GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 91 februar / svečan 2002 leto IX Rui93wSKW9il UU^ANSKA5S 'n"ooužAlE Slovenska 30, Mengei 041/ 689 772,031/ 388 323 odprto: ponedeljek In petak od 9 -12 in od 16-18 ugodno! latex ležišče že od 49.200,00 možnost obročnega plačevanja Ali imate težave s spanjem, iirtte boletine v hrbtenid, imate težave z prekrvavitvija (mraz, vrodna), ćutite bolečine v ramenih, sklepih.rirbtu, predelu medenice, ploStic in ledvic? Vas muči iSias? Latex ležiiča in vzglavniki, ter porteljnina iz 100% naravnih materlalov (mcrlno, ka 5 mir-me rimo) vam bodo pomagali prepretiti in ublažiti vaSe težave. latex ležišče omogoča: • pravilen položaj hrbtenice • prilagajanje hrbtenici • brez pršić • ni vlage • ne plesni • elastičnost • popolna prilagodljivost in zdrava zračnost • ni sesedanja * neasmatično • nealergično ——^j bio posteljnina ol^jša: • artritis • artrozo • stres ^- , '-- • revmatizem • bolezni krvnega obtoka |_______""'"^ • slabo spanje • težave s prekrvavrtvijo (mraz, vročina) pokličite in zahtevajte brezplačno predstavttevl TRG0AVT0 K0PER Trgovina Burnih mengeš, Prešernoua 3, tel./fax: 01 7237 785 /.':.■■ ■ ■:•■■■„ .".; ■ '. "M, KOLESA ROG 15 % POPUST PNEVMATIKA SAVA (LETNA IN ZIMSKA) PLAČAŠ 3, DOBIŠ 4 SKUTERJI PIAGGIO IN GILERA LETN1K 2000 IN 2001 2-6 % POP. AVTO PREVLEKE + TEPIHI 7.925,00 SIT SKIRO SKEETER 5.900,00 SIT MOTORNA VERIŽNA ŽAGA 39.990,00 SIT PRETOČNA ČRPALKA GARDEN 17.246,00 SIT MAGNETNI NOSILCI SMUČI 6.616,00 SIT KOVČEK ZA NA STREHO AVTA 26.180,00 SIT AGREGAT ZA PRAN|E (VOZU., TRAKTOR|EV...) 19.990,00 SIT CIRKULAR ZA HOBY - 600W 16.470,00 SIT ELEK. VARILNI APARAT - VAREX 152 14.990,00 SIT NAMIZNI BRUSILNIK - DVOKOLUTNI 11.990,00 SIT AKOMULATORSKI VRTALNIK 16,8 V 11.990,00 SIT ELEKTRO VRTALNIK - ROČNI 7,990,00 SIT ELEKTRO BRUSILNIK - ROČNI 7.990,00 SIT POTOPNA ČRPALKA 15.31,5,00 SIT VIBRACIISKI VRTALNIK - ISKRA 14.107,00 SIT VEDNO na zalogi: rezervni deli za osebna vozila in tovorna VOZILA ZASTAVA IVECO TAM (ZAVORE, FILTRI, OIJA, LEŽA|I, IZPUHI, PLOČEVINA, AVTOELEKTRIKA - HELLA SATURNUS, ISKRA, BOSCH, SVEČICE CHAMPION IN KLINASTA IERMENA, AVTOAKUSTIKA, DODATNA OPREMA, ROČNO ORODIE UNIOR, ELEKTRO ROČNO OROD|E FEIISATI, DELI ZA KOLESA, REZERVNI DELI PIACCIO, GILERA, TOMOS, ČEI.ADE NOI.AN, AVTOKOZMEHKA ... NAKUP MOŽEN NA KREDIT BREZ POLOGA, 1+5 ĆEKOV BANČNE KARTICE. ZA POD|ET|A IN S.P. POSEBNI POPUSTl! Trgovina je odprta pon.-pet. od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. !!! NA PREDVEČER MATERINSKEGA DNE !!! KO IVICE RT \T ŽIVO f ZAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAM NEDEUA, 24. MAREC OB 19. URI ŠPORTNADVORANA KAMNIK SLAPOVI »BENEŠKI FANTJE ANS. BRATOV POUANŠEK # ALFI NIPIČ VESELE ŠTAJERKE ® MARJAN ZGONC ANS. SVETLIN (PGAMSI % PTUJSKIH 5 MLADI DOLENJCI iNACE JUNKAR ANS. BOHPOMAGEJ # BORIS KOPITAR VIKTORIJA « TONE IN ROMAN HABJANIČ HUMORISTA IČAINMATEVŽ iANJA ans. FRANCA POTOČARJA s podlipškimi fanti UODITFI.I PRIREDITUE: BORIS KOPITAR VSTOPNICE: REZERVACIJE PO TELEFONU -a 031 /222-444, 01/723-72-40 i;*.LXllH-TUR. AGENCIJA VERONIKA in VIDEO METUU,K'1(MHJ ■ GOLRURIST l',N!Mi1- MENJALNICA HRAM ROŽICE, LL'l'JiMJ- BIFE MEGI CTiTm GORENJSKI GLAS ■ MALI OGLASI in ALIGATOR MUZIKA FfMfKin. AVTOBUSNA POSTAJA in PASAŽA MAXIMARKETA [POKROUITELJft ■»■»■JKEO1TUE DAEWCX) PIŽEM, DOMŽALE -201 56 27 100 PREPROGE BALOH, IC TRZIN -801/58 96 700 K/IRO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 toiop o s t» eli ninal PROIJAMO • V Komrnili /,i/i(lljivo piirii'lii iiovršini1 f, 17 in , mn/ri(isl f/iidnic dvoji'k(iv ali s.urtoslojiK1 sl,)n. liisc • V R,irlomlj.ili f.ki).iin i'V'j, /,vifll|ivn |i,il( Hu, |xivisiiif (,VI m1, r.ivnj, i ™,i in'/«ln.i • Nj Uirjusi |»l llollu iimil.imii/.i/iilljivipjKrlo, površini'«.'7 m1, scnn im Ii'»,i lf|i i,i/Kli'(l, • V |'ii",cr|.lli |»l K.irlcunlj.lli. V llli/illl flSIllMH' snlc, /,l/ill!jivll |i,ll(l'll|, poVIMIIC li.'l) III'. • V oknllli Kllllli'illlr sl.in-l'Ji Irpu ukinimo ■Jjnov.llijskn Inso Irr RospolLifskn pns]op|r im iju i'li 1,(11] n • V Mosl,ih |iri KoiiH'ihIi /,i/iiIIjivo p,n* du n ,i !(,0f) m , pnini'ino /,i ^i;ifln|o M,lli(>v,injskih ,ili |)o'.ldviilh olijckluv. • V ("ini n.iil K.ininikiimsMri'jsosl.iii. lir.oiu i:i,n,p luncli. ( hm I A0l)0.00ll,(10 Sli • V Mcii^ii uli Slovi'ii'.ki i i",li iiniiLiino |iM'lu','Mn',l,!iio\.',iii|'.ki olijekl 11,1 ii.iiicIi 'i,i. .'000 m1'. • VI oki priMi-nif.il ',UNo>'.n:j'.lo l|i'.o '|;........i/kiui',ii':i.i nuir.ilil.i! im |i,i!< i'!i ,'ill1, in • N,'l BfP/OV'k i pri I iulllj.illl ". r. r: i '>-.-■ 111.11-' i hr.u f|H [ni IM vi ■( 11 i mi i ,'l; \ il \/1! i ivini f.li • V KdincnHi stjn.hišo lkt|il r. u-, ;«. .lov.....i pliranroin v iin/idilii'li' iMm n.i |i.iii i'll '1110 m'. • Vl)r,ivl|,ilv pn.sun, Iroj, vpoil, III.ri. l,i/i,'. pov. pir. mol -»!,'' in: do ':', lm i, /mhI|. od .»IOiii do,'«rim'. • V lilhinjski dolini, v bli/ini tfi[ili(, vr't'ji |;ostinski lokil v olu.ilnv.inin / i,io/,io,.i|o |m noi i'/ • V Mm',,,1,' li'i',.,l,'», ■J,i|Ini,',iii|. , vr.olTi milili |c. li'po oln,in|mo , poi;li'il li,l In ilir, nnni.l lol.u i|.i ■ V.V,mi;M,ln .J.'io I.....,'.«,f, v|,.'l|..|iii.»Kllop|ii, povi'iii" '.iii, I.Tioolii.iIlirno. • /,i KoiIh o (in I )om/,il,ili /hiuino iiili'ii'scnli' /.....ikiip lui'.oiijri, (Ivo In lir,ol>li» sl.ltl., ki so V fir,)(lnji, Vsi'ljiv,) do kom ,i Ict.i 20(IA OI3DAMO: - V rcnirn MfDfiš.i (losl. pr, v i/meri ^:3,7r) rn2, prim. /,\ prt'dst, ali mirno obrl. Pdrkiriš^,) so /-ifsolovljcn.!. UVODNIK Drage bralke, spoštouani bralci! Zaradi preselitve in nato, še hujše, prometne nesreće, je članico uredniškega odbora glasila Mengšan, gosp. Terezijo Potočar Korošec zamenjal gospod Dušan Pejič. Člani uredniškega odbora mu izrekamo dobrodošlico, da bi po svojih močeh prispeval k čim boljši kvaliteti in pestrosti glasila, gospe Potočarjevi pa čimprejšnje okrevanje. Dejstvo, da sta si najemnik KD Mengeš, gospod France Jerič, in župan Občine Mengeš, mag. Tomaž Štebe v laseh, ni več novica. V tokratni številki Mengšana objavljamo županove odgovore in stališča, gospod Jerič pa tuđi pripravlja tiskovno konferenco. Zapis s tiskovne konference borno verjetno lahko objavili sele v naslednji številki Mengšana. »Investirati v asfalt in beton ali pa v mlade Mengšane, ki trenutno obiskujejo vrtec?« so se spraševali občinski svetniki. Asfaltirane ceste potrebujemo sedaj, dobro vzgojene, izobražene in kreativne Mengšane pa borno potrebovali čez leta in desetletja. Nerodno je le to, ker je višje normative za vrtce sprejela država Slovenija, breme višjih stroškov pa je pustila občinam in staršem otrok. Bo to vplivalo na zmanjšanje števila rojstev ali pa se bo odprla možnost za zasebne vrtce? Borno videli. Urednik Foloil'IIIKŠKRLEP KflZflLO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 5 POLICIJA 9 POLITIČNE STRANKE 9 DRUŠTVA 11 INTERVJU 15 DRžnum siinBou in njmoun spREmtmBfi MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ ' Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja ■ odg. urednik e-mail: mengsan@menges.si (041/661 517, e-mail: matjaz.konrilja®siol. net), Alojzij lanežič, Mateja |eme<, Ana lernejrič, Terezija Potočar - Korošec, Tatjan.t Sivec Strmšek, Majria Trobec Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Iren.i Podboršck, Icl. (011 7247 106 Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, tel. (01)723 0 903 Lektoriranje: I ili tpih Realizacija: Nagelj d.o.o. GRAFIĆNI STUDIO HERLE lel.&fax:(01) 721 :)() 74 > Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2500 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-|)O(linjstvd v občini Mengeš brezplaćno na dom. Distribucija: Primož Kržan, lel. 7237 246 Prispevke z disketami (zapis v VVordu, shra-njene kol 'samo tekst/text only'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za našle-dnjo šlevilko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 10, 1234 Mengeš ali od-date osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O. marca. KULTURA 16 NAŠA ŠOLA 19 IZ PRETEKLOSTI 21 ŠPORT 22 / Prvasvetovna medalja za Mengeš ŽIVLJENJE V OBČINI 24 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 29 VAŠA POŠTA 28 NASVETI 29 PRI SOSEDIH 31 MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Drage občanke, spoštouani občani! Petintrideseti uvodnik pišem pod vtisom kul-turnega praznika ter politične kulture in kulture v demokraciji - v občini Mengeš. Naj-prej o kulturnem prazniku. Prvič je organizirala praznično prireditev lani jeseni ustanovljena Zveza kulturnih organizacij Mengeš s slavnostnim govornikom gospodom |ože-tom Vahtarjem, njenim predsednikom. Prireditev je bila lepa in zanimiva. Pripravljala zaslužijo zanjo vse pohvale. Še posebej za medsebojno sodelovanje in za nastope mladih igralcev in glasbenikov. In seveda za čudovit uvod - s svetlobo sveč osvetljenimi ulicami in potmi do Kultumega doma. Zopet pa smo pogrešali polno dvorano in v njej predvsem tište osnovnošolce, ki bi lahko spremljali (bi morali!?) prireditev zaradi učnega programa - skupaj z učitelji. Posledično na bolj tradicionalne, ali če hočete čiste kulturne prireditve potem ne pridejo niti mladi v omembe vrednem številu. Menim, da se kljub svobodi izbire lahko zahteva vzgoja za vrednote - kulturo. Sicer pa na teh prireditvah ni mnogih tistih, ki bi bili lahko za zgled. Na primer izvoljenih predstavnikov ljudstva! Dovolil sem si pove-dati javno tisto o čemer se pogosto upamo pogovarjati po dogodku ali ob kozarčku. Posebna tematika je politična kultura in kultura v demokraciji - med političnimi konkurenti (nasprotniki!?). Trdno sem prepričan, da bi morali delati in odločati pošteno in pravično za ljudi in gospodarstvo, za napredek in kakovost življenja. S strokovnostjo in argumenti in ne s preglaso-vanjem ter izkoriščanjem številčne premoći. V zadnjem mesecu smo se, poleg zaključevanja proračuna ter rednih nalog, veliko ukvarjali s prometno problematiko v Industrijski coni Mengeš Topole (IC-MT) in z delom obvoznice oz. glavne ceste na njenem območju - na severu Mengša. Za bodoči razvoj občine in smiselno razvojno urbani-stično zaključenost je iskanje dobre prometne ureditve zelo pomembno. V planu imamo tuđi temeljito prometno in z njo usklajno in medsebojno soodvisno urbani-stično studijo oz. zasnovo. Veseli me, da smo uspeli uskladiti različne poglede. Dober pogovor in tehtanje prednosti in slabosti je s pomočjo strokovnjakov pripeljal do zelo dobre rešitve predloga prometne ureditve in poteka obvoznice v območju IC-MT oz. SCT jame in Topol. Zahvaljujem se za predloge in razumevanje. Ob tem se je hkrati reševal promet in urbanizem na območju celotne cone ter navezave obvoznice in Gorenjske ceste s Topovsko cesto, povezave Topol z obvoznico, predvidela se je avtobusna postaja Topol na Topovski cesti, možna pa je tuđi bodoča in v nekaterih planih države predviđena modernizirana povezava v smeri Kosez, Skaručne oz. na avtocesto v območju Povodja ter na drugi strani povezave Medvod in Škofje Loke. O obvoznici in glavni cesti - poteku, dopolnitvah in zahtevah občine ter tovarne Lek, sem imel temeljite pogovore in usklajevanja na Ministrstvu za okolje in prostor ter dvakrat na Ministrstvu za promet, nazadnje še z ministrom Presečnikom. Glede rokov pričetka gradnje minister ni želei izreći nobene obljube. Zahteval pa sem in dobil obljubo o prednostni izgradnji obvoznice Mengeš glede na nemogoče prometne in bivanjske razmere v Mengšu. Investicija je tuđi trdno v nacional-nem programu izgradnje avtocest, kar je ob sedanjem stanju financiranja, naraščanja stroškov in zadolženosti kar spodbudno. Državni avtocestni program je v popolni pre-delavi in je zato razumljiva zadržanost glede navajanja rokov izgradnje. Planiralo se je nerealno (optimistično?), predviđeni stroški izgradnje so narasli večkratno, roki dokončanja gradnje so se premaknili iz leta 2000 na 2004 in sedaj se omenjajo letnice 2010 oz. ćelo 2017. Državni zbor je junija 1995 potrdil plan dokončanja 485 km do leta 2000 za 1,8 mili-jard dolarjev (3,72 mio USD/km); novembra 1995 potrdil plan dokončanja 560 km za 2,22 milijarde dolarjev (3,9 mio USD/km); aprila 1998 potrdil plan dokončanja 554 km čest za 4,1 milijarde dolarjev (7,4 mio USD/km)! Verjetno je edina izvedljiva rešitev podelitev koncesij izgradnje in pobiranja cestnin na nekaterih AC odsekih. Žal koncesionar z la-stnim (privatnim) denarjem bolje gospodari -gradi ob enaki kvaliteti ceneje in tuđi ceneje upravlja in vzdržuje ceste. V naslednji številki glasila Mengšan borno objavili ureditev celotnega območja IC-MT in poteka obvoznice na severnem delu Mengša. Na 36. seji občinskega sveta 6. marca bi naj svet sprejel predlog osnutka urejanja SCT jame (območja M28/1). Vabljeni na sejo! javno bo tako imenovani PUP razgrnjen v aprilu. Vsa dokumentacija tega območja bi morala biti sprejeta do avgusta. S tem bo omogočen začetek gradnje v industrijski coni ter legalizacija nekaterih obstoječih gradenj v pretek-losti in celovito komunalno (in prometno) ure-janje območja. Poleg gradenj, planiranih v letošnjem letu, se. trudim doseći ustrezno rešitev za izboljšanje kvalitete vodooskrbe. Pri izvedbi globinskih vrtin borno sodelovali s tovarno Lek, ki potre-buje eno tako vrtino, ki pa bo povezana v vodovodni sistem Mengša. Izvedli borno dve novi, najprej poskusni vrtini, ki ju borno aktivirali, če bosta uspešni. Prva uspešna globinska pod Žečkom caka na dovoljenje MOP za črpanje. Za (začasno) izboljšanje sedanje vode izpod Krvavca homo v sodelo-vanju 7 vsemi občinami na sistemu in MOP poskusili namestiti napravo, ki deluje na podlagi počasnih peščenih filtrov za ceno nekaj nad 50 mio SIT. Če bo potrebno in utemeljeno, pa bomo še vedno namestili podobno napravo le v OŠ Mengeš, kot sem obljubi I. Zaenkrat je na sestanku ob prisot-nosti republiškega inšpektorja, ravnatelja OŠ, upravljalcev sistema in Občine Mengeš, prevladalo mnenje, da bi čiščenje vode izvedli na izviru in boljša kvaliteta bi bila namenjena vsem. Končno smo župani občin v ljubljanski urbani regiji podpisali pogodbo o izdelavi regijskega razvojnega programa. Pričakujem nebirokralski postopek i/clelave, brez posebnih in dragih analiz, s takojšnjo izdelavo projektne dokumentacije za npr.: Učinkovit javni trasnport (avtobusi do železniških postaj in hitri vlaki na Kamniški progi); Ravnanje z odpadki; Dolgoročna oskrba /. zdravo pitno vodo; itd. Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe RAZMIŠL|AIM|E (aktualno?!) l'olilk'na kultur\Sr< c /c l><>f],islvo, se #, 1000 I jubljana, tcl. 01/2 (48 i S0, ('Naslov: hospicfr8siol.net HOSPIC je nevladna, nepridobitna, člove-koljubna in prostovoljna organizacija, ki bre-/plačno i/vaja program celotne oskrbe umira-joćih bolnikov in njihovih svojcev, pomaga žalu-jočim in izvaja različne oblike izobraževanj. MENGSAN OBČINSKAUPRAVA nRJEmniK HIT-FIT d.o.o. in KULTURni DOIH IDEnGEŠ Zaradi vrste govoric želim pojasniti razloge za odločitev, da se izbere najugodnejšega nejemnika KD Mengeš z javnim razpisom. Pričakoval sem, da bom razloge lahko navedel v intervjuju z urednikom Mengšana. Ob povabilu urednika Matjaža Koncil je za pogovor sem predlagal, da bi sodeioval tuđi gospod France Jerič, direktor družbe, ki je najemnik KD Mengeš. Želei sem si neposrednega soočenja stališe in razlogov. Dobili smo se in se začeli pripravljati na pogovor. Izmenjali smo nekaj stavkov. Toda g. (erič je nenadoma odklonil pogovor z urednikom in napovedal svojo novinarsko konferenco. Kratka zgodovjna. Začetek najema je 1994. leto. V letu 1995 je novi svet občine zahteval novo ureditev z najemnikom. Leta 1996 je bila podpisana nova pogodba za nedoločen čas. Razlogi. Najemnik Hit-Fit d.o.o. ni bil izbran z javnim razpisom. Zaradi tega ne vemo, ali je bil v letu 1994 izbran najugodnejši ponudnik oz. ne vemo, po katerih merilih in zahtevah je bil takrat izveden izbor in odločitev o najemniku. Najemnik po pogodbi iz leta 1996 plačuje 1.5% stroškov ogrevanja in komunalnih storitev (voda, smeti, kanalščina). Odnosi z najemnikom nišo urejeni glede stroškov uporabe prostorov v severnem delu objekta in v garderobah nogo-metašev. Najemnik ne krije stroškov vzdrževanja, nabave opreme. Veliko komercialnih prireditev drugih organizatorjev podnajemnikov ter nova oprema opravičuje pričakovanja, da borno dosegli višjo najemnino ter pokrivanje vseh stroškov komercialnih prireditev (pod-najemov). Nujna so drag.) večja vzdrževalna dela: obnova strehe dvorane ter strehe odra in severnega trakta objekta, generalna obnova oz. zamenjava kurilnice (priklop na plin in večja zmogljivost), obnova in ureditev elektrike, druga večja vzdrževalna dela. Nujno se morajo pridobiti in urediti dodatna parkirišča. Postopek. Pogodba s firmo Hit-Fit d.o.o. velja. Na podlagi določil te pogodbe je Občina Mengeš sedanjemu najemniku zaradi prej navedenih razlogov odpovedala najemno razmerje s 6-mesečnim odpo-vednim rokom, kot je to predviđeno v pogodbi. Ker najemnik v skladu s pogodbeni) odpovedjo prostorov ni pred.il občini, je občina vložila sodno odpoved. S tem ko je Občina Mengeš dosedanjemu najemniku, podjetju Flit - Fit d.o.o. odpovedala najemno razmerje, ga ni napodi-la, kot se poskuša v javnosti ustvariti vtis, pač pa je le objavila javni razpis za izbor najugodnejšega ponudnikn, v pričakovanju, da se bo nanj odzval tuđi sedanji najemnik in konkuriral s svojo ponudbo. Načelo javnosti in gospodarnosti, pa tuđi slovenski zakonski predpisi, zahtevajo konkurenčnost in izbiro najugodnejše ponudbe, saj gre za upravljanje z javnim premoženjem. Občina ne srne sklepati poslov brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja in z manj ugodnim ponudnikom. N,i javni razpis sta prispeli dve vlogi, od katerih je bila le ena veljavna, dosedanji najemnik pa ponudbe ni vložil. Ker je prispela le ena veljavna ponudba (druga je bila nepopolna), je bila občina v skladu s predpisi o javnem naročanju dolžna odločiti se o ponovitvi javnega razpisa. Zakljućek. Leta 2000 je Nadzorni odbor Občine Mengeš zahteval ureditev razmerij z najemniki poslovnih prostorov, prav tako pa je ter-jal ukrepe za čim boljše gospodarjenje z občinskim premoženjem. Na tej podl.igi smo uredili razmerja z vsemi najemniki poslovnih prostorov. V prejšnjem mandatu stalno sporna priznanja vlaganj najem-nikov v objekt Slamnik in Trdinovo klet je potrdil občinski svet. Za neplačila so vložene tožbe, bile so opravljene izvršbe oz. izpraznitve - npr. za Mi Amigo in Trdinovo klet. Podobno se urejajo zadeve z neplačniki najemnin v občinskih stanovanjih. Odpovedana je bila pogodba z društvom Podjetniško združenje Mengeš o oglaševanju in plakatiranju, ki pa ga je tedaj društvo pridobilo na javnem razpisu. Vendar pa je bil lansko leto na občinskem svetu sprejet nov Odlok o oglaševanju, zato smo objavili javni razpis, na podlagi katerega bo občina izbrala najugodnejšega ponudnika za posamezne sklope oglaševanja v občini Mengeš. Neresnične so govorice in zapisi o metanju kulture iz doma ali da je odpoved in javni razpis izveden iz političnih razlogov. Gospod France Jerič bi kot član občinskega sveta in kot zastopnik javnega interesa moral razumeti razloge za urejanje najemnega razmerja, ki mora biti zakonito in tuđi v inetresu občine. Bil je povabljen, da se javi na razpis. Pa tega, žal, ni storil. Občina Mengeš mora uveljavljati svoje javne interese in skrbeti za dobro gospodarjenje. Nenazadnje to od nje terja tuđi zakonodaja. Zbiranje ponudb in izbira najugodnejšega ponudnika predstavlja s strani zakona predpisan postopek, ki zagotavlja vsem zainteresiranim enakopravno sodelovanje v tem postopku, v katerem je izbran tišti, ki ob izpolnjevanju predpisanih pogojev ponudi največ. mag. Tomaž Šlebe, župan VABIJENI NA SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ PREDVIĐENI VSEBINSKI DNEVNI RED 36. SEJE, V SREDO, DNE b. MARCA 2002: • 1. Odlok o izgradnji, upravljanju in vzdrževanju lokalnega telekomunikacijska omrežja in izvajanju informacijskih storitev v občini Mengeš - sprejem • 2. Ureditveni nacrt Loka - sprejem • 3. Sprejemanje strokovnih stališča do pripomb iz javne raz-grnitve in javne obravnave zazidalnega nacrta za območje M 28/2 v Industrijski coni Mengeš Topole • 4. Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za območje M 28/1 (SCT jama in Hidrotehnik) v Industrijski coni Mengeš Topole - sprejemanje osnutka Odloka za enomesečno javno razgrnitev • 5. Proračun Občine Mengeš za leto 2002 - sprejemanje • 6. Odlok o pomožnih objektih (1. obravnava) • 7. Odlok o varovanju vodnih virov v občini Mengeš (I. obravnava) • 8. Spremembe cenika oglasnega prostora v glasilu Mengšan • 9. Skupni razvojni program območja občin Domžale, Ka-mnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice - dopolnjevanje • 10. Volitve in imenovanja a. Imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v Svet Centra za socialno delo Domžale b. Imenovanje nove članice Uredniškega odbora glasila Mengšan • li. Informacija o obvoznici oz. glavni cesti Info: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstne-ga reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš leden dni pred predviđeno sejo sveta. Seje sveta so v Gasilsko godbenem domu Mengeš, Zavrti 2, vhod z Oobeljske ulice. Začetek ob 18.00 uri. MENGSAN lOBCINSKA UPRAVA, Odgovori »Kulturni dom« Zakaj prekinitev najemne pogodbe s sedanjim najemnikom kulturnega doma? - Občinski pravilnik in drugi predpisi zahtevajo oddajo prostorov z javnim razpisom. To v tem primeru ni bilo storjeno - niti leta 1994 niti leta 1996, ko je bila podpisana sedanja pogodba. - Ureditev najemnih razmerij in drugih neurejenih pogodbenih odnosov je zahteval Nadzorni odbor z zahtevo po dobrem gospodarjenju z občinskim premoženjem. - Najemniku po pogodbi ni potrebno in tuđi sicer nič ne vlaga v obnovo Kulturnega doma. Ob tem pa, ražen električne energije, plačuje le 15 % vseh drugih stroškov! Celotni stroški ogrevanja v domu so letno okoli 1,2 milijona SIT. Najemnik ima po pogodbi dovoljenje - obvezo, da bo poskrbel za primerno gostinsko ponudbo, toda le v zvezi s prirejanjem umetniških večerov in razstav v preddverju kulturnega doma. - Dosedanja pogodba iz leta 1996 (v najemu pa ima sedanji najemnik dom od 6.12.1994) bistveno odstopa od realnih razmer na trgu: preniz-ka najemnina (cea. 280.000,00 SIT mesečno za 754 m' površine - 3,32 DEM/m'); prenizek del plaćila stroškov, kar pomeni, da so plačila najem-nika iz najemnega razmerja izrazito nesorazmerna glede na realne pri-hodke iz upravljanja najetega kulturnega doma; neredno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti najemnika (8-dnevni roki plačil nišo upoštevani). Ali je pogodba po vašem mnenju neveljavna? Dosedanja pogodba ni neveljavna. Bila je sklenjena za nedoločen čas s predpisanim odpovednim rokom za primer prenehanja najema. Postopek izbora ni bi I opravljan po predpisih, kar pa seveda ne more biti razlog za neveljavnost pogodbe. Koliko pogodb ste prekinili in katere? Prekinjenih je bilo kar nekaj najemnih pogodb (npr. Ošep - Trdinova klet, PZM - Podjetniško združenje Mengeš, Mi Amigo, Modecom, Debevc). Vsi novi najemniki v tem mandatu so bili izbrani na podlagi javnega razpisa. Za vse proste poslovne prostore stalno teče postopek javnega razpisa. Kdaj je in kolikokrat je prihajalo do zamud pri plačilu najemnine? Ali je najemnina zdaj poravnana? Do plačilnih zamud je prihajalo skoraj vedno, pogosto najemnik ni sprejel priporočene pošte, plačila so bila izvršena po opominu, sedaj so, ražen manjšega dela, obveznosti poravnane. Lahko pojasnite tistih 85 % stroškov (omenjenih v Dnevniku), ki naj bi jih občina plačevala pri komercialno uspešnih predstavah? Po obstoječi pogodbi je najemnik dolžan poleg najemnine plačevati še redne mesečne stroške v visini 15 %, ražen za električno energijo, ki jo plačuje po števcu. 85 % teh stroškov plačuje občina - bremeni pravzaprav stroške uprave. Kako je bilo z razpisom za novega najemnika? Koliko prijav (kdo)? Zakaj je bil razveljavljen? Kaj zdaj? Ob javnem razpisu za novega najemnika sta bili vloženi dve ponudbi, od katerih je bila le ena popolna, zato v skladu z razpisnim postopkom izbira ni bila mogoča in se razpis ponovi. Kaj če stari najemnik ne bo zapustil kulturnega doma tuđi po izboru novega? Ker dosedanji najemnik v skladu s pogodbenim odpovednim rokom ni predal kulturnega doma občini, se bo zadeva nadaljevala po sodni poti -skladno s pogodbo in predpisi. Tomaž Štehe, Župan Najemnik Kulturnega doma Mengeš gospod France |erič pripravlja tiskovno konfer-enco, na kateri bo medijem predstavil svojo plat resnice v zvezi s KD Mengeš in Občino Mengeš oziroma županom mag. Tomažem štebetom. Zapis s tiskovne kon-ference boste lahko prebrali v prihodnji številki Mengšana in v drugih medijih. Odgovorni urednik Matjaž Koncilja Pobude in vprašanja člana občinskega sveta g. Branka liparja: Pobuda: Iz proračuna Občine Mengeš je razvidno, da so proračunska sredstva namenjena tuđi dokumentiranju pomembnih dogodkov in oseb, torej urejanju Kronike Mengeš. Prav gotovo gre za bogata gradiva, ki bi bila zanimiva za širši krog občanov. Dajem pobudo, da bi v Mengšanu v posebni rubriki objavili gradivo iz zbrane dokumentacije. S tem bi tuđi povećali zanimanje občanov za preteklost domačih krajev ter jih spodbudili, da bi tuđi sami sodelovali pri zbi-ranju gradiva. Odgovor: Pomembni dogodki v občini so dokumentirani na video sistemu. Poskušamo pa tuđi dokumentirati takoimenovane življenjske zgodbe starejših občanov o dogajanju v preteklosti. Žal je težko pridobiti ustrezne in zavzete spraševalce in zapisovalce. Do sedaj je bil le delno izveden en tak intervju z gospodom Francetom Veiderjem. V nacrtu oz. dogovorjenih je Se nekaj. Dobrodošli so predlogi in pobude za občanke in občane, katerih življenjske zgodbe bi zapisali. Lepo vabljeni tuđi tišti, ki bi bili pripravljeni take intervjujc in zapise opraviti. Vprašanje: Katere konkretne ukrepe je doslej izvedla občinska uprava, da bi realizirala sklep občinskega sveta po seji, na kateri je bila izbrana t. i. C varianta idejne rešitve za izgradnjo nove telovadnice? Odgovor: Večina v občinskem svetu je izbrala takimenovano varianto C - veliko športno dvorano z neke vrste postopno gradnjo. Občinski svet pa je še prej sprejel sklep o izdelavi prometne presoje oz. pogojev za tak objekt pri OS Mengeš na mestu sedanje telovadnice. Prometna pre-soja bo podala pogoje njene ureditve in možnosti kapacitet športne dvorane. Od tega so, po mojem mnenju, odvisni nadaljnji koraki. Ker se zavedamo prometne problematike v Mengšu (parkiranja), se bo morala ta prometna presoja za delovanje športne dvorane izvajati v sklopu širše prometne presoje od Šolske ulice do Trdinovega trga. Velik je problem parkiranja okoli Kulturnega doma ter prometa v šolski ulici. Pri tem je še posebej težka okoliščina pogodba o »obvezni« izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta za objektom KD Mengeš. Sprejeta je bila v prejšnjem mandatu. Investicija je bila poimenovana »tržnica«, zanjo je bila podpisana notarsko overjena menjalna pogodba. To investicijo zaradi pogodbe takorekoč moramo realizirati. Po mojem mnenju bo za ta objekt in za veliko športno dvorano težko za smiselno ceno, zagotoviti parkirna mesta in prometno ureditev. Prometna presoja bo naročena ali izveden razpis takoj po sprejemu proračuna! Vprašanje: V kateri fazi je urejanje problema lastništva zemljišta v športnem parku? Še posebej me zanima zemljište, potrebno za izvajanje dejavnosti sole. Odgovor: Zemljišča so v postopku denacionalizacije. Za vsa uporabljana zemljišča v športnem parku se ne predvideva vračanje v naravi, pač pa odškodnina iz državnega sklada. 6 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Na podlaci f>. člena Odloka o podcljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vest-nik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99, 5/2001) je Občinski sve) Občine Mengeš na svoji 35. seji dne 6. februarja 2002 sprejel SKLEP O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2002 1. Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskom, kulturnom, športnem, humanitarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v obe ini in širši skupnosti. 2. Priznanja se podeljujejo obranom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civilno pravnim osebam s področja ali z delovanjem na področju občine Mengeš. 3. Za leto 2002 bodo praviloma podeljena naslednja priznanja: • 1 naziv častni občan • 1 zlato priznanje • 2 srebrni priznanji • 3 bronasta priznanja Vrsta priznanj se lahko spremeni glede na pomen predlogov. 1. Naziv čnslni občan Občine Mengeš se podeli posamezniku, katerega delo in aktivnosti predstavljajo izjemne zasluge na katerem koli področju človekove uslvarjalnosti, oziroma posamezniku, ki je posebno zaslužen za pomembne trajne dosežke v razvoju, ugledu in promociji občine in širše skupnosti. 2. Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25-lelno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in drušlvu za več kot 50-letnico dela. 3. Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25-letnico dela. 4. Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad S-letno uspešno dolo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15-letnico dela. Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe najkasneje do 15. marca 2002 v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj (ne odpiraj), Slovenska c. 30, 1234 Mengeš. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: * točen naziv, naslov predlagatelja; * ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklič predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje; * vrsto priznanja; * podrobnejšo obra/ložitev predloga z navedj«) krilerijev. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upošlevala. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik OM, št. 23/97) Odbor za družbene in društvene dejavnosti objavlja Številka: 329-35/2 Datum: 6. februar 2002 Občinski svet Občine Mengeš župan; mag. Tomaž Štebe, Hrpi. ing. RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev trdinove nagrade diiakom, Studentom in posameznikom za leto 2002 i. Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in studentom, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevajo k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delu-jejo na območju občine Mengeš; posameznikom, ki so opravili diplomsko nalogo s tema-tiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v obćini Mengeš ter dijakom in studentom, ki so v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v obc'ini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo. 2. Za leto 2002 bodo lahko podcijene naslednje Trdinove nagrade: • do tri Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu (1 na področju športa, 1 na področju kulture, 1 na drugih društvenih področjih); • do tri Trdinove nagrade za posameznika za diplomsko nalogo; • do tri Trdinove nagrade za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo. Visina posamezne nagrade je 1)0.000,00 SIT. 3. Predloge /a dodelilev Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu posredujejo društva (kulturna, športna in druga), ki so registrirana za izvajanje svoje dejavnosti na podrorju občine Mengeš. Predlog za dodelitev Trdinove nagrade za posameznike za diplomsko nalogo posredujejo posamezniki, ki so zaključili studij z diplomsko nalogo s lemaliko, ki predstavlja temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš. Predlog z,i podelitev Trdinove nagrade za posameznike za projektno ali raziskovalno nalogo posredujejo posamezniki, ki so v šolskem letu oziroma študijskem letu 1947/98 izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s lematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo. 4. Predlog za Trdinovo nagrado za izjemno delovanje v društvu mora vsebovati: 1. ločno ime in naslov predlagatelja; 2. ime in priimek, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivalištu v občini Mengeš (fotokopija potnega lista, iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis kandidata; 3. podrobno obrazložitcv o kandirlatovem aktivnem delovanju v delu društva oziroma njegovih uspehih. Predlog za Trdinovo nagrado za diplomsko nalogo mora vsebovati: 1. ime in priimek kandidata, rojslne podatke, polrdilo o opravljeni diplomi, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivalištu v občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis. 2. diplomsko nalogo; 3. obrazložitev diplomske naloge v smislu uporabnosli za temeljno podlago za razvoj in kvnlileto življenja v obt'ini Mengeš o/iroma nadaljnje strokovne obdelave. Predlog za Trdinovo nagrado za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo mora vsebovati: 1. ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prehivališču v občini Mengeš (fotokopija potnega lista, iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis. 2. projektno o/iroma raziskovalno nalogo; 3. obrazložitev projektne oziroma raziskovalne naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za ra/voj in kvaliteto življenja v občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. 5. Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 20. mana 2002, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 MENGEŠ, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«. 6. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval, 7. Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podcijene na slovesnosti ob občinskem prazniku, ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predsednik Viljem Marjan Hribar I. r. TI MENGŠAN OBČINSKA UPRAV A Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o odda-janju poslovnih prostorov v najem (Uradni veslnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) Rnzpis ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV NA SLOVENSKI CESTI 28 IN 30 V MENGŠU 1. Predmet razpisa so 4 poslovni prostori, ki se nahajajo vsredišču Mengša a) v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28. Površina posame-znih prostorov je: • poslovni prostor, v velikosti 28,5 m' • poslovni prostor, v velikosti 30 m' b) v drugem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30: • poslovni prostor, v velikosti 18 mJ • poslovni prostor, v velikosti 71,45 m' Vsi prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Obstaja možnost najema posameznega poslovnega prostora, dveh ali več skupaj oziroma vseh. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodoćo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim predplaćilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 5,12 EU R/m'. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizićne in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa polrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: • predstavitev dejavnosti, visino ponujene mesečne najemnine, ki ne srne biti nižja od zaćetne, • jamstvo za resnost ponudbe v visini 118.000,00 SIT za poslovne prostore na Slovenski c. 28 oz. 290.000,00 SIT za poslovni prostor na Slovenski c. 30, v velikosti 71,45 m1 oz. 74.000,00 SIT za poslovni prostor na Slovenski c. 30, v velikosti 18 m2 mora biti plaćana na TR 01000-0100001651 do 18. 3. 2002. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: • ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tište, ki je navedena v javnem razpisu, • ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, • število na novo odprtih delovnih mest, • občani občine Mengeš, • dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, • prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel 724 -7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 20. 3. 2002 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 361-3/2002 Datum: 14. 2. 2002 Občine Mengeš župan; mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. DOHODIlinSKfl nnpouED 2001 ODDAJA OBRAZCEV NA OBČINI MENGEŠ SLOVENSKA CESTA 30, I. NADSTROPJE, SEJNA SOBA U torek, dne 19. marca 2002 od 12.00 do 19.00 ure. Davčna uprava - izpostava Domžale, Občina Mengeš MENGŠAN F O L I C I J A Kronika dogodkou za mesec januar 2002 NA OBMOCJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu januarju 2002 beležijo naslednje varnostne pojave: Prometna varnost: Obravnavali smo 8 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: - nepravilna stran in smer vožnje - 4 x - ncprilaj^ojona htirosi -2 X -vožnja na pivkralki varnostni razdalji - 1 x - izsiljovanje prednosti 1 \ Javna varnost: Policisti so opravili 5 intervencij zaradi kršitev javnoga reda in miru, in sicer vse v zasebnom prostoru. Kriminaliteta: Policisti smo obravnavali 17 kaznivih dojanj, med njimi: - vlomi v vozila — 6 x - tatvinr 5 x - poškodovanje Inje stvari -2 X - vloin v trgovino I x - tat vina vozila l.| S(J-52T, Menvdcs Hcn/ Ml. 270- I x - o^rožanjc varnosti I x - poskus ropa nienjalnice - 1 x Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih oz. o pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 724 65 80, ali na anonimni brezplacni telefon 080 1200. Policisti PP Domžale POLITIČNE STRANKE U spomin Danica Zidarič 1910-2002 Konec januarja nas je za vedno zapustila gospa Danica Zidarič, ki se je s svojim neutrudnim dolom, odnosom do domovine, pripravl-jenostjo pomagati drugim in Ijubeznijo do otrok, zapisala v naš spomin. Rodila se je pred 92. leti blizu Plevlja. Otroška leta je preživela v Buzetu, kjer se je prvič srečala s pomanjkanjem in izgnanstvom. Ko se je njen oče med prvo svelovno vojno pridruži! generalu Maistru v bojih za severno mejo, je družina ostala brez sredstev za preživi janje in na koncu morala zbežati pred zaporom. Po koncu vojne se je z družino preselila v Celje. Tam je nadaljevala šolanje, ki ga je zaključila na učiteljišču v Mariboru ter začela pot učiteljice v Miklavžu pri Ormožu. V delo Rdečega križa se je vključila že leta 1938 in ker je bila zavedna Slovenka, so jo Nemci s pomočjo ravnatelja sole zaprli že maja 1941. Po treh mesec ih zapora so jo odpeljali v izgnanstvo. V zaklenjenih živinskih vagonih in nemogočih higienskih razmerah so po tednu vožnje prispeli do Čačka v Srbiji. Vedno se je spominjala, da so Srbi izgnance lepo sprejeli in lepo ravnali z njimi. Danica je spel najbolj koristila s svojim znanjem. Bila je učiteljica v vaški soli, lotu 1942 se je pridružila skupini Rdečega križa, ki je skrbela za begunske otroke brez staršev. Bolnim sirotam iz Slovenije, Kosova, Bosne in Hrvaške ni bila le učiteljica, pač pa ludi mati, negovalka in tolažnica. Zdravil ni bilo. Dogajalo se je, da so morali že velike otroke hraniti, tako so bili oslabeli. Po osvo-boditvi Čačka decembra 1944 so otroke prepeljali v Bolgarijo, ki je otrokom omogočila oskrbo in okrevanje. Skoraj /eto dni je tam preživela z njimi, urejala je tuđi časopis za izgnance. Oktobra 1945 se je Danica vrnila v Miklavž pri Ormožu, kjer so od sole ostale le razvaline. Zato je nadaljevala s poučevanjem v različnih krajih na Primorskom in Kočevskem. Ob delu je zaključila studij na Pedagoški akademiji in leta 1960 pričela poučevati na soli v Radomljah, kjer je delala do upokojitve. Pa še po upokojitvi je pomagala, saj je nadomeščala znano partizansko učiteljico Nado iz Trate, kadar ta ni zmogla ali je zbolela. Dnevi izgnanstva so pustili na Danici neizbrisen pečat. Velikokrat se je odzvala vabilom osnovnih šol in učencem je z zanosom in Ijuboznijo pripovedovala o svojih prijaleljih, ki so jo sprejeli v izgnanstvu in o njeni skrbi za sirote. Otroci so bili vse življenje njena glavna skrb. Vedno so bili deležni tople besede, skrbnega nasveta, pa tuđi čokolade in bonbonov. Skrbelo jo je, ali bo šola prijazna do otrok in učiteljev in ali bo poskrbela za vzgo-jo kritičnih, pokončnih ljudi. Druga njena velika stalnica je bila delo pri organizaciji Rdečega križa, kjer je s svojim zgledom postavljala merila delovanja. Zvesta je bila ludi ideji socialne onakopravnosti in pravičnosti in tuđi v pozni starosti nepogrešljiva članica združene liste socialnih demokratov. Ves čas je sledila družbenim dogajanjem in se nanje kritično odzivala. V naših mis-lih bo živela še naprej. Mirjan Trampu?, ZLSD 9 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE miflDi FORum zlsd menGEš V prostorih MF Domžale je bil 31.1.2002 ustanovljen klub Mlađega foruma Mengeš. MF združene liste socialnih demokratov je mladinska levičarska organizacija. Njihov program temelji na vrednotah STRPNOSTI do drugačnega, SVOBODE slehernega posameznika in posameznice, ob upoštevanju nujnosti sobivanja v skupnosti, SOLIDARNOSTI kot temelja družbene integaracije, ENAKOPRAVNOSTI do vseh ljudi in pravice do varnosti, ki jo razumemo kot telesno in duševno uravnovešenost vsakega izmed nas. Manifest Mlađega foruma ZLSD je zajet predvsem v osmih programskih tezah : 1. TRETJA POT mlade razumemo kot del družbe in kot nosilce oblikovanja lastne sedanjosti in prihodnosti, ki bo temeljila na enakosti vseh - moških in žensk, mladih in starih, delavcev in intelektualcev, zaposlenih in nezap6slenih, ne glede na raso, versko ali kulturno pripadnost in spolno usmerjenost. 2. NOVA POLITIKA DROG - s katero bi dosegli spremembo odnosa do problemov, povezanih z zasvojenostjo z drogami. To vključuje oblikovanje bolj demokratične politike drog in pa predvsem programov preventive, kjer ima osrednji pomen razvoj lokalnih mladinskih struktur, ki bi mladim nudile zabavne, športne, umetniške, intelektualne in druge storitve, ki bi mladim zapolnile življenje in s tem zmanjšale možnost zlorabe drog. 3. VARNOSTNA POLITIKA IN NE LEGITIMNO ČLANSTVO V NATU - Nova varnostna politika, ki bi jo zagotovili s prest ukturi-ranjem klasične varnostne politike, predvsem z mednarodnim povezovanjem a vseh nivojih in na sistemu preprečevanja in ne reševanja konfliktov. Mladi forum se zavzema predvsem za partnerstvo in ne članstvo v NATU,saj bi le to pomenilo brezpogojno podrejanje interesom ZDA, kar bi omejevalo našo suverenost in samobitnost. 4. SOCIALA, SOLIDARNOST - država mora ob modernizaciji socialnega sistema ohraniti učinkovitost in kakovost socialnega varstva. To vključuje učinkovitejšo politiko zaposlovanja in pomo-či socialno ogroženim. 5. SOCIALNA IZKLJUČENOST IN IZOBRAŽEVANJE - zaradi vse pogostejše delitve na priviligirane in marginalizirane imamo Ijudje neenake možnosti izobraževanja in nato zaposlovanja, kar pa zopet vodi v tako in drugačno socialno izključenost. Zato je potrebno zagotoviti enake možnosti tako formalnega kot neformal-nega izobraževanja za vsakega posameznika in posameznico. Nujno potrebno je osveščanje javnosti o problemih, ki jih imamo mladi v današnji družbi (droge, iskanje zaposlitve, izobraževanje, diskriminacija...) in s tem ustvarjati podporo širše javnosti in možnost pridobivanja pomoći te širše javnosti. 6. MLAOINSKA POLITIKA - je program ukrepov, prioritet in aktivnosti oblikovanih na osnovi mladinskih raziskav, mladinskega dela v organizacijah in institucijah, v katere je potrebno vključiti vse mlade. Potrebno jo je vzpostaviti na lokalni, regionalni, nacionalni in tuđi mednarodni ravni. 7. GLOBALIZACIjA - Mladi forum se zavzema za pravičnejšo glo-balizacijo, katere negativne posledice prizadenejo predvsem revnejše sloje prebivalstva. Zavzemamo se za globalizacijo, ki ne vključuje samo ekonomske, pač pa tuđi socialne, ekološke, kulturne in ideološke dimenzije. 8. VAROVAN|E OKOLJA - s katerim ima vsak posameznik pravico do bivanja v čistem neokrnjenem okolju, kar borno dosegli le s skupnimi močmi, z ureditvijo ustreznih odlagališč, recikliranja, izkoriščanja novih, alternativnih virov energije... Mladi forum Mengeš ima predvsem nalogo izvajati zgoraj opisane točke na lokalnem nivoju. Mengeš, mesto, ki praktično nima družbenega dogajanja, mora mladim dati priložnost, da stvari sami, vsaj delno, vzamejo v svoje roke. MF mladim nudi alternativo obstoječim društvom, v katerih nišo našli sebe, svojih ciljev in idej. Trenutno ima 15 registriranih in še najmanj enkrat toliko neregistriranih članov. Med svoje vrste vabimo vse mlade, ki jim za svoj kraj ni vseeno, ki želijo spoznati nove sovrstnike, ki imajo željo sode-lovati pri organizaciji različnih zabavnih, kulturnih in športnih pro-jektov.... Skupaj borno poizkušali uresničiti sleherno željo vsakega izmed nas, seveda ob pomoći naših starejših kolegov, predvsem pri iskanju ustreznega prostora za naše dejavnosti. V prvi vrsti pa borno poizkušali preprečiti, da mladim Mengša nikoli več ne bo potrebno ustanoviti kakršnekoli formacije in sestankovati izven domaćega kraja. JANA C. DJORDJEVIĆ 10] MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Vabimo Vas na SREČANJE OB ——, DNEVU ŽENA, Kl BO V PETEK, 8. MARCA 2002, OB 19. URI V ORANŽERIJI V MENGŠU S kratkim programom nas bodo razveselili pevka Maja Drljepan in mladi pesniki Simon Jugovic ter Rok Brajkovič Pričakiijemo Vas Mladi forum ZLSD Mengeš Za in proti Človek sedaj res ne ve več, kaj bi radi in česa nebi radi v tej mengeški občini kot celoti. Nekateri bi hoteli dvorano, takšno ali drugačno, drugi nov vrtec, obenem pa, če si že tam v službi kot ravnatelj, tuđi še višjo plaćo in manjšo obremenitev. Tretji hočemo, npr. v Loki ali Topolah, vsaj manjša igrišča za otroke ali mlade, na katcrih bi lahko prirejali kakršne koli igre ali ćelo tekme. Že sami vaščani se počutimo zapostavljene, ker ne moremo drugim tekmovalnim skupinam in njihovim navijačem pokazati vsaj spodobnega igrišča, kakršna imajo drugje. Četrti bi tuđi upravičeno končno radi kanalizacijo ali javno razsvetljavo, nato pa še asfaltirane ceste, ki so že razkopane, in tište, ki se kar same razkopavajo. Krivec za vse probleme pa je, po mojem mnenju, denar, ki ga ni nikoli dovolj za vse. Drugi menijo, da je bil denar porabljen za prevelike nacrte in raziskave, namesto za sprotna izvajanja del. Končno se je župan skupaj z občinsko upravo odločil, da prične z raznimi realizacijami projektov in pripravila sta izračun za sprejem v proračunu, ki naj bi ga občinski svet obravnaval na 35. seji in ga v drugi obravnavi tuđi sprejel. Vendar ni šio tako. Z manjšo večino je bil proračun zavrnjen. Po vscm tem, kar slišim, ob raznih priložnostih ob kavici, v službi ali kar na cesti, kaj in kako bi morali biti ali pa kar javno obsodbo, češ saj niste nič naredili itd. Veliko tega je tuđi res, sedaj vidim, da se svetniki iz SLS, ZLSDS in LDS, ki so glasovali proti točki o proračunu, premalo posvečajo občanom Mengša in okolice, da bi še njim razložili svoje težave. Mogoče je tuđi, da se taki problemi odložijo za naslednje obljube, ki pa jih gotovo ne bo manjkalo ob kandidiranju strank in županov. Marko |erič SDS DRUŠTVA 1991 - 2001 Deset let državnosti Republike Slovenije Ob deseti obletnici zmage in samostojnosti države Slovenije je potekal 14. decembra 2001 tretji svečani sestanek razširjenega predsedstva OZVVS Domžale v gostišču Kovač v Količevem. V uvodu nas je vse navzoče in goste pozdravil predsednik OZVVS Domžale Dominik Grmek in nato predal besedo vodji protokola svečane prireditve. Recitatorje slovenskih domoljubnih pesmi je vodil Darko Erhart, ki nam je predstavil tuđi svoje pesnitve. Na citre nam je igral priznani citrar Plahutnik, ob spremljavi tenorista in vseh navzočih smo zapeli slovensko himno in še vrsto lepih domoljubnih pesmi. Na vrsti so bila poročila o realizaciji posameznih aktivnosti in nalog OZVVS Domžale v letu 2001. Udeležili smo se 22. tradicional-nega nočnega zimskega pohoda Pasja raven-Dražgoše, o katerem je poročal Bine Kladnik; o glavnem letnem zboru ZVVS v Trzinu je poročal Jože Kosmač; o letnem programskem zboru OZVVS Domžale v Lukovici je poročal Janez Kušar; o prvem usposabljanju praporščakov ZVVS in ZČS v Ljubljani pa Dušan Grošelj; o 153. obletnici razvijanja prve slovenske zastave na Sp. Slivni in prve blagoslovitve slovenske državne zastave na Vače - Geoss je poročal Silvo Resnik; o proslavi 60. obletnice OF in deseti obletnici samostojnosti je poročal Dominik Grmek; o organizaciji veteranskih iger -košarkarskega turnirja v Domžalah in udeležbi na strelskem izbirnem tekmovanju je poročal Danilo Kastelic; o medobčinski proslavi ob 10. obletnici samostojnosti v Mengšu je poročal Peter Gubanc; o srečanju veteranov vojne za Slovenijo v Cerkljah je poročal Boris Razpotnik; o proslavi ob 10. obletnici trzinske bitke v Trzinu je poročal Janez Gregorič; o sodelovanju na državni proslavi ob 10. obletnici državnosti v Ljubljani pa Marko Trampuš; o pohodu na Nanos in srečanju z delavci oddajnikov RTV je poročala Nuša Kladnik; o 16. tradicionalnem pohodu na Triglav Darinka Grmek; o sodelovanju na strelskem tekmovanju v organizaicji OZVVS Maribor je poročal Darko Erhart; o devetem spominskem pohodu vojne za Slovenijo je poročala Šonja Gregorič; o proslavi desete obletnice učnega centra Lokvanj v Podgori pri Zlatem Polju je poročal Martin Planko; o udeležbi na komemoracijah in polaganju vencev na grobove padlih za Slovenijo 1991 je poročal Dominik Grmek; o izletu Pojmo na Štajersko je poročala Marinka Kušar; o organizaciji razstave vojna za Slovenijo v letu 1991 v Domžalah pa je s poročilom zaključi! Anton Žnidaršič. Zahvalo vsem, ki smo opravljali dela in naloge v OZVVS Domžale za leto 1991 je izrekel predsednik Dominik Grmek. Za opravljena dela je v imenu OZVVS Domžale podelil predsednik priznanja in častne znake 55. ŠTO Domžale. Nato je spregovoril visoki gost v naši sredini, predsednik ZVVS Srečko Lisjak o prehojeni 10-letni poti in priznanju ter vlogi ZVVS o osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posebno je pohvalil naše neizmerno delo, ki smo ga opravili v letu 2001 in nas pozval, naj še naprej delujemo tako dobro v vrstah ZVVS in se borimo rudi zato, da se bodo tuđi učenci v slovenskih šolah učili o vojni za Slovenijo 1991 in o biti Slovenka-Slovenec, koder koli po vsem svetu v ponos slovenskemu narodu. Slovesnost in lep večer smo zaključili ob dobri postrežbi gostišča in tuđi zaplesali ob domači glasbi. 1991-2001 Deset let zmagovalci in samostojni Danilo Kastelic 11 MENGSAN K> R U Š T V AJ Predlog programa planinskih izletov v I. 2002 VODNIK DATUM Zaht. CILJ IZLETA U. Cradišar NE 17.3. L Trdinov vrh P. Kržan SO 23.3. P Porezen ). Slokan SO 6.4. T Vajnež S. Bernard T. Burgar, SO 6.4. Z Pekel pri Borovnici M. Lužar, K. Marin SO 20.4 P Trim pohod Rasica ). Slokan SO 4.5. T Kredarica - Krma U. Gradišar NE 12.5. L Goli vrh UO PE 17.5. Slavnostana akademija ob 50 let. G. Mahnič SO 25.5. Z Gozdnik, Kotečnik 1. Slokan SO 1.6. L MožiCj Lajnar, Dravh S. Bernard, J.Slokan, J. Hribernik, M. Šušteršič, B. Borštnar NE 23.6. Z Grintovec B. Borštnar SO 29.6. Z Križevnik, Veliki vrh, Molićka pl. B. Borštnar SO 13.7. z Pl. Blato, Krštenica, Stogi Mlad. odsek 20. - 29. 7. Tabor T. Burgar NE 25.8. z Ogradi M. Lužar NE 8.9. L Debela peč ). Hribernik SO 28.9. L Grlovec 1. Vrhovnik NE 13.10. Z Kamniti lovec, Sv. Višarje M. Volkar NE 20.10. z Stegovnik Obvestilo Turistično društvo Mengeš vabi na redni letni občni zbor v četrtek, 7. marca 2002, ob 19.00 uri v sejni sobi Gasilsko-godbenega doma v Mengšu. Vabi UO TD Mengeš L- lahko, Z- zahtevno, ZZ- zelo zahtevno, P-pohod, T-turni vnuk POROČILO POVEIJNIKA ZA LETO 2001 UVOD Zelo delovno in hkrati zelo uspešno leto, leto 2001 je za nami. Po planu dela iz preteklega leta lahko rečemo da je bil v celoti realiziran. In še mnogo već, saj se tuđi čez leto pokažejo naloge in zahteve, ki jih v naprej ni mogoče predvideti. Preteklo leto 2001 je bilo mednarodno leto prosto-voljnega dela. In za nas je res tuđi bilo. Naj navedem ,da smo v PGD Mengeš v letu 2001 opravili skupaj 9600 ur prostovoljnega dela. V ure so vštete vse dejavnosti, ki so se preko leta odvijale v okviru gasilske organizacije PGD Mengeš, kot so: intervencije in analize, praktične vaje, sektorske vaje, dejavnosti v mesecu požarne varnosti, redarska služba in požarna straža, slovesnosti in praznovanja, tekmovanja, tećaji in izo-braževanje in drugo. V preteklem letu je bilo tuđi kupljeno sodobno gasilsko vozilo kombi Renault MAS-TER za prevoz oseb, saj je bilo prejšnje vozilo vozilo že zelo staro in ni već ustrezalo varnosti v cestnem prometu, še posebej ko gre za prevoze otrok na tekmovanja in podobno. S popravki in dopolnili je bil izdelan ponovno požarni nacrt PGD Mengeš, ki je bil podan na GZ Mengeš in regijski center za obvešćanje. V zadnjem obdobju leta smo pristopili k realizaciji računalniškega programa GAS 2000. Potrebno je bilo veliko časa, zbrati ogromno podatkov vsakega posameznika od vstopa v gasilsko organizacijo, izobraževanja, napredovanja, odlikovanja itn., na podlagi tega bo izdelana gasilska izkaznica identitete člana na gasilskih usposabljanjih, tekmovan-jih, na izkaznico pa bo tuđi vezana ugodnost naprimer mobitel. Za to gasilsko izkaznico se zavzemamo, da bi jo lahko uporabljali gasilci kot svoj osebni dokument, tuđi v civilnem življenju, saj izpolnjuje vse potrebe standarda osebnega dokumenta in še več. GAS 2000 bo predvidoma zaključen v prvih mesecih letošnjega leta. INTERVENCIJE V preteklem 2001. letu je PCD Mengeš sodeloval v 33x intervencijah (lani 41}. Od tega je bilo 21 požarnih (lani 16), 3 prometnih nesrećah (lani 6) in 7 tehničnih intervencijah (lani 14). Na območju občine Mengeš smo posredovali 30 x, izven naše občine pa 3 x. Većina intervenij je bila sprejetih preko osebnih pozivnikov iz regijskega centra za obveščanje (112), in sicer 16 x, 12 x pa smo bili obveščeni preko telefona na tel. št. PGD Mengeš ali mobitela in preko internih pozivnikov sprožili nadaljnjo intervencijo oz. akcijo. 3 x pa smo bili obveščeni po UKV zvezi za pomoć iz CPV. Kot osebno obvestilo od občanov, ki so prišli v dom, pa smo bili obveščeni 2 x. INTERVENCIJE (požari, promelne nesreće, tehnične intervencije) -11. jan. 01 odpiranje vozila VW polo pri zdravstvenem domu (tel. poziv) - 31. jan. 01 01 požar osebnega vozila pred OŠ v Mengšu vzrok: stak-njena cev za gorivo, (poz. 112) - 02. feb. 01 požar v gradu lablje, gorel je sod (poz 112) - 04. mar. 01 izvlečenje vozila kombi Citroen z njive na relaciji Mengeš-Duplica - 18. mar. 01 požar na gospodarskem poslopju v Radomljah (pri motelu Šraj) - 26. mar. 01 - 03. apr. 01 -10. apr. 01 - 15. apr. 01 - 27. apr. 01 - 28. apr. 01 - 11. maj. 01 -31. maj. 01 - 12. jun. 01 Uporaba IDA, napajanje vozil, dovoz vode (poziv iz CPV) prijava za požar v bloku Levčeva 17. Moćno kajenje iz dimnika. Intervencija ni bila potrebna poziv za požar na zgornjem Do-benu kurjenje smrečja lobadarja (poz. 112) gašenje ostankov od požiganja na zg. Rasici (šumberk) moćan veter (poz. 112) prometna nesreća pri cvetličarni Marjeta v Mengšu. Zaščita in posipanje večje količine razlitega olja po cestišču (poz. Int.) predčasen požig prvomajskega kresa pri Fit-topu. Gašenje in varova nje gozda (tel. + int. poz.) požar v ind. coni Trzin skl. tepi hov Baloh (prvič upornbljen prezračevalec, poz. 112) reševanje mlađega srnjaka z vrha pećine v kamnolomu (tel. poz.) požar kozolca na Zadružniški ul. v Mengšu - udar strele zaradi hitre int. Škoda minimalna (poz. 112), naknadno pozivanje za poplave: ZD Mengeš; Slovenska c. 38 Glavičeva 18; Glavarjeva 4 l/nos opreme i/ kleti in črp. vode aktiviranje zaradi močnega dima v okolk i labelj kurjenje odpadnih 12 MENGŠAN DRUŠTVA kablov na dveh mestih (poz. 112) - 27. jun. 01 nenapovedana gas. vaja za požar avtobusa na relaciji Topole-Mengeš (poz. 112 + int. poz.) - 28. jun. 01 poziv, da gori osebni avlo med Fopole-Mengeš int. ni bila potrebna (poz. 112) - 29. jun. 01 razlitje barve po Slomškovi ulici sodček padel iz kombija -pranje ceste (tel. poz.) - 28. jul. 01 aktiviranje zaradi dima v hiši Glavni trg 17 (pri Kantu), mof.no se je kadilo skozi okna, ker se je zrušil strop (poz. 112) - 30. jul. 01 aktivirani zaradi dima nad bivšo opekarno v Mengšu, za lovsko kočo so lovci kurili drva in smeti (poz. 112) - 03. avg. 01 poziv za požar v gozdu med Mengšem in Vodicami, nekdo je moćno kuril v gozdu (tel. poz.) - 20. avg. 01 poziv zaradi visokega ognja pod nadstreškom v diskontu pijač MengosGI. trg (poz. 112) - 22. avg. 01 požar kozolca na relaciji Mengeš- Kamnik, preprečena večja škoda, ogenj ni poškodoval trosilca in se ni razširil na sosednje polje s suho koruzo. (poz. 112), med intervencijo poškodovan en gasilec - 26. avg. 01 odpiranje vozila Fiat Tempra na parkirišču pod Gobavico (osebna prijava) - 29. sep. 01 odstranjevanje peska z odpadnim razlitim oljem po dvorišču, posipa-vanje z absorbentom (poz. 112) - 29. sep. 01 podla cev za vodo na WC, prvo nadstropje kulturnega doma. Zapiranje vode, blokada s c evno sponko -19. okt. 01 prometna nesreća v križišću gasil-nega doma, zavaravanje, čišćenje cestišća - 31. okt. 01 požar v gozriu pod Dobenom, moćan veter raznašal žerjavico (poz. 112) - 05. nov. 01 prijava, da se moćno kadi in gori pri Melodiji Mengeš, goreli odpadki in plastične mase (tel. poz.) -18. dec. 01 frpanje vode na Gorenjski 4 a (l.imalo), zmrznjena cev za vodo, iznos vreč iz kleti (tel. poz.) - 20. dec. 01 požar na stanovanjski hiši v Dobu-Ljubljanski 40 a uporaba IDA, v požaru umri laslnik hiše (poz. iz CPV) - 25. dec:. 01 požar kontejnerja na Kolodvorski 2 a ogrožena tuđi dve os. vozili (poz. 112) STROŠKI INTERVENCII po merilu iz cenika GZ Slovenije februar 2000 znašajo: 636 dnevnih in 298 noćnih in preko 160 strojnih ur na vozilih in agregatih v skupni vrednosti 3.760.000 SIT. Pri lem je treba upoštevati, da je bila preprečena velikanska materialna škoda, ki bi šla tuđi v desetine milijonov tolarjev in mogoče tuđi rešeno marsikatero človeško življenje. Požarna in mesečna poročila se od letošnjega leta naprej vodijo preko rač obdelave in se tuđi kot doslej pošiljajo oz. dostavljajo na MZO RS - občinsko enoto Domžale, ki jih skupaj z drugimi občinami pošilja naprej v Ljubljane. DOVOZI VODE IN ČIŠČENJE-PRANJE je bilo v letu 2001 opravljeno 10 x. DEIAVNOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI V mesecu oktobru 2001 je bilo 11 akcij. REDASKA SLUŽBA IN POŽARNE STRAŽE je bilo v letu 2001 »pravljenih 8 x. SLOVESNOSTI IN PRAZNOVAN|A 7x upravljene v letu 2001. POGREBI V letu 2001 smo izgubili tri člane društva. TEKMOVANIA V LETU 2001 02. jun. Občinsko mladinsko tekmovanje GZ Mengeš v Mengšu 23. jun. Občinsko člansko tekmovanje v Loki 14. jul. Tekmovanje članov v Dekanih 1. sept. , Tekmovanje voznikov šoferjev v Preddvoru 15. sept. Regijsko tekmovanje pionirjev v Mengšu 27. okt. Odprto člansko tekmovanje v mokri izvedbi za memorial Stoše v Moravčah Tekmovanje veterank in veteranov 19. maj Tekmovanje v Šinkovem Turnu 02. jun. Pokalno lekmovanje v Teharjah 09. jun. Pokalno tekmovanje v Logatcu 17. jun. Tekmovanje v Štorah 23. jun. Tekmovanje v Grosupljah 21. jul. Pokalno tekmovanje veterank in veteranov 18. avg. Pokalno tekmovanje v Prevaljah 02. sept. Tekmovanje veternov 7. mesto 08. sepl. Medobčinsko in regijsko tekmovanje veterank in veteranov za pokal Mengša 24. sept. Za zaključek je bilo organizirano srečanje veterank in veteranov regije LJ-3 PRAKTIČNE VA|E V letu 2001 je bilo »pravljenih 13 gasilskih vaj. IZOBRAŽEVANIE Izobraževanje je zelo pomemben oz. Poglaviten deja-vnik gasilcev nasploh, saj borno le z znanjem kos zelo zahtevnim nalogam, ki jih od nas zahteva gasilska služba. Brez iznajdljivosti, taktike tuđi še ob tako vrhunski tehniki in opremi, ne bi bili kos ob terenski zaščiti in reševanju.V začetku leta 2001 smo uvedli poslopek rednega izobraževanja vseh operativnih enot PGD Mengeš, ki pa je obvezen (ponavljam obvezen) za vse nosilce, ki nosijo pozivnike. Teoretične in praktične vaje se izvajajo vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 12 h, in so v skladu z izobraževanjem in praktičnimi vaja-mi GZ Slovenije. Če se operativni član oziroma nosilec pozivnika vaje ne udeleži, mora v 24 urah opravičiti izostanek zaradi statistične evidence na udeležbi opera-tivnega področja. Prav tako mora gasilec opravičiti izostanek v primeru klicanja na pozivnik in javiti po-veljniku razlog izostanka. Nošenje pozivnika 24 ur na dan skozi vse leto je obvezno. V kolikor član operativec meni, da tega ni sposoben, naj sporoči poveljniku, da se pozivna številka preimenuje ali pa bo pozivnik oduzet in menjan na člana, ki ga bo vestno nosil s seboj. V letu 2001 je bil organiziran tečaj za specialnost nevarnih snovi na Igu, katerega so se udeležili trije naši ćlani, in sicer; Čebulj Srečo, Šinkovec Miha in Sandi Bevk. Tečaj so uspešno opravili. Prav tako je bil preko GZ Mengeš organiziran tečaj za specialnost bolničar, katerega so se udeležili: Mateja Matjan, Urban Baloh, Jure Šinkovec in Miha in Marko Verbič. Tečaj so vsi uspešno zaključili. Izveden je bil tuđi tečaj radio zveze, katerega se je udeležilo deset naših gasilcev in je bil prav tako uspešno zaključen. Znova smo pričeli z uva-janjem dežurnih šoferjev, ki se menjajo vsakih štirinajst dni. Menjava šoferjev je vsako drugo soboto v mesecu. V vsaki kategoriji B in C so po trije šoferji, ki so v tem času odgovorni za brezhibnost in čistoćo vozila ali morebitno požarno stražo in redarstvo z vozilom po tekočem datumu. Pridobili smo pet novih voznikov C kategorije, ki smo jih operativno usposobili za posredovanje in vožnjo v nujnih primerih. Znova je bila uvedena tretja poz. enota oz. III. skupina pozivnikov, nosil-ci so v glavnem naši člani a na katere dajemo velik poudarek za posredovanje na intervencijah in gašenje požarov. RAZNE DEIAVNOSTI - čišćenje odtokov in kanalizacije pri občanih - čišćenje ploščadi, razno pranje površin, razmašče-vanje - celoletno izobešanje zastav in transparentov - urejanje okolice doma in rož - menjava cen na BS Mengeš - posek in postavitev rnlajev - akcije čišćenja vozil - priprave in pospravila različnih prostorov - pomoć pri izvedbi Mihaelovega sejma, postavitev miz stojnic, požarna straža, - čišćenje in pranje - redni pregledi dihalnih naprav in opreme - udeležba na žalni komemoraciji na Zalokah 14. sep. 01 smo imeli dan žalovanja za vse gasilske kolege iz New Vorka, ki so s svojo hrabrostjo reševali in resili na stotine življenj, svojega žal ne. P.S. v pripis naj navedem, da so operativne enote PGD Mengeš visoko usposobljene in pripravljene na posredovanje v kakršni koli nesreći ali požaru v kakršnem koli času. V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOĆ POVELINIK PROSTOVOUNEGA CASILSKtCA DRUŠTVA MENGEŠ TOMAŽ ŽARGI 13 MENGŠAN D R U Š T V AJ TflBORMŠKE nOUICE Za nam i sta že skoraj dva meseca letošnjega leta, s tem pa so pred nami tuđi novi izzivi, uspehi, podvigi,... že v prejšni številki Mengšana je bilo zaslediti, da se bodo tuđi pri tabornikih zgodile nekatere spremembe. Na občnem zboru, ki smo ga imeli v soboto 26. januarja v društveni sobi, so bile dodeljene nove funkcije. Naj vam jih tuđi predstavim: starešina: PRIMOŽ VREBEC, načelnik: BLAŽ HORVAT, gospodar: JURE ŠINKOVEC, blagajnik: TOMAŽ NOVAK, načelnik MČ: URBAN BALOH, načelnik CG: MIHA ŠINKOVEC, načelnik PP: IVAN HRŠENJAK, tajnik: ANA ŽUPAN, nadzorni odbor: JOŽICA GLAVAŽ-HORVAT, MARIJAN ŠINKOVEC, LOJZE RUČMAN, disciplinska komisija: ZINKA KOBILŠEK, NATAŠA TRAVEN, KATJA URANKAR. Sama sem zdaj v novi vlogi propagandista, glede na to, da mi je ta vloga v nov izziv upam, da jo bom to leto uspešno opravila, kljub temu da sem še bolj nova članica. V mesecu januarju smo organizirali tuđi zimora-janje (19.1.). Letošnje je bilo zelo uspešno, saj nam je bil tuđi sneg naklonjen. Z otroki iz vseh vodov in nekaterimi starejšimi člani smo preživeli prijeten dan. Naš Blaž (ki je bil vodja in glavni sodnik) nam je pripravil različne igrice - štafeto, igrico »okrog kola«,.... Ob vrnitvi nazaj sta nas Ivo in Primož dočakala z vročim čajem. Ker pa vse lepe stvari hitro minejo, nam je tuđi naše zimorajanje kmalu ostalo le v lepem spominu. V mesecu februarju je organizirano tuđi zimovanje (vse informacije ostajajo nespremenjene), upamo le na dobro udeležbo. Ker pa je februar tuđi čas pusta, se borno tuđi taborniki našemili in tako kot po starih ljudskih običajih »preganjali zimo«. Želim vam veselo pustno praznovanje in čim več sladkih krofov, propgandistka KATARINA. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! P0R0CIL0 MLADINSKE KOMISIJE PGD MENGEŠ ZA 6. OBČNI ZBOR MLADINE TEKMOVANJA V mesecu maju smo se udeležili regijskega tekmo-vanja Društvo mladi gasilec regije Ljubljana III na Vačah. Z mlaj-šo ekipo, to je od prvega do četrte-ga razreda, smo dosegli 3. mesto od 16 nastopa-jočih ekip. Pokal in priznanje smo oddali v OŠ Mengeš. V mesecu juniju smo se udeležili tekmovanja Gasilske zveze Mengeš. Sodelovali smo z dvema mladinskima ekipama, ki sta dosegli prvo in drugo mesto in z eno pionirsko ekipo, ki je dosegla 1. mesto in se s tem uvrstila na regijsko tekmovanje za pokal Haceta. Septembra smo se udeležili regijskega tekmovanja za pokal Haceta, pionirska ekipa je dosegla osmo mesto. ANALIZA VA| IN TEKMOVANJ Z rezultati na tekmovanjih smo lahko zadovoljni. Nezadovoljni smo z udeležbo na vajah. Vaj se većina naše mladine udeležuje zelo neredno, razlogi za to so: - šolske popoldanske dejavnosti (osnovnošolci) - popoldanski pouk (srednješolci) - rajši delajo kar koli drugega Vsako leto imamo težave s sestavo skupin ziasti pionirske, saj še na dan tekmovanja ne vemo, kdo bo imel čas za udeležbo na tekmovanju in komu starši ne bodo dovolili udeležbe. Letos nam ni uspelo sestaviti ekipe pionirjev in ekipe pionirk, nastopiti smo morali z mešano ekipo. Pohvaliti moramo vse tište pionirje, ki so redno hodili na vaje in mladinsko desetino, ki je na vaje hodila redno in v polni sestavi. DRUŠTVO MLADI GASILEC NA OŠ MENGEŠ V šolskem letu 2000/2001 smo se udeležili tečaja Društvo mladi gasilec na OŠ Mengeš v organizaciji Mladinske komisije Gasilske zveze Mengeš, in sicer za preventivno bronasto in srebrno značko in za značko Naravoslovec-gozdar. Tečaj in zaključek tečaja sta bila odlično organizirana in izvedena. Upamo, da se bo tečaja Društvo mladi gasilec v šolskem letu 2001/2002 udeležilo še več pionirjev in mladincev. OSTALE DEJAVNOSTI Sodelovali smo na delovnih akcijah: - pri pripravi in pospravljanju prostora za praznovanje ob dnevu državnosti - pri čišćenju okolice doma V mesecu požarne varnosti smo imeli srečanje v GD Mengeš. Pogovorili smo se o nadaljnjem delu in pridobivanju novih članov. Ćelo leto smo delali, zato smo se udeležili izleta, ki ga je organizirala Mladinska komisija Gasilske zveze Mengeš. Izlet je bil dobro organiziran. Domov smo se vrnili dobre volje z željo, da bi bilo takih izletov še več. V letu 2001 so delali tuđi naši mentorji. Udeležili so se vseh sestankov Mladinske komisije Gasilske zveze Mengeš. Sodelovali so pri organizaciji in izvedbi tečaja na OŠ Mengeš (Jure in Miha Šinkovec) in pri izvedbi zaključka tečaja še trije mentorji. (Marjan in Franc Šinkovec, Mateja Matjan). Pravočasno so hodili na vse vaje pionirjev in mladincev, tuđi če je na vaje prišel samo eden ali dva pionirja. Sodelovali so pri organizaciji občinskega in regijskega tekmovanja za mladino. PLAN DELA 1) Udeležba na tečaju Društvo mladi gasilec na OŠ Mengeš. 2) Pridobivanje novih pionirjev, pionirk in mladincev. 3) Udeležba na regijskem tekmovanju Društvo mladi gasilec. 4) Udeležba na občinskem tekmovanju 5) Redno skozi vse leto bomo imeli srečanja v GD, po možnosti enkrat mesečno. 6) Udeležba na izletu Mladinske komisije Gasilske zveze Mengeš. 7) Pripravili bomo društveno vajo, primerno za mladino 8) Pohod na Rasico. Radi bi se zahvalili predsedniku Gasilskega društva Mengeš Jožetu Žargiju, poveljniku Gasilskega društva Mengeš Tomažu Žargiju , gospodu Stanetu Šimencu in gospodu Francu Blejcu za vso pomoć in podporo, ki nam jo nudijo. MATEJA MATIAN jB MENGŠAN |D R U Š T V 4 54. gasilski občni zbor Že nekaj let zapovrstjo se topolski gasilci na svojem občnem zboru zbere-mo v petek. Tokrat je bil naš 54. občni zbor v petek, 1. februarja, začel pa seje ob 19. uri. Slavkn /.ilirci, dislni (l.in rlruslv.i prejcnlil ono od najvisjih pri/n.inj, gasilsko plamenico I. slopnje iz rok predsednika in pnveljnika dasilske /vere Mengeš Kot je navada, so bila po izvolitvi delovnega predsedstva, ki je vodilo občni zbor, podana poročila vseh, ki imajo v drušlvu nalogo opravljanja nekaterih funkcij. Kol je povedal predsed-nik Franc Bergant, v preteklem letu društvo ni doseglo tako velikih uspehov kot v letih pred tem, |),i vendar gasilci na lovorikah iz preleklosti le nismo počivali. Pomemben uspeh na tekmovalnem področju sta dosegli ekipi veleranov in članic li, ki sla se v prejšnjem letu prvič zbrali in že lakoj dosegli dobre rezultate. V društvu je bila tuđi izvedena informatizacija, saj se je vođenje arhiva skoraj v celoti preselilo na računalnik. Pomemben dosežek je predvsem vnos podatkov članov v program GAS 2000, ki pa je pokazal svoje pomanjkljivosti. Vseeno se borno potrudili in skušali kar najbolje uporabiti opremo in znanje. V drugem delu so sledili pozdravi gostov, s katerimi topolski gasilci sodelujemo. Prav po-vezovanje in druženje vseh gasilcev je pomemben doprinos k boljši varnosti pa ludi organiziranosti gasilstva v vaši, celotni občini in tuđi izven nje. Vsako leto so zaslužnim članom podeljena tuđi priznanja za njihove zasluge in uspešno dclo. l'oleg priznanj /,i dolgoletno delo v društvu ler udeležbo na tekmovanju Ga-silske zveze Mengeš, pa sta bili letos podeljeni tuđi dve odlikovanji Casilske zveze Slovenije. Ga-silsko plamenico I. slopnje, najvišje priznanje za operativno delo gasi ka, je prejel ustanovni član, dol-goletni tajnik, po-veljnik in predsednik lopolskih gasilcev, Slavko Zabrel, ki je s svojim delom društvu vtisnil moćan pečat. Tako obra/ložilev, ki jo je predstavil poveljnik GZ Mengeš |anez Koncilija, kot tuđi mnenje vseh prisotnih pa je bilo, da je priznanje odšlo v prave roke. Gasilsko odlikovanje III. stopnje pa je za svoje delo dobila Mateja lemec, ki je od leta 1996 tajnica društva, deluje pa tuđi kot mentorica pionirske in ženske desetine. Največji poudarek pa je bil dan nacrtom, ki jih borno gasilci skušali uresničiti v letošnjem in prihodnjem letu. To je nakup novega gasilskega vozila GV-V2, ki bo zahteval mnogo organizacijskega truda ter veliko požrlvovalnosti vseh Topolcev. Večer se je zaključil s prijelnim druženjem, ki je vedno ludi priložnosl za izmenjavo izkušenj in tkanje prijateljskih slikov. Udeležba na občnem zboru je bila dobra. Mladi so se po koncu urad-nega dela lahko ob glasbi pove.se. I ili v podstrešnih prostorih gasilskega doma, drugi pa so ostali v veliki sejni sobi in v veselem raspoloženju sklenili delovni in slavnostni večer. Mateja jemec Časlni poveljnik Miro Alos prijema priznanje veterana iz rok predsed-nika Casilske /vc/c Mengeš Petra Petriča INTERVJU Držauni simboli in njihoua sprememba Kar nekaj časa se že stopnjuje zahteva po spremembi državnih simbolov Republike Slovenije. V občilih se predstavljajo različni pogledi in predlogi o slovenskih simbolih od leta 1991 in morebit-nih novih simbolov. V pogovor na to temo sem obiskal gospoda Jožefa Lajevca, predsednika društva Heraldica Slovenica. Kakšno je vaše mnenje o spoštovanju Slovencev do državnih simbolov v Republiki Sloveniji? Državljani žal ne znamo spoštovati naših simbolov, za katerimi stoji slovenski narod, jezik, kultura in slovenska nrav. Slovenci smo dobili belo-modro-rdečo barvo že leta 1463, ki so izhajale iz grba dežele Kranjske. Z vso pravico trdimo, da smo imeli slovenske narodne barve že pred vladavino carja Rusije Petra Velikega, ki je v 18. stoletju iz nizozemske zastave prevzel belo-modro-rdečo kot zastavo ruske trgovske mornarice. Leta 1799 so jo razglasili za državno zastavo Rusije. Naši predniki so svoje barve spoštovali in s temi barvami kljubovali prodirajočim nemškim interesom v južnem delu Avstro-Ogrske monarhije. Slovenci smo izgubili čut do svojih simbolov med drugo vojno, saj jih je preplavila kri v bratomorni vojni. Po letu 1991 pa smo postali brezbrižni do novih narodovih simbolov in dopustili skrunitev na vseh nivojih. Na ptujskem karnevalu so državno zastavo uporabili za pokop pusta. Bili smo priča televizijskemu prikazu sežiganja državne zastave. Državno zastavo in himno so oskrunili v vipavski vojašnici. Minister za šolstvo Lovro Šturm je izdal odredbo, da se ob podelje-vanju spričeval izobeša državna zastava - v medijih so se temu pos-mehovali. Većina ravnateljev pa je odredbo razumela kot izobešanje zunaj poslopja, ne pa v prostorih, kjer se spričevala podeljujejo. Zato se ne čudimo, da je vzgoja šolarjev o državnih simbolih na zelo nizki ravni. V slovenskem parlamentu so državni simboli postavljeni v nasprotju z veljavnim zakonom Republike Slovenije in v nasprotju s heraldičnimi pravili resistuirane heraldike. Društvo Heraldica Slovenica je poznano širši javnosti po izobešanju naše trobarvnice na Geossu vsako leto 7. aprila, ko se je leta 1848 prvič razvila naša zastava. Tuđi lani smo pripravili svečanost ob 10. obletnici slovenskih simbolov. Razširili pa smo jo še s cerkvenim obredom in prvo blagoslovitvijo slovenske zastave na Vačah v cerkvi sv. Andreja. Naj pripomnim, da se svečane prve blagoslovitve slovenske zastave nišo udeležili praporščaki. Na prireditev smo povabili vse, od predsednika države, ministrov, poslancev in županov. Nekaj od povabljenih se je opravičilo, vendar predstavnikov vlade in ministrstev ni bilo, z izjemo dvanajstega gardnega bataljona Slovenske vojske in policijske godbe, ki sta prisotni vsako leto, ter nekaterih poslancev in slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode, ki je prisoten na obeh prireditvah. Iz vsega 1ega je ra/vidno, da je za nespoštovanje državnih simbolov kriva Vlada Republike Slovenije, ki v desetih letih na področju heraldike in reksigologije ni storila ničesar. 15l MENGSAN INTERVJU +m KULTURA Kakšno mnenje imate o postavitvi grba in zastave v parlamentu? Grb dežele kranjske je iz leta 1463 in barve slovenske narodne zastave, ki iz njega izvi-rajo, so postale kar naenkrat nepomembne. Većina parlamentov po svetu ima državni grb na častnem mestu v sredini. Na vsaki strani imajo postavljena dva drogova za zastave. Na obeh drogovih so izobešene državne zastave. V primeru obiska po-vabljenih državnikov pa v znak spoštovanja na levem drogu plapola zastava gostov. Postavitev grba in zastave v slovenskem parlamentu so potisnjeni desno kot nebodiga-treba, za povrh pa ne krasi še prazen drog. Ob grbu bi morale biti dve slovenski zastavi. Kakšno mnenje imate o predlogu ložefa Školča o spremembi državnih simbolov? Ta predlog namerava prenesti državne simbole iz ustave na zakon. Vsem Slovencem pa je jasno, da se zakonov ne spoštuje, če omenim samo Vlado RS, ki ji je pravna država malo mar. Imamo zakon o izo-bešanju zastave, o grbu in državni himni, ki je bil sprejet leta 1994. Med tem časom je bilo veliko kršitev tega zakona, pa vendar ni kazensko še nihče odgovarjal. Na nivo zakona sodijo simboli lokalnih skupnosti, ne pa državni simboli. Obstojeće državne simbole je treba nujno spremeniti, vendar ne na vrat na nos. V podobi grba, ki pogojujejo barve zastave, ni rdeće barve, ker rdeča grbovna obroba ni atribut grba. Po heraldično veksioloških pravilih bi morala biti zastava RS belo-modro-rumena. S tem pa bi se odpovedali slovenski belo-modro-rdeči. To je res, vendar je nesmiselno već kot 500 let stare narodne barve menjati. Brez škode pa bi lahko zamenjali rumene zvezde v grbu. Šestokrake rumene zvezde v grbu većina pojmuje kot simbole celjskih grofov. Vendar so te zvezde znane že iz antike, saj so jih uporabljali v mitološke namene. Prav tako so podobne zvezde uporabljali v plemiških grbih širom Evrope. Vprašljiv pa je atribut Triglava v grbu, saj ime Triglav zasledimo tuđi v drugih delih gorskih vrhov. Zato ne more poosebljati Slovenije in njene zgodovine. V družbi evropskih zastav moramo biti prepoznavni, kar pa do sedaj še nismo. Zastava je po heraldično veksioloških pravilih beraški grb ali osebna izkaznica, ki je po hierarhiji simbolov na drugem mestu za grbom, ki pa predstavlja rojstni list. Barve zastave pa so vzete iz grba. Prva je tista, ki prevladuje v grbu, nato pa ostale barve, ki so v grbu. Veljavni zakon pravi, da je državna zastava prikazana v vodoravnem položaju bela-modra-rdeča, na polovici polovice zastave pa je grb RS. Grb je na heraldično desni strani barvnih polj, kar je v nasprotju s heraldiko, ki na državnih zastavah postavlja grb v sredino. Če pa obraćamo zastavo na levo in tipoštevamo, da je bela barva zunanja, bi moral biti grb na spodnji strani zastave. Ko pa zastavo obrnemo na desno, je na zunanji strani rdeča barva, ki pa ni v skladu z našo ustavo. Pri tem položaju zastave je grb obrnjen navzdol, kar je po zakonu nesprejemljivo, po heraldičnih zakonitostih pa prav. Da ne bi še naprej prihajalo do neljubih dogodkov pri razvijanju naše zastave v tuji-ni in prepoznavnosti naše zastave, je nujno, da spremenimo naše državne simbole. To pa ne pomeni, da moramo s tem hiteti. V spremembo državnih simbolov moramo vključiti heraldike, veksiologe, zgodovinar-je, etnologe in druge, ki nam je naša samostojnost sveta. Pri tem zahtevnem projektu se lahko zanesete na vso pomoć in prispevek našega društva Heraldica Slovenica. Državni simboli, ki bi bili sprejeti kot zakon RS, bodo odvisni od trenutne politične volje in interesa vladajočih. Tako se lahko zgodi, da borno već kot petsto let stare simbole menjali vsakih 10 let. Letos je pred nam i kar nekaj volitev, zato bi bilo smiselno, da bi se o pravšnjih simbolih odločili na referendumu, ki bi ga lahko izvedli na jesenskih volitvah. Prav tako predlagajo, da se 7. april, ko je pred 154. leti prvič zavihrala naša narodna zastava, proglasi za dan slovenske zastave. Sedmi april naj bi bil zapisan v letni učni program šol za učence, ki bi se na ta dan učili o naših simbolih. Društvo HGV je o nastalem problemu obvestilo vse poslanske skupine. V zavest poštenih domoljubov ne more in ne srne prodreti simbolika, ki je spekulativni element neukih in ekstravagantnih slojev v duhu dekadentne družbe. V današnji razslojeni družbi mora vzeti v roke odgovornost peščica domoljubov za bodoče ugodnejše razplete o narodnih simbolih Republike Slovenije. Naj končam z mislijo, ki jo je zapisal slovenski domoljub in arhitekt |ože Pločnik: Narod se najprej predstavi s svojimi simboli. Za njim pa stoji vse, kar ta narod določa: jezik, kultura, zgodovina in nrav. Danilo Kastelic Bilo nazaj je ni'knj dni, na pustncm plesu sva plesala. O, gusar jaz sem bil in ti srebrno masko si nosila. Predstavljdl som si lep obraz, oči prekrasne, Bogumila. Potom ustavila si se, z obra/a maska ti je pala, grdo poglcd.ild si me in hitro proč se obrnila. In mene hud je slresel mm/, na tvojem licu brazgotina. lekar Kulturni praznik -8. februar Tuđi letos smo Mengšani in okoličani proslavili kulturni praznik. Da 8. februar ni navaden dan, se je videlo že na ulicah in cestah, kjer so bile na robu pločnikov na vsakih pet metrov postavljene svece, ki so zares ustvarjale svečan vtis. Na pobudo KD Franca jelovška so jih postavili mladi člani društva. Nekaj minut pred 18. uro je dvorana KD Mengeš kazala Se procejšnjo praznino med sedeži, ki pa so se v nekaj minutah primerno napolnili in program se je lahko pričel. Organizator prireditve je bil KD Svoboda Mengeš z izvajalci: Glasbeno solo Mengeš, moškim komornim zborom Mengeški zvon, nonetom Vigred, Kulturnim društvom Franca Jelovška Mengeš, kulturnim društvom Mengeška goda in Kulturnim društvom Antona Lobode. Povezovalca programa sta bila Mateja Jemec in Matjaž Repnik, ki sta nas na kratko popeljala skozi slovensko kulturno zgodovino in nas ponovno spomnila, da smo zares lahko ponosni, ker smo Slovenci. Tako smo poslušali odlomek iz uvoda k Evangeliju sv. Matevža izpod peresa Primoža Trubarja. Sledila je glasbena točka godalnega orkestra Glasbene Sole Mengeš. Zaigrali so Narodno in Handlovo gavoto. Otroška folklorna skupina Svoboda Mengeš je z gorenjskimi plesi prinesla na oder otroško razigranost. Spet smo se zresnili, se spomnili, da smo dolga stoletja živeli skupaj z drugimi narodi, čeprav je ideja o samostojnosti tlela že od 16 MENGŠAN nekdaj. Ženski nonet Vigred nam je zapel pesem Davorina Grizolda in Antona Kosija z naslovom Slovenka sem. Bili so čaši, ko se v uradih in na sodiščih ni govorilo slovensko, pa vendar smo si Slovenci uspeli izboriti svoj jezik tuđi tam. Na to nas je spomnil odlomek i/, komedije Matiček se ženi avtorja Antona Tomaža Linharta. Za tem smo poslušali narodno pesem Zagorski zvonovi, ki se je prenašala iz roda v rod in nas skozi vse čaše navduševala z lepoto besedila in melodije. Valentin Vodnik, katerega pesem Moji rojaki nam je recitirala Mojca Volkar, je znal Slovencem pripisati mnogo dobrih in pozitivnih lastnosti. Kot dobro in pozitivno pa se je izkazalo tuđi to, da je bila v Mengšu lani ustanovljena Zveza kulturnih društev Občine Mengeš. O pomenu odprtosti srca in ponosa do slovenstva nam je spregovoril njen predsednik Jože Vahtar, za njim pa nam je prešerno zapel l'rešeren v pesmi Od železne ceste. Prisluhnili smo španskemu K U L T U R A i plesu, ki ga je na harmoniki izvedel Klemen Leben. Moški komorni zbor je občuteno zapel pesem Strunam, ki ga je uglasbil Davorin Jenko. Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je izdajal Janez Bleivveis, so bile pomembne ne le zaradi vsebine, ampak tuđi zaradi ohranjanja slovenskega jezika. Prisluhnili smo odlomku iz tega časopisa. Moški komorni zbor in ženski nonet Vigred sta za tem združila moči in lahko smo prisluhnili pesmi Rož, Podjuna, Žila. Sprehod med velikani slovenskega jezika je bil zaključen z odlomkom iz knjige Ivana Cankarja Podobe iz sanj. »Nocoj pa, oh nocoj« je zapel združeni pevski zbor. Čisto ob koncu pa smo združili glasove pevci na odru in občinstvo v dvorani. Skupaj smo zapeli Prešernovo Zdravljico, slovensko, himno. Matjaž Koncilja Kulturno društvo Antona Lobode in Kulturno društvo Franta Jelovška. Zate Sreča Nastopil je čas, ko se zima umika pomladi. Vsa ljudstva tega sveta so verovala, da se v tem času duhovi vračajo na svoje domove in stresajo srd, ker so morali zapustiti ta svet. Tako je pust norčav in vesel čas. Preganja zimo in zle duhove, veseli se pomladi, novega življenja. Zato si ob pustu na obraz nadenemo maske, se preoblačimo v stare cunje, namažemo se, zahtevamo odkupnino, darila in trmasto molčimo. Pri tem pa neizmerno uživamo, da nas drugi ne pre-poznajo. Takrat se duhovom najbolj pri-bližamo. Pust je od nekdaj veljal za zadnji dan veselja in nasitne hrane pred začetkom štiridesetdnevnega posta. Za pusta je treba devetkrat jesti. Skoraj vsaka slovenska vsa ima svoje navade in posebnosti za pusta. Povsod pa velja, da mora biti v času pusta na mizi svinjina, kislo zelje in repa ter mnogo mastnega peciva, kot so krofi, flancati, ocvirkov-ka... Tuđi v Kulturnem društvu Franca Jelovška smo se na pustni čas pripravili. 6. in 7. februarja smo v društvenih prostorih organizirali delavnice za izdelovanje pustnih mask. Zavedamo se, da so najlepše in najbolj izvirne maske tište, ki jih naredimo sami. Vanje vložimo del sebe, so del nas... Na pustni torek smo se od pustnega časa poslovili s kurjenjem pusta v Bogna-rjevem sadovnjaku v Pristavi. Foto: PETER ŠKRLEP Če si osamljen .ili bolan.,^j^H sam si polepfiaj vsakdaf^^^M Rivi si: kako je lep ta 9tflHfl^| le malo moraš potrpet. fl| Saj zate ustvarjena je zemlja ta, zate rožice cvetijo, polekala pod vodslvom priznanega sliknrja Bogdana l'otnika v likovni učilnici v torek, 5. februarja 2002, od 16. do 18. ure. N,\ njej bo umetnik predstavil svoj prislop do risanja portreiov in karikalur v lehniki svin<"nik.i, oj.'Jja in Ilomastra in ga posredova I ihCiu em in osl.ilini ndele/eii( em del.ivnic e. Ob 18. uri istega dne pa bo v knjižnici sole odprtje razstave krajinskih slik, liho/ilij in portreiov Bogdana Potnika iz zadnjega ol)dol)|ii iijegoveg.i ušiv.irj.tiij.i. Vabimo vas torej, da se zanimive delavnice in odprtja razstave s kulturnim programom udeležite! Ijubezen boli Dejaunosti ob tednu kulture na OŠ ITIengeš V tednu Franceta Prcšerna je kultura združevala in osrečevala vso osnovno solo Mengeš. Učenci razredne slopnje so se spopadali s Prešernovim življenjem, spoznavali čar njegovih pesmi in pomen teh za slovensko kulturo. Naši najmlajši so si teden popestrili s poslušanjem glasbe, spoznavanjem kulturnih ustanov in z izdelovanjem čisto svojih knjig. V 2. razredu so se učenci naučili slovensko himno, kar se za vsakega Slovenca tuđi spodobi. Za vrati tretjih razredov so se pripravljale razredne razstave o dr. Francetu Prešernu, njegovega Povodnega moža pa so četrtošolci poskušali tuđi ilustrirati. V knjižnici so 1., 2., 3. in 4. razredi poslušali radijsko igro Žarka Petana Zaklenjeni volk, v četrtek pa je bila za 5. in 6. razrede Se dražba starih knjig, ki so bile predstavljene v ponedeljek in torek. Starejša polovica učencev naše sole je Prešerna spoznavala s pomočjo video kaset (5. razred) in kviza (7. razred). Vsi smo brali in obravnavali njegove pesmi. Da bi njegovo delo znali bolj ceniti, smo se osmošolci poskušali postaviti v njegovo kožo in svoje srečne in nesrečne ljubezni zliti na papir v obliki gazel. »Žal so bile nekatere naše misli tako globoke, da nišo nikoli zagledale belega dne.« (Ž. Petan) Sestošolci so izdelovali plakate o Francetu Prešernu, za lep zaključek tedna kulture pa so nam uprizorili igro Kristine Brenkove Modra vrtnica za princesko, s katero so nam pokazali, da Ijubezen dela čudeže. V humoristično obarvani igri Žarka Petana Pet pepelk, pa smo spoznali, da care pravljic ni mogoče iskati v resničnosti. Lepo bi bilo, če bi se naše bogate kulturne dediščine zavedali vsak dan in ne le en teden v letu. Na to nas v soli nenehno opozarjajo, ven-dar pa nam kaj hitro uide iz glave. Potrudimo se in bodimo ponosni na naž narod in njegovo kulturo. Ne/.i Rugplj; Urša Colob Ne/a Skok; Marija Stojić, R. a Moje življenje je neskončna sivina - Ijubezen boli! V mojih mislili so le biseri spomina - Ijubezen boli! Odšel si bre/ slovesa, ostala je boleča praznina Ijubezen boli! Gledam, kako poljubljaš se z njo, v meni je krieeča tišina - Ijubezen boli! Izdubila sem vse, v srcu kljuva bolečina - Ijubezen boli! Neža Rugelj, 8.a Če bi te imel Najsrečnejši človek bi bil, če bi te imel. Vse, kar bi hotela, bi ti zapel, če bi te imel. Nikdar ne bi brez slovesa odšel, živel bi brez skrbi vedno ob tebi, če bi te imel. Nikoli brez tebe ne bi rad živel, vse bi ti dal in storil, če bi te imel. Za nič na svetu te ne bi prizadel, če bi te imel. Jan Čugalj, 8.a Spomnim se nate Na pomlad, ko prva roža zacveti, spomnim se nate. Ko telefon zazvoni, spomnim se nate, upam, d,> me kličeš li. Ko noč se spusti, spomnim se n.ite, v misi ih s teboj zaspim. Kadar sonce zažari, spomnim se nate, v mislih s teboj se zbudim. k'o hod im res sama po poti, spomnim se nate. Neža Skok, 8. a K uragu z njo Kakšne noge, to ti je gazela, k vragu z njo! Ta gazela mi je Ijubga vzela, k vragu z njo! Njena duša ga je uročila, kje ji duša je zblaznela, k vragu z njo! Ne maram več zanj, raje drugega bom vzela, k vragu z njo! Urša Coiob, 8. a NAŠA ŠOLA 19 MENGŠAN Biflž m KRjfl u senci HHRRVjn poneiun Že nekaj časa je minilo, odkar se je "zloglasni" Harry Potter prikradel tuđi v našo šolsko knjižnico. Ne samo en, vseh knjig (štirje deli) je kar trinajst. Seveda ne na policah. Iz rok v roke gredo že pri izposojevalnem pultu. Ali že na hodniku. Glede na to, da je bil izposojen že več kot tristokrat, ga je prebrala takorekoč že skoraj polovica mengeških osnovnošolcev. Pa najbrž tuđi kakšna mama. In ati. Starejši bratje in sestre pa tako in tako. Kar pa glede na Potter histerijo ni nič nenavadnega. Pač pa vas bo verjetno presenetil podatek, da je bila pogostnost izposoje drobnih knjižic iz zbirke Takšno je življenje (avtorice Dominique de Saint Mars) v približno istem času kar dvakrat večja. Od šestnajstih knjižic je le redkokdaj kakšna na knjižni polici. Iz rok v roke gredo že v vrsti za izposojo. In na hodniku. In najbrž v razredu. Ker so tako drobcene (obsegajo manj kot 50 strani majh-nega formata), jih marsikdo prebere že v knjižnici. Berejo jih tuđi učitelji. Ne samo berejo, tuđi predstavijo v razredih, se z otroki pogovarjajo o njih pri razrednih urah in ćelo na glas berejo tištim, ki so še bolj šibki v branju. Ne vem pa, kako je s starši. Čeprav je zbirka namenjena tuđi njim. Mišljena je namreč kot izhodišče za pogovore v družini, saj obravnava najrazličnejše, večje in manjše, na videz banalne probleme otrok. Prvošolcev, drugošolcev, pa tuđi starejših. S problemi, ki so vsem še predobro znani. Blaž ne mara sole, Kaja si želi mučko, Kaja se prepira z bratom - to je le nekaj naslovov iz zbirke. Vsaka knjižica je sestavljena iz dveh delov -prvega - zgodbico v obliki stripa otroci "pogoltnejo", v drugem delu pa avtorica bralcem ponuja vprašanja, ki terjajo razmislek ter pogovor. Predvsem s kakšno mamo. In seveda z atijem. Mogoče pa tuđi s starejšim bratom ali sestro. Ki do sedaj morda nišo razumeli, zakaj je nek otroški problem taaaak problem. Ali pa morda sploh nišo vedeli, da problem je! Mogoče pa le nišo vedeli, kako napel-jati pogovor nanj. Kar s knjižicami o Kaji in Blažu res ne bo težko. Zato le preverite, če se v torbi vašega otroka ne skriva kakšna Kaja. Ali pa Blaž. Spoprijateljite se z njima! Ali veste, da: imamo v knjižnici OŠ Mengeš već kot 1 5.000 knjig, si poleg omenjene zbirke Takšno je življenje lahko otroci izposodi-jo tuđi knjige Babette Cole, ki na prav tako prijazen način opisuje-jo njihove težave, je podobna tuđi zbirka slikanic: Povej mi, vstop v šolsko knjižnico staršem ni prepovedan, pripravimo vsako šolsko leto tri ali štiri slikarske (fotografske) razstave, ste na otvoritve raz-stav vedno vabljeni vsi Mengšani. knjižničarka OŠ Mengeš Mojca Ulaga Kulturni dan Kulturni dan smo v soli posvetili našemu največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Povedali smo, da je France Prešeren naš prvi in najpomembnejši besed-ni umetnik. Napisal je knjigo Poezije, v katari so vse njegove najpomembnejše pesmi. Njegova Zdravljica je ob osamosvojitvi Slovenije postala državna himna. Nato smo si ogledali video kaseto o Prešernu, na kateri je bilo predstavljeno njegovo življenje. Prešeren se je rodil v Vrbi na Gorenjskem. Bil je odličen učenec, zato je po končani osnovni Soli v Ribnici nadaljeval šolanje v Ljubljani in nato na Dunaju, kjer je postal doktor prava. Imcl je rad otroke in je bil zelo radodaren. Ker jim je rad delil fige, so ga klicali doktor Fig. Učiteljica nam je nato prebrala njegovo pesem Turjaška Kozamunda, ki govori o prevzetni Rozamundi, ki se je imela za najlepšo in ni pre-nesla, da bi bila katera lepša od nje. Pri likovnem pouku smo narisali nekaj iz te pesmi. Tako je minil Prešernov teden v soli, njegove pesmi pa ostajajo. Kaja Tomšić, 4. b IZGUBLJENA LJUBEZEN Vate sem se zaljubil, o draga moja ljube/en, nekoč sem te poljuhil, o draga moja Ijubezen. Ljubezen sem ti obljubil. Ko pa sem te izgubi 1, o draga moja Ijubezen, sem sr zavedal, kako sem te Ijubil, o draga moja Ijubezen -izgubljena Ijubezen. Malev/ Mehlc, 8. a Uubezefi Mati vsa je moja sreča - Ijubezen je ta, vesela in vsa dehteča Ijubezen je 1,1. V njej ji veselje in pesem igra, ponosna in kipeča Ijubezen je ta. Nekor bom tuđi ja/ mali bila, utroška, a vedno gorei.i Ijnbtvcn je ta. Tjasa Aleš, 8. a * Slouo Vedno priđe slovo, ko odhajaš. Takrat je meni hudo, ko odhajaš. Še zadnjić me poljubiš in me k sebi stisneš moćno, ko odhajaš. Potem pritisneš na pedalo in poženeš svoje kolo, ko odhajaš. Še enkrat se obrneš in pomahaš z roko, ko odhajaš. Izgineš za ovinkom in /arosi se moje oko, ko odhajaš. Srce me boli, ker vem, da te dolgo ne bo, ko odhajaš. Polona Kunstelj, 8. a NAŠA ŠOLA 20 MENGSAN A Z P R £ T E K L O S T I Zgodouina urbanizma u mengšu UVOD Sodobno urbanistično načrtovanje in razmišljanje se v Mengšu izvaja že od leta 1954 dalje, temelji pa na zatečenih osno-vah in dejstvih tedanjega Mengša, njegove pozidave in uporabe prostora. Mengeš leži ob vzhodnem vznožju hriba Gobavica, na skrajnem severnem delu dobensko-rašiškega hribovja. Nastanek šega nad 1000, oziroma še več let nazaj v zgodovi-no. Leta 2004 praznujemo uradni, pisno omenjeni, nastanek 850 let. Mengeš je izrazito obcestna naselbina, ki leži na levem bregu Pšate, nastale pod varstvom grajske utrdbe ob vznožju Gobavice. Njegov začetek je imel izrazito kmečko-agrarni značaj in je bil v mnogočem odvisen od tedanje fevdalne, graščinske in cerkvene gosposke. Mengeš je prometno povezan z Ljubljano, Kamnikom, preko Doba s Štajersko in Kranjem. Te cestne povezave izhajajo še od obstoja nekdanje Emone, sedanje Ljubljane, torej od antično-rimskega obdobja dalje. To dokazujejo številne arheološke najdbe na širšem območju Mengša. Ravnin-sko območje pod kamniškimi planinami je bilo vsekakor poseljeno že v antični dobi. Ravninski svet je ugoden za kmetijstvo, zato je bil že takrat gosto poseljen. Mengeško ravan je ustvarila Kamniška Bistrica z desnim pritokom Pšate, slednja teče v vijugah po zahodnem robu men-geškega polja ter spada v osrednjo Savsko raven. Na severu območje Mengša okvirja umetna struga razbremenilnika Pšate, ki Mengeš varuje pred nekdanjimi pogostimi poplavami, od leta 1949 dalje. Mengeš je prometno dobro povezan s sosed-njimi kraji in naselji. Glavna prometna pot se je v 12. in 13. stoletju usmerila preko andeškega Kamnika in po Tuhinjski dolini. Ko so v 17. stoletju popravili staro rimsko cesto in v letih 1725-1730 zgradili novo cesto po Črnem grabnu, je stekel po njej tuđi poštni promet Ljubljana-Gradec. V drugi polovici 19. stoletja je /. zgraditvijo železnice Dunaj-Zidani most-Ljubljana-Trst ponovno začel upadati pomen te (dunajske) ceste. Leta 1891 pa je mimo Domžal stekla tuđi železnica Ljubljana-Kamnik. Z razvojem in razmahom avtomobilizma je cesta skozi Crni graben spet pridobila nekdanjo veljavo in s tem tuđi vse mengeške cestne povezave. Mengšani so skozi zgodovino doživljali večje burne dogodke in težka obdobja. še v obdob- ju okoli leta 1840 sta bila v Mengšu močno prisotna dva, zelo nasprotna tabora. V prvem so bili graščaki, njihove družine in drugi njihovi podrepniki, v drug, nasproten tabor, je spadala večina kmetov in grajskih podložnikov, ki so morali delati tlako, dajati desetino in plačevati še druge davščine. Med tema taboroma je bilo veliko sovraštvo, izka-zano ob vsaki priložnosti proti omenjeni gospodi. Tlačanstvo je bilo odpravljeno leta 1848 s tako imenovano kmečko od vezo. Po odpravi tlačanstva in grajskega pod-ložništva so kmetje postali lastniki zemlje, ki so jo obdelovali, vendar so jo dobili pod zelo težkimi kreditnimi pogoji in odplačili. De-dna pravica je postala enakomerna za vse otroke, kot posledica tega pa je prihajalo do pogostih razpadov kmetij. Mnoge kmetije so zašle v krizo in že takrat se je višek delovne sile na kmetijah začel odseljevati v mesta z industrijo, pa tuđi v Ameriko in druge tuje kraje. Poleg kmetijske dejavnosti in nastajanja neodvisnih lastnikov zemlje in posesti se je v Mengšu vzporedno ustanavljala in razvijala najraznovrstnejša rokodelska, obrtniška, trgovinska in gostinska dejavnost in samostojni podjetniki. Leta 1854 je bilo v Mengšu že 83 obrtnih delavnic, več trgovin in kar 25 gostiln. Takrat je bilo zelo dejavno prevozništvo oz. furmanstvo, prevozništvo je prenehalo predvsem zaradi propada pivo-varne. Pivovarna je imela skoraj 100 let vsakodnevno razvoz velikih količin piva do potrošnikov v ožji in širši okolici. Pred letom 1914 in še prej je pivovarna zaposlovala okrog 50 delavcev. Že pred prvo svetovno vojno so mengeški furmani razmišljali o nakupu tovornega avtomobila (s pogonom na verigo namesto diferenciala) pri firmi Daimler-Benz v Gradcu. - ŠTEVILO PREBIVALCEV V MENGŠU: Z razvojem in rastjo Mengša se je večalo tuđi število prebivalstva. lako je bilo v Mengšu: Vletu: 1869 1.343 prebivalcev 1890 1.437 prebivalcev 1910 1.454 prebivalcev 1931 1.629 prebivalcev 1948 2.115 prebivalcev 1961 2.766 prebivalcev 1971 3.240 prebivalcev 1974 3.573 prebivalcev 1978 3.997 prebivalcev 1981 4.193 prebivalcev 1989 5.098 prebivalcev število prebivalcev Mengša se je v 120 letih povečalo skoraj za trikrat, največ zaradi priseljevanja ljudi iz bližnjih in bolj oddal-jenih krajev. Mengeš je postal trg že v letu 1867, od leta 1964 pa je Mengeš mesto. V sedanjo Občino Mengeš spadajo naselja: Topole, Mengeš, Loka pri Mengšu in Dobeno. Površina občine znaša 22 km'. Na tem prostoru je živelo: v letu 1931 2.259 prebivalcev v letu 1961 3.660 prebivalcev v letu 1991 6.201 prebivalcev v letu 1996 6.603 prebivalcev Gostota prebivalcev (število ljudi na 1 km2) je bila: v letu 1931 103 prebivalcev v letu 1961 153 prebivalcev v letu 1991 282 prebivalcev v letu 1996 300 prebivalcev Delež kmečkega prebivalstva je znašal: vletu 1961 14,6% v letu 1991 4,4 % V celotni občini je bilo v letu 1991 1.885 gospodinjstev. Vsa navedena dejstva in dogodki so bili že zapisani in objavljeni v več knjižnih delih, študijah in spominih raznih avtorjev, zgodovinarjev in pisateljev. Namen tega zapisa pa ni ugotavljanje zgodovinskih in arheoloških dejstev, ampak le osvežitev spomina in kot uvod v nadaljnji opis urbanističnega načrtovanja, pozidave in uporabe prostora za razvoj Mengša. Za ses-tavo tega zapisa so bili uporabljeni literatura, številna urbanistična dela in drugi viri, ki so navedeni ob koncu tega zapisa. Opis urbanističnega načrtovanja je sestavljen deloma po obstoječi dokumentaciji, deloma pa po spominu lastnih spoznaj in udejstvo-vanj na tem področju. Namen tega zapisa je tuđi vzpodbuda za dodatne opise in sporočila vseh drugih občanov, ki so pri tem tuđi sodelovali, bili drugače udeleženi, ali pa jih to področje posebej zanima. Poznavanje in upoštevanje zgodovine kraja je nujno pri vsakem našem nadaljnjem ravnanju, torej tuđi urbanističnem načrtovanju in izrabi denarja, običajno zelo omejenega prostora. 21 MENGSAN -.■.-:■,-.-■ IZ PRETEK LOSU NAČELA URBANISTIČNEGA NAČRTOVANJA Mengeš je vse do konca druge svetovne vojne in še nekaj let po njej imel značilnost obcestne, vendar v pretežnem delu strnjene pozidave. Takratni Mengeš je bil razdeljen na Veliki Mengeš, Mali Mengeš in Pristava pri Mengšu. Vsi trije zaselki so imeli svoje samostojno oštevilčenje hiš in drugih zgradb, zaradi dotakratnih pozidav raznih vrzeli in novih parcel, pa je prihajalo do težav pri določanju novih hišnih številk, saj med posameznimi deli zaselkov ni bilo natančne razmejitve. Za Veliki Mengeš je veljalo območje od skra-jnega severa Mengša in vse do Vidalija ter Dornika (Šubja). Pod Mali Mengeš je spadalo območje od meje Velikega Mengša, južno in zahodno pa do levega brega Pšate. Pod Pristavo pri Mengšu so spadale vse hiše, na desnem bregu Pšate, ražen Staretovega gradu, ki pa je spadal še pod Veliki Mengeš. Meja Pristave pri Mengšu sta bila tuđi betonski most pri Koscu (Bognarju) in lesen most pri Bokaliču. Preimenovanje Mengša na trge, ceste in ulice in novo enotno oštevilčenje hiš in drugih zgradb je bilo izvedeno v letu 1953-1954, v sklopu praznovanja 800 letnice prve pisne omembe Mengša. Pozidava Mengša je bila v vsem svojem dotedanjem obdobju in skozi vso njegovo zgodovino izrazito racionalna. Dosledno se je ohranilo kmetijske obdelovalne površine in obhišne vrtove. S pozidavami seje le redko poseglo v nove površine, zato se je nekdanji videz obcestne vaši ohranil vse do leta 1950. S kozolci in toplarji, postavljenim! na vzhod-ni strani vaši, na območju sedanjih Zavrtov, se je Mengeš skozi dolgo dobo ponosno ponašal, le ti pa so bili tuđi interesanten objekt številnim slikarjem in fotografom. Prva leta po drugi svetovni vojni se je izva-jala le obnova kmečkih vaši, obnavljalo se je predvsem le gospodarska poslopja, hleve, svinjake ter z njimi povezane objekte, stanovanjska poslopja pa so prišla na vrsto sele nekaj let kasneje. Po letu 1953 se je tuđi po Mengšu pričelo modernizirati in asfaltirati obstoječe magistralne in regionalne ceste. Vzporedno s kmetijsko obnovo se je prićela obnavljati, razvijati in povečevati tuđi industrijska dejavnost v Mengšu, deloma pa tuđi obrtništvo in drugo gospodarsko podje-tništvo. Povečane zmogljivosti v industriji so terjale dodatne delovne moči, industrijsko delavstvo se je po številu močno povečalo, z njimi pa so nastali veliki stanovanjski proble-mi.Takratna industrija ni gradila stanovanj za nove delavce (prišleke), stanovanja žanje naj bi priskrbela občina, to je njihove stanovan-jske komisije. URBANISTIČNA NAČELA IZ LETA 1956-57 V tistem obdobju je tedanja Občina Mengeš že začela razmišljati o urbanističnem načrto-vanju. Sprejeta so bila osnovna urbanistična načela, ki naj bi jih upošteval bodoči urban-istični nacrt, poleg drugih tuđi: - Ohrani naj se obstoječa zazidava magistrale z odcepom proti župni cerkvi in proti Mostam. Ob tem je treba v celoti vzdrže-vati značaj zunanjščin hiš z vsemi elementi: portali, členitvijo, strehami in okraski. - Projektant bi si lahko dovolil večjo prostost v srednjem delu ob zahodni strani ceste, saj je treba dograditi novo središče (trg, dozidava poslopij in podobno). - Že načeti okoliš vzhodno od glavne ceste bi bilo nesmotrno na gosto pozidati, kljub temu, da je estetsko že pokvarjen (za poglede na kraj z ravnine); posebno bi bilo treba tu paziti na visino novih stavb. Vendar je razumljivo, da za ta okoliš zaradi sedanjega stanja ne morejo biti odločilni spomeniško-varstveni, temveč splošno urbanistični vidiki. - Območje Gobavice in zemljišča med hri-bom in naseljem je zlata jama mengeškega turizma, izletniškega in kulturnega. Perspektivna izraba obeh gradov za gostinske in muzejske namene in smotrno obnovo zelenja na hribu morata zagotoviti Mengšu dotok turistov in kulturno razvedrilo domačinom. Kakršna koli zida-va v tem okolišu - ražen za označene namene, koli kor se to pokaže za potrebno je razumljivo nedostopna. - Zemljišče severno od Prešernove ceste, ki kaže popolnoma nepokvarjeno zemljiško parcelacijo kot agrarni okoliš, naj bi ostalo takšno kot je in naj bi veljalo za nezazidlji- Navedena postavljena in sprejeta načela so se v Mengšu skozi daljše obdobje kolikor toliko upoštevala, vsaj kakšnih 15 do 20 let, kasneje pa se je tuđi od teh načel odstopilo, zacrtana razmerja pa so bila s tem bistveno porušena, seveda na veliko škodo kraja kot takega. (se nadaljuje) SPORT DRUGO TEKIHOUflnJE Zfl POKfll LOKE U ŠflHU Dne 19.1.2002 je Š. D. Loka - šahovska sekcija organizirala že drugo tek-movanje v pospešenem šahu. Ude-ležilo se ga je kar iepo število šahis-tov, za razliko od lani je bila kon-kurenca bistveno večja, kar je tek-movanju dalo še poseben čar. Poleg igralcev iz Loke so se tekmovanja udeležili tuđi vsi najboljši šahisti Trzina, Mengša pa tuđi igralci iz Komende, Domžal, Vač in Škofje Loke. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah (člani in mladi), in sicer devet kol po švicarskem sistemu. Kot tuđi lani je pokal ost.il v I oki, s.ij sta prvi dve mesti osvojila (mor.im priznati z malo sreće) dom,'> lork 4) Lađo Skok 5,5 ločk « 5) Borut Bajee 5,0 točk " 6) Rado Župane 5,0 toćk 7) Janez Grcar 5,0 lork 8) Aleksancler Ko/,irski 4/> lofk || 9) IvanReberšek '/> io< k jj 10) Ivica Vukadin '>,'> lork m 11) Marko lerič 1,5 to< k Ij Zahvaljujemo se pokrovitelju šadH skega turnirja C.M.T. Melodija in Zavarovalnici Triglav za podcijene nagrade. Zahvala ludi sodniku I adu Skoku /a odli('no sojenjc tei šahovskima druslvoma Mengeš in h/in /a pomoč pri organi/.k i| lekmov.mj.i. Vsi temov.ik i vabljeni /e na naslednje tekmovanje, ki l>o v mese< u septembru. Za i. O. Loka pri MonRŠu Malja/ An/lovar MENGŠAN PRun suETOunn ihedrur zn iheiigeš Mesec januar 2002 bo za naš Mengeš zapisan kot do zdaj najuspešnejši v zgodovini smućarskih skokov. Za ta dogodek je poskrbel naš obetavni mladi skakalec Rok BENKOVIČ, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu v nemškem Schonachu skupaj s še tremi mladimi skakalci iz Kranja in Žirov priskakal za ekipo Slovenije bronasto medaljo. Rok je bil v obeh serijah najdaljši in je ćelo z daljavo 97.5 m postavil nov rekord skakalnice. V posamezni konkurenti mladih svetovnih asov pa žal ni imel srete, saj mu je motan veler odpih-nil tako željeno medaljo. Toda imel bo še veliko priložnosti saj, bo pri mladintih lahko nastopil še na dveh svetovnih prvenstvih. Ne smemo pa seveda prezreti rezultatov, ki jih je dosegel na državnem prvenstvu in na pokalu Slovenije od 1. do 3. februarja v Planici. Lanskim trem naslovom državnega prvaka tako pri članih kot mladintih je letos priskakal še naslov državnega prvaka pri starejših mladincih. Za slovenski pokal pa tako pri članih in mladintih v skupnem seštevku krepko vodi. Tuđi Uroš PETERKA, ki je lani prestopil iz SK Triglav Kranj v naš klub, zanesljivo prihaja v formo. Tako je na ameriški turneji osvojil odlično 2. in 4. mesto, v evropskem delu celinskega pokala pa je bil v Italiji tretji. Tako tuđi on z dobrimi rezultati in veliko prizade-vnosti, ki jo kaže na treningih trka, na vrata reprezentante. Rok BENKOVIČ, tretji /ekipo Slovenije na mladinskem tvetovnire prvenstvu. ROK JE BIL NAMESTO V MENGEŠ ALI KAMNIK POVABLJEN V 0BČIN0 ŽIRI Kljub prej omenjenim odličnim rezultatom in medalji na svetovnem prvenstvu so Roka BENKOVIČA namestov Mengeš ali Kamnik povabili Žirovci, da skupaj / udeleženci svetovnega prvenstva proslavijo uspeh, ki je za slovenski skakalni šport velikega pomena. Člani Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš bi radi napisali bralrem Mengšana nekaj vrstic, kako Ijudje tuđi iz drugih občin znajo teniti naše dosežke. Bili smo priče sprejemu naših mladih skakaltev v Žireh, ki so na mladinskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji priskakali bronasto medaljo za našo Slovenijo. Za nepozabni sprejem le-teh so se potrudili v Žireh, ki ga naši bronasti skakalci kot mi navzoči še dolgo ne borno pozabili. Njihov as Jaka OBLAK iz Žirov, ki je prav tako prispeval pomemben delež pri osvojitvi medalje, je res priljubljen med Žirovci. Ob prihodu v kraj nas je pričakala bučna glasba, transparenti s čestitkami našim mladim skakalcem. Pozdravnim govorom ni bilo ne konta ne kraja, najbolj ganljive pa so bile bese.de starejše gospe, ki je zaželela našim tekmovalccm še veliko uspehov. Prav tako je bil prisoten njihov radio Šora / napovedovalko in predstavnik Alpine, ki je vsakemu tekmovaltu in njihovim trenerjem podaril zimske gorske čevlje. Na kontu je predstavnik Občine Žiri vsem bronastim čestital, njihove-mu skakaltu Jaki OBLAKU pa ob stisku rok podaril tuđi »kuverto«. Vsi prisotni smo bili veseli takega sprejema, ki so si ga mladi skakalci tuđi zaslužili, pa ne samo v Žireh. Naj pa omenimo, da smo tuđi mi v skakalnem klubu ponosni, da imamo v svojih vrslah Kamničana Roka BENKOVIČA, ki zastopa tako občino Mengeš kot tuđi Kamnik. Zato je nerazumljivo, da se predstavnikom teh dveh občin tak odmeven rezultat ne zdi omembe vreden. Tebi, Rok, pa vsi iz vrst SSK Mengeš še enkrat iskreno čestitamo za medaljo. Takole so v Žireh sprejeli dobitnike bronaste medalje i; Nemčije. 4. MEMORIAL IN POKAL SLOVENIJE 27. januarja so se pod Gobavico v Mengšu spet zbrali mladi smučarski skakalci. Skoraj stotnija neustrašnih tekmovalcev in tekmovalk se je pomerila na 28 m skakalnici v spomin na Blaža, Šamota, Mateja in Jano. Glavni pokrovitelj tekme je bil ljubljanski PETROL. K sreći je bila letos zima prizanesljivejša, tako da smo klubski delavci vzorno pripravili snežno oazo na Zalokah. Toda to brez dveh snežnih topov in snežnega teptalca ne bi bilo možno. Pri izdelavi umetnega snega so nam bili v veliko po-moč naši najbližji sosedi iz SEMESADIK, ki nam zagotavljajo priklop elektrike. Za to se jim seveda iskreno zahvaljujemo. Tuđi hvala vsem Mengšanom, ki so nam pomagali pri urejanju n.iprave, posebej še pri zaključnih delih. Vzdušje na sami prireriitvi je bilo res na najvišji r.ivni. Za to je poskrbela tuđi Mengeška godba, saj so z nekaj prijetnimi skladbami ustvarili glasbeno kuliso. Tuđi mediji so se odzvali. Tako je Radio HIT že kar nekaj dni prej objavljal in vabil v Mengeš, ob koncu tekme pa v živo poslal reportažo o uspešno zaključeni tekmi. Vse skupaj pa je ovekovečila tuđi Televizija Slovenija s krajšim športnim prispevkom. Napovedovalec g. Matjaž REPNIK je s svojim glasom popestril dogajanje na in ob skakalnici. Tuđi gasile i iz Mengša so nam pomagali. Skrbeli so za red in vamost v okolici prizorišča. Prav tako je smučarsko društvo Mengeš dalo svoj prispevek s pripomočki za pripravo terena. Za ažurno računsko službo je z ženo Zdenko poskrbel naš prijatelj iz SK TRIGLAV Kranj, Janez BEŠTER. Da pn so v našem kraju smučarski skoki zares priljubljena športna disciplina, ste potrdili tuđi vi Mengšani. S svojo udeležbo, še posebej pa s svojimi prostovoljnimi prispevki, ste dokazali, da podpirate naše delo in dosežke. Pri zbiranju nagrad za tekmovalce so se odzvali številni sponzorji in donatorji, ki so zagotovili nagrade za vse nastopajoče. Zato se vsem najlepše zahvaljujemo. Tuđi po tekmovalni plati smo poželi lep uspeh. Tako so bili naši tekmovalci najboljši kol ekipa, posamezno pa so Peter, Vid, Grega in Matjaž zasedli A., b., 8. in 25. mesto med 92 nastopajočimi iz vse Slovenije. Šuštar & Trplan ŠPORT | 23 | MENGŠAN Smučarsko društvo Mengeš prlreja 6. odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu na Kobli, 3. marca 2002, s pričetkom ob 11.00 uri. PRIJAVE IN INFORMACIIE V TRGOVINI TRGOAVTO BURNIK, PREŠERNOVA CESTA 3, MENGEŠ, TEL. 7237 785, NA|KASNE|E DO 28.2.2002. (ORGANIZIRAN BO AVTOBUSNI PREVOZ, ODHOD BO OB 8.00 URI IZPRED BANKE V MENGŠU). ŽIVLJENJE V OBČINI LE KAM NAJ DAM SMETI? Takole se mora spraševati veliko ljudi, čeprav je vprašanje nesmiselno, saj imamo urejen odvoz odpadkov. Ja, to bi moralo biti jasno vsem, pa se očitno še vedno najdejo packi, ki svoje odpadke raje odpeljejo v gozd. Ker je to zelo lena in nemarna vrsta ljudi, svojo umazanijo stresejo kar takoj ob poti, kdo bi se mučil in še hodil bogve kako daleč. Se za grobe besede opravičujem, vendar pa si kaj drugega občan, ki je svojo navlako pustil v topolskem gozdu, niti ne zasluži! Po posredovanju občine jo je do zaključka redakcije že odstranil, toda vseeno ne priporočam, da se takšne stvari ponavljajo, niti pri nje niti pri drugih. Ker se bližajo volitve, pa Se pomisel - morda bi kazalo ustanoviti gibanje ali pa nagraditi tište, ki bi odkrivali crna odlagališča, ne, tište, ki bi to stresali. Ker se Ijudje pogosto sprehajamo, bi verjetno velikokrat našli nekoga, ki bi spraznil vsebino svoje malhe kar ob poti. Kaj kmalu bi ne imeli več takšnih težav! Skupaj se potrudimo y,a boljše življenje nas vseh! »Le kam naj stresem smeli? Ah, kar v gozd jili bom peljal!« Mateja lemec ŽIVLJENJE V OBČINI !■»» 50-lETIllCfl ORGfllUZIRflllEGfl ZDRfiUSTUEllEGfl SKRBSTUfl U IHEI1GŠU Te dni mineva za vse, ki živimo v občini Mengeš, zelo pomembna obletnica, pa bi jo kmalu spregledali! Pred petdesetimi leti se je namreč začela organizirana zdravstvena skrb na področju Mengša, kar je pripomoglo k izboljšanju zdravstvenega stanja in seveda većji skrbi za to, čemur pravimo naše največje bogastvo. In kako se je vse skupaj začelo? () začetkih in njenom pomembnem prispevku sem se pogovarjala / gospo Tilko Leb, ki je bila prva patronažna sestra na (em obmoćju, v začetku februarja 1952 pa je bila zaposlena kot "zdravniški pomoćnik". Že v letu 1951 so se začele priprave za mengeško zdravstveno postajo. Do tistega časa so sicer na tem področju delovali posametni zdravniki, vendar pa je bila zdravstvena postaja organizirana v Kamniku in Domžalah, Mengeš pa je kljub rastočemu številu prebival-stva, predvsem po vojni, ni imel. Ljudje so zdravniško pomoć poiskali pri zdravniku ali sestrah v Domu počitka, za težje primere pa so se morali odpraviti cllje. Takratni kamniški zdravnik dr. Bogdan Premrov je iskal nekoga, ki bi lahko prevzel to nalogo in tako se je po pri-poročilu Marjane Borčeve iz Mengša v Kamniku oglasila gospa Tilka Leb, takrat se je pisala že Rajterič. Dr. Premrov jo se z veseljem spre-jel, saj je imela gospa Tilka tuđi ustrezno izobrazbo in je že nekaj časa poučevala v soli za bolničarke v Ljubljani. S 1. februarjem 1952 je začela delati v Kamniku, kjer se je mesec dni uvajala za delo v ambulanti, 1. marca pa je bila uradno imenovana na delovno mesto v zdravstveno postajo Mengeš. V tistem času sta v Mengeš hodila 2 zdravnika, dr. Vekoslav Janežič in dr. Kremžar. () bolnikih so podatke takrat zapisovali že v knjigo-Kamniški okraj in Občina Mengeš (Mengeš je potem občina postal žele v devetdesetih letih) sta pripravljala prostore za zdravstveno postajo, ki sta jih našla v Kančevem Traku, ki je postal "ta star' zdravstveni dom", danes pa v njem deluje gostilna Grohar. V tej hiši so našli tuđi skromen prostor za stanovanje tišti, ki so potem skrbeli za sam dom (gospod in gospa Bleje) in zdravstveno osebje (med njimi tuđi gospa Tilka). Oprema za zdravstveno postajo pa je bila zbrana na več načinov, predvsem pa je pomembno, da so skušali s skromnimi možnostmi čim bolje opremiti nove prostore, in kot je rekla gospa Tilka, so se potem vsake pridobitve toliko bolj razveselili. V septembru 1952 je bil za zdravnika imenovan dr. Miran Celestina in od takrat dalje je bila zdravniška pomoć v Mengšu zagotovljena vsak dan. Takratna doktrina je priporočala, da naj bi sestre hodile med ljudi, kjer naj bi ljudi poučevale in hkrati odkrivale morebitne vzroke in same bolezni. Dr. Miran Celestina pa se je usposobil tuđi za delo z otroki, pedi-atrijo, in z ženami ter porodnicami, ginekologijo, tako da je bilo bolje poskrbljeno tuđi žanje. Zdravstveno osebje pa se je širilo, kmalu sta prišla zakonca Milka in Janez Kosec, dentista, zgoelaj so se jima pridružili tuđi tehniki, patrona-žni sestri pa se je pridružila tuđi babica. To je le (pre)kratek zapis o tem, kar se je zgodilo pred petdesetimi leti v Mengšu. V knjigi Mengeš in Trzin skozi čas je prišlo do mar-sikakšne napake in prav zato bi se radi potrudili, da se to ne bi ponovilo, zgodovino pa bi ustrezno predstavili v Mengšanu, pa tuđi kasneje v zborniku, ki bo izžel ob 850-letnici Mengša. Prav zato naprožam vse, ki bi lahko pomagali ustvariti bolj popolno sliko, da mi to sporočijo, vse skupaj pa borno objavili. Tokrat torej le na kratko, vseeno pa se iskreno zahvaljujem gospe Tilki Leb, ki mi je odstrla pogled v del že ne tako oddaljene zgodovine, ki pa je korenito zaznamovala celotno občino Mengeš. Mateja Jemec ŠPORT 241 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINll SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA OD 16. do 28. MARCA 2002 V okviru projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna« tuđi letos organiziramo spomladansko čistilno akcijo v občini Mengeš. V akcijo naj bi se vključili lastniki individualnih hiš, delavri indus-Irijskih objektov, podjelniki in obrtniki, društva, javne ustanove, itd. Očistili bomo bližnjo okolico hiš, pločnike, dvorišča večjih stanovanjskih naselij, javne površine in sprehajalne poti v posameznih naseljih v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu. »Kremo lastnika, ki je smeti odložil kar ob cesti v Kose/e.« »Lanskoletno čišćenje okolice Kulturnega doma Mengeš.« Za čišćenje tistih javnih površin, ki so namenjene pohodništvu, izletništvu in rekreaciji (Športni park, Cobavica, Dobeno) bodo poskrbeli člani društev po podobnem razporedu kot že vsa leta doslej; vodstva posameznih podjetij in podjetniki pred svojimi obrati in v okolici svojih delovnih prostorov, občanke in občane pa naprošamo, naj očistijo svojo bivalno okolico. Člani društev in posamezniki lahko prevzamejo vreće za smeti na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, v času uradnih ur. Za čiste pločnike, ceste in nabrežine bo poskrbela pristojna javna služba. Večjo pozornost bomo namenili tuđi »divjim odlagali ščem«. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V sredo 20. marca in četrtek 21. marca 2002 bo potekal kosovni odvoz. Večje kosovne odpadke odložite pri vaših zabojnikih, najkasneje do 5.00 ure zjutraj na dan odvoza. KONTEJNERJI ZA SMETI BODO POSTAVLJENI NA OBIČAJNIH MESTIH: • na Dobenu (pri Blažu, pri studencu), • v Loki (pri Gasilskem domu), • v Topolah (pri Casilskem domu), • V Mengšu (v Pristavi, pri Emona Marketu, na Kamniški cesti, na ploščadi SD Partizana). ODDAJA POSEBNIH IN NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Oddaja nevarnih gospodinjskih odp.idkov bo v sredo 20. MARCA OD 16.00 DO 18.00 URE n.i p.uknisi u za Kulturnim domom Mengeš. Odpadle kemikalije, zdravila, baterije, akumolatorji, embalažo škropiv, olja, barve, laki ipd. boste lahko oddali na kraju zbiranja. S skupnimi močmi poskrbimo, da bo občina Mengeš čista in ureje-na - ne le v spomladanskem času! Občina Mengeš, župan mag.Tomaž Štebe Turistično društvo Mengeš, predsednik Franc Zabret MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINIj ZemeUski plin tuđi v Mengšu Spoštovane občanke in občani občine Mengeš Za vse, ki ste minulo zimo po stopnicah tovorili premog, prevažali plin v jeklenkah ali pokurili pol pokojnine s termopečjo, prinaša pričujoča vest več kot le dobro novico, prinaša koristno novost in prijazno spre-membo. Zemeljski plin prihaja v Mengeš skozi velika vrata. Uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih Kot vir energije je zemeljski plin učinkovitejši od kurilnega olja, pre-moga, lesa in utekočinjenega naftnega plina. Z obnovitvijo ogrevanja v starogradnji prihranimo stroške ogrevanja. Uporaba zemeljskega plina je še toliko bolj zanimiva, ker prehod na ta vir finančno spodbu-ja država z ugodnimi posojili. Zemeljski plin ima pred drugimi kurivi poleg najpomembnejšega, tako imenovanega ekološkega elementa, kar precej prednosti. Tako na primer 7- do 15-krat manj onesnažuje okolje kot kateri koli drugi ener-gent. Njegova poraba se tam, kjer se z njim že oskrbujejo, plačuje flza nazaj« na podlagi porabljene oziroma izmerjene količine na števcu. In nenazadnje je cena plina ve bolj konkurenćna vsem ostalim virom energije, v zadnjem času pa še posebno kurilnemu olju. Ogrevanje Plin je gorivo, ki zaradi svojih specialnih lastnosti pri pravilnem načrto-vanju in racionalni uporabi omogoča varno ekonomično obratovanje. Pri njegovi uporabi za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode in kuhanje se bistveno zmanjšajo potrebe po drugih vrstah energije, pred-vsem v precejšnji meri se zmanjša poraba električne energije. Za primerjavo si oglejmo cenovno razmerje med lahkim kurilnim oljem in zemeljskim plinom. Kot izhodišče vzamemo objekt z rabo energije 25.000 kWh/leto ter ceno zemeljskega plina na današnji dan v Mengšu. Pri računanju s povprečno kurilnostjo kurilnega olja in s povprečnim izkoristkom sistema na kurilno olje ter s povprečno kurilno vrednostjo zemeljskega plina in povprečnim izkoristkom sistema na zemeljski plin, dobimo: Izkoristek Enota Cena Kurilna vreclnost Cena Celotni strošek Ogrevanja Kurilno olje ekstra lahko V% SIT/enoto Ml/enoto SIT/kW SIT 85% 1 85,20 36,00 9,81 245.294 Zemeljski plin 95 % m; 71,23 34,00 8,14 im.vn Iz izračunanega primera vidimo, da je ogrevanje z zemeljskim plinom za 17 % ceneje od ogrevanja z ekstra kurilnim oljem. Pri kurjenju s plinom sta dve možnosti za ogrevanje stanovanj: lokalno ogrevanje s plinskimi pećmi in centralno radiatorsko ogrevanje. Zadnje čaše se uporaba teh peči spet povečuje, ker imajo nove peči že vrsto izboljšav v primerjavi s starimi. Tako imajo na primer zajem zraka in odvod dimnih plinov neposredno skozi steno. Postaviti jih je moč na primer pod okno brez priklopa na dimnik. Imajo tuđi tako imenovano modularno regulacijo od 25 do 100 odstotkov obre- menitve. Njihov obratovalni čas se lahko tuđi programira. Pri tovrst-nem sistemu ogrevanja tuđi ni distribucijskih izgub in ni potrebna pomožna energija. Plinski kotli so lahko kombinirani (možnost uporabe tuđi drugih goriv) ali pa so izdelani samo za kurjcnje s plinom. Imajo plinske tlačne gorilce ali pa atmosferske gorilnike. Za stanovanjske objekte in stresne kotlovnice so zaradi takšnega obratovanja posebno primerni atmosferski kotli. Seveda vas zanima, koliko stane priključek na omrežje. Za izvedbo omenjenih del bo uporabnik koncesionarju plačal enkraten prispevek v visini: • 60.000,00 SIT za individualni priključek • 30.000,00 SIT za stanovanjsko enoto Naj vas še enkrat spomnimo, kakšne prednosti vam ponuja uporaba zemeljskega plina: • Z vidika ekologije je plin okolju prijaznejše gorivo, saj pri izgorevanju tuđi do 1 5-krat manj obremenjuje okolje. • Odveč je skrb, ali je energenta dovolj na zalogi. • Ker klasična kotlovnica ni več potrebna, prihranimo prostor. • Montaža plinskih instalacij je enostavna, izkoristek popolno avtomatiziranega ogrevalnega sistema pa izredno visok. Za vse informacije v zvezi s priklopom na plinovod in podpisom pogodbe o izvedbi priključka vam je na voljo predstavnik Petrol Plina. V Petrolu smo prepričani, da je zemeljski plin darilo tega tisočletja. Potrudili se borno, da ga bo za vse dovolj. Petrol Plin d.o.o. 1 lUiklMEttOUA Vložnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 MengečJ "elefon :01 / 723 09 00, www.hp-commerce.sl 26 IP ■mfirF MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČIN iflj Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo odprli prelepo razstavo slovenskih ljudskih vezenin, ki so jih izvezla naša mlada dekleta: SANJA, ANA, MANCA, NATAŠA, MARIJA, PETRA in KATARINA. Naših dveh šolanj se je skupaj udeležilo 14 deklet. Svoje zares lepe izdelke pa je na ogled postavilo sedem deklet, in ravno po njihovi zaslugi smo se danes zbrali. Veseli nas, da je občina Mengeš s svojo denarno podporo omogočila izvedbo teh dveh sklopov delavnic in se ob tem županu iskreno zahvaljujem. S svojo prisotnostjo sta izrazila spoštovanje do slovenske ljudske umetnosti g. Tomaž Štebe (župan občine Mengeš) in g. Branko Lipar (ravnatelj osnovne sole Mengeš). nn krotko se borio ozrli nn zgodouiiio uezemn: Veziljska stroka vedno posega v preteklosi, zato se vprašajmo, kdaj se je pri nas že vezlo? V muzejski zbirki je ohranjen vezen Kristus z leta 1400 na duhovniški kazuli. V cerkvi svetega Primoža nad Kam-nikom pa je freska iz leta 1504, kjer Marija veze. Iz tega etnologi sklepajo, da se je že takrat pri nas vezlo. Sprva so vezle le plemiške hčero in meščanke. V 18. stoletju pa so začele vesti tuđi kmetice, saj so v zgodovini visoko kulturo vedno prevzemali tuđi preprosti Ijudje. V 19. stoletju pa so vezenje vse do leta 1950 uvedli tuđi v sole. Na splošno pa je po 2. sve-tovni vojni domaća obrt nekako zamrla. Ohranila se je le v nekaterih družinskih krogih, ki so svoje znanje prenesli na etnologe. Prav tem se moramo danes zahvaliti, kajti oni te obrti oživljajo, hkrati pa spodbujajo nas, izdelovake in pedagoge. Namreč ni dovolj, da opredmetimo ^.t^A** našo kulturno dediščino, važno je, da jo **t/ prenesemo na mladi rod, saj se s tem ohrani, obnovi in posodobi. Ker je veliko predmetov že izgubilo svoj prvotni namen, je pomembno, da vso kulturno dediščino ohranimo in istočasno odkrivamo sodobne, uporabne oblikovalske trende. Pri vezeninah imamo opraviti z zavestnim likovnim oblikovanjem. Sama se zavzemam za pristop stare ornamentike z osebnim navdi-hom. V zadnjem času vezem le motive iz stare Sičeve zbirke, ki je bila izdana leta 1918. Ustvarjam nove sodobne oblike vezenin na osnovah, ki nam jih ponuja kulturna dediščina. Duhovni in moralni pomen vezenja je v tem, da najdemo v vezenju veliko moralno moč in vsebino. Zlasti v dobi odraščanja je dobro, da se dekleta lotijo ročnih spretnosti, kajti sreča človekove ustvarjalnosti nam vsem skupaj daje veliko duhovno moč. Naj ne bo Mengeš znan le po glasbi, mogoče bo današnji dan mejnik za Mengeš, kot veziljsko mesto. Zato ste vabljeni, da si razstavo pozorno ogledate, pri ogledu pa vam želim veliko umet-niškega podoživljanja. Glede na zeloa dober odziv in udeležbo na odprtju razstave je bila s strani župana in ravnatelja men-geške sole izražena želja, da s šolanjem na-daljujemo. Odrasli obiskovalci pa bi radi obnovili in razširili svoje znanje vezenja, zato sem se odločila, da nadalju-jem z njegovim posredovanjem. Torej se vse, ki jih ta tema zanima vabljeni v solo vezenja. Razstaua je na ogled do 8. marca 2002, u ateljeju na Janšeui utici 9, u ITlengšu. » Use nadaljnje napotke in informacije dobite na šteuilkah: 01/ 72-37-743 in 031/ 628-718. Mija K. Labrovič MENGŠAN KMETIJSTVO I N EKOLOGIJA Uoda, žiuljenje in kultura Iz gimnazijskih dni imam zanimivo spomin-sko ostalino. Pri ruščini smo se morali za domačo nalogo na pamet naučiti basen I. A. Krilova z naslovom Svinja pod dobom. Precej dolga basen v verzih, napisana v starinski ruščini, me je dolgočasila in nisem se je dobro naučil. Bil sem vprašan in dobil nezadostno oceno, s pripombo, da bom še enkrat na preizkušnji. Res sem bil, spet je nisem zvozil in dobil drugič nezadostno. To me je prizadelo in slednjič sem se basen naučil tako dobro, da jo po petdesetih letih še vedno znam. Slabe ocene pa nikoli nisem mogel popraviti, ker nisem bil već vprašan. Kmalu zatem, spomladi 1952, je namreč ruščina izginila s predmetnika in iz naše sole. Basen govori o svinji, ki se je pod starim dobom do sitega nažrla želoda in zaspala. Ko se je zdramila, je začela za zabavo riti po koreninah hrasta. Modri vran jo je z veje opozoril, da takšno početje drevesu škoduje. Pa kaj, odvrne svinja, naj se posuši, saj mi nič ne pomeni. Zdaj se oglasi še stari dob. Nehvaležnica, če bi bila zmožna dvigniti svoj rilec, bi videla, da želodi, ki jih ješ, rastejo na meni. Pozneje sem dojel, da je morala te basni ne-verjetno aktualna, naravovarstvena. Zamenjajmo na primer želod za vodo in dob za mokrišča. O kakovosti vode, ki nam priteče iz kuhinjske ali kopalniške pipe, smo vsi enakega mnenja. Glede stanja potokov, rek in jezer se že kaže razlika v pogledih med okoljsko ozave-ščeno većino in manj zavzeto manjšino. Moćvirja, barja, trstišča, mlake, mrtvice in druga mokrišča pa so od nekdaj veljala za leglo komar-jev, vir slabega zraka (malarija) in bolezni, za nemaren, nevaren ali vsaj nekorišten svet. Zato so se napredni oblastniki že v antiki, nato v razsvetljenstvu in zlasti v času vseh totalitarnih režimov lotevali velikih melioracij (tujka izvira iz latinskega meliorare: izboljšati; v italijanščini je takšno zemljišče bonifica, kar pomeni isto). To je navadno pomenilo zasipavanje ali izsu-ševanje močvirij, pridobivanje novih plodnih površin. Tuđi pri nas poznamo takšne podvige: pred dvesto leti osuševanje Ljubljanskega barja, po vojni regulacija Rižanske soline in zasipavanje Škocjanskega za-toka, pred četrt stoletja melioracije dolin Pesnice, Ščavnice in Ledave ter Vipavske doline. Veliko državnoga (našega) denarja je bilo porabljenega za dvomljive uspehe. Skratka: uničevanje močvirij je pomenilo napredek, izboljšanje, melioriranje, predelovanje naravnih rećnih strug v tehnične kanale je reguliranje oziroma popravljaje naravnoga nereda (regulare = urediti). Z druge, slabšalne strani pa poznamo tujko stagnacija, nedejavnost. Zanimivo, tuđi ta pojem je iz istega »mokroga« sklopa, saj latinska beseda stagnum pomeni stoječo, mrtvo vodo ali mrtvico. Naj ob tem omenim še lastno izkušnjo. Ko smo pred desetletji iskali domač strokovni izraz za angle-ški wetland ali nemški Feuchtgebiet, smo skovali mokrišče, vendar se je izkazalo, da je bila ta beseda nekoć predlagana za oznako kraja, kjer se opravlja mala potreba. Na srečo je raba ni potrdila in tako je izraz ostal na voljo naravo-varstvenikom. Basen Krilova je žal še veljavna tuđi v razviti družbi 21. stoletja. V dojemanju narave in okol-ja smo še vedno (sicer dvonožne) živali, ki ce-nimo vrednost želoda (=vode), pogled pa nam ne seže do drevesne krošnje - preneseno, do zapletenega sistema kroženja in zadrževanja vode v naravi, kjer je vloga mokrišč pri ohran-janju življenja nadvse pomembna. Na vsem kopenskem in obalnom delu zemeljske oble, od tundre do tropskih morskih mangrov, pripada mokriščom samo šest odstotkov površine in vsa ta območja so pod udarom civilizacije. Mokrišča so zibolka biotske raznovrstnosti. Od približno 20.000 ribjih vrst na svetu jih kar 40 odstotkov živi v sladkih voda. Preplet fizičnih, bioloških in kemijskih sostavin, kot so tla, voda, rastline in živali, omogoča, da mokrišča opravljajo mnoge vitalno pomembne vloge za ćloveštvo. Te so zadrževanje vode, zmanjševanje učin-kov neurij in poplav, utrjevanje brezin in pre-prečevanje erozijo; v ekosistemih močvirij z dinamičnimi biokemijskimi procesi in zmožno-stjo naravne mineralizacije nezaželenih organskih snovi se čisti organsko onesnažena voda; izhlapevanje vode iz naravnih sistemov lahko blagodejno vpliva na krajevno podnebjo. Seveda je tuđi v mokriščih mogoče sožitje narave in človeka. Polovica človeštva na primer živi od riža, ki uspeva le v antropogenem mokrišču -riževem polju. Drugi, nam bližji primer, so soline, kjer so ob tisočletnem Iradicionalnem gospodarjonju ohranjata značilno rastlinstvo in živalstvo. Zasipavanjo močvirij, rezanje šote na barjih, osuševanjo in pozidava vlažnih travnikov, uničevanje lok, poplavnih logov in obalnih plitvin, onesnaževanje in zastrupljanje stojećih voda tor regulacije potokov in rek so po vsem svetu, razvitem in nerazvitem, brez resnojših nasprotovanj trajali od starega veka do sredine prejšnjega stoletja. Selo takrat so začeli varstveno ozaveščeni naravoslovci opozarjati na katastrofalne posledice takšnega početja za živi svet. Će bi se zavzeli za tište skupine živali, ki so bile najbolj prizadete (žuželke, drugi nevretenčarji, ribe in dvoživke), bi javnost težje prepričali, zato je bilo bolj nazorno prikazati problem ogro-ženosti vodnih ptičev, zlasti selivcev. V začetku leta 1971 se je v iranskem mestu Ramsar ob Kaspijskem jezeru zbrala ugledna mednarodna družba znanstvenikov in pred-stavnikov držav, pripravila besedilo konvencije o ohranjanju mokrišč in jo 2. februarja tuđi pod-pisala. Pozneje se je pogodbenicam pridružila većina držav v svetu. Slovenija je prevzela članstvo iz nasledstva prejšnje Jugoslavije. Od leta 1992 je ramsarska konvencija tuđi pri nas mednarodna pogodba z zakonsko močjo. Na njeni podlagi imamo danes v ramsarski seznam vpisani dve mednarodno pomembni območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, za vpis pa je predlagana še vrsta drugih vrednejših mokrišč. Letošnji svetovni dan mokrišč, bližnji 2. februar, bo tekel pod geslom Mokrišča - voda, življenje in kultura. Glede povezanosti vode in življenja smo bistveno že povedali. Toda očitno je naša naravoslovna kultura še prečoj nizka, saj narave v razmišljanju, naćrtovanju in ravnanju še vedno ne upoštevamo kol partnerico in učiteljice Nasprotno, pouk naravoslovja v slovenskih srednjih in strokovnih šolah postaja vse bolj obrobna zadova, kot v posmeh pa se vanje naseljujejo očitne sestavine lažni znanosti. Slaba popotnica mladim strokovnjakom za preživetje v tretjem tisočletju. Če smo s Krilovom začeli, mu dajmo še sklep-no besedo. Zadnji stavek basni se glasi: Tako tuđi nevednež v svoji slepoti zavrača znanost in učenje in vsa prizadevanja učenih, ne vedoč, da prav on uživa njihove sadove. Stane Peterlin 28 MENGŠAN KMETIJSTVO IN EKOLOGI|A Kualiteta pitne uode - odgouor Glede na članke, ki se pojavljajo v lokalnem glasilu ter ostala vprašanja v zvezi s kvaliteto pitne vode v Mengšu bi želei i pojasniti nekatera dejstva. Takoj na začetku; voda i/ javnega vodovoda v Mengšu je pilna, ravno tako voda v OŠ Mengeš. To doka/uje ludi poročilo o meritvah, ki jih je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Kranj neposredno v OŠ (analize so bile poslane tuđi ravnatelju). Meritve kakovosti pitne vode izvaja ZZV Kranj redno skozi vse leto po sprejetem planu. Glede vdorov kalne vode v sistem je težava trenutno odpravljena, tako da v primeru kaljenja (večji nalivi) preusmerimo zajeto vodo v iztok preko motorne lopute, ki je avtomatizirana s turbidimetrom (merilcem kalnosti); manjkajočo vodo pa takrat nadomeščamo z vključevanjem vrtine na domžalsko-mengeškem polju, katere kvaliteta je enaka domžalski in ravno tako stalno nadzorovana s strani ZZV Kranj. Naše podjetje je še pridobilo ponudbe za postavitev ustrezne fil-trirne postaje na izviru. Vrednost take investicije je cea. 55 mio SIT in bi se porazdelila med vse občine, ki koristijo »Izvire pod Krvavcem«. Težava je, da |KI' Prodnik d.o.o. kot upravljalec nima potrebnih sredstev za postavitev take naprave; zagotoviti bi jih morali lastniki infrastrukture, ki se žal še predolgo le dogovarjajo... Občina Mengeš je pri vsem tem še najbolj kooperativna. Še vedno bo kdo dejal, da se kdaj pa kdaj v vodi pojavijo trdi delci. Res je in so posledica okvar na cevovodu, ki jih imamo na sistemih cea. 450 letno. Ta pojav je prisoten pač tuđi v drugih mestih in velemestih. Po odpravljeni okvari cevovod počasi odpremo in speremo, določena manjša količina pa se žal ne da drugače odstraniti kot postopoma preko vgrajenih blatnikov na cevovodih v najnižjih točkah in deloma preko pip uporab-nikov. Pc> najboljših močeh se trudimo izboljšati zanesljivost vodooskrbe ter kakovost komunalne infrastrukture. Žal je sredstev vedno premalo. V letu 2001 nam je uspelo vse pomembne objekte na primarnem vodovodnem sistemu Krvavec povezati preko radijskih zvez v naš nadzorni center tako, da vse pomembne parametre, ki so na sistemu, spremljamo sproti. Glede nzbestcementnih (AC) ali salonitnih cevi je res, da so stare in krhke in jih je potrebno zamenjati ter da je njihova zdravstvena (ne)oporečnost vir mnogih strokovnih razprav. Za pomiritev samo to, da so te cevi še prav »lepo« obložene in sama stena cevi ne prihaja v neposredni stik z vodo. V letu 2001 smo v sodelovanju z ZZV Kranj izvedli dezinfekcijo vseh vodovodnih siste-mov v našem upravljanju. Kar se tiče propagiranja vgradnje raznih individualnih filtrov pa sledeče. V zadnjem času se ponekod pojavljajo razni trgovci, ki v stilu akviziterjev pozvonijo na vratih ter pred očmi laičnega uporabnika izvedejo t.i. hitri test kvalitete pitne vode (vsaka primerjava z laboratorijskimi analizami, ki jih izvaja ZZV Kranj, je na tem mestu nesmiselna). V nadaljevanju je stranki razloženo, da če ne bo kupila tak in tak filter, ne bodo pili zdrave vode. Na tem mestu ne želimo eksplicitno odsvetovati vgradenj raznih filtrirnih naprav, vendar naj bodo le-te strokovno utemeljene in ne zgolj komercialno. Opozarjamo vse tište, ki še imajo vgrajene razne filtre, da jih redno tuđi v/držujejo skladno z navodili proizvajalca, saj je nevzdrževan filter leglo mikroorganizmov. V enem i/med člankov so bile delane razne kalkulacije ob vgradnji filtra, vendar je vorjetno le pozoren bralec opazil, da so mahinacija, saj bi moral uporabnik imeti ločeno instalacijo za vodo ki jo pije (torej filtrira) in loćeno za vodo s katero se umiva itd. V našem podjetju smo mnenja, da je še kljub vsemu veliko premalo narejenega na področju osveščanja uporabnikov, saj je ogromno objektov še vedno neprikljućenih na javni kanal, čeprav imajo to možnost, da so obstoječe greznice v obupnem stanju in marsikje fekalije odtekajo direktno v podtalje, da se še vedno ponekod uporabljajo sumljiva filofarmacevtska sredstva, da še vedno Ijudje ne vedo, kaj so nevarni odpad-ki in zakaj je še posebej potrebno z njimi ravnati pažljivo, itd. Na vse navedene nepravilnosti opozarjamo in jih sankcioniramo v sodelovanju s pristojni m i inšpekcijani ter lokalnimi skupnostmi, vendar moramo v prvi fazi uporabniki priče!i vsak pri sebi... Aleš Strajar Lep pozdrav! Marko Falur VAŠA POŠTA Značilnosti mengeških rodov MLADI V MENGŠU Samo na del prispevka gospoda Šala-mona se bom ozrl. Pravi: »Za lažje razu-mevanje v tem prispevku namenoma uporabljam poenostavljeno delitev kra-janov na tri generacije: mlado, srednjo in starejšo.« Citiram: V srednjo generacijo spadamo tišti, ki smo v dirki za blagostanjem ćele dneve v službi, ki vse vemo, poslušamo predvsem sebe same, imamo »prave« vrednote in ki seveda sprejemamo vse najpomemb-nejše odločitve. Starejša generacija so poenostavljeno rečeno stare mame in dedki, ki so na prejšnjih volitvah raje glasovali za svoje vnuke in vnukinje - so že vedeli zakaj! Mlada generacija pa so vsi tišti, ki jih druži vsaj nekaj skupnih Iast-nosti - starost, kulturna izraznost, socialni status, življenjske ori-entacije in stanje duha. Pravite, da ste županu neizmerno hvaležni za paternalistično in arogantno izjavo, ker je bleščeče razkril razloge za medgeneracijski razkol ter za odrinjenost mladih v Mengšu na rob družbenega doga-janja. S svojim pisanjem ne dokazujete svojih izjav, ker jih ne morete. Zmotili ste se! Izjave so površne in neprepričljive. Nobenega razkola ni čutiti in odrinjenosti. Ocene srednje generacije ne bom preveč komentiral, sem jo kar lepo preživel, precej drugače, kakor jo opisujete. Menim, da se večina srednje generacije z Vami ne strinja. Starejša generacija, kamor spadam, Vam sporoča, da z Vašo trditvijo ni zadovoljna in je ne spre-jema, ker ni resnična. Vlogo, ki ste nam jo opisali, je Vaša osebna izmišljotina. Če Vam bo življenje naklonjeno, boste tuđi Vi postali stari. Lahko bi starost bolj spoštovali! Mi stari potrebujemo le zado-voljivega zdravja, radi pomagamo svojim otrokom in vnukom, če jih imamo. Učimo jih dobrih resnic za življenje, to je največja dota, ki jo moremo dati. Radi jih imamo! Prepričani smo, da jih je malo na »robu družbenega dogajanja!« Le tišti so, ki sami tako želijo. Nekaj jih je na robu lastnih življenjskih težav. Tem pa vedno pomagamo, če se le da, predvsem z dobrim zgledom in zdravimi napotki za življenje. Družbeno dogajanje je širok pojem, zatrdno pa vem, da mladim predvsem politika ni kaj dosti pomembna. Lahko trdim, da smo stara generacija zavedni Slovenci, veliko smo doživeli. Vaša srednja generacija je manj vneta za slovenstvo, precej bolj pa za liberalno življenje, ki naj bi bilo obogateno z veliko količino posvetnih dobrin, z veliko prostostjo mišljenja, z malo spoštljivosti in dobrotljivosti do bližnjega, ker, dokler ste »srednja« generacija, menim, da za Vas te reci nišo kaj dosti pomembne. Večina srednjega rodu ni Vašega nazora. Imajo boljše vrednote! Mlado generacijo obdelujete na svoj način. Pomagajte jim, dajte jim neposredne nasvete. V zadnjem Mengšanu v spisu »Moj prosti čas« je navedenih veliko stvari, ki mladim primanjkujejo. Prepričan sem, 29 MENGŠAN VAŠA POST da je precej zadev rešljivih s prostori, ki nišo dobro izkoriščeni v kul-turnem domu, v občinski zgradbi poleg občine so prostori, ki jih že kar nekaj časa občina ponuja v najem. Tuđi v godbeno-gasilskem domu je prostora dovolj. Pa še bi se našlo. Predlagajte dejavnosti, ki bodo mladini primerne. Imamo občinsko službo, sociala, vzgoja, zavodi, društva. Izdatki občinskega proračuna v ta namen bi bili prav gotovo dobro obrestovani. Morda pa se smeđ četo učiteljev najdejo voditelji? Manj nespametnih izdatkov proračuna, pa bi bili tuđi ti stroški pokriti! S tem prispevkom želim povedati tuđi to, da če bi bile politične strasti v mengeških strankah umirjene, razumevajoče, v Mengšanu ne bi bilo nobenih neprimernih člankov. V demokraciji se je treba sprijazniti s tem, da je danes župan pripadnik ene stranke, jutri druge, itd. Vsi svetniki bi morali od volivcev izbranega župana spoštovati, mu pri delu stvarno pomagati in rezultati bi bili vodno pozitivni. En sam človek ne more biti vseved. Če svetniki mislijo, da je demokracija metanje polen pod noge, se ne zavedajo svojega položaja. Večja moč, predvsem premoč posameznih strank, pa vodi vedno v sovraštvo in razdor. Demokracija je kulturno in prijateljsko druženje med ljudmi, boriti se mora za socialno pravičnost, če tega ni, je bre/. vsebine. Takšno je moje stališče. Stane Lužar Poroka, zametuava dokumentov in novo stalno bivališče Spoštovani, v tem prispevku pravne pomoći smo se odločili, da odgovorimo na vprašanja, kaj in kako moramo vse urediti, ko se poročimo, preselimo in ko zamenjamo osebne dokumente. Članek je namenjen tuđi vsem tištim, ki vas zanima zgolj, kako zamenjati prebivališče ali kako pridobiti ali zamenjati osebne dokumente. Zakaj ta tema. Kar nekaj ljudi me je namreč v zadnjem času spraševalo, kaj je potrebno narediti, ko skleneš zakonsko zvezo, kako je z dokumenti, ko se preseliš, kako zamenjaš dokumente, in predvsem, koliko to vse skupaj stane. SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE V primeru, da želite skleniti zakonsko zvezo, morate najprej podati prijavo za sklenitev zakonske zveze. V nadaljevanju bom opisal, kako poteka postopek, če se bosta vzela slovenska državljana. Bodoča zakonca se prijavita za sklenitev zakonske zveze pri Upravni enoti, Sektorju za upravne notranje zadeve, Oddelku za matične zadeve, kjer dobita informacijo, o prostih terminih za sklenitev zakonske zveze. Prijavita se lahko največ 6 mesecev prej in ne manj kot 14 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. [zpiski in potrdila, ki jih predložita bodoča zakonca, morajo izkazo-vati dejansko stanje, zato naj bodo izdani v času, ko bodoča zakonca urejata postopek za sklenitev zakonske zveze. Bodoča zakonca morata ob tem predložiti en kup potrdil. In sicer: - veljavni osebni dokument, opremljen s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje) -na vpogled z namenom ugotovitve osebne istovetnosti prosilca, - izpisek iz rojstne matične knjige, če njuno rojstvo ni vpisano v upravni enoti, kjer se bosta vzela, - podatke o pričah, v primeru, da je bil kateri od bodočih zakoncev že poročen, mora predložiti še dokaz, da je prejšnja zakonska zveza prenehala ali bila razveljavljena. Izpisek iz poročne matične knjige vas stane 960,00 SIT, prijava sklenitve zakonske zveze 1.600,00 SIT, sama sklenitev zakonske zveze pa 3.200,00 SIT. Vas pa dejanje sklenitev zakonske zveze priđe tuđi drnžje, če ga sklenete izven uradnih prostorov ali v kakšnih posebnih prostorih. PRIJAVA STALNEGA PREBIVALIščA OZ. SPREMEMBA NASLOVA STANOVANJA Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja je potrebno prijaviti v osmih dneh od naselitve oz. spremembe naslova stanovanja. Spremembo prebivališča oz. spremembo naslova stanovanja prijavite osobno, ražen v primoru, ko gre za mladolotno osobo, staro do osemnajst let ali za poslovno nesposobno osebo, prijavi stalno prebivališče oz. spremembo zakoniti zastopnik. Prijavo stalnega prebivališča in spremembo naslova stanovanja podate na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na upravni enoti. Obrazec izpolnito sami. Poleg vsega navedenoga morate predložiti še naslednje priloge: - veljaven osebni dokument za identifikacijo (osobna izkaznica, vozniško dovoljenje), - izpolnjen obrazec: PRIJAVA, ODJAVA STALNEGA BIVALIŠČA, PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA, - odločba o dodelitvi stanovanja, - ali dokazilo o lastništvu, - ali pogodbo o najemu, - ali podnajomu, - ali pisna izjava stanodajalca oz. lastnika in podobno, o čemer odloči uradna oseba, ki sprejema prijavo glede na konkretne okoliščine. OSEBNA IZKAZNICA Eden izmed dokumentov, ki ga več ali manj uporabljamo skoraj vsak dan, je nedvomno tuđi osebna izkaznica. Zahtevo za osebno izkazni-co moramo vložiti osobno, kar pomeni, da se moramo sami oglasiti na uradu na ustreznem okončku in podati to zahtevo. Tega za nas ne morejo narediti očetje, sestro, babice... Veljavnost osebne izkaznice, ki se vam izda, je 10 let, pri čemer pa obstoji nokaj izjom. Mlajšim od 18 let so namreč izda osobna izkaznica samo za dobo 5 let. Državljanu, ki jo izgubil, odtujil ali pa kako drugače pogrešil dve ali več osobnih izkaznic, so izda izkaznica zgolj za eno leto. Enako velja za osobe, ki pridobijo osebno izkaznico na osnovi začasnega prebivališča. Pri zahtevku za izdajo osebne izkaznice morate priložiti ustrezno fotografijo v velikosti 35 mm x 45 mm. Fotografija mora seveda prikazovati vas in sicor od spredaj. Pri tem vaše čelo ne sme biti N A S V E T I 30 | MENGŠAN zakrito, ne smete imeti na glavi klobuka, čepiće, rut. Je pa tu možna izjema za starejše ljudi, ki so lahko slikani tuđi z ruto ali klobukom, saj se šteje, da je to sestavni del njihovega oblačenja. Zelo pomembno pri fotografiji je, da ne smete biti slikani z napravo za samopostrežno fotografiranje. Torej nič ni s slikami, ki ste jih posneli morda na železniški postaji ali v kateremkoli drugem foto-grafskem avtomatu. Poleg fotografije morate imeti s seboj tuđi nek oseben dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje,..), ki omogoča vašo identifikacijo. Ta oseben dokument mora biti opremljen s sliko. Obrazec za osebno izkaznico vam bo izpisal referent, ki jo boste vi kot prosilec zgolj podpisali. Pri tem se boste dogovoril tuđi na kakšen način boste prevzeli osebno izkaznico. Lahko jo namreč pre-vzamete sami, ali pa vam jo pošljejo. Vse skupaj ponavadi ne traja dalj kot 14 dni. Trenutna cena osebne izkaznice je 3.505,00 SIT. POTNI LIST Za potovanja v tujino potrebujete potni list. Res je, da v vse sosednje države (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) potrebujete zgolj osebno izkaznico, kar je pametno upoštevati ob premisleku, če resnično potrebujete potni list. Tuđi vlogo za potni list morate vložiti osebno. Pri tem morate priložiti osebno fotografijo, za katero veljajo ista pravila kot pri fotografiji za osebno izkaznico. Poleg tega morate s seboj prinesti tuđi stari potni list, da vam ga bodo uničili. Razlog je namreč v tem, da ne bi imeli dva, s katerim bi potovali. Ali da ga ne bi morda ćelo prodali. V primeru, da je star potni list že pretečen, morate imeti s seboj tuđi nek drug veljaven osobni dokument, s pomočjo katerega vas bodo lahko identificirali. Potni list boste prejeli bodisi na upravni enoti, kjer ste zaprosili zanj, ali pa vam ga bodo poslali po pošti. Cena potnega lista je odvisna od obsega potnega lista. Na voljo imate namreč potni list z 48 stranmi, ki stane 8.280,00 SIT in potni list s 32 stranmi, ki stane 7.780,00 SIT. (V kratkem naj bi se cena monda zvišaln). Naj še enkrat opozorim, da za potovanja v sosednje države ne potrebujete potnih listin, in je torej potna listina v tem primeru nepotreben strošek. Kako je z mladolotnimi otroki. Vpis mladoletnih otrok v potni list staršev po novem ni več mogoč. V primeru, če so otroci že vpisani v potni listini staršev (izdani pred 1.3.2001), je potrebno, ko dopolnijo 5 let priložiti še dve fotografiji, ki kazeta otrokovo pravo podobo. Za izdajo potnega lista mladoletnemu državljanu (od 4. do 18. leta), mora vlogo podati eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik, pri katerem ima otrok urejeno stalno prebivališče, ki mora imeti s seboj svoj veljaven osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje). Ob vložitvi vloge za potni list mora biti poleg staršev oz. zakonitega zastopnika (pri katerem ima otrok urejeno stalno prebivališče) prisoten tuđi otrok oz. nosilec potne listine, (nad 8 let). Veljavnost takega potnega lista je 5 let in stane 6.580,00 SIT za 32 strani in 7.080,00 SIT za 48 strani. Za izdajo potnega lista mladoletnemu državljanu (do 4. leta), mora vlogo podati eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik, ki mora imeti s seboj svoj veljaven osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje). Ob vložitvi vloge za potni list mora biti poleg staršev oz. zakonitega zastopnika prisoten tuđi otrok oz. nosilec potne listine. Veljavnost takega potnega lista je 2 leti. Cena je 5.860,00 SIT za krajšega in 6.360,00 SIT za daljšega. V primeru, da otrok ne potuje z vami, se mora pridobiti dovoljenje za potovanje otroka z drugo osebo, ki stane 160,00 SIT. To je bilo nekaj osnovnih informacij, ki jih potrebujete, ko urejate navedene zadeve. Podrobnejše informacije boste dobili na konkretnih uradih, nekaj več informacij pa je objavljenih tuđi na spletni strani, http:/ /e-gov.gov.si/e-uprava/index.html, ki jo ureja naša vlada. Lep pozdrav do prihodnjič Jurij Žurej Kdo bo u prihodnje zauarouan kot kmet? Gospodar, zakonec, naslednik, usi ali nihče? Pogoji, pouezani z uišino dohodka na kmetiji Pogoji za obvezno pokojninsko, invalidsko in obvezno zdravstveno zavaravanje kmetov so povezani z visino dohodka kmetije. Ti so se v lan-kem letu močno povećali, zlasti visina katastrskega dohodka (k.d.), kar pomeni, da morajo kmetje izbrati druge možnosti zavarovanja, če si želijo zagotoviti socialno varnost, v kolikor jim dohodek omogoča zmožnost plačevanja prispevkov. V razmišljanje naj navedem nekaj podalkov novembrskega posveta Kmciijske svetovnlne službe Slovenije na Bledu z naslovom Posestna struktura in kmetijska politika. 90 % kmetij v RS dosega bruto dohodek do 2 mio SU, od tega je polovica majhnih kmetij, ki dosega dohodek manj kot 500.000 SIT na leto. EU glede na skupno vrednost pokritja na posameznem gospodarstvu te kmetije opredeljuje kot majhne. RS ima po podatkih sta-tističnega urada leta 2000 opredeljenih 86.319 kmetij, povprečna velikost kmetij je 5,5 ha, kar je štirikrat manj od EU. Povprečna starost nosilcev kmetij je na več kot 40.000 kmetijah več kot 55 let. Majhna posest, slaba P'isestna struktura, ostali ekonomski faktorji, povzročajo visoke fiksne in ostale stroške kmetij in s tem posledično majhen dohodek na gospodarstvo, "i investicij, zaostajanje v panogi, povečevanje regionalnih razlik, revščino n'i podeželju, negativno vzdušje v kmetijstvu in nizko socialno varnost zaposlenih na kmetijah. Kmet, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot edini in glavni vir in ni v delovnem razmerju, se lahko vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov (uredba U. L. RS 35/01), če je dohodek iz kmečkega gospodarstva v letu 2000 926.497 SIT (seštevek k.d. in dobička iz kmetijske dejavnosti, kamor sodijo dopolnilne dejavnost i: perutnina, delo s kmetijsko mehanizacijo, kmečki turizem...) ali če je neto k.d. 441.189 SIT. Dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki se upošteva tuđi za pridobitev pravice do denarne in socialne pomoći, se po zadnji objavi v Uradnem listu ugotovi tako, da se k. d. pomnoži s faktorjem 2,6. V kolikor kmetija dosega predpisan dohodek ali k.d., je obvezno zavarovan en član gospodarstva za širši obseg od minimalne plače za vse pravice, se ostali člani lahko zavarujejo prostovoljno za širši obseg ali ožji obseg, seveda odvisno od zmožnosti in pripravljenosti plačevanja zavarovanca, kar je odvisno od dohodka kmetije. Obvezno pokojninsko zavarovanje je povezano tuđi z obveznim zdravstvenim zavaravanjem v visini 18,78 % od k.d. kmetije, ne glede na število za-varovancev. Zaradi nizkega dohodka majhnih kmetij je navadno drugi član gospodarstva zavarovan le zdravstveno. To je značilno tuđi za majhne mešane kmetije, kjer so v većini moški zaposleni izven kmetije. V primeru nezavarovanja za širši obseg, ta ne zagotavlja socialne varnosti, zlasti ne v primeru mladih prevzemnikov kmetij, nadomestila za čas porodniške in N A S V E T I MENGŠAN N A S V E T I druge pravice, ampak omogoča samo državno pokojnino na stara leta. Kmetje, ki ne dosegajo predpisanega dohodka ali visine samo k.d. za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se lahko zavarujejo tuđi samo za zdravstveno zavaravanje, će dosegajo visino k. d. 157.370 SIT. Dohodek in visina k. d. postajata dolžnost in tuđi osnova za pravice kmetov. Če se ustavimo ob sedanji povprečni velikosti kmetij na podroćju na svetovalne enote za kmećko družino, od dopol-nilne dejavnosti na kmetijah - Enota Kamnik, ki obsega podroćje (vključeni tuđi podatki za Občino Moravće, ki jo pokriva svetovalka za kmečko družino s sedežem v Litiji) UE Kamnik in UE Domžale, ugotovimo, da je po statističnih podatkih popisa v kmetijstvu za leto 2000 velikost kmetij naslednja. Od skupno 2.187 kmetij jih 1.912 obdeluje do 10 ha (87,43 %), 2.3 kmetij 10 ha, do 20 ha (10,25 %), 40 kmetij 20 ha do 30 ha (1,83 %), 4 kmetije nad 30 do 50 ha. Verjetno podatki nišo popolnoma natančni, ker verjetni nišo povsod zajeta vsa najeta zemljišća v obdelavi. Vendar ne glede na to iz podatkov ugotovimo, da ima po podatkih samo 44 kmetij v obdelavi nad 20 ha kmetijskih zemljišč. Ob pred-postavki, da so se kmetije povećale tuđi v zadnjih dveh letih na račun opušćanja kmetovanja majh-nih kmetij, pomeni, da le 2 % kmetij izpolnjuje pogoje za obvezno zavaravanje, le redke za dva ali več; zavarovancev. Ker je potrebno za obstoj kmetij doseći minimalno raven prihodkov, da so ekonomske razvojne kmetije sposobne investirati in ob tem poskrbeti tuđi za socialno in zdravstveno varnost zaposlenih na kmetijah za vse člane kmečkih gospodarstev organiziramo predavanje in razgovor: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, gospod Franc Kranjc - Zavod /a pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov; obvezno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje - pogoji; visina katastrskega dohodka, visine prispevkov, starost ob upokojitvi, olajšave, dokup let, državna poko-jnina, vdovska pokojnina, invalidska pokojnina, dodatek za telesno okvaro, dokup let, dodana doba (vojaški rok, na raćun rojstva otrok v primeru nezavarovanja itd.). - Velikost kmetij v povezavi z obstojećo zakon- odajo, Marta Kos, KSS Kamnik. - Zdravstveno zavarovanje kmetov, ZZV Iz-postava Kamnik, ga. Nada Kolar, ZZV Enota Domžale, ga. Tatjana Iskra - obvezno in prostovoljno zavarovanje, pogoji, pravice, visine prispevkov, pravice do nadomestil (bolniška, nega otroka...) V torek 26. februarja ob 9.00 uri v prostorih dvorane Občine Kamnik in v sredo 27. februarja ob 9. uri v dvorani Janko Kersnik v Lukovici. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: univ. dipl. ing. Marta Kos tPRI SOSEDIH PRIDNIČEBELARJI Peter Pavel Glavar bi, če bi živel še danes, bil ponosen, kaj so čebelarji storili v zadnjem letu s čebelarskim domom na Brdu pri Lukovici. Med čebelarji je najbolj poznan Anton Janša, ki pa je čebelaril na clunajskem dvoru in izdal kar nekaj knjig o negi in delu s ćebelami, prevedel pa jih je Glavar ter dodal še svoja znanja. Leta 2003 bo v tem centru, ki bo zaživel predvsem po zaslugi delavnih čebelarjev, ki pa te vrline nišo pov/eli po čebelah, ampak jo imajo že od prej. Namen doma je, da mladi spoznavajo delo s ćebelami, zgodovino čebelarstva ter obnavljanje zdravja v apikomorah. Kongres pa bo tuđi izredna priložnost za predstavitev naše okolice, seveda pa bo potrebno še veliko delovnih ur, da bo center zgrajen tako, kakor so si zadali. Pri izgradnji sodelujejo čebelarji iz vse Slovenije in pri tolikih pridnih rokah ter vodstvu domaćih čebelarjev se bo do otvoritve kongresa še marsikaj postorilo. O dogodkih pa vas borno še obveščali. D|D nemšm rmujflnčEK V letošnjem letu borno ljubitelji in uporabniki vozil kar nekajkrat prišli na svoj račun. Razveselili smo se povabila na predstavitev vozila Fiat Stilo v avtoservisu Veit na Viru, saj so s tem povabilom dali priznanje tuđi občinskim časopisom. Zaradi izrednega zanimanja nismo prišli na vrsto za testno vožnjo, so nam pa obljubili, da ko se vse skupaj malce umiri, ga dobimo tuđi za vožnjo. Kolikor pa smo si ga lahko ogledali, potipali in preizkusili v salonu, pa je avto nekaj popolnoma novega iz Fiatovih trakov. Sam avto, ki je v dveh izvedbah kakor športni dvovratni ali petvratna kombi-jevska limuzina ima nekaj res zan-imivih rešitev, ki vozniku oziroma sopotnikom olajša tako vožnjo, kakor poveča uporabnost vozila. Popolnoma nova je tuđi smer oblikovanja, tako da se vidi, da gre tu smt-r pri oblikovanju bolj v nemško stran kakor pa v italijansko. Podrobnejša predstavitev sledi, prav tako tuđi novega pola, ki bo na naš trg verjetno prišel naslednji mesec. DJD 32 MENGŠAN PRI SOSEDIH SLOuenci smo znnm sitiučhrji U mesecu marcu u Loki: Tradicionalno SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI Na Gregorjevo v ponedeljek, 11.3., ob 17.30 uri pri kamnitem mostu. Najlepše lučke bodo nagrajene. PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE vsoboto, 23.3., ob 16. uri v gasilskem domu v Loki Vabljene vse babice in mamice Vabi Kulturno društvo Antona Lobode Zima ni ravno radodarna s snežnimi padavinami v nizini, je pa zato možna smuka na višje ležečih srhučiščih in tam, kjer imajo urejeno umetno zasneževanje. ■ cr pa smo bili in borno Slovenci znani pa smučanju, borno tuđi letos odšli na sneg. Pripraviti in urediti pa bo potrebno našo smučarsko opremo, zato imamo še čas, da se napotimo v servis Erdani na Rojski cesti 18 v Domžalah in si pripravimo naše smuči za smuko. Čeprav snega v doli-nah še ni, a bo prišel. Ne čaka-jmo na zadnje trenutke, da poskrbimo za svojo opremo. DJD SUP Slovenska 28, Mengefe Telefon: 723 89 88 Odprtti vsak dfin v Idu, tuđi ob ncdelj.ih in pr.i/nikih /IMSK1 DELOVNI ČAS OD lb. DO 21. URE I. IISI N V NIW YORKU, Ijub. drama, Rilhard Cere, VVinona Ryiler. .()n se je zaljubil prvk", ona /h vedno..« i. VRNI1IV MUMIJI, puslol. avanl., Brendan Frascr, Raihel VVeisr Puslolovščina jf1 ponovno rojena I. V I'AIKOVI MREŽI, triler, Mrjfgan Freeman, Monka Polici. .KONK IGRI |[ Sf DAI \C - napetost in negotovost.« 4, /VIRINA, komedija, Rob Srhneidcr, tdvvard Asner. .Ni NI k,ij prida (]cd( a,, [ia ludi zverina ni kaj priria.« S I'RAV! MOŠKI, Ijub. komedija, Ashley Judd, Cierg Kinnear, Hugh larkman .l'rva Ijube^en divljenja ji je uspela ?be;a!i. Ali ji bo tuđi druga?« f>. EVOLUCIJA, zf. komedija, David Duchovny, lulianne Moore. iNezemei- ska vrsta se je pravkar odloćila da bo zbrisala ta neumen nasmeh z vašega obraza.« 7, POLICAI IN LAŽNIVEC, akcij. komedija, Fddie Criffin, Orlando lones, »Ak( ijska komedija, v kateri velika tata postane veliki Robei, veliki gobet pa velika fara... in obratno.« II. I'RAVA FRFKVENCA, zf. drama, Dt'nnis(Juaid, |im Caviczel. .In kaj, fe bi res spremenila vse?« 9. VROCA LINIJA, drama, Giovanni Ribisi, Vin Diesel, Nia loriR, • Komu lahko verjameš? Kako visoko stremiš? Kako ploboko bos padel^« III. Kl)K() II 1U NOR, komedija, Ceorge Clooncy, lohn Torturo. .Kaj vse se labko zgodi, če se obsojenci odločijo pobegniti?« PRIHAIA NA VIDEO: I. l'l ANFT OPIC - zf. spektakel, Mark VVahlberg, Cbarles Heston I IAKACR0I1 -10MBRAIDER, aklija, Angelia Idlie I. lr> MINU I - ak. Iriler, Roberl de Niro, Edward Burns 4.11- W1 ■ voj, spekt., Mathew McC()naughey, Bili Pallman 5, SHRFK ■ risanka Dreamworks (i. MOULIN ROUGE - Ijub., Nicole Kidman, Ewan MrCregor 7, VITEZOVA L1S0DA - vitez, spekt, Heath Ledgar B KKO|A(" I/ PANAMI - voh. triler, Pierre Brosnan, G«i(frpy Rusb 'I, BI ONDINKA SIIARVARDA- lljub. kom., Reese VVitherspoon III. < I SI R|l VA NOVA POIHMA- risanka Walt Disney V življenju le delo si poznat, sedaj od vsega si zaspal, odšel si f/c), kjer ni več bolečin. ZAHVAIA Ob boleči in nenadomestUivi izgubi dragega moža JOŽETA MATAJURCA Iskreno se /,ihvjljujvi\) vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem //.)//,), (I,nov,ino i vetje, wy"c in svete mdšc ler vsem, ki ste ga f)i>si>rcmili n,i njegovi /,iclnji puti. l'oselm.i /.ihv.il.i ludi dr. Gcibrijeli Kov,ir-Moh,u in sc.s//;' V.mdi, l>,itron,i/ni sestri Ivi Kr,ilj /,i ili)ly,oleln(> skrb in nego. Zuhviiljujem se gospodu supniku Kerinu z,\ opnivljen obred ler pev( em Men);e V«CI VBOK* CtUHt \ NOAVNA TAH UKAOmCA SF-OB*J- PUOLM »ai KtlttKI 17 UZ U PLES nAL. KAMnil ZIAK StSTAVL MEZtOD* VAKft JtUKAH ZMAliKA K0ZIIE-TUC VIJAK, PROPELER -------- ------- NtlVlill JUI«L PNU MED «»« PUME* VDfVE ft tamu lejinoiiu f»o<» mu. JflHSK utsn i 0 Eon KOflONI vmtiuu ILAVM ARTERUA U METU UMJE trevi« riMccinim «r DRŽAVA NA ZAUZDA DELtVNA i' HEHliKI tPOtaB- ItCKEJI RttT (CARLOt) -------------- D0T1K BVEH UIAJP& U TELE 1 i i -...........................— ~inui" ORUŽIEIIA SKUPIH it vnoui ■Mtet* tACU-HALHDCA ■»(HBAilM WLLUMi rtututa ruiz TVIERUE VELCPEC MIIVAIA »LM. W0tA*KA (tPEUU «ttKA BIOMK ZtVSPV MATI EVROPSKI VELtTJK iBif ZIVALI ZAvnAuusnjk PRI amANJU TELEt PIEtBHA lEtEHIU VdtTA ZMAKZl ASTAT MANCAH »ALT ? em ji n (TAN0-VAHJE ZA Ttinsn SLOVASKA REKA . TtVAlNA VJUURDUI PR1IVK DflUVEV ■EMKUU NIKDAH mu. hrvaJm •tok LUBVK TttPLAI! OMLAVtt ......--------.....— HAUVH« BAIrVU.1 ZALAtE ZRADUIVA UHEL, PIHUCA rniim (HTTH •IE tlKAMI wnY VEZI IIK 14.......... IE PtlNAIM-HU*J H«i T0I t 'i- AKEMtKO »li«p. HESTO LETA im ■AtUNAL. IBLIKBV MATEn UKALR POKUDI AM.JAZZ, PIANKT (MU) -------------- i MEMZA HŠTOTO ZLATA JAVNA RAZGRNITEV UREDITVENEGA NACRTA GRADU JABLJE BO TRAJALA OD 12. 2. 2002 DO 15. 3. 2002. JAVNA OBRAVNAVA BO IZVEDENA 11.3. 2002 OB 18.00 URI, V PROSTORIH OBČINE MENGEŠ.