili težke megle tajnosti in negotovosti, ki je obdajala konferenco v Quebecu. V severnoameriških krofih poudarjajo, da je edina jasna tečka in ed'na stvarnost, ki izhaja iz sestanka, v tem, da razgovori niso mogli zadovoljiti Sovjetske Rusije, kar se je pokazalo z demonstrativnim odpoklicem Litvinova. Napore anglosaške propagande, ki zatrjuje, d."1 ni nobene zveze med meskevskim ukrepom in konferenco in da se je konferenca bavila predvsem z vojno na Pac fiku. so brez vrednosti. Zlasti nevtralni opazovalci se strinjajo v mnenju, da je hotela Moskva s svo-im ■ukrepom javno izraziti svojo o'osodbo glede •rnglesko-amor'.Skega vojevanja ter da je v ta namen izbrala najugodnejši trenutek. Na drugi stran) sporeca tudi poročevalec Usta *Da:ly Express«. da so odmevi kanadske konference v USA katastrofalni. Čeprav se je konferenca na široko pečala % bedočimi operacijami v Evropi in čeprav so bili sprejet« sklepi, kakor pravi uradna Izjava, sporočeni sovjetski vladi, lahko vendar sklepamo, da Stalin s tem ni soglasen. Agencija 2 Associated Press« predvideva naposled poostritev napetosti med Anglosasi in Rusi in zatrjuje, da je bil ameriški veleposlank v Moskvi Stardlev baje pezvan v \Vashington, in sicer ne le as to. da bi poročal svoji vladi, temveč tudi zato. da bi se s ton vzpostavilo ravnovesje a sovjetskm odpoklicem Litvinova. V Moskvi bi ostal do nadaljnjih ukrepov samo odpravnih p:slov Zed.nienih d:žnv Anglosasi zahtevajo od Rusije nastop proti Japonski Bern, 26. avg. s. V zvezi z vprašanji, ki so o njih razpravljali na konferenci v Ouebccu, poudarjajo poročevalci švicarskih listov v Londonu, da je bilo vprad:nje Daljnega vzhoda predvsem predmet vprašanj, čeprav je težko verjeti, da so pri tem izgubili iz vida neposredno nujnost, da izkoristijo zadnje sredozemske uspehe. Raz- pravljali so zlasti o ten*, kako bi čalj Kitajski podporo, ki jo že dolgo znhtcva. Iz teh dveh ugotovitev je mog: će Ž3 zaključiti, da angleško-ameriška, stvar re bo megla nikdar pestati skupni za levi Rusov, Angležev m Američanov, dokler bosta londonska in v.-ashingtcnrka vlada prisiljeni, da svojo pozornost delita mel bojišča v Evropi in bojišča na Pacifika bi dokler ne bo tudi sovjetska vUda čutila potrebe po neposre-ini skrbi za Da'j-.ii vzhod. Kitajska ne more storit) več, kakor že deprinaša v svoji borhi prrrti Japcnslc1, in bi zato ne mogla biti pozvana na konference, na katenh vo na proti 0~i zahteva svoje odločitve. Sicer pa ugotavlja torkova izjava, da so bila politična vprašanja popolnoma podrejena vojaškim. Bukarešta, 25. avg. s. Po mnenju direktorja lista »Cuventul«. naj bi imel od-ooklic Litvinova v Moskvo izrazite pi.fi-tični značaj, sovpadajoč s kritikami *Prav de^ zaradi medlega ritma Angloamenča nov v vojni. Odpoklic Litvinova ie zvezi z odklonitvijo Moskve za pojasnilo njenega stališča glede Jpponske. katero «nin tra Amerika za svojega glavnega sovražnika. Tako zadržanje Rusije soglaša z ničnimi interes, ki so nasprotni interoson-i Anglosasov. Anglija se izogiba razčiščen iu položaja, ki bi lahko zaradi naraščajoče napadalnosti Stalina privede! do ot 'kmi-tve niene soravne s keije Zagrenjeni ameriški očitki Sovjetski Rus ji Stockh°lm. 26. avg. s. *Ne\v York Times« razpravlja v današnjem uvodniku o ruskem vprašanju in znova poudarja, da odnosi med Rusijo. Angliio in USA zadovoljivi. List opozarja na izredno okoliščino, da zahtevajo Rusi navz'.ic svojim u>pehom na tem ali onem odseku bojiSca čedalje bolj odločno nastanek drugega bojišča, nakar pripominja: Mnogo se je pisalo o tem, da bi bilo treba razumeti Rusijo, toda razumevanje in sodelovanje morata biti obojestianska. Rusi imajo prav. ko trde. da bo ta vojna dobljena, ko bosta Anglija in Amerika mogli vreči vse svoje kopne sile proti Osi. Toda Rusi niso bili doslej v stanu predložiti nobenega konstruktivnega predloga o rešitvi tega vprašanja, in to je iz enostavnega razloga, ker se niso udeležiii medzavezniške konference. Oni so prevzeli naše orožje, naše tanke in naša letala, niso nam pa dali mnogo obvestil o sebi če mora danes Rusija prenašati glavno težo vojne na kopnem, ni to rezultat politike Rusije, nitj Anglije in Amerike, temveč je to izključno odvisno od zemljepisnega položaja te države. Največjega pomena bi bilo. da bi se Rusi, namesto, da zahtevajo drugo v bojišče v določenem času in na določenem kraju, udeležili vojaških konferenc in si tako predočili vsa ogromna vprašanja, ki so v zvezi s pomorsko vojno in pomorskim prometom, s katerimi se morajo kosati zapadne velesile Obenem naj bi ta vprašanja razložili svojemu narodu. da so m odnosi s Rusijo ie poslabšati Bern, 26. av$r. s. Dop'ai šv'carskim listom iz Londona omenjajo Pumingsov članek v listu »News Chronicle*. v katerem se trdi, da so se angloamerički odnosi do Rusije poslabšali. Rusi n'so zadovoljni, ker Ang-li- Na vzhodnih bojiščih se nadaljujejo ostri boji Zavrnjeni Harkovu — napadi ob Miusu, pri Izjumu in 253 sovjetskih tankov uničenih Iz Hitlerjevejja glavnega stana, 26. avg-. Vrhovno poveljniStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno pcročilo: Na fronti ob MiuSti so močni sovražnikovi napadi trajali dalje. Sovjeti so tamkaj ponovno utrpeli težke izgube. Boljševički poskus za prodor prt Izjumu je bi! v t*>rbah iT bližine zavrnjen in sovražnik vržen nazaj na svoje izhodiščne postojanke. V takojšnjem protisunku so naše čete pridobile na terenu. Zapadno od Harkova so močni pehotni in (klopni oddelki Sovjetov napadli na široki front*. Sovražnik je bil v borbi od moža do moža zavrnjen in v protisunku etl> hit proti severu. Včeraj je bilo uničenih 253 sovjetskih oklopnih voz. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov na južno italijanska me>ta so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili včeraj 1) sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Na morju zapadno od rta Or-titjal je bil z bombo potopljen sovražni ru-šiJcc. V letalskih bojih nad Atlantikom in pri napadh na nekatere kraje v zasedenem zapadiem ozemlju je izgubil sovražnik 8 letal. Pet nadaljnjih, med njimi tri več-motorne buuikulfcei so sestrelile zaščitne ♦•note vojne mornarice na morju pri zapadnih Friz'jsk'h otokih. Preteklo noč so metala nekatera *ovražra vznemirjevaina le. tal posa:n:eiie bombe nad severnim državnim ozemljem, ne da bi povzročila omembe vredno škodo. V hudih obrambnih bojih jugozapadno od Vjazme sta se posebno od^kovall wtirten-hniHio |iml< iihTth dO. pehotna divizija ter lvivarsko-ostmaršk:i 2G8. pehotna divizija. Fiii5k3 v: j*:3 pcMc-io HcNJnki, 26. avg. g. Finsko vojno poročilo se glasi: V zao\rrph 24 urah so finski oddelki na srednjem odseku bojišči n-.i m Aimus o3bi:i napade majhnih oddelkov sovjetski? pehote. Na srednjem in severnem ccUeku bejisca v Vzhodni Karcliji je bUo zabciežiti clelcvanje patrol. tra vz£*2djii Srditi I.5zI>o; a. 23. ?vg. s. Glede na po!ož\i. ki je dasta) na vzhodnem bojišču, objavlja >Daily Exp?Qasik članek, v katerem pi£c mej drug m, d:i razpclag3>o Nemci v neposrednem zaledju b-3jifča z cdrčrrnv pro-n:rtn .ni ^\ezajiii, kar jim omogoči obšir- na in ncepričakovana premikanja Čet. Razen te^a lahko Nemci po teh prometnih zvezah oskrbujejo svoje vcjaške sile bolje kakor Scvjeti Glede nemške opustitve nekaterih postejank. pripominja kst, da so bile te postojanke izpraznjene, preden so Sovjeti vkorakali vanje, take da se je Nemcem posrečilo uničiti vse. kar bi moglo služiti scviažaiku. Glede izgub na vr.hcd-nem bojišču je list mrcn;a. da so nemške izgube neznatne, medtem "ko da so Sovjetske 'zgruhe ogromne. S3v}sti cbstreljujcjo izpraznjeno mesto Berlin 26. avg. s. Iz pristojnega vita se doznava, da je nemško poveljstvo na področju pri Harkovu dalo včeraj izvršiti po vnaprej določenih načrtih izprazniti kraja Ahtirke. Sovjeti še nadalje streljajo na mesto, ki so gj. Nemci že zapustili. Poraz sovjetskih letalcev nad Finskim zalivam Berlin. 26. avg. s. Oddelek sovjetskih bemb-mkc\ je včeraj v zaporednih valovili napade1 nemške pomorske s:le. dodeljene obalnemu nad^rstvu v F'n*fccm zalivu. Zaporni oeenj nemškega protiletalskega topništvu pa je razpršil sovražno skupino in prsilil sovra/ne pilote, da 90 odvrgli bombe v velik- oddaljenosti od cdn:e ki n:So utrpele nohene izgube, štiri napadajoči bombnik) sc, bili sc-»Trclieni. ArgSeš&i rušilec potopljen v Biskajskem zalivu Berl:n, 26. avrr. s. Mednardcn? obvešče-vaLra a^enc;ja poroča, da so nemški bombniki napadli neko britansko eakadTO Jveh velikih rvišilcev in 5 nc^lh izvidniških ladij tipa Atmeratono.: v Biskajskem zalivu, kakih 60 km od rta OrtigaL Navzlic silovitemu protiletalskemu ognju sjvraž-n h edinic sc nemška letala pote pila en ru-šilec, medtem ko je bil drugi ruš'l?c po-revno zr.clet. izvidni*kc ladje pa hudo po-škodcvr.ne. Vsa letaka so se vrnila na svoje oporišče. švedski r'fršKi ladji Stotkholm, 26. avg. s. Poročajo, da sta bili dva Švedski ribiški ladji potopljeni v Skapeiaku. Usoda po?adk ni zn^na. Obe ladji sta se ta.koj potop:'i. Pa^ss Saninesr ffeliesa Ostra nasprotstva med vaditelji zonaojc poSit.ki? Zetfegcmh Cržav — Mučen vtis v aznesrlšiti javnosti Stotkbc!m, 26. avg. s. Švedski listi poročajo iz Zedinienih držav, du tamkaj živahno komentirajo padec Sumnerja Wel-lesa in pravijo med drugim, da je to poslednja zgodba esebnega konflikta med Hullozn in WeIlesom, v katerem je bil VVelles poražen. To dolgo nasprotje je zelo desorientiralo vse delovanje zunanjega ministrstva in je imelo za posledico nastanek pravih strank v osebju zunanjega ministrstva, ki so se izrekale za We!lesa ali proti njemu. V dobro obveščenih vrashjng-tonskifa krogih smatrajo, da je bil Roo-sevelt roctisn.ien ob zid in prisiljen dati Hullu Dolno pravico, da nadziia zunanjo Dolitiko. zlasti ker uživa ta v državi in v konere-u večje upoštevanje ket kateri dru?i član v'ade. Zato pričakujejo, da bo nredsedmk imenoval za .novegn državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu osebo, na katero bo Hull popolnoma pristal, in da -kušal na drugi strani izkoristi'.: WeHesove. sposebnesti na kakem drugem področju, n. pr s tem. da ga bo imenoval za letećeoa veleDoslanika«, ali pa da na bo unorabil za izboljšanje odnosov m~d Ameriko in SSSR j?, in Amerika up^ta. da besta lahko zrna-sra!: z nvjhr-imi izgubami ali pa podaljšali vo-no. katero .pa b: Rusi rad' zaključili čimprej. Doznava se, da je tajnik angleških deirvsk h sindikatov Č^trine k* se je vrni 't. Moskve, izjavil, da so se anglo-ruska delavska norrP.janja razptihtela. ker so zastopniki ruskih delavcev zahteval' izjavo z? c^rugo fronto, ki naj se otvori šs letos, doćim angleški delegati riso imel'. zadrstn:h pocblastl ter so mogl* samo izraziti žel;'o. naj bi se ustvarila druga fronta. Delegat: sngleških delavcev so pa obljubili, da bodo svoje pripadnika ..bvestili o stališču sovetskih delavcev. Drugi dopisi iz Londona n igla.šajo. da je tisk v AngljJ in Ameriki v torek prvič pri_ znal. da je nastala kriza v a'glcsaSko-ru-skih odneeih. >News Chronicle« »Daily Herald« in »New York Herald Tribune« predočujejo tudi, da je bil Litvinov nepr'-čakovano cdpokl can brez predhodne obvestitve VVashingtona in je bil odpoklic naznanjen svetu s3mo po moskovskem radiu. Razumljivi sta^zarad' tega začudenje in vznemirje-je v angioamer šk h diplomatskih krogih. iNews Chronicle« dodaje, da ;e treba priznati, ocenjujoč vojaške uspehe zavezT^kov in primerjajoč jih s sovjet-sk;mi žrtvami, da so anglcameriški napori razmeroma majhni, posebno se. ker je Ruse m do tega. da ne smatrajo časa za svojega zaveznika. "News Times« se vprašuje, ali bodo Rusi ali pa London in Wa~ sh-ngton odlečali o usodi Evrope. Položaj je vsekakor zelo kočljiv, kajti VVelles uživa v Južni Ameriki splošne simpatije in njegovo tcipediranje bi moglo izzvati nezadovoljstvo v teh državah Revija »Times«, ki skuša predvidevati posledice \Veilesovega izpada iz zunanjega ministrstva piše. da ie trenutno v Zedinjenih državah več zunanjih ministrstev: prvo je zunanje ministrstvo, ki ga vodi Hull, drugo ie zunanje ministrstvo na ćelu z Wel-lesom. katerega sposobnosti na splošno podcenjujejo, tretje zunanje ministrstvo Da ob-ega skupek ameriških odnosov z zunanjim svetem, ki jih osebno upravlja Roosevelt s pomočjo svojih sodelavcev Revija se na koncu sprašuje: Koliko časa lahko še Zedinjene države, ki vodijo trdo borbo v vseh delih sveta, nadaljujejo s tako negativno zunanjo politiko. Ne le vojaki, temveč tudi naši zavc/niki in prijatelji zahtevajo, da bi bili enkrat na cistern, kakšni so v ni cilji Zedinienih držav. We!les3v srasiedcik Stcckholm, 26. avg. s. Angleški listi po-ročafa, da bo za namestnika Sumnerja Y/c!!esa imenovan sedanji pomoćnik državnega podtajnika Brechinridge Long. \Vei'e-, ki je piepričan katolik, se je istoveti! s konservativno strujo v ameriški z\i-nanji politiki, ki je prišla med drugim do izraza v zavezniški politiki v Severni Afriki. p^cđscđitka Rnosevelta Berlin. 26. avg. s. Diplomatski sotrudnik agencije DNB piše: Rooseveltov govor pred kanadskim parlamentom je jasen znak negotovega duhovnega razpoloženja predsednika Zedinjenih držav glede na razvoj dogodkov. Nad vse znčilne so med drugim zlasti njegove izjave o neodložljivi nujnosti čim tesnejše povezanosti ameriških držav, ki si jo VVashington v konkretnem primeru še prav posebej želi glede na interesno povezanost med Zedinjeni-mi državami in Kanado. Prav ta izjava, ako jo povežemo z ono drugo, ki se tiče odškodnine za ceste, ki naj v bodoče spajajo Zedinjene države in Kanado, jasno kaže. da se severnoameriški predsednik smatra v tem britanskem diminijonu kakor doma. kar je seveda v popolnem skladu z imperialistično politiko Bele hiše. ki kaže pohlep na vse strani. Se bolj ko to pa so zanimivi dialektični napori Rocsevelta. ki se že nekaj časa očitno kažejo v tem smislu, da bi odvrnil od svoje osebe obtožbe o vojni krivdi, ki mu jih servirajo z več strani in ki bi se jim hotel izogniti, da ne bi to vplivalo na volilni boj, ki naj bi mu ponovno dal predsedniški mandat Novi japonski uspehi na Daljnem vzhodu Tokio, 26. avg. s. Poročilo imperialnega glavnega stana poroča, da so japonska letala takoj ptestregla neko skupino 20 sovražnih letal, ki so poskušala napad na Hongkong in Vučang, in pri tem sestrelila 10 sovražnih letal. Neko letalo se je pio-stovoljno pognalo proti sovražnemu cilju, neko drugo pa se ni vrnilo. Z nekega oporišča na Južnem Faelflku, 26. avg. s. V zori 23. t. m. je bilo opaziti sovražno pomorsko formacijo, sestavljeno iz 7 križark. Japonska torre inn letala *o se takoj vrgla v napad in prisade jala hudo škodo neki križai ki. Vsa japonska le.ala so se vrnila na oporišče. Poročajo nadalje, da je bilo v le* ilskh bojih dne 23. t. m. v zraku na i Novo Ge-o'*g-ijo uničenih 9 .^overžnih lovcev. Na ialj-njih"9 sovražnih lovcev ;o h:l.i sestreljenih 24. t. m. nad Mundo. Kanton, 26. avg. s. Poročilo japonskega glavnega stana nt južnem Kitajskem pravi, da je skupini seveinoamer'.šk h letal zs«man poskušala iSVTiMj letalski napad na Kanton. Ameriški bombniki so se skušali približiti mestu včeraj popoldne, toda prestregli so jih japonski lovci m /uporni ogenj. Sovražna letala SO bila pr'si'jrrt si stekli velike zasluge. Poveljnik Jahači Tanabc je pred letom potopil n svojo podmornico neko ameriške noaiBco letal tipa »Yorktown«, in Rlcer pri otočku Midway. Razen tejta ^e je izku/ul pri nadaljnjih poni< r>kh ptric'.':ih. VcJstvo nartrflne^a s:itii:kata novinarjev Rim. 26. avg. s. Narodno ko-federacijo svobodnih poklicev in umetnikov se te od več strani naprosili, nuj bi določila 71 narodni sindikat novinarjev namesto komisarja izredr.o komisijo, katero 61an naj bi bil tudi Leonardo Azzrnti. katerega ime je bilo napačno objavljeno. Ker pa po določbah Statuta ni mejreča navedena re.Mteyf je bil za. nac. Itomisarja z ukrep:m, ki je v teku izvrš'tve. imenovan dr. Mario V'.n- ciguerva. ki mu b0ota pomagala Ovi pod* komisarja, iu sicer Leonardo Azzariti in Olindo Bernccchi. Komisar za federacijo bojevniških organizacij Rim. 26. *\ 1 s. Zlata kt.'aina I "idericn de CeAuri<». pred^edn k federae )c Offam:JtCtj J?a bojevnike v Rimu, je izroči iveie posle advokatu prc.f. Umbcrtu Gazaoniju, večkratnemu od!iko\ancu za Noia^kc /-i>!uce. k; jc b-.l imenovan za knnrsarja te federsdje. In??novan^a v raznih ustanovah Kini, 26. avg;. s. Z ukrepi, Id so v teku izvrš'tve. so bila odrejena šc naslanja imenovanja: za komisarja cnrt~i.ške Internacionalne organizacije je bil imenovan prof. Eiio Pal?.zze, za komisarja ustanove za serij pa je bil imenovan advoknt TiUigri Angelini Rcca. Rim. 25 avg. s. Z ndlokom. k; se pripravlja, je imenovan n komisarji vzajcmnegi zavarovanja odvetnk F06C0I0 Barpf ni, bivv. d rektor narodnega zavarovanja za prmer nezgode (In-fail). Pohvala hrabrega podoficir j a Rim. 25 avo. s. MinistcT za Italijansko Afriko armadni uenera! Mcneh.ade Gabba je sprejel pehabijencoa naredn ka Gu:daulierija Ar-manda. ki se je vrnil v domovino in kj je ministru iztočil zastavo, katera je vihrala v A gorda ta v zadnji fazi borbe, k' je bila v teno kraju. Med tem ko so so\razne čete zasedale mesto, je skupina pod poveljstvom narednika Ciii daalienja spravila zastavo. Naredn k je bil hudo ranjen in pohabljen, vendar mu jc uspelo zastavo skrbno shraniti in jo obvarovati rudi med ^tcvi!n:mi preiskavami, ki jih je izvršil so\ razni k. ter jo pr nest i v oVmovino. \k*c. Gabba je nnhva!! hrabreča podofic^rja D slavci iz Monfalcsroia pri trlestlnskem prefektu Triefcte. 26. avg. s. Zastopstvo irduatrij-skega delavstva v MonlaJconu je bilo sprejeto pri tricatansrkem prefektu, k -levemu je najprej izrazilo čuvstva discipliniranosti in privrženosti delavcev BaJoplijevi vlada, nato pa gra zaprosilo, da bi se zanimal za rešitev problemov splošnegM značaja in tudi tistih posebnih vprašanj, ki zanimajo industrijske delavce. Eksc. prefekt se je zahvalil za izražena čuvstva in je poudaril, da bo moralo delavstvo g!ede vprašanj splošnega značaja počakati na sklepe konfederacij ha vlade, medtem ko bodo vprašanja krajevnega značaja brez nadaljnjega predmet njegovega posebnega zi-nima n ja. Občutno nazadovanje v angleški premogovni industriji Buenos Airea. 26. avg. s. Listi objavljajo londonski dopis v listu *New York Times«, v katerem so objavljeni statistični podatki o britanskih premogokopih, katerih proizvodnja se je v zadnjih mesecih zmanjšala za 241.000 ton nasproti istemu razdobju oreteklega leta. Dopis pripominja, da je premogovna indu->rija barometer britanskega industrijskega življenja, kjer je opaziti trenutno veliko nezadovoljstvo zaradi gospodarskega položaja in nezaupanje do vladnih jamstev o izboljšanju. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«. P^tek, 27. avgusta 1943 Štev. 195 Eksc. Visoki komisar posctil Logatec Ekseelenca Visoki komisar senator Ric-CRrdo Moizo je posetil Logatec, kjer so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblasti. Položil je venec na grob, v katerem počivajo na tom področju padli vojaki, na- kar je posetil razne zavode ter cerkev. Na civilnem komisarijatu je nagovori! uradnike ter jih vzpodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti. Oprsščen od obtožbe vlomne tatvine Ljubljana, 27. avgusta. V sredo s-* je zagovarja 1 pred malim se. natom okrožnega sodišču, ki mu je predsedoval sos Ivan Brelih. 29 letni delavec Franc S. V s:dnem kolegiju sta sodelovala se sos Josip Baricevič in dr. Jcsip Fela-her. Obtožnico je zastopal državr.j tožilec Branko Goslar. obtoženca pa je zagovarjal dr. Lukman. Obtožnica je trdila, da je Franc dne 19. junija lete- vlomil v drvarnice Simona R. v Zek'arski ulici in mu odnesel dva kunca vredna 400 lir. Zagrešil naj bi bil s tem zločinstvo \ lomne tatvine po § 316 Vaz. zak. Fr nc je žr v preiskavi zanikal krivdo, enako je tudi na razpravi vztrajal na svoj: redolznosti. Njegov položaj je bil tem lažji, ker cbtožba ni mogla navesti nobenih tehtnejših dejstev, ki bi naravnost potrdila njegovo krivdo. Sklicevala se je samo na neka; indicev. predvsem pa na dejstvo, da je bil obtoženec lani kazno-an zarndi podobne tatvine. Ukradel je takrat dve ko_ koši in bil ob.sojen ne 3 mesece in 10 dni strogoga zapoia. Treb' pa je ugotoviti da Franc poprej nikeli še ni bil kaznovan zaradi kaks"e/7a imovinskega delikta. Nekoč ga je sicer že obsodilo sodišče v Novem mestu: vender samo zaradi udeležbe pri fantovskem tepežu. Kritično noč je Franc, ki stanuje v isti hi£i k^'cer oškedovanec. sp?1 na hodniku kleti, kjer so drvarnice. Oskcdovanec je zato vedel in je okoli polroči šel gledat, ali so vrata njegove tirvanv.ee še nedotaknjena. Ko Je zjutroj ckoli 8. knnil kunce, so bili še vsi. Opoldne pa je ugetovil. da sta mu dva zmanjkala. Ker je Franc po lanski tatvini kokosi prišel ra slab glas, so takoj osumili njega. Zlasti se je xdelo sumljivo. da :e okoli 9. d poldne ki^tičnega dne prišel domov. Pripeljal se je z vozom. Cez nekaj ča^a sta se petem odpeljala z očrnom. Oškodovanec in za njim obtožba sta bila mne;;a. da je prav to zelo sumljivo in da je moral Franc :zrab;ti te tierutke za vlom. Ker Franc tega n; bil veljan priznati, je ostalo pa le pri sumu. Sodniki so v dvomu Franca S. oprostili. Izbrisi itn vpisi hipotek Kakor nepremičninski je bil tudi poso-Jttn. trg kenec Jurija dokaj živahen. Zani- manje za posojila je še vedno znatno in bančni ter drugi zavodi, ki razpolagajo z !rk vidnim i sredstvi. dovoljujejo posojila pod običajnimi pogoji. Tu pa tam nastopajo kot posoj'lodajalci tudi zasebniki. I vendar so taka posojila maloštevilna. Naj-t večkrat je c brest na mera pri zasebnikih mnogo nižja kakor pri bankah. V šna letos dovoljenih in izplačanih posojil do konca julija gre v visoke milijone. Prav tako pa izginjajo številre stare, pred-; vojne hipoteke. Tako se med številom posameznih obremenitev vzdržuje ravnovesje. Konec julija so bde v zemlj^ki knjigi i :zbrisane številne hipoteke. Najstarejša med njimi je bila celo iz 1. 1851. Posojilo [ je takrat izplavala Ljubljanska hranilnica I In je znaJala 200 gold narjev. Pred dobrimi deve*'mi desetletji e 200 goldinarjev pome. r:'~ znaten znesek, skoro premoženje. Dolg M živel celo upnika. Izjavo, da je dclg pr !ačan, je namreč izdala naslednica Ljubljanske hranilnice Hranilnica Ljubljanske pokrajine Starih uolgo se je dokončno znebil tud; ek posestnik s Hradeckega ceste. Plačal jih je bržko:e že davno prej. z izbrišem v zeml.;;šk: knjigi pa se mu ni mudilo. Tudi v tem pr'meru je lziavo o ukinitvi zastavne pravice izdal naslednik prvotnega posojilodajalca. Posojila (L 1907 — 440 K) je d:-Jo Vzajemno podporno društvo, katerega naslednica je Vzajemna posojilnica. Neka posestnica v Gradškem predmestju je peni a čela 203.000 din posojila, dr.iga v Kolodvorski ulici celo 160.000 din. noK pekovsk; mojster iz Spodnje Srške ie izbrisal tri dolgove v znesku 250.000 din. neka pesestmea v Kapucinskem predmestju 300.000 din posestnica v Spoolni Šiški 91.000 lir. posestnik na Stolb; 75.iOOO lir, tesarski mojster in posestnik v Zgornji Šiški 1.000.000 din itd. Tudi nekatera novo najeta posojila so dosegla visoke zneske Nek lekarnar se je zadolžil Za 720.000 lir. neka trgovka na Blehveisovi cest: za 240.000 Dr, neka posestnica v Podlimbarskega ulici za 190.000 lir, nek novinar z ženo zr». 220.000 lir. nek veletrgovec z ženo z Resljeve ceste za. 300.000 lir. nek zasehni uradnik v pokoju in posestnik na Glincah za 100.000 lir itd. UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Telefon 27-30 Zadnja odlična pustolovščina bratov De Filippo v filmu Casaneva bi štora tako V glavnih vlogah: Eduardo De Filippo, Peppino De Filippo, Clelia Matania Režija: Bragaglia Dodatek: Kratka veseloigra Predstave ob: 14.. 16. in 18. uri KINO UNION Sijajna burka, ki bo prisrčnega smeha Telefon 22-21 izzvala burj* i M a c a r i o DEČKO Z ZAPADA Tajni ljubavni sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen in v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, ki z zvijačo premaga vse nasprotnike m doseže zaželjeno spravo Predstave; danes ob 17.30 in 19.30 ur; KINO MATICA Telefon 22-41 Ljubezenska drame slavne pevke in letalskega častnika. — Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi in velike nlesne revije VELIKA LJUBEZEN V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Žarah Leander, Viktor Sta al. Paul 1 Idr bi gor Predstave ob 16.30 in 19. un ljubljanske tobakarske tradicije DNEVNE VESTI — Imeti ovacije prefektovnih komisarjev. V nekaterih občinah triestinske pokrajine so bili imenovani prefektovni komisarji. Med drugim so bil: imenovani v občinah Slavina. Saranzano in Monrupino pri Triestu. — Obnovljeno združenje subalpinskega tiska. Na pobudo številnih turinskih novinarjev iz piemontske pokrajine je bilo ob-riovijeno delovrmje Združenja subalpinskega tiska. V kratkem bodo imenovani zastopniki, ki bodo obnovili stike z drugimi poživljenimi pokra i inskimi novinarskimi zdn.i7.enji. — Grof Rcssinj predsednik Delovne nacionalne bjprtke. Za predsednika denarnega zavoda Banca Nazionale del Lavoro je bi! imenovan prof. Karel Conti Rossini. ki pripada že* od L 1911. upravnemu svetu omenjenega denarnega zavoda. — Enciklopedija evropske slikarske umetnosti. Neiuška akademija je dala pobudo za ustanovitev enciklopedije evropske slikarske- umetnosti. Izhajala bo v okviru omeni ene akademije. Sodelovali bodo številni umetnostni strokovn jak i iz Nemčije, pa tudi iz drugih evropskih držav. Encriklopt.-.-:; - . bo obsegata 50 zvezkov. — Nestor nemških pesnikov Wolfgang Arthur Jordan, ki živi v Vveimarju, je doživel te dni metuzalemsko starost 97 let. Jordan je bil bogoslovec. šele na to se je posvetil pesništvu. — Novi predsednik zavarovalnega zavodi*. Obnovljen je bil upravni svet Nacio-oalnega za^rovainec.t zavoda. Za pred -seri delu mehanik Angel Pizaro. star 57 let, iz ulice Industria v Triestu. Žareči dnubec železa je priletel v levo oko 19-letnemu delavcu. Josipu Lenassiju iz Ulice rV>zzo. Nevarnost je. da bo izgubil vid. Po kolenih in glavi se j*? pobila pri padcu s tramvaj j* 58-letna Leonida Belussi iz ulica TJdine. Ponesrečenci se zdravijo v trie-stmski bolnišnici. ■ — Čebele so vpreženega konja do smrti uuufeale. V neki vasi v Braunschweigu se J* noj čebel spravil na konja, ki sta bila ežena v voz. Voznik je *el po pomoč, ki ni zalegla. NI bito mogoče obeh konj rešiti čebel. Oba konja sta se zanosila. \ csa opikana od čebel, in sta žalostno poginila. — I*adel je z vlaka in m* smrtno ponesrečil. 181etni Atili j Brun. • Pisciutini iz Monfalcona se je vračal s kopanja. Peljal se je s svojimi sovrstniki z vlakom iz Triesta v Monfalcone. Med vožnjo pa so se vrata odprla. Nesrečni mladenič je obležal s sm rtjiimi p« đk od bani i. — Božjasten ribič padel v vodo in utonil. 491etni Julij Andioli iz Bologne, ki stanuje v Bentivogliu, je lovil ribe v ne-pem bližnjem potoku. Med ribolovom ga je prijela božjast. Siromak je padel v vodo in utonil. V bližini je bii 341etni Nataie Mellone. ki je potegnil Andriolia iz vode. Bil je že mrtev. » 712 IZ Prodaja mesa na odrezek Pokrajinski Prenranjevami zavod sporoča, da bodo v soboto 28. avgusta t. 1. potrošniki lahko dobili pri slojih običajnih meteorjih proti odvzemu odrezka >712« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust 100 gr govejega me^a. Delitev se bo pričela ob 7. uri. —Ij Jesenska jutra. Zdaj so že jutra dan za dnem meglena kakor včasih septembra, a popoldnevi so še povsem poletni Tudi včeraj popoldne se je pripravljalo na nevihto. Nekaj časa je bilo soparno, vendar maksimalna temperatura ni dosegla več kakor 47.4°. Pred večerom so se zbrali nad mestom hudourni oblaki, a nevihta je bila zelo kratka in ni bila huda Deževalo je malo Ie sredi mesta in na vzhodni strani, na zahodni strani je pa samo porosilo. Iz Rožne doline smo opazovali krasno mavrico, kakršno vidimo zelo redko. Zračni tlak je včeraj malo popustil in je bil davi približno za milimeter nižji kakor včeraj zjutraj. Minimalna temperatura je znašala 15". —lj V Zveidi orjejo krompir. Davi so začeli v Zvezdi orati krompir. Lani je bil pridelek boljši. Letos so possadili danski krompir, ki so ga spomladi prejeli precej za seme tudi zasebniki, in kifeljčar. Obe vrsti sta dati zdrav pridelek, toda sorazmerno zelo malo. Kifeljčar je sicer dobro obrodil, a debelejših gomoljev je zelo malo. po večini je sam dr«»biž, ki ne bo uporaben za ljudsko prehrano. —lj (iilasba jo najlepše nr/.vedrdo mnogim, pa tudi lep življenjski poklic. Temeljito se izobi'azite v glasbi na šoli Glasbene Matice, ki deluje že nad 60 let in iz katere je izšlo pretežno število naših glasbenikov. Vpisovanje sa š"Isko leto 1943-44 Zdravstvena avtokolona v septembru Viscki komisariat javlja, da bo zdravstvena a m oko ion. i vršila brezplačno službo v mesecu septembru od 8. do 12. in od 16- do 18.30 v naslednjih krajih: V Ljubljani 1., 2. in 3. septembra (Li- chtenthurnov zavod), Ambrožev trg; v Vevčah 6., 7.. 9. in 10.; na Jezici 13., 14., 15., 16. in 17.; v Dravljah (šola v Zgr. Šiški) 30.. 22.. 23. in 24.; V Ljubljani, Liehtenthurnov zavod, 28., 29. in 30. septembra. vi., 27 Ljubljana. 26. avgusta. M/irsikdo je že očital Ljuoijančanom milijone, ki jih ii.puhajo s tobakom v zrak. Baje nismo nič mani strastni kakor p.vci. Dopovedujejo nam, kaj vse bi iahko napravili z denarjem, ki ga ■p.en.emmo v dim. Navadno pa pozabijo povedati, da tobak nudi Ljubi>ani tudi mnogo zaa užka Ljubljanska tobačna tovarna je bila še nedavno največje industriji k>» podjet e pri nas. Tovarna je nudila zasluzi k ^LeViinim delavcem ter predvsem delavkam, k. so ži-vesele po večini v Ljubljani. No bomo se skliceva-ii še na Lai.kante, ki jim t >bak nudi zasiužek te lomogoča obstoj. O o tej priliki se hočemo le dotakniti ljubljanskih tobakarskih tradicij; leto« se sporoinjteuno TOletnice ljubljanske tobačne tovarne. Sicer so pa tobak predelovan v Ljubljani ze prej, in sicer nekaj časa v cukrami. zal ni še nihče napisal podrobnejše zgodovine, kako si je tobak pridobil svoje postojanke in privržence v Ljubljani. Le iz nekaterih drobcev lahko preaodimo, kako je bilo s kajenjem v starih časih pri nas. Pipe in piparji. V starih časih seveda niso poznali tudi pri nas cigaret. Se pred prvo svetovno vojno so imeh" večino piparji. Kajenje iz pip je bilo celo nekakšen kult in iz naše polpretekle dobe je znan klub piparjv planincev. Razumljivo je. da je pipo lahko vzel med zobe samo pravi možak; dijaki pač niso mogli skrivati pod klopjo pip kakor dandanes cigarete. Tudi dame niso mogle vleči pip na ulici ali v gostilni. Kajenje je bilo tedaj še predvsem moška zadeva, nekakšen privilegij. Smotke za slovesne prilike. V prejšnjem stoletju kadilci niso »vlekli« le pip. Precej je bilo razširjeno tudi kajenje smotk. i Nedavno smo čitali novo ime za smotke: smodke; pisec najbrž misli da beseda izvira od glagola smoditi ne od motati — zviti.) Ljubljanska tobačna tovarna je zaslovela zlasti po svojih smotkah. S smetkami so se kadilci postavljaj i ob nevsakdanjih, prazničnih prilikah. Nič se ni moglo bolj pri leči možaku prejšnjega stoletja, ko je poobedoval v starem — lahko bi rekli romantičnem — slogu, kakor da si je prižg-ai smotko ter začel počasi, dostojanstveno puhati. Vendar s tem ni rečeno, da bi smotk ne kadili tudi ob drugih prilikah. Oblasti proti kadilcem. Oblasti so navadno rta strani kadilcev, kajti kadilci so med najboljšimi davkoplačevalci: tobak je zelo dober vu tUzjvnih dohodkov. V francoskih časih so pa ljubljanski kadilci doživeli tudi. ua jim Je o jiast začela stopati na prste. Pesnili A. Aškerc, .ki je bil nekaj časa merljiv arhivu- na ljubljanskem magistratu, je odkril listino iz francoskih časov; izdana je bila pred 130 leti. 12. maja 1813. Podpisan je tedanji ljubljanski :*up li l maire) Codelli. To jo odlok, izd >n v franci ščmi in nemščini, ki prepoveduje kadilcem javno kajenje. Kajenje splošna moda. V tem policijskem odloku je rečen*>: Navada kajenja na mestnih ulicah m trgih ter v predmestju je postala zadnje čase SpiOfioH moda . . .« Iz tega lahko sklepamo, da v začetku prejšnjega stoletja v Ljubljani ni bil tobak nič manj priljubljen kakor dandanes. Kadilci — p o ž i g a 1 c i. Oblast je naperila ost proti kad.lcem, kakor kaJU, predvsem zato. ker so zaradi svoje nep;iz-ljivosti zanetili mnogo požarov. tTpošteveti moramo, da je biLa tisto čase nevarnost požarov v Ljubljani in njenih predmefltjttl še mnogo večja, ker poslopja še niso bila tako varna pred ognjem in je bilo še piv_ cej kmečkih poslopij po mestu. Ljubitelji tobaka si lahko privoščijo dovolj kajenja v stanovanjih, gostilnah ali na polju, pozabljajo pa na dostojnost, kaj šele, da bi se ozirali na nevarnost požarov, ki je zelo velika, ko pipe niso zaprte ob vetru, pri kajenju na ulicah in trgih. Številni požari, povzj-oceni zaradi te razvade, kadilcev Še vedno niso spametovali kljub prizadevanjem policije, da bi se ozirali z dolžno pazljivostjo na varnost somešc\tnov.« Iz tega besedila bi lahko sklepali, da je policija že prej zatirala kajenje na prostem. Grožnja, da bodo kadilcem zaplenili pipe. Tedaj se jim je zdejo kajenje na javnih prostorih greh pero ti spodobnosti. V odloku je dalje rečeno: *V obrambo dostojnosti in da se prepreči nevarnost požarov, polieija prepoveduje kaditi, zlasti smotke. na ulicah in trgih teg«, mesta in predmestij; kadilci, ki bodo grc- Srili proti tej prepove*H. bodo kazr*oa-axii s tem. da jim bo policija zaplenila pipe. Pri ponovnem prestopku bo kazen mnogr» hujša.« Ali je ta odlok kaj zalege!, ne moremo već ugotoviti. Sicer so pa Francozi že istega leta zapustili Ljubljano in poslej pa/, niso bfli več v veljavi nekateri strogi predpisi iz dobe francoske zasedbe. se bo vršilo od 1. do 4. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Določitev urnika bo v ponedeljek, dne 16. septembra, redni pouk se bo začel v torek. 7. septembra. Vpisovanje se vrši v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7. kjer se ■lobe tudi vsa pojasnila —lj Nekak javen izpit, kako so nadaljevan svoj glasbeni pouk v teku letošnjih počitnic, bo položilo kakih 25 gojencev šole Glasbene Matice na javni nrodukciji počitnišKega tečaja, matične šole, ki se bo vršila v torek, dne 31. t. m., ob 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Nastopih bodo gojenci klavirskega in violinskega oddelka in po daljšem presledku tudi gojenci c* ielka za ansamblsko igio. združeni v g-odalni kvartet. Podrobni -rpo-red za to produkcijo bo (»d jutri dal„e v Knjigami Glasbene Matice. —lj Seznami davčnih osnov trgovin z glasbili, radioaparati in foto-tigovin. urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov, časopisov in revij, trgovin modistinj. krznarjev, knjigam in papirnic K io do 13. septembra t. 1. razgrnjeni v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. — V ula-^bcni soli »Slone- se prične vpisovanje 1. zcptembra. šola poučn.e vsu glasbila, solo-petje. zborovsko petje, nižje in višje teoretične predmete, komorno glasbo, orkestralno igro, glasbeno zgodovino in drugo. Gojenci prejemajo šoia.-.c glasbeno revijo >Mlado Slogo«. Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ul. 19. Redni pouk se prične 9. septembra. Šolsko vodstvo vabi gojence, da se pravočasno vpišejo, ker p bo tudi v teoretičnih predmetih pričel pouk takoj. — Ročna ura iz bele kovine ie bila ukradena neznanemu lastfcUcu dne 4.-5. t. m. na kopali- šču Ljubljanica ali v - okolici^ — Ura Je lastniku na razpolago na kr. kvestun v sobi 81 2 III. —lj Nesreč^. Naslednji ponesrečenci so iskali zdravniške pomoči v ljubljanski bolnišnici: Fr. Sušter^ič, b"3-letni upokojeni policijski nadstražnik iz Ljubljane, se je usekal v levico. — Z voza. naloženega s senom, je padla ter si poškodovala rebra Marija Japclj. 48-letna žena delavca z Verda. — Šestfetai sin posestnika iz Vidma Janko Drobnič si je pri padcu zlomil desno nogo. — Fr. Plestenjak. 47-letni delavec od Št. Jošta. si je pri padcu s seni- ka zlomil levo nogo. G i zel a Rajhard. Nove železniške legitimacije za državne upokojence S kemcem tekočega leta izgube veljavo \sc železni-kc legitimacije državnih upokojencev s platnicami modre barve. Železn ška uprava bo izdala nove legitimacije z italijanskim in slovenskim besedilom. V veljavo stopijo 1. januarja 1*>44. Državni upokojenci in upokojenke. k: žele dobiti noae legitimacije zase in za svoje rodbinske člane, nai yh čimprej naroče -ir finančni direkciji v Ljubijaii z nekolkovano vlogo. Svoj priimek in ime kakor tud; osebne podatke svojih n>db:nskih članov naj v prošnji navedejo točno tako, kako/r se c*lase v osebnih izkaznicah, če jih imajo. Pri rodbinskih članih je treba < značiti razmerje do rodbinskega po-glavarjfl (žena. sin. hči); za otroke so potrebni tudi rojeni podatki in na\edbe o morebitni zaposlitvi, ali če se šolajo, kdor ne priloži stare železniške legitimacije, ker jo bo letos morda še potreboval, naj navede njeno zaporedno številko. Za vsako zahtevano lejjit'ma-cjf! se mora piiložiti doprsna slika brez pokrivala. 4 cm široka in 5 cm visoka. Na hrbtu slik« naj h*j razločno napisano rodbinsko in stno :me osebe, ki jo kaže sl;ka. Slike, ki bi ~l m pogojem nc ustrezale, bodo zavrniene. Za dokaz, da ima upokojenčeva žena pravico do voznih olajšav, naj prosilec priloži potrdilo občine, da žena nima trgovine ali cbrti, za otroke pa potrdilo občine, da žive s prosilcem v drtufmki ^kupno:-ti, da nimajo astnih dohodkov, ki bi presegali Lir 500.— na mesec, m oa hčere niso poročene. Če so otroci zmvs- rovani pri Zavodu za socialno zavarovanje. r< ta jninskero zavodu za nameščence ali Bolniški blagajni trgovskega podpornega društ'sa, je treba dokazati /. oetodajalčevim potrdilom. da zavarovani zaslužek ne prescaa Lir 500,— na mesec. Nobeno potrdilo ne. sme- biti starejše kakor en mesec. Hkrati, ko odda prošnjo za nove lecitma cijc s prključenim odre/kom (kupmom) će kovne nakazniec, pc kateri je preje; pokoj nino za pretekli ali tekoči mesec, m z drugimi prilogami, nai prosilec pošlje po pošhV nakaznici finančni direkciji v Ljubljani po Lir 7.00 za vsako zaprošeno lejfrimacijo, ali pa plača ustrezni znesek v poslopju fnančne direkcije v sobi št. 3, Na kuponu nakazniev naj razločno zapiše svoj priimek, ime. z\anjc in navede število zaprošenih legitimacij. Vse dosedanje železniške legir;n\acije Ko treba vrniti finančni direkciji dno Matica: Velika ljubezen Kino Sloga: Casanova bi storil tako Kino Union: Dečko z Zarvada. D E Z VR N E LEKARNE Dane«; Mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78. RADIO LJUBLJANA PETEK, 27. AVGUSTA 1943: 12.30: PoročUa v sloven. - 12.45; Napevl In ro-monce. — 13.00: Napoved ćasa. Poročila v J tali- Janšem!. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenžčinl. — 1320: Orkester votli dlrl- §ent Petralla. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.IO: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Simfonična glasba. — is oo: Poročila v slovenfićlni. — 17.00: Napoved Citfft. Poročila v italij ansčini. — 17.15: Koncert Kla- sičnega tria. — 17.35: Lahka glasba. — 19.00: 'Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr stan, ko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Koncert vodi dirigent Nando Benvenutl. — J0.30: Napoved časa Poročila v italijanščini. _ .20.50: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Sijanec. sodeluje tenorist Janez Ll-pnšček Operna trlasba — 21.25. Znani glasovi m instrumenti. — 21.40: Koncert vodi dirigent Zeme. — 22.20: Orkester vodi dirigent Petralia - 22 45—23.30: Orkester Cetra vodi dlricent Barsri^za V odmoru (23.00): Poročila v itall- unščini. 23-letna žena brusača z Viča, se je pri padcu na cesti potolkla na de>ni nogi. Naročite se na romane „DOBRE KNJIG E" V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL*, ki ga je napisal Luisi Piran-dello. svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. - Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni: V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«. »Slovenskega naroda« ali »Domovine« 10.— lir. za broširano in 20.— iir 7% vezano knjigo; b) za ostale naročnike II.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listo? v Narodni tiskarni, v Novem jnestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti ua naslov: L prava »Jutra.. Ljubljana. Puccinijcva 5. HALI GLASI KOLES A-BICTKL-J E kupuje tvrd k a Promet nasproti križan-ske eerkve. Tel. 43-90. DOM A NI J L TKI V AL CINK KLNU UNION 1 IN SEKIRAJTE v SLOVENSKEM K A K O D U Naročite se na »DOBttO KJNJIGO«! M0HTRCNP PLPNINCI AHIDE0 NAZZAII MAKIEUA 10TTI ■••i! A. VERGANO M r Hmd*"l A BLASETTP ::-;-:-:<»■ :■ ■ ■■■■ P. G. Wodehouse: MALA PEPITA Sam je žalostno pobesil g-lavo proti meni. V nehotnem vzkipu sem ga iskreče oblisnil z očmi; toda glava mu je klonila vse niže in niže. Mislim, da je bil to najgrenkejši in najtežji trenutek mojega življenja. Obšla me je divja želja, da bi brez odlaganja pobegnil. Auuu*eytn izraz se mi je zajedal v možgane kakor kislina. -Grem, da si pripravim kovčege^ sem rekeL >Vse je končano.c mi je ponavljal notranji glas. Sredi pripravljanja kovčegov sem sedel na posteljo in se zamislil. Potrt sem b:l da nikoli tega. V človeškem življenju so krize, ko nas vsa moč razume ne more potolažiti. Zaman sem si skušal dopovedati, da se je zgodilo tisto, kar sem še pred štiriindvaj-aejtimi urami sam vroče želel. V bistvu je Slo vendar za to. da je bila Audrev dokončno zapustila moje življenje. Poslej ne bom imel z njo nikoli več takih odnosov: nu. in — mar nisem še včeraj koprnel po tem ? Ali nisem hotel oditi, da se nikoli več ne vidiva? Gotovo da; in vendar sem zdaj sedel in sedel in na tihem stokal sam pri sebi. Vse je bilo končano. Blag glas me je zmotil v premišljevanju. : Vam smem pomagati ?c Sam je stal na pragu in me gledal s smehljajočim se obrazom, na katerem se je zrcalila nepremagljiva dobra volja i Slabo jih vlagate . . - Dovolite mi . . . še malo. pa bi jim bili za zmerom pokvarili gubo .. .< Zavedal sem se, da imam v roki hlače in da jih malomarno držim. Sam mi jih je vzel iz roke ter jih vestno zravnal in položil v kovčeg. • Nik ir s: n<^ ženite k srcu. sinko! je rekel. V vojni je sreča opoteča. In. konec koncev, kaj vam je pa mar? Sodeč po vašem lepem stanovanju v Londonu, imate več denarja, nego ga more mlad človek zapraviti. Izguba tukajšnje službe vam nič ne pomeni; če vas pa nemara skrbi gospa Fordova in njeno materinsko srce, izbijte si jo iz glave. Prepričan sem, da je v tem trenutku že sama pozabila .malo Pepito'. Glavo pokonci in veseli bodite! Za vas je vse v redu!< , Iztegnil je roko. da bi me pot repi jal po ramenu, pa se je premislil in jo umaknil. t-Ako se vam hoče tol%žbe. mislite na mojo srečo. Verjemite mi, mladi človek, moja sreča ni kar si bodi. Prepeval bi, vidite! Hudimana, če pomislim, da bo poslej vse lahko in da ni več nobene ovire, bi najrajši plesal od zadovoljstva! Ne morete si misliti, koliko pomen: zame, da spravim to zadevo v red. škoda, da ne poznate Marije! Tako ji je namreč ime, vidite. Ko bova skupaj, naju morate kdaj obiskati. Xož in vilice bodo zmerom pripravljene z.i vas. in sprejela vas bova kakor rodnega I brata. O. gospod! V duhu že vidim najino bodočo hišico, takisto, kakor vidim vas: lepo zgrajeno, prijazno, s čednim vhodom... in samega sebe, kako sedim golorok v gu-galniku in kadim smotko in čitam poročila o nogometnih tekmah . . . Marijo pa v drugem gngalniku. kako K.-pa moje nogavice in krmi muco. Da, muco bova vsekako imela. Nemara kar dve. Mačke so mi bile zmerom všeč. In kozo. da se bo pasla na trati pred hišo. Veste, to vam je res nekaj imenitnega!« Navdušenje ga je premagalo, da mi je spusta tolsto roko na upognjeno ramo. Kar zdrznil sem se od udarca. Vsaka reč ima meie. Poskočil sem. »Ven!