Uredništuo in üpramH&tBo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uehaja r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Kok opisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—11 ure dopold.
Telefon št. tl3.
Naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Inserati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6redn« peut vrste ; pri večkratnih ozna nilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
èt. 68.
Pro domo«
Mi uredniki smo zelo skromni in pohlevni ljudje. Za koristi in blagostanje vseh stajnov se brigamo in sukamo svoja peresa,, sami na sebe pa radi pozabimo. Ni ravno rožnat položaj, v katerem živimo, vendar pride zelo poredko trpka beseda čez nar ša ustna: mi molčimo! Navajeni smo na molčanje, ker je to ena najpoglavitnejših naših lastnosti, zair to molčimo 'tudi v slučajih, ko se gre za našo kožo.
Zgodilo se je: v neki sodbeni zadevi je najvišje sodišče pred kratkim določilo, da morajo uredniki izpovedati, če so poklicani za pričo. Dozdaj je veljalo načelo, da je uredniška tajnost nekaj sakro-sanktnega, ki se ne sme kršiti, sedaj jo pa hočejo ponižati v vsakdanjo oporo vsakokratnega sistema. Po tej razsodbi najvišjega sodnega dvora bi bil ivjsak urednik prisiljen, da v slučaju kake tožbe izda,svoje informatorje in dopisnike, ;Ta razsodba je za nas u-rednike seveda hud udarec. Ravno uredniška tajnost je bila dosedaj ono čarovniško sredstvo, ki je priklepalo široke ljudske mase na uredništva!. Koliko ljudi se je obrnilo dan za dnem z zaupanjem na nas, ker so vedeli, da najdejo v nas ljudi, ki znajo molčati kot grob. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da je velik del našega vpliva in ugleda obstojal v naši „uredniški tajnosti.“ Stvari, ki se nikomur ne zaupajo, tajnosti, ki so najdalekosežnega pomena, vse je našlo v uredniški sobi najvarnejše zavetje. Bili 'smo mnogokrat tarča, nasprotnikih napadov, sumničilo in blatilo se nas je na vse mogoče načine, a. pred u-redniško tajnostjo so obmolknili nasprotniki. Uredniška tajnost je bila naš ponos in ceniti jo je znalo tudi občinstvo. Sedaj naj bi se to Spremenilo. Mi naj bi se odrekli uredniški molčečnosti in bi naj stopili v tem oziru v krog vsakdanjih zemljanov. Mi naj bi bili oropani one predpravice, ki nam je omogočala, da smo bili nekaki zaupniki najširših ljudskih mas, in svetovalci vseh onih, ki so se s svojimi tajnostmi obrnili na nas. Sedaj naj bi to prenehalo, žurnalisti naj bi izgubili eno najdrafgocenejših, če ne najdragocenejšo predpravico. Umevno, da je vzbudila ta nakana med časnikarji naijvečje ogorčenje. V pondeljek je zborovalo na Dunaju šteVilno obiskano zborovanje žurnalistov vseh strank in vseh narodov. Sklenilo se je, da je vsakemu žurnalistu strogo pre-
Maribor, dne 18. junija 1913.
povedano izdati uredniške tajnosti! Kdor bi se ravnal proti temu sklepu, je izobčen in prepuščen sramoti. Temu sklepu se pridružujemo tudi mi in smo uverjeni, da stoje za nami tudi neštevilne množice naših naročnikov, čitalteljev in prijateljev. Kajti če pade uredniška tajnost, potem pade tudi zaupanje, ki ga imajo sedaj ljudske mase v uredništva in pade tudi pomen in vpliv časopisja. Škodovalo bi pa to ne samo nam časnikarjem, ampak v ravno toliki, če ne še večji meri, občinstvu, ki bi brez uredniške tajnosti bilo vsekakor v zelo mučnem, neprijetnem položaju:	izgubilo bi svojega najboljšega branitelja,
zaupnika in zaščitnika!
„Lurški čudeži“.
V pondeljek, dne 16. t. m., zvečer so imeli naši mariborski nemški hujskači zopet svoje zlate čase:	imeli so v svoji sredi nekega dr. Aignerja iz
Monakovega, ki je pod firmo „lurški čudeži“ hujskal proti katoličanom in proti vsemu, kar ni nemškega, to pa je za te elemente vrhunec sreče.
„Deutscher Verein“ za Maribor, v katerem gospodujejo sedaj schönererijamci in ma|hnertovci, je nameraval sklicati v mesecu maju v Maribor veliko zborovanje, ki bi naj se baviio v prvi vrsti s triali-zmom in Jugoslovani. Naznanjeno je že bilo, da bo poleg Wastiana govorilo Še več drugih nem'šfkonacio-najnih korifej. Zborovanje se pa ni vršilo, skoro gotovo za to ne, ker so resnejši !M|ariborčani siti večnih hujskarij. Ne varamo se, če trdimo, da je War stian vpošteval to razpoloženje in poslal ^nemškemu društvu“, v katerem itak ne sede njegovi prijatelji, odpoved. „Deutscher Verein“ je bil radi tega seveda vznevoljen in da napravi treznejšim in mirnejšim krogom neprijeten šabernak, je z veseljem pograbil priliko in sprejel v „lurških čudežih“ potujočega dr. Aignerja.
Na zborovanje, ki se je vršilo pri Götzu, se je zbralo obilo občinstva. Bilo je navzočih precej kato-liškcHmiislečih. veliko radovednežev, a glavni kontingent so tvorili protestajntovski vsenemci pomešani s socialdemokrati. Dr. Aignerjev govor je razočaral. Mož se je predstavil kot zdravnik in smo pričakovali, da bo skušal z znanstvenimi argumenti pobiti vero v čudeže in razložiti izredne pojave v Lurdu. O'
Letnik V.
vsem tem ni bilo duha. Mož je pripovedoval neke o-sebne zgodbice, razlagal in opisoval življenje v Lurdu, priznaval, da se dogode izredni dogodki, ki so pa povzročeni po sugestiji, ter vse vkup naislikaVkot velik kšeft, katerega zlasti Nemci ne smejo podpirati, ker gre dobiček v žepe — Francozov. Pokazal je tudi nekaj vsakdanjih skioptičnih slik iz Lurda, katere je spremljal s komentarjem;, prepojenim sovraštva do katolicizma.
Ojdgovoril je dr. Aignerju profesor dr. Medved. Vsaka beseda, ki jo je spregovoril poznati govornik, je bila težka Obsodba drznega hujskača in vsak u-darec je držal. Najprej je dal dr. Medved duška svojemu ogorčenju, da si upa človek, ki se ponaša, da je zdravnik, pod firmo znainstJVendsti hujskati s takimi plitvostmi. Dr. Aigner je metal okrog sebe s stotinami čudežev, med tem ko je dozdaj dognanih samo 28 slučajev, ki bi se jih lahko, če se že tako hoče, imenovalo čudeže. Ce pa pravi dr. Aigner, da so razni pojavi, ki se ne dajo razlajgati naravnim potorg, posledica sugestije mas, potem je upravičeno vprašanje, zakaj se zdravniki ne poslužujejo te sugestije, zakaj se takih sugestivnih pojavov ne povzroča v Monakovem, na Diunaju, in zakaj ravno v Lurdu. Ob koncu je dr. Medved Še apostrofiral dr. Aignerja: Iz vas govori sovraštvo do katoliško cerkve. Toda midva oba bova že v grobu, stala pa bo še katoliška cerkev, o kateri je rekel Kristus: Ti si Peter skala . . .
Dr. Medvedovem govoru je sledil vlihar pritrjevanja. Njegove besede so bile govorjene iz srca in so vplivale olajševalno. Plitvost dr. Aignerjevih besed, ki hodi okrog ter prodaja svoje modrosti po — 20 vinarjev od osebe, a očita drugim 'kšeft, je vplivala na vse, ki znajo le nekoliko samostojno misliti, kot neprijetna morai. To je čutil mož tudi sam. Ko se je dvignil, da bi odgovoril dr. Medvedu, ga je klaka sprejela, sicer s hrupom, a on je bil pobit. Njegov govor je bil še plitvejši kot prej: zgubil se je v gostobesednosti. Efekt je bil na stra/ni dr. Medveda in namen dr. Aignerja, ki je pod privlačno firmo .„lurških čudežev“ vprizoril novo gonjo proti katolicizmu in za protestahtovsko pangermajnstvo, je bil prekrižan.
Skoda samo, da se je sedaj oglasil k besedi neki Plotsch. Mož je dobrega mišljenja in ima tudi
PODLISTEK.
Iz Celja v Trnovlje.
(Iz popotnih spominov izbral in v črke sestavil A. -b-.)
(Konec.)
Nagovorjeni tovariš je bil med tem opazoval i-dilični vodnjak pred vratmi tega graškega mesta v malem in blizu tam stoječi velikanski napis neke graške pivovarne.
Vzdramljen iz svojih premiišljevlanj odgovori sanj aiv o-z amiši j e no :
„jže dostikrat je povzročil, kakor beremo v: zgodovini, imeniten dogodek imenitne posledice ravno s tem, ko je prestopil mejo sosedne države čez most. Smatrajmo se tudi mi za imenitne junake in mahnimo jo čez ta most! Sicer pa itak pozneje še lahko krenemo v stran, ko bi se izkazalo, da nismo prav spoznali zgodovinskega dogodka.“
Krenejo torej, korajžno vihteč svoje paličice, čez most mimo velike ključa-vničarije, kjer je pred leti sameval pred vrata postavljeni znamenit, topič, spodaj na široko okroglem, nizkem podstavku, proti vrhu vedno bolj širok, na vrhu pa s tako širino, da, lahko požene v 'zrak papir in zvok, s katerim se, kakor je trdil izumitelj, razpršijo v silnem begu vsi točo prinašajoči oblaki nad vinogradom.
Lepa vila na drugi strani z vratarjem palčkom iz rudeeega ila jih ni mjudila, hiteli so naprej, da bi nadomestili prejšno počasno stopicanje.
Pa niso še napravili dobriih pet korakov, že so bili primorani, ustaviti se.
Prek široke cesarske ceste vidijo speljano železno cesto, na obeh straneh pot zapirajoče zatvor-nice z železnim, do tal segajočim plotom, ki molče u-kazuje popotnikom:
„Odmor ! “
Prvi pride Ceni do tega gibljivega, od srede ceste navzgor se odpirajočega plota, se nasloni nanj in zakliče, ozrši se nazaj :
i„jPetinc, kakor nalašč so nam napravili tu-le čakališče. Se bomo pa kaj pomenili ta čas, da odstranijo te rante!“
„Petine, spoznal sem, da si v vsem dobro podkovan. Povej mi, kako se prav za prav imenuje mesto, ki smo ga zdaj zapustili?“
Pq'nosni tovariš, svest si zaslužene pohvale in svoje učenosti, de navidezno malomarno:
JTo mesto je že iz zelo davne starodavnosti. Kolikokrat so ga že podrli, požjgalli in porušili, pa zopet in zopet se je vzdignilo, vedno prenovljeno. A vem pa, kaj bi rad zvedel: slišal si samo slovenske glasovje po ulicah, zato se boš. čudil, če ti rečem, da velja to mesto daleč na okoli za pristno nemško mesto. Imenuje se pa Cilika, ali prav za prav Čili, kakor Nemci kličejo to ime.“
JTedaj bi pa“, mu poseže Ceni v besedo, „morala ona cerkev nad starikavim mostom, tam nad visokim istopnjičaStimj tunelom biti farna cerkev, ne?! Slišal sem, da ima na glasnem altarju sv. Cecilijo ! “
„Prav imaš!“ nadaljuje Petine. „Sicer spada omenjena cerkev k okolici, ali rečeno je in napisano, da mora nekoč vsa ta okolica pripasti Celju. Poglej na primer gostilno pred nami na desni! Rekajo ji: „Novo Celje“, kajti čez leto in dan ima ta in vse te okoliške naselbine zares pripaslti Celju. Tlako zahtevajo Celjani. Tu rudeče poslopje na levi je mlin, ki že melje moko za novo Celie.“
„Ali bo pa iz te moke kaj kruha?“ se vpraša mrmraje Tine, mrko poslušajoč modro-učeni pogovor svojih tovarišev.
„;Hm“, zavrne ga Petine, kateremu ni ušlo Tinetovo mrmranje, „mislil sem dodati., kakor bo tekla voda. Ali tu delajo s paro Tedaj si že lahko mislim, kako bo. Toda. glejte, zatvornice se odpirajo že
vsaka od sebe. Tako smo bili zatopljeni v pogovor, da nismo opazili, kedaj js buhnil vlak mimo nas, dasi taka para ne drči tiho po svoji cesti. Torej naprej po svobodnem polju, ko smo že prekoračili to reko !“
To rekši, zastavi nogo pred se na železno tračnico in ž njim tovariša ter vsi vkup veselo odkorakajo po veselem predmestju naprej.
Hiša se vrsti za nišo ob levi in desni.
Pedine dostojanstveno razlaga tovarišema pomen tega in onega važnega poslopja, omeni tudi med drugim, da se vse te hiše skupaj do sedaj, dokler še stoje neodvisno in samostojno, imenujejo Gaberje, ker so stali tu baje nekdaj sami gabri.
„iCuj, godba!“ vsklikne naenkrat Ceni.
;„Eh, nič ni takega“, zavrne ga Tine, „Ibližar mo se domobranski vojašnici. Zjdaj se ravnokar vadijo godci na pihala“, doda Še važno, da bi pokazal, kako se tudi on spozna po teh krajih. „(To še ni nič, ali ko bi jih ti slišal prvega majiiika v letu, kako se tedaj lepo glasi njih godba, ko korakajo po mestnih ulicah, budeč ljudi iz jutranjega spanja, ali pa ko korakajo na čelu pehotnega bataljona. Tedaj bi še le vfskikal! Toda sedaj se bližamo bolj nevarnim krajem. Prav ob cesti, ravno pred nami, ona, velika hiša na levi, to je divji mož, in kraj, v katerega stopamo, se imenuje Hudinja. To ni kar tako. To so predstraže, ki se bodo šila hudovale, če bi se kaj zgodilo Gabrovem. Ž njimi sovražnik ne bo imel prijetnega opravka. In potem poglejte onega velikana na polju, to je mlin, ki mu zastonj iščeš para daleč in blizu. Oidpočijmo se pri tej kapelici, predno v-krenemo vstran od ceste proti njeu!“
Tu se spomni Ceni nečesa, potegne radovedno Petinca in vpraša:
„Ali nisi ti prej pravil o nekem rudeöem mlinu? Tu pa je zopet eden! Ali morata oba shajati, ali se razumeta med seboj?“
dober namen, toda njegove modrosti, o katerih se on domMjuje zelo veliko, spadajo, doma v zapeček, nikakor pa pred širšo. javnost. S svojim nerodnim nastopom — zgodilo se to ni sedaj prVokrat — osmeši dobro stvar in pomaga nasprotnikom bolj kakor najsijajnejši govornik. Nasprotniki ga že poznajqln ga zvabijo malgari sami na gjovornišM oder, kajti: z vlogo .„katoliöant-hanswurst“ jim koristi največ. Tako je bilo tudji tokrait. Kmalu na to je bilo zborovanje, v katerem je bilo za dr. Aijgnerja in njegove komllito-ne zopet ugodnejše razpoloženje, zaključeno. Spominov dr. Aigner iz Maribora vkljub temu ne bo odnesel preveselih. Njegova modrost o lurških čudežih. je doživela tukaj popolni bamkerot. Kar se tiče njegove protikatoliške in vsenemške propagande, pa ni prinesel nič novega. iTje vrste tiči so v Majriboru precej pogosti gosttje.i Pri ljudeh, ki so mu pritrjevali, je pa itak šla pamet rakom žvižgat in je vsaka trezna beseda zaman, saj so mu ti norci celo ploskali, ko je pravil, da. je v bližini lurške jame — kar je pri tolikih tisočih naraVno — napis:	„.Vor
Taschendieben wird gewarnt!“
Politični pregled.
Državni zbor.
V včerajšnji seji je nadaljevala zbornica drugo branje budjgetnega provizorija. Poslanec Choc se je pečal s pokritjem izdatkov pri reševanju službene pragmatike.
Manjšinski poročevalec dr. V erste v š e k je izjavil, da je bilo za stališče Slovencev napram vladi in parlamentu v prvi vrsti merodajno stališče večinskih strank, kajti te so izpodkopale parlajmentu ves ugled. Ce pa osobito Jugoslovani zavzemajo o-strejše stališče, so temu krive večinske stranke, v prvi vrsti nemški Nationaiyerba'nd. Preko 'Jugoslo-vanov bi bili radi rešili vprašanje italijanskega vseučilišča ter določili Trst za sedež, med tem, ko 70 tisoč Slovencev v Trstu si niti ene ljudske šole za svoje otroke ne morejo pridobiti. Ce bodo večinske stranke razsojevale na ta način, se ne bo čuditi, da bi Jugoslovani na nevarnost, če se razbije parla,-ment, segli po najostrejšem orožju samoobrambe. Večinske stranke pa- zadene krivda, če bi prišel ob veljavo parlament in stopil v veljavo § 14.
Za njim je utemeljeval poslanec Stalne k svoj manjšinski votuny Poslanec Okuniewski je predlagal, da se prešteje število navzočih poslaincev. Ta predlog je odklonil zbornični podpredsednik Jukel. Koroški posl. Dobernig je pa zopet priporočal najtesnejšo zvezo Nemcev z — Mažari, ker bi po njegovem mnenju le ta zveza zamogla še nadalje ohraniti nemško nadvlado v Avstriji. Nato je povdarjal važnost jugoslovanskega vprašanja, se zadiral tudi v ruskega carja zaradi 'njegove brzojavke na kralja Petra in bolgarskega carjp Ferdinanda in je glede jugoslovanskega vprašanja in vprašanja o trializmu prišel do zaključka, da je obstoječ dualizem slab in bi bil boljši centralizem, a najslabši bi pa bil po njegovem mnenju, Jrializem^ki bi uničil ,Vso Iba.jndnemško posest ob Adriji. Slikal je nato straihove, ki žugajo Nemcem, če bi se ustanovila slovenska, univerza v Ljubljani, nadsodišče v Ljubljani in ustanovitev — državne obrtne šole v Ljubljani. Dobernig je slikal svojim nemškim rojakom tega jugoslovanskega zma.ja s tako živimi barvami, da se jih je polotil pravcati „furor teutonicus“' in bi bili skoraj pozabili mu pritrjevati, ko je končal svoj govor.
„iVedi“, odvrne Petine, „pri teh mlinih je, kakor pri velikih trgovcih. S čim večjim obratom delaš, tem lažje se ubraniš nadležnih vsiljivcev. Dtni rudeči je mali, ta.-le beli, ki stoji pred nami tu mpd drevjem, pa je veliki mlin. Oba imata pa vsak svoj krog. Rudeči mele za Čili, beli pa za Celje in Čili, in še mnogo drugih Cilk po širnem svetu. Torej vidiš, da si lahko brez skrbi za oba.*
Med tem jo je bil Tine že mahnil pod zelenim drevjem proti desni, belemu mlinu nasproti.
Pri mali gostilni ob cesti obsTane, da se približata živahno kramljajoča tovariša.
,„[Vstopimo?“ se oglasi, ugibajoč, ali bi mu sledila tovariša, ko bi se brez vprašanja zatekel h prijaznemu, znanemu gostilničarju.	^
„Se nismo na koncu svojega potovanja“, odvrne Petine. „In predno nismo na cilju, ne krenemo nikamor! Tovariša, poglejta naravnost mimo ml* n a po cesti proti onemu drevju! Tam se svetlikajo hiše. Pot do tja je složna, cesta, prijetna, potovanje kratko, še par minut in na cilju smo.“
Željnim počitka, hlepečim po okrepčilu jim gre cesta hitro izpod nog, kmalu zavijejo med drevje, ki raste na obeh krajih ceste, prve ‘hiše se prikažejo, kmalu dospejo v vas, o kateri v čast vsi hkrati za-pojo veleprimerno pesem:
Stoji, stoji Trnovlje,
Trnovlje dolga vas.
„Na cilju smo; Polovica našega po tornja je pri kraju“, reče Petine in udari kakor praporščak svojo palico v mehko obcestno travio.
Tine pa dostavi pojasnilo:
„Tri okrepčevališča so tu blizu. Vstopimo kar h prvemu!“
JMati Ložnarca, dober dan varu Bog daj!“
Za njim je še govoril poslalnec Prašek, nakar so sledile razne interpelacije. Poslanec Biankini je vložil interpelacijo glede rezervistov v Dalmaciji; istotako poslanec Schaherl, da se rezervisti in nadomestni rezervisti takoj odpuste.
Prihodnja seja danes.
Poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sta konferirala z groiom Stiirgkhom glede gospodarskih vprašanj, zlasti pa glede povzdige zadružništva na Spodnjem Štajerskem.
V pričetku včerajšnje seje bi bil zbornični predsednik dr. Sylvester rad prebral čestitko,, v kateri zbornica čestitta nemškemu cesarju povodom 25-letnice njegovega vladanja, Pred sejo sta se podala poslanca dr. K o r o š e c in Choc k zborničnemu predsedniku, kateremu sta izjavila, da ne dopustila, da bi se dotična čestitka nemoteno v zbornici prebrala, ker bi to pomenilo politično manifestacijo. Dr. Korošec je rekel, da bi njegova stranka zoper cesarja, Viljema kot zaveznika naše monarhije ne imela nobenega ugovora, pač pa se ne strinja takšna slavnostna čestitka zbornice s tendenco nemške politike. Slovenski poslanci bi prečitanje te čestitke spremljali z živijo-klici na Habsburžane. Ker so se tudi Poljaki in socijalni demokratje izrekli zoper, je moral zbornični predsednik, če Judi nerad, opustiti svojo misel. Nemški Nationalverband je bil vsled tega hudo poparjen.
Nizozemsko.
Na Nizozemskem imajo danes državnozborske volitve. Odločile bodo o usodi konjse pviati Vpe g a ministrstva Heemskerka. Koniserv^tijvjna stranka je zadnja leta zadobila na Nizozemskem veliko moč. Desetletja so prej vladali na Nizozemskem liberalci, ki so pa razpadli in radi svoje slabe vlalde izgubili zaupanje ljudstva. Pred dvanajstimi leti se je posrečilo konservativnemu politiku in držav]nik'u dr. Abrahamu Huyperju, da so se združili ortodokshi protestantje, historični kristjani in katoličani, ki so skupno liberalce strmoglavili. Konservativno ministrstvo je vladalo od leta 1901 do leta 1905, ko so zopet liberalci večino dobili. Kordservativno-jkatoliška, koalicija je pa ob volitvah leta 1909 zopet porazila liberalce tako v spodnji, kakor v zgornji zbornici. Upati je, da konservativna koalicija ob sedanjih državnozborskih volitvah zopet zmaga in to Item bolj, kjer opozicija, zmerni liberalci, radikalci ali demokrati in socijalisti ni edina in je tudi veliko zmernih liberalnih volilcev s sedanjo vlado zadovoljnih.
Odstop reškega župana.
Reški župan dr. Franc Vio je demüsijoniral. Vsled tega je prišlo v seji reškega občinskega, sveta do silno burnih prizoroy. Župan trdi, da je demlsijo-niral zaradi izgona bivšega podžupana Bačiča in zaradi uvedbe državne obmejne policije. Zborovalci so sprejeli po dolgih burnih debatah resolucijo, v kateri se protestira odločno proti uvfédbi ogrskega jezika kot sodno-uradnega jezika, Jako ostro so napadli zborovalci tudi guvernerja Wickenburga.
Reservistovo pismo«
Iz Dalmacije nam piše prijatelj lista:
K 5. trdnjavskem topničarskem polku naj bi se določilo samo tako moštvo, ki ima deny rja, da ga lahko kar tako ven meče. jZakaj ? Kdor se zanima za razmere pri omenjenem polku, se ‘lahko takoj prepriča, da trpi moštvo, ki ga je usoda privedla k temu polku, znatno škodo. Poglejmo si samo letnik 1905. Tega leta je bilo poslajnih iz Štajerske več sto slovenskih kmečkih fantov, takoimlenovanih nadomestnih rezervistov, potrjenih v 24. letu svoje starosti. Služili so nepretrgoma 26 mesecev, to je dve leti in dva meseca; vrhu tega so imeli napraviti še tri o^ rožne vaje. Prvo so delali leta 1910 28 dni, drugo 1. 1912 13 dni ter pri vsaki izgubili šest dni z vožnjo; tri dni doli, tri dni naza/j. Razun tega oklepamo sedaj že skozi šest mesecev orožje in premišljujemo o bodočnosti. Koliko svojega denarja smo že potrosili? Koliko plodonosnih prilik je splavlajb po morju? In zemlja čaka doma. neobdelana . . . Človeku postane žalostno pri srcu.
Od raznih drugih polkov se rezervisti odpuščajo, osobito so se že odpustili od tukajšnje . južne meje. Izjemo dela, kakor vedno, le 5. trdnjavski top-ničarski polk. In vendar so tu možje, ki imajo že 34 let na hrbtu. Ali naj upamo na odškodnino, na podpore? Saj se še celo družinske podpore, ki so določene v postavi iz leta 1909, od mnogih strani' ne pri-poznajo prepotrebnemu kmečkemu ljudstvu, akoravno so jih poslanci Slovenske kmečke zveze izposlovali. Morda bodo pa vsaj to uvideli .gotovi faktorji, da. od onih posestev, kojih delavci se pridržujejo pod orožjem cel čas glavnega dela, za bodoče leto ne bodo zahtevali nič davkov. Marsikdo bi se potolažil, če bi smel upati, da se bo oziralo na njegove upravičene potrebe. Dosti težkega, nam leži na srcu, toda za danes bodi dovolj. Bodite mi srčno pozdravljeni v lepi domovini, zeleni Štajerski.
Na Balkanu se jasni
Sedaj se vrše na Balkanu pogajanja, da bi se na podlagi carjeve brzojavke dosegel sporazum. Želja in volja po miru je na vseh straneh velika, vendar je pa težko premostiti razna naisprotstva. Za se-
stanek ministrskih predsednikov v Petrogradu bi radi izdelali že natančen načrt, da bi carju pravzaprav ne pripadlo nikako razsodišče, temveč samo potrditev). Razdraženo razpoloženje je pa na vseh straneh prenehalo in se bo dosegel sporazum mirnim potom, če tudi bi se pogajanja nekoliko zavlekla.
Dr. Danew je že sestaivil novo ministrstvo, poročila o Pašičevi demisiji so bila prezgodnja.
Pogovor z ministrskim predsednikom Pašičem.
Belgradski dopisnik praškega „(Časa,“1 je imel pogovor z ministrskim predsednikom Pašičem, ki je med drugim izjavil:
'Mi smo predlagali demobilizacijo, da dokažemo zavezniški Bolgarski in Evropi, da ne nastopamo provokatorično in da se odkrito trudimo, ustvariti miren sporazum z Bolgarsko. Ce Bolgarska ne pritrdi demobilizaciji, tedaj seveda tudi Srbija ne more reducirati svojih čet. To tem manj, ker pride često že vsled provokatoričnega postopanja posameznih bolgarskih čet na meji do spopadov. Glede demarše zar sitopnikov velevlasti je Pašič naiglaišal, da je sporočil zastopnikom velevlasti,, da hoče Srbija vporabiti vsa mirovna sredstva, da se doseže sporazum in da je Srbija s svojim predlogom glede demobilizacije pokazala Balkanski zvezi, kakor tudi Evropi, da hoče sporna, vprašanja rešiti mirnim potom. Kar se pa tiče stališča Srbije glede revizije zavezniške pogodbe, je izjavil Pašič: Naše stališče je neizpremenje-no, tako, kakor sem je obrazložil v svojem ekspozeju v skupščini. Vsekakor je v detajlih mogoča transakcija, toda tudi mi imamo življenjska vprašanja, glede katerih ne moremo na noben način opustiti od svojega stališča. Mi moramo na tem obstati, da se naša prvotna pogodba z Bolgarske popolnoma izpre-meni- in da se tudi primerno vpoštevajo rezultati vojne. Pašič je konečno izjavil, da se bo sestanek ministrskih predsednikov štirih balkanskih držav) vršil v Petrogradu.
Novi bolgarski kabinet.
Kabinet se je tako-le sestavil: Danev, predsedstvo in zunanje zadeve; Madjarov, notranje stvari; Pejev, nauk; Todorov, finance; Abrašev,, pravosodje; Kovačev, vojska; Burov, trgovjnstvo; Ljudska-nov, poljedelstvo; Jablanski, javna dela; Kristov, železnice.
Gešov Gdlikovan z redom sv. Cirila in Metoda.
Car Ferdinand je sprejel odstopiVšega bolgarskega ministrskega predsednika Gešova v poslovilni avdijenci in mu podelil insignije reda sv. Cirila in Metoda za njegove velikanske zasluge. Gešov je edini Bolgar, ki je odlikovan s tem naj višjim bolgarskim redout.
Bolgarsko posojilo v Franciji.
Rim, dne 17. junija. Neki Višji bolgarski u-radnik je došel včeraj v Brindisi, odkod se poda v Pariz, da sklene tamkaj posojilo v znesku 120 mil. Bolgarija se mora zavezati, da naroči vse svoje Vojne potrebščine na Francoskem.
Vpliv Essad paše v Albaniji.
London, dne 14. junija. Po poročilih iz Albanije narašča vpliv Essad paše med Albanci tako silno, da je popolnoma izključeno, da bi mogle velesile, ne da bi bile sporazumljene ž njim, kaj doseči v Albaniji. Zato skušajo velesile Essad pašo pridobiti zai-se. Ne ‘dolgo tega, sta Essad pašo v Valoni posetila italijanski in avstrijski konzul ter ga skušala pridobiti za to, da bi se izrekel za italijanski in avstrijski protektorat nad Albanijo. Essad paša je pa zavrnil oba konzula in se izrekel za protektorat vseh velesil.
Armenci.
Tripelententa bo v par dneh predložila turški vladi noto, v kateri se bo zahtevala takojšnja uvedba obljubljenih reform v vilajetih, kjer stanujejo Armenci.
Raznoterosti.
Iz južne železnice. Prestavljeni so: adjunkt Nikolaj Nicolits iz Inomosta v Maribor glavni kolodvor; Jožef Hofer, pristav, iz Luškega v Celje; A. Weber, provizorični pristav;, iz Sterzinga. v Zalog; Viktor Adamič, postajenačelnik, iz Slov. Bistrice kot revident v Ljubljano; Jožef Flecker, pristav,, iz Grajweina na Pragersko; Ivan Budz, adjunkt, iz Pliberka loot postajenačelnik v Slov. Bistrico; Fran Müller, aspirant, iz Sv. Mihela v Pliberk; Anton Jenčič, aspirant, iz Sežane V Dölsaeh; Frid. Kom-posch, pristav, iz Kirchbichla v Spodnji Dravograd; Lj udovi k Bučar, pristajv, iz Pragerskega v Postojno; Jakob Grader, aspirant, iz Mixnitz na Pragersko in Jaroslav Augusta, pristav, iz Grafensteina v Pliberk.
Iz justične slušbe. Imenovani so za sodnike avšlaiihante : dr. Ernest Rosehker za Brežice, dr. A. Lenart in dr. Alfred Mildner za gniško nadsodišče, dr. Franc Kirchengast za Radgono. Državni pravd-nik ad personam dr. Friderik Bračič v Celju je imenovan za državnega pravdnika v Celju in sodnik dr. Karol Weingerl v Ptuju za državnega, pravdnika namestnika v Celju.
Šolski sklep na srednjih šolah. Glasom obstoječih postavnih določil se mora prenehati s poukom na srednjih šolah, nà dekliških licejih, na moških in ženskih učiteljiščih, kakor tudi na trgovskih in
nautiönih šolah zadnjih deset dni pred zaključkom Šolskega letta (15. julija,), .torej dne 6. julija. Ker pa pade ta dan na nedeljo, je naučno ministrstvo odredilo.. da odpade pouk na teh šolah letos že dne 5. julija in bo tega dne sklepčna služba božja in raz-deljevajnje spričeval.
Odlikovanje. Iz Gorice se poroča: Ekscelenca prevzvišeni knezonahškof go riški dr. Frančišekt Sedej je imenoval znanega učenjaka p. Sjtamisl. Skrab-ca, frančiškana na Kostanjevici, radi njegovih zaslug v cerkvi, šoli in znanstvu za konzistorijjajtnega svetovalca.!
Tretji milijon za Roseggerjevo zbirko. Tretji milijon za Roseggerjevo zbirko bo, kakor je sporočil predsednik nemškega Schulvereina, poslanec dr. Groß, kmalu zbran. Slovenci, zbirajte za Slovensko Stražo!
Poslanec Šilinger umri. Včeraj, dne 17. t. m., je umrl, zadet od kapi, voditelj katoliškorinarodnih Cehov, poslanec Silinger. Bil je star še le 47 let. Pri sedanjih deželnozborskih volitvah na Moravskem je bil zopet izvoljen. Kot voditelj katoliških Mo-rajvanov je igral važno vlogo.
Poslanec Dohernig je imel včeraj v državnem zboru daljši govor, v katerem se je obširno bavil z jugoslovanskim vprašanjem in vsem, kar je z njim v zvezi. Povdarjal je potrebo zveze Makarov z Nemci in hvalil dualizem, katerega bi, če bi bilo v njegovih močeh, seveda rad nadomestil z nemškim centralizmom. Izrekel se je tudi proti narodni avtonomiji, zlasti je protestiral proti temu, da bi se Koroška in Štajerska raztrgali. Ob koncù je priporočal slogo vseh Nemcev.
Dobrodošlice. Od proslule nemšike kulture smo sprejeli marsikateri izrodek in sem spada tudi dobrodošlica — zloglasni hrvaški ,,büikum“ (Willkomm!). Pred gosta, ki je prvokrat pri mizi, se postavi o-gromen bokal — v kaki posebni obliki. „Pravilo“ zahteva, da mora to mero izprazniti in ne prej odložiti na mizo; kot posebna „Čednost“ se smatra, če izprazni na dušek in si da natočiti znovič. In če ga dobrodošlica spravi pod mizo, je to zanj in gostitelja še posebno „Časten spomenik’.“ To je naravjnost barbarsko! Gostoljubje je res lepa slovanska čednost, pa, priporočamo, da se vpelje tudi pristna slovenska dobrodošlica. Gostiji, ki prvokrat vživa gostoljubje v hiši, poda hišni gospodar na krožniku soli in kruha pa ključ in kito rožmarina. Lep simbol, s katerim se izročijo pravice gostov, veliko lepši, kakor kak „(Čre-velj“ alkohola. Ta barbarski običaj pustimo Nemcem.
Snujte protialkoholna društva! Kdor želi ustanoviti protialkoholno društvo, dobi že tiskana pravila pri „Sveti vojski“ v Mariboru, pošlje jih naj, kakor zahteva postava, v petih izvodih na namestništvo, in da velja družba kot cerkvena, tudi na škofij-stvo. Kjer ne kaže ustanoviti društva, se naj napravi odsek in dotičniki lahko postalnejo udje osrednjega društva v Mariboru. Iz raznih krajev dohajajo prošnje za predavanja o alkoholizmu. Opozarjamo, naj se ob takem predavanju vselej ustanovi društvo ali vsaj odsek, ki „železo drži toplo.“ Drugače je vse zastonj; govornik pride in se trudi, ima. stroške, pa odide in ljudje polagoma pozabijo vse. Le če se kaj konkretnega in trajnega osnuje, izda kaj, zmiraj in zmiraj treba ljudem klicati v spomin: pijančevanje je naše prokletstvo. Po mnogih krajih se je že marsikaj storilo. Prosimo, da do konca tega meseca^ poročate na protialkoholno društvo „Sv. vojska“ v 'Mariboru: 1. ali imate že protialkoholno društvo, oziror ma odsek? 2. Koliko je udov zmernikov in abstinentov? 3. Ali ste že imeli predavanja o alkoholizmu? Kdor še sedaj vzpričo ogromne škode, ki nam jo dela alkohol, ne uvidi potrebe in važnosti protialkoholnega gibanja, temu ni pomagati.
Nervozni postanejo liberalci, če pridejo v do-tiko ; z nalšimi ljudmi, ki znajo bramiti svoje stališče. Prijatelj lista nam piše: Pred nekaj časom sem opazoval dva liberalna revčka,, ko sta se trudila prepričati dva poštena kmečka fanta o zveličavnosti1 liberalizma,. Siromaka pač nista znala, s kom ima,ta o-praviti. Toda ni trajalo dolgo, pa sta se prepričala, da sta naletela slabo, da pri Orljih! njihova ljulika ne bo šla v klasje. Potrta in osramočena sta šla. v stran in sta se pogovarjala: „Veš, s takimi ljudmi, ki občujejo vedno s „črnimi“ duhovniki, je že zlomek. „Far“ jih vsega nauči!“ „[Jaz poznam že taka dekleta, ki se jih je treba bati, ker povsod in pri vsakem -vprašanju več znajo in več vedo, kot jaz!“ Lekcija je bila dobra. Sedaj kažeta, tai dva liberalna naduteža povsem drug rešpekt napram dotičnima Orloma. Mladeniči, ko ste v vojake potrjeni, le dobro se pripravite in zvesti ostajnite katoliškim načelom! Vsakdo vas bo spoštoval, ko bo spoznal, da ste dobrega duha in neomahljivega, značaja!
Za Slovensko Stražo nam je poslal velečastiti gospod župnik Vid Janžekovič v Svečini veliko število lepo urejenih obrabljejriih pdšitnfih znamk. Lepa hvala!
StajerfSM»'
Maribor. Otvoritev novega dravskega mostu bo tekom meseca avgusta. Dne 18. avgusta se pa o-tvoritev ne more vršiti, ker so ta dan zadržani razni dostojanstveniki. Dan pa še ni določen.
Maribor. Ne uničujte planinskih cvetlic! Vsa,-ko nedeljo vidimo meščane, kako prinašajo iz Pohorja velikanske šope planinskih cvetlic, osobito v zad-
njih časih seč (rhododendron). Tako početje se mora strogo obsojati. So ljudje, ki zgubijo pamet, če zagledajo kje večjo množico seča ter mislijo, da, morajo vse potrgati, da ga potem v dolini, ko ovene, takoj proč mečejo. Ti ljudje seseda ne pomislijo, da s takim ravnanjem cvetko sčasoma iztrebijo, kar se o-sobito lahko opaža na Klopnem vrhu, kjer je leto za letom manj cvetk'. Ali ne zadostuje, če se odtrga le par cvetk? Mora biti cel grm? Uvažajte in uživajte z očmi ob pogledu na pestrobarvano planoto! Se enkrat opozarjamo: Varujte pl mlinsko floro!
Fram. Vožno pošto iz*postaje Račje-Fram je prevzel s 1. junijem naš vrli narodnjak gospod Fr. Kirbiš. Da je prišlo to podjetje v slovenske roke, i-ma veliko zaslug gospod župan Cerne. Nemci so seveda strašno hudi.
Cmurek. Distriktni zdravnik dr. Viktor Bart je umrl. Bil je 36 let praktični zdravnik v Cmureku.
Orebovavas pri Mariboru. V: pondeljek so se vršile pri nas občinske volitve. Po vročem boju so zmagali v drugem in tretjem razredu pristaši naše Slovenske kmečke zveze s poslapcem Pišekom na čelu. V prvem razredu so pa prodrli združeni Šta-jerčijanci in liberalci, katerim so pomagali nekateri osebni nezadovoljneži. Slava zavednim našim volil-cem, ki so se nevstrašeno držali in preprečili, da bi prišla lepa naša občina v nemškutarsko-iliberalne roke. Sramota pa raznim osebnim nestrpnežem, ki jim je osebna zadeva več, kakor pa narodna stvar.
Šoštanj. V nedeljo, dne 22. junija t. L, ob pol
10.	uri predpoldne, se vrši v hotelu Rajšter v So-Štanjh shod radi sanacije posojilnice v Šoštanju. Govorit pride državni in deželni poslanec gospod dr. Karol V e r s tj o, tv š e k. Vstop imajo le udje posojilnice v Šoštanju.
Dobrna. Častiti gospod Franc Schreiner je daroval namesto udeležbe pogreba častnega občana župana Jožefa Kok 15 K tukajšnjim župnijskim ubogim. Hvala in čast mu. — Topliška sezona je jako živahna. Vsled temeljitih popravil so kopele veliko na svoji moči pridobile. Da bi se le bolniki naših slovenskih toplic posluževali. Somišljenike opozarjamo na hotel Union.
Pišece pri Brežicah. V. soboto, dne 14. t. m. smo imeli pri nas velik pogreb. Šolska mladina z u-čiteljstvom, požarna bramba«, petero duhovnikov z g. dekanom, velika množica farajnov, glasen jok tam ob grobu, vse je pričalo, da je moral umreti nekdo posebno imeniten. In zares, nehalo je biti čez \^e plemenito srce vsled svoje radodarnosti, Ljubezn j ivosti, in gostoljubnosti daleč znane PleterŠnikove Tončke. Njena smrt je bridka izguba za vse reveže, a naj-bridkejše je zadela njena oba brata gdspoda profes. Maksa,, umiroVljenega železniškega post hjj e n ač el n i ka Josipa in sestro Mimko. Vsi ti štirje so ostali v življenju samski, a bolj kot jim starost beli lase, bolj so si vdani v bratovski ljubezni. Odlični obiftelji naše srčno sožalje!
Loperšice. (Gautag.) Naši štajerčijanei in pa nemškutarji iz Ormoža so se s prireditvijo „IGauta-ga“ grozainsko blamirali. Gotovo je, da jih odslej ne bo nikdar več k nam v vas. Odposlanci tujih požarnih bramb, par možakarjev, z njimi ormoški „Heil-bruderji“ (šest vozov), 11 požarnikov iz Loperšic in par nemškonaeionalnih obrtnikov iz Ormoža, ki žive od nas Slovencev,,, so tvorili cel Gautag. Domače ljudstvo je izostalo, ali pa le od daleč opazovalo komedijo, ki se je nudila pri sprejemu in potlej vsljed nemške komande povzročene zmešnjave, pri „ubun-gi.“ Komapdant Verhovčak je došle štajerčijafnce pozdravil, kakor se za svinjskega h^ndlarja spodobi, s „|Heil!“ Nagovoril jih je pa sledeče: „Meine Herren von deutschen Stadt Friedau, , ich begrüsse sie in der Gemeinde Loperšic, weil der Herr Bürgermeister nicht Zeit hot, bedauernswert ist er verschwunden zu die Windischen und auch die unserige deutsche Fahne ist müssen verschwinden, weil hoben sie hoben wollen die Windischen vom Baum oba und hot der Bürgermeister niks dazu ksokt. Wir sogen ja nicht von Loperšic, dass sie nicht win di sch ist. Sie ist und bleibt windisch, nur müssen wir mit die Deutschen, holten, sie kaufen uns Schwettne ob. Bleibma immer Freunde so lange man noch unsri-ges Ber hoben mit deutsches Kommiajndo. Heil!“ Na vseh koncih in krajih blamirani nemški hajlovci in Verhovčak z njimi so obrnili svoje vozove in poparjeni pobrisali v svoja nemčurska gnezda nazaj. In med potjo pa so se rotili, da ne pridejo nikjdar več v te bindiš Loperšice. Požrli so med potjo toliko prahu, da jim niti „Wacht am Rhein“ ni šla, od rok, ko so zagledali v bližini ogromno množico Slovencev, ki so se zbrali na slovensko slavnost. Kakor so pri-j šli, tako so odšji, namreč z dolgim nosom. Da slovenska vas Loperšice ni primeren kraj za nemško hajlainje in izzivanje mirnih Slovencev, si naj ormoški nemškutarji enkrat za vselej zapomnijo. Saj jim je celo naš župan, na katerega so se najbolj o-piraii, obrnil hrbet ter se z vsemi uglednimi moži naše občine udeležil slovenske slavnosti v bližnjih Frankov,cih. In to je tudi prav!
Frankovci pri Ormožu. V nedeljo popoldne se je vršila pri nas velika slovjeniska slaivfnost, obiskana od ogromne množice našega ljudstva. ZhJppajna so bila vsa društva iz Ormoža in okolice. Našteli
smo celo vrsto županov in uglednih mož iz cele or-mošjke okolice. Celo iz ptujskega polja, več ur daleč, so prišli zastopniki občin in raznih društev na našo Slovensko slavnost. Kmečkega ljudstva pa se je toliko zbralo, da 'so odlični možje zatrjevali, da se je zbral, kakor nekdaj, celi slovenski tabor. Kraško rečeno: zbrano je bilo vse, kar se le čuti slovenskega. Tudi naš državni poslanec gospod Mihael Brenčič nas je počastil s svojim prihodom. V daljšem govoru nas je gospod poslanec navduševal za narodno-o-brambno delo in nam polagal na, srce, naj se zavedamo, da imamo Slovenci 'iste pravice, kakor vsi drugi avstrijski narodi. Priporočal nam je, naj Slovenci podpiramo samo slovenske obrtnike in trgov-ce, z Nemci pa storimo tako, kot delajo oni z nami. Povsod nam hočejo zapovedovati, celo po naših popolnoma slovenskih vaseh. Hodijo nam na pot in nas s svojim hajlanjem izzivajo. Ce se Slovenci po nemčurskih gnezdih samo oglasijo, pa jih Nemci že pozapirajo v temnice in jih kaznujejo z globami ali pa z ječo. Tudi več drugih govornikov se je oglasilo k besedi. Povdarjali so, da Slovenci zahtevajo samo to, kar jim gre,, enake pravice, kot -jih imajo Nemci, ki si sami dovoljujejo vse, nam pa ne dovolijo ničesar. Niti nam ni dovoljeno, se mjed seboj po svojem veseliti, ker stražilo in nadzorovalo nas je .54 orožnikov. Ce bi bili Nemci na našem mestu, bi bilo prišlo gotovo do pretepov, ker Nemci bi ne ostali mirne krvi, ako bi Slovenci prihrumeli v njühqlva gnezda in v pričo njih peli „Hej Slovani“ in jih izzivali s slovenskimi zastavami. Slovenci pa, čeravno nas je bila ogromna množica, smo ostali mirni, ko so se nemški;požarniki peljali mimo nas in so peli „Wacht am Rhein“ in v slovenski vasici razobesili nemško frajnkfurtarco. Niti enega orožnika bi ne bilo treba in mi bi vkljub temu Nemcem niti lasu ne Skrivili. S pestjo si delajo prajvico le Nemci, če treba iti na SloVence. Mi Slovenci smo miroljubni in dostojni in delati hočemo tudi za naprej mirno in dostojno, pa talco, da bomo nemške vsiljence izstradali, da bodo potem sami radi šli v oskrbo k svojim bratcem v rajh, za katere se sedaj na vseh koncih in krajih pehajo.
Zreče. 16. junija. Z;naua tvjrdka Erber iz Mute je kupila les po planjini Mulejelvi. V dolini je pa v obližiu starega grada LoŠjkibreg postavfda parno žago. Ko so bili goro izpraznili, je prevzela žago družbica Segala, a še tekom junija bi imel Flajsom že sklenjene pogodbe letos prevzeti poslopje v svojo last gospod Presker. Toda. žaga je izginila, ni je več. Danes okoli pol ene ure popoldne je žaga pogorela, Ogenj je vničil tudi vse za, žaganje pripravljene plohe. Na pomoč prihiteli sosedje so odstranili en kup desek in s tem plamen omejili na najbližje sklade za odvoz pripravljenega blaga. Preostalo delo so opravili konjiški o.gnjegaisci. Iz Konjic se je telefoniralo v tukajšnji premogovnik, češ, naj bi gospod Burian kot strokovnjak prevzel skrb za kotel v žagi. In res. Njemu se je posrečilo, da je s pomočjo droga odprl tozadevne ventile in s tem zabranil ne ne-mogočo še večjo nesrečo.
Javna zahvala.
O priliki koncerta celjskega pevskega društva dne 8. junij.a t. 1. sem vžil od vseh strani toliko Ijubeznjivosti, da čutim prijetno dolžnost zahvfaliti se vsem, ki so me požrtvovalno podpirali pri tem koncertu. Zahvaljujem predsednika gospoda dr. Milko Hrašoveca in gospode odbornike, ki so me podpirali z izredno marljivostjo, vnemo, vztrajnostjo in pevsko navdušenostjo; zahvaljujem vse dame in gospode pevskega zbora za njih marljivo posedanje pevskih vaj, krasen nastop, lepoglasno petje in za vso ljubezen, ki so jo v ganljivo-veliiki meri izkazovali mojim skromnim pesmjcam ter jih odlikovali s prisrčnim in pomenljivim darom, s krasno srebrno kanglico in z lovorjevim vencem s trobojnimi trakovi. V zahvalo poklonim celjskemu pevskemu društvu svojo skladbo „Zlata kanglica“ in mali gospodični Kajlainovi, ki mi je izročila kanglico, obljubim zložiti otroško pesmico. Pridržim si Še, na drug način izkazati se častitim damam in gospodom pevcem hvaležnega. Izrekam zahvalo vsem solistom za njih čutapolno petje ter go-spej Kokot, ki je z redko spretnostjo spremljala soliste in zbore na glasovirju in ki me je tudi pri pouku podpirala. Ravno tako gospodu Engerer j d, dirigentu Narodne godbe in požrtvovalnim udom orkestra, slavnemu kvartetu na pihala, gospodom fre-kventantom orgljarske šole, gospodom pevcem delavskega podpornega društva in slavnem šentpavelskem pevskem zboru, ki je pod vodsihpm narodno-zaslnže-nega učitelja gospoda Šmida po koncertu prav mično zapel. Hvaležem sem damam,, ki so pod vodstvom gospe Benčatoove prodajale društvu v korist po koncertu vino, kavo itd. Nepozaben mi ostane poset po-, sebno mnogobrojno navzočih častitih gospodov duhovnikov in odličnega občinstva sploh iz bližnjih in dalnjih krajev. Veliko veselje so mi napravili došli godbenikif-strokovnjaki in pevovodje raznih pevskih drušjtev.
Zahvaljujem za poset prav prisrčno ravnatelja Glasbene Matice v Ljubljani, gospoda Matija Hubada, in profesorja glasbe gospoda Druževiča iz Maribora, ki sta med prvimi proizvajala, moje skromne pesmice in sicer tako mojstersko, da so se razširile po naši ožji in širji domovini.
Čutim se dolžnika
Dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju.
Služba organista in cerkovnika
se takoj odda v Slovenski Bistrici. Stalna letna plača brez slnčnjnih dohodkov in zbirce znaša 600 K. Prošnje s priporočili župnih nradov se naj pošljejo na žnpnijski urad v Slov. Bistrici. 139
»XXXXXNXXX
Županstvo Ranca,
pošta Pesnica proda prav poceni zelo dobro ohranjeno:
mostno tehtnico,
s katero se lahko zvaga 4000 kg.	132
Krasno posestvo
je naprodaj v pray lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Bay-Rum
s konjičkom
iz tovarne Bergmann & Co., Dečin ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje luska5ost, zabranjuje predčasno osivelost in izpad las ter krepi lasne korenine. Nebroj priznanj ! V steklenicah po K 2- — in K 4 — se dobi v vseh lekarnah, drožeri-jah, parfumerijah in brivnicah.	a
Belilnica voska, obrt medu in vošcenin
pme Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča precast, duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga ru-, ' menega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Trgovina s slskiom, poredanom in kamenino
U&ffKIeinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, [svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila sa najceneje izvršujejo!
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko le-to-iš&e na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Orgle
pnevmatičnega sistema s prosto stoječim igrainikom z naslednjo d.spozic jo:
Principal 8’, Gamba 8’, Gedekt 8’, Salicional 8’, Oktave 4’;, Rohrilöte 4’, Dublett 2 2/;i. Subbas 16’, Collo 8’, Pedalkoppel,, Superoktajvkoppel, Suboktafvkoppel, nogavnica za crescendo in decrescendo. M F. FF. O se zelo po ceni prodajo.
Visokost okr-va (omare) 4 m. 65 cm Siroti st	2 na. 65 cm.
globokost	lm 4ò cm.
Orgije so postavljene že za igranje in se lahko ogledajo v izdelovalnim orgel	.	180
Josipa Brandi v Mariboru.
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Najbolj« in |*l#%ft%aal*i
najcenejši KIODUKI TKE
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : PM*
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko IsISlIIIK žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
R. Diehl.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega mater jala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Velika narodna trgovina
Ki£šiVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki ped lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago !
A. VIHER
Koroška ceste 53 .B^ŽUrihOF Hengasse 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko s pa dajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne ; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
IBBlIiilliaiiatiBl
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 psrov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah, čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne i akovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
f
<1 atelir za vsa v njegovo stroko spa-
rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj
o
a
9
O
O
dajoča dela. kakor kipe, oltare, itd, iz lesa, kamna in mavca
Jvo Soje, kipar
Maribor, Beiserieva ulica 26.
■9
•H
O
tn
k
jŠ
Spodnještajerska Ijndsla posojilnica v Maribora
z neomejeno zavezo



ì'4^**Sjù,
Hranilne ulooe se sPrejemad° oc* vsakega in se obrestujejo: nav»d e >o 4y2%, proti trimesečni odpovedi po 4s/4%. Obresti se 111 Umiliti Hiuyc pripisujej0 h kapitalu 1. januarja in 1, julija vsacee* «•'** Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje‘po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pfl^niilfl SE dniEia ^anom *n sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po S1/!%, na vknjižbo in lUiiUJIIll uu UUjbjU p0ro§tvo po 53/4°/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uril (in P lirp 80 vsa^° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V UlllUllu Ul u uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo	Fosultldlia ima tudi na razpolago domato hranilne nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).