Erschein! jeden Samstag Einzelpreis 10 Rpl STAJERSKIGOSPODA Verlag und Schrlffleitang: Marburg a. d. Brau. Badgasse 6 - fernrui 25-37 - Bezugspreise: in der Istmark: Vierteljährlich HM 1.20 einschl. 9 Hol Postgebühr: Im flltrelch: RH 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebahr. zuzüglich 10 Ruf ZeitungszustellgebQlu Postscheckkonto Wien Hr. 55030 IL Jahrgang Marburg a. d. Brau. Samstag 9. Mai 1942 Nr. 19 Toča bomb na Exeter, Folkestone, Eastbourne in C owe s Nadaljevanje maščevali* fa udarcev nemškega letalstva proti angleškim mestom - Zmagovite pomorske bitke na severu - V aprilu je bilo potopljeni!! 585.000 ton sovražnih ladij Ne oziraje se na to, da' so Ameri-kanci in Angleži v preteklem tednu prejeli strahovite udarce v Burmi, kjer se jim je zrušila pred Japonci obrambna fronta Indije, t^r na Filipinih, kjer je padla trdnjava Corregidor, so dobili Amerikanci in Angleži težke ba-tine tudi na morju spričo sistematičnega potapljanja njihovega oskrbovalnega ladjevja. Ti udarci so tem hujši, ker je vojskovanje obeh anglosaških sil takorekoč nujno navezano na oskrbovanje različnih oddaljenih front oziroma oporišč. V naslednjem prinašamo potek operacij, kakor so se na bojišču proti Angliji in Ameriki razvijali v preteklem tednu; Sredi preteklega tedna so nemške podmornice ob vzhodni obali Zedinje-nih držav potopile šest sovražnih trgovskih ladij s' skupno tonažo 33.000 ton, obenem je bila s torpednimi zadetki poškodovana neka druga večja ladja. Nemško letalstvo je nadaljevalo maščevalno bombardiranje angleških mest tudi v noči na-30. aprila, ko je bombardiralo ob dobri vidnosti angleško mesto Norwich. V sredini mesta in v industrijskih predmestjih so nastali veliki požari. Sovražnik je izvedel letalski napad na pariška predmestja ter je povzročil s svojimi bombami škodo na hišah ter žrtve med civilnim prebivalstvom. Po poročilu preteklega petka so nemški letalski odredi uspešno napadli pristaniške in ladjedelniške naprave ob angleški vzhodni obali. V soboto je izdalo nemško vrhovno poveljstvo poročilo, iz katerega je razvidno, da so nemški letalci z močnim razstrelivnim in zažigalnim učinkom bombardirali pristaniške in oskr^ bovalne naprave v Port Saidu (Egipt). Lahka nemška bojna letala so pri na- padu na neko južnoangleško vzletišče uničila na tleh devet letal ter so ob obali zažgala z bombami neko stražarsko ladjo. Pretekli petek so nemški lovci nad obalami zasedenega ozemlja sestrelili 13 letal tipa Spit-fire. Oskrbovalno brodovje Velike Britanije in Zedinjenih držav je izgubilo v aprilu ladij s skupno tonažo 585.000 ton, 76 ladij s 538.000 tonami so potopile nemške podmornice, ostanek pa letalstvo. Nemške podmornice so nadalje v Sredozemskem morju potopile 13 transportnih jadernic iz angleških spremljav, prav tako pa pred neko ameriško luko štiri vlačilne ladje. Letalstvo je razen tega težko poškodovalo 14 trgovinskih ladij z bombami. V ponedeljek je prišla uradna vest, da so nemške podmorniške in pomorske sile v Severnem morju več dni napadale skupno z letalstvom sovražne spremljave, ki so bile dobro zaščitene. Boji so se vršili kljub zalede-nelosti in viharnem morju. Pormorni-ca pod vodstvom Kapitanleutnanta Teichert-a je zadela z dvema torpedoma neko angleško lO.OOOionsko kri-žarko, ki je naenkrat obstala in se kmalu nato potopila. Neka flotila nemških rušilcev je sprejela boj z nadmoč-nimi angleškimi rušilcl, pri čemer je bilo več sovražnih rušilcev težko poškodovanih. Eden izmed nemških rušilcev je zadobil prav tako težke poškodbe. Iz sovražne spremljave sta bila torpedirana dva sovražna parnika s skupno 12.000 tonami. Spričo razburkanega morja je računati s tem, da sta se obe ladji potopili. Podmornice so potopile neko munidjsko ladjo s 6500 tonami ter torpedirale še neko drugo ladjo. Bojna letala so medtem bombardirala in potopila tri trgovske ladje s skupno 19.000 tonami. Malta je ležala skoro sleherni dan in noč v toči nemških in italijanskih bomb. V borbi z Veliko Britanijo so nemška lahka bojna letala dne 3. maja uspešno bombardirala mesto H a -s t i n g s. V svrho maščevanja za angle§ke teroristične napade na nemška mesta so močni odredi nemškege bojnega letalstva v aoči na ponedeljek ponovno bombardirala angleško mesto E x e t e r. Imenovanega dne so skušali angleški bonjbniki in lovci prodreti preko Kanala, vendar je bil ta poskus odbit. Deset sovražnih ietal je bilo pri tem sestreljenih. Angleško letalstvo je v noči na 4. maj napadlo stanovanjska predmestja v Hamburgu, in to ponajveč z zažigalnimi bombami. Pet napadalcev je bilo zbitih. Ob vhodu v Kanal so odbili nemški minolovci v noči na 4. maj napad angleških hitrih čolnov na neko nemško spremljavo. Eden izmed sovražnih hitrih čolnov je bil poškodovan. Lahka nemška bojna letala so istega dne napadla železniške naprave angleškega pristaniškega mesta Eastbourne z dobrim učinkom. Angleško letalstvo jc izgubilo 4. maja v bojih nad Kanalom 18 letal. Močni odredi nemškega bojnega letalstva so v noči na 5. maj bombardirali angleško mornariško oporišče Cowes. V isti noči so angleški bombniki brez načrta napadli mala nezaščitena mesta in vasi v Južni in Jugozapadni Nemčiji, med drugim tudi stanovanjski del mesta Stuttgart. V Severni Afriki razen artilerijskega delovanja, izvidniškiti sunkov in letalskega bombardiranja ni bilo posebnih vojaških operacij. Le Malta je bila tudi ob pričetku tedna izpostavljena srditim letalskim napadom. V Führer in Duce sta se sestala v Salzburgu Popolno soglasje glede nadaljnega vojskovanja - Nemčija, Italija in ostali zavezniki bodo s trdo odločnostjo zava- ff ,WKV ____.j » * Presse-rioffmann (Wb.) rovah dokončno zmago R .- , _ \ „„ Bedeutsame Besprechungen Fuhrer-Duce Sestanek zgodovinske Der Fiihrer J- Beginn der VaznOStl Besprechungen, die in der Nähe von Salz- burg in einem Gästehaus der Reichsregierung stattfanden. Dahinter Reichs-aüßenminister von Ribbentrop und der iw ■. ' : italienische Außenminister Graf Ciano. Dne 29. in 30. aprila sta se v neki hiši za goste nemške vlade, v bližini mesta Salzburga sestala Fiihrer in italijanski ministrski predsednik Be-nito M u s s o 1 i n i. Razgovori med obema vladnima šefoma so se vršili v duhu tesnega prijateljstva in nerazložljivega vojnega tovarištva obeh narodov in njih vod teljev. Ugotovila sta popolno soglasje glede mnenja o položaju, ki so ga ustvarile ogromne zmage sil Trojnega pakta, prav tako pa tudi glede nadaljnega vojskovanja obeh narodov na vojaškem in političnem polju. Pri tej priliki je prišla do izkaza trdna odločnost Nemčije, Italije in ostalih zaveznikov, zavarovati končno zmago z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Političnih razgovorov sta se udeležila tudi zunanji minister v. Ribbentrop in kraljevski zunanji minister Italije, grof Galeazzo Ciano. Obema zunanjima ministroma osovine se je nudila prilika za izmenjavo misli glede aktualnih vprašanj zunanje politike. Vojaških razgovorov sta se udeležila z nemške strani šef vrhovne komande Generalfeldmarschall Kelti, z italijanske strani pa šef ital janskega generalnega štaba, generalni polkovnik Ca vali er o. Prisotna sta bila nadalje nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen ter itaFjariski veleposlanik v Berlinu Diho Alflen.' * Komaj tri dni po zgodovinski seji nemškega Reichstag-a sta se v Salzburgu sestala Führer in Duce. To je bil zgodovinski sestanek obeh voditeljev po zmagoviti zimski bitki na vzhodu in pred prav tako zmagovito bodočo ofenzivo. Ta sestanek je najboljši doka?, da .hočejo v medsebojni zvestobi prekaljene velesile osovine Rim—Berlin z vso odločnostjo nadaljevati vojno do zmagovitega konca. Sestanek je razblinil vse laži, ki so jih glede Italije trosile inozemske radijske postaje. Kakor znano, so naši nasprotniki že čvekali o nekih »notranjih sporih v Italiji« ter o »italijanskem prizadevanju za sklenitev separatnega miru«. Angleška senzacija glede Italije je bila slična vsem drugim židovskim racam. V Salzburgu so bile vse te laži resno in dostojanstveno spravljene z dnevnega reda. Poučna primerjava Na drugem mestu poročamo o zgodovinskem sestanku dveh mož naše dobe. V Salzburgu sta se sestala Adolf Hitler in Benito Mussolini. To se ni zgodilo prvič in tudi ne zadnjič, značilno za njune sestanke pa je, da jim navadno sledijo dejanja. Skromno, kakor dolikuje velikim možem, izmenjata oba velikana naše dobe svoje misli in načrte, o katerih so poučeni samo najožji krogi njunih sodelavcev. Ker se v našem vojnem taboru razumejo na molčanje nekoliko bolje kot v nasprotnem taboru, je povsem jasno, da sovražna propaganda tipa na vse strani, da bi na ta ali oni način izvleklh iz takih dogodkov vsaj nekaj kapitala za sebe. To prizadevanje pa navadno ne rodi nikaltih pozitivnih uspehov, zato se najraje zatekajo k lažem. Laž je zlasti v angleški vojni politiki važen, če ne odločilen činitelj. Churchill ne more drugače. Z lažjo je pričel ti septembru l. 1939, z lažjo se bo zrušila pod njegovim vodstvom Velika Britanija pod udarci, ki jih prejema njen imperij na vseh koncih in krajih sveta. Nobenega dvoma torej ► rte more biti o tem, da je vojno-politična strategija osovinskih sil neprekosljiva, ker temelji na najstrožji tajnosti in molčečnosti vseh tistih, ki jo upravljajo. V našem taboru dajata Führer in Duce svoja povelja v trenutkih, ki se jima po vsestrankem prevdarku dozdevajo najboljši. Tu je tudi skrivnost vseh dosedanjih uspehov osovine Rim-Berlin in obenem tudi zmagovitosti njenega qrožja. Isto velja tudi za Japonce, ki So Ameriko in Veliko Britanijo napadli tako iznenadoma, da so Anglosak-sonci zgubili sapo. Če bi se bile v japonskih listih vršile več mesecev pred napadom razne polemike o tem, kako, kje in v kakem obsegu se naj izvede napad, bi bila akcija Japoncev prav gotovo naletela na marsikatere težkoče. Ako torej pogledamo v sovražni tabor, vidimo v svoje dopadenje, kako se po listih prepirajo o tem in onem, največ pa tudi o svojih bodočih vojaških načrtih. Skrivnost uspehov Nemčije in Italije je v dejstvu, da odreja Fiihrer izvedbo svojih načrtov, ne da bi se moral ozirati na indiskrecije tiska v taboru osovine ali Trojnega pakta. Med noči na 5. maj so trčile lahke nemške pomorske sile v Kanalu z angleškimi rušilci, od katerih so bili nekateri poškodovani z granatami. Lahka nemška bojna letala so 5. maja uspe- Berlimom, Rimom in Tokijem vlada v tem oziru tisto intimno sodelovanje, ki je potrebno, da sovražni tabor ne izve, kje, kako in kedaj bodo padali novi udarci. Taktika šno bombardirala angleško pristanišče Folkestone. Tudi v noči na 6. maj so posamezni angleški bombniki prileteli nad Južno Nemčijo, kjer so povzročili nekaj škode. , iznenadenja je v našem taboru edinstvena, zato si pa oglejmo sovražiti tabor. Duck niH Verla«: Marburger Verlags- and Doickerel-Qes. m. b. H. - Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob: alle In Marburg a. d. Drau Badgasse 6. Zur Zelt fOr Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1541 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Köckzahlung des Bezugs-leides. PK.-Äufnahme: Kriegsberichter Böhmer (Wb.) Kurze Rast naeh anstrengendem Einsatz Vojno dogajanje na vzhodni fronti Potek operacij v'preteklem tednu na severnem, srednjem in južnem odseku fronte - Sovjeti so tudi v tem tednu doživeli težke izgube Pretekli četrtek so izvedle nemške čete v srednjem in na severnem delu vzhodne fronte celo vrsto uspešnih napadalnih in izvidniških operacij. Posamezni slabši sunki sovražnika so bili odbiti. Letalstvo je s svojimi napadi na boljševiški etapni prostor razrušilo mnoge železniške naprave. Na fronti v Laplandu ter ob Murmansku so bili vsi ponovni sovražni napadi odbiti v znamenju velikih izgub na sovražni strani. Pretekli petek so Nemci potom lastnih napadov zboljšali mestoma svojo frontno črto. Lokalni sovražni napadi, podprti s tanki, so se zrušili v nemškem ognju. Bojna letala so 1. maja podnevu in ponoči napadla vojaške cilje v Sevastopolu, Novorosijsku in Leningradu z dobrim učinkom. V letalskih bojih 30. maja je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 53 sovjetskih letal. Kakor poroča nemško uradno poročilo z dne 2. maja, so Nemci pri lokalnih napadih ujeli večje število sov-jetov ter zaplenili 31 topov. Več sovražnih napadov se je zrušilo, zlasti pa ob Murmansku. Po poročilu z dne 5. maja so izvedli Nemci več lastnih napadov radi zboljšanja svoje fronte. Lokalni napadi sovjetov, ki so napadali v močnejših skupinah, so se izjalovili. 6. maja je prispela uradna vest, da so nemške čete v drznem, načrtnem sunku vzpostavile zvezo z važnim oporiščem, ki ga je bil sovražnik obkolil. Posadka tega oporišča pod vodstvom Generalmajorja Schererja je od 21. januarja v'trdih obrambnih bojih odbila številne napade številčno močnejšega sovražnika z izredno hrabrostjo. V Leningradu so nastali po obstreljevanju nemške artilerije veliki požari v oboroževalnih tovarnah. V ozadju vzhodne fronte so bile na raznih mestih uničene oborožene boljševiške tolpe. V Laplandu in ob Murmansku se nadaljujejo borbe. Po odbitju mnogih sovražnih napadov so prešle nemške čete k napadom. Bojna letala so z dobrim učinkom bombardirala vojaške naprave v Sevastopolu, na polotoku Kerč ter v ozadju Kavkaza. Naroči .Štajerskega Gospodarja'! Že par mesecev se prepirajo v angleških in v amerikanskih ter sovjetskih listih glede ustanovitve neke »druge fronte«. Taka »druga« fronta je, kakor znano, pobožna in srčna želja londonskih vojnih hujskačev, ki pa ne bi radi žrtvovali svojih divizij. Stalin, ki je v velikih stiskah, zahteva tako »drugo fronto«, ki naj bi razbremenila ogromni nemški in zavezniški pritisk na vzhodu. Angleži so si na jasnem, da bi se morala taka »druga fronta« v smislu njihovega zavezniškega udejstvovanja ustanoviti po možnosti na evropski celini. Želja je tu, toda kako priti na celino, ko je vendar vsa obala od Norveške do biskajskega zaliva budno zastražena od Nemcev, ki so doslej odbili izkrcavanja malih odredov s krvavimi buticami za Britance. Stalin se dere, ker mu teče voda v grlo. Angleži bi radi napravili vtis razbre-menjevalnih akcij, toda primanjkuje jim priložnosti. Nemška oborožena sila jim brani dostop na skan-dinavijska ali kontinentalna tla, zato tolažijo boljševike, ki so pravzaprav obsojeni na to, da sami vzdržijo vihar bodoče nemške ofenzive. Zanimivo je pri tem, kako se »zavezniki« medseboj obdelujejo. Znani angleški finančni list »Economist« je na primer gladko odklonil Stalinove zahteve po ustanovitvi »druge fronte« ter se v tej odpovedi po-služil zelo poučnih argumentov. List se je zlasti lotil obeh sovjetskih Židov, Litvinova in Majskega, ter piše dobesedno sledeče: »Gospoda trobita že par mesecev na nesramen način v rog invazije na kontinentu. Prisvojila sta si pravico, delati angleški vladi predpise ter bi tudi sicer hotela vzbuditi vtis, da Churchillu ni za ustanovitev druge fronte, češ, da je odvisen od inozemstva. Odločilno pa ni vprašanje, ali angleška vlada želi drugo fronto, temveč dejstvo: ali ima Anglija dovolj vojnega materijala in ladij za uspešno izvedbo take akcije. 0 tem vprašanju pa lahko odloča edinole angleška vlada«. Je to zelo poučna primerjava. V tej primerjavi je zapopadena skrivnost nemško • italijanskih - japonskih uspehov in vseh neuspehov na strani naših sovražnikov. Slučaj z »drugo fronto« je dovolj zgovoren in potrjuje dejstvo, da si v sovražnem taboru niso edini ne samo glede velikih vojnih načrtov, ki naj bi spremenili sedanji vojni položaj, temveč tudi glede njih izvedbe. Medtem pa poteka čas in ginevajo možnosti. V tramovju angleškega imperija poka že prav občutno. V Ameriki pa je ohlapnila bojevitost spričo katastrofalnih udarcev nemškega podmor-niškega orožja. »Vesela vojna«, ki si jo je hotel »lepo urediti« g. Roosevelt, se je spremenila v žalostno zadevo ameriške gospodarske oskrbe. Toda to je šele začetek. Narodi oso-vine in Trojnega pakta so se že navadili na trdote vojskovanja, zato jih do končne zmage ne bo omajalo prav nič. Tudi v tem je danes poučna vsaka primerjava. Angleški odpor v Burmi zlomljen Velik uspeh japonske ofenzive - Mandalay v japonskih rokah - Japonci so osvojili tudi Corregidor Na vzhodnoazijskem bojišču so se pretekli teden odigrali veliki dogodki. Kakor znano, so Japonci vdrli v Burmo večinoma iz Tajlanda ter pritiskali Iz juga in iz vzhoda v smeri proti mestu Mandalay. Cilj japonskih operacij pa je bila burmeško-kitajska mtja, da bi tako presirigli dosedanjo zvezo med angleško Indijo in Cangkajškovo Kitajsko. V najkrajšem času se je posrečilo Japoncem zlomiti angleški odpor ter prodreti v Lashio, neko mesto, kjer se konča burmeška železnica. V Lashiu so namreč Angleži in Ameri-kanci doslej nalagali orožje in muni-cijo, namenjeno za maršala Čangkaj-ška, na tovorne avtomoDile, ki so to orožje odvažali po znani burmeški cesti na Kitajsko. Zlom angleške fronte v Burmi se je odigral s filmsko brzino Značilno je bilo, da so kitajski odredi maršala čangkajška, ki naj bi pomagali Angležem vzdržati pritisk japonskih d:vizij, precej odpovedali, saj je pobegnilo 3000 čangkajškovih vojakov na japonsko stran. Z zavzetjem in zasedbo mesta Mandalay po japonskih četah, so ¡zgubili Angleži jedro obrambe Burme, lapon-ci pa so istočasno dosegi: svoj operacijski smoter: odrezali so Burmo od Čangkajškove Kitajske. Kakor poročajo iz Tokija, je prišlo med Angleži in med čangkaiškovimi vojaki do ostrih spopadov, ker so Kuajci po Burmi tudi ropali. Burmeško prebivalstvo je bilo s svojimi simpatijami ob strani Japoncev. Burmezi so bili spričo kitajskega postopanja tako divji, da so poklali in pobili veliko število kitajskih vojakov in častnikov. Dne 5. t. m. so «:li Japonci se samo 30 kilometrov pred kitajsko mejn. čangkajškove čete, ki so silno irpele vsled pomanjkania municije in hrane, so dajale naposled že slab odpor. Angleži in Kitajci so izvajali v Manda-layu celo vrsto požarov ki so jih pa Japonci medtem že pogasili. Japonci so tudi dokončali borbe na otoku Mindanao. Istočasno so pričeli z aktivnejšimi operacijami prot: Novi Gvineji. Največji japonsk uspeh zadnjih dni pa je bilo zavzetje otoške trdnjave Corregidor. S tem je padlo zadnje ameriško oporišče na Filip;nih. Pomisliti je treba, da je bila trdnjava Corregidor ena izmed najjačjih naravnih trdnjav na svetu. Amerikanci so smatrali to trdnjavo za tako varno, da je ni mogoče zavzeti z nobene strani. 4. maja so Japonci na svojem prodiranju v Burmi zavzeli tudi letališče Akyab ob burmeško-indijski meji. Po najnovejših poročilih so japonske čete že prekoračile mejo čangkajškove Kitajske kakih sto kilometrov severno od Lashia. Anglo-ameriško ¡zda'stvo Stalinu bi hoteli izročiti vso Evropo - Boljše viška oporišča ob Rheinu - Fronta Nove Evrope bo vsekakor razbila angleško-boljševiške sanje V aprilski številki lista »N i n e n -teenth Century« objavlja zloglasni izdajatelj tega lista, Mr. Voigt, ki je znan že iz »Manche-, ster« Guardia n-a«, angleško-boljševiški program za teroriziranje Evrope v slučaju anglo-boljševiške zmage. Angleška revija potrjuje izrecno Stalinove načrte ter zatrjuje, da se strinja z boljševizacijo Evrope. Ta program prekaša po svoji poživinje-nosti in po cinizmu vse, kar je bilo doslej znanega na polju angleškega izdajstva evropske civilizacije. Pisec članka se najprej sklicuje na Stalinov govor z dne 23. februarja, v katerem razkriva rdeči car svoje namene napram premagani Nemčiji ter ugotavlja nato, da je razbitje sedanjega nemškega političnega sistema eden izmed sovjetskih vojnih ciljev, ki se popolnoma krije z vojnimi cilji Anglije. »Nikakor si pa ni treba misliti«, tako piše Voigt, »da bi sovjeti dovolili ustanovitev kakega drugega sistema, ako bi nemški sistem padel kot posledica sovjetske zmage.« Sovjetska zasedba Nemčije bi dovedla do popolne preosnove sedanjega reda. Vsekakor bi Stalin postavil nemški narod pod sovjetsko kontrolo, t. j. sistem, ki bi pomenil' razširitev sovjetskega sistema. Nemčija morda ne bi , bila vključena v Sovjetsko Unijo, pač pa bi bila po teh načrtih sovjetska 1 stranska dežela. Prav gotovo bi sovjeti podvzeli ukrepe, ki bi onemogočili ponovno oborožitev Nemčije. Ti ukrepi bi bili temeljiti in učinkoviti. Vzeli bi prav gotovo strategično važna oporišča, spremenili meje ter presadili velike dele prebivalstva, ako bi bila zmaga tako popolna, da bi Sovjetska Unija lahko v Vzhodni in Srednji Evropi brez odpora uveljavila svojo voljo. Poljsko bi presadila bolj na za-pad, poljske vzhodne pokrajine bi anektirala in Poljakom dala nemške pokrajine, morda tudi vso Vzhodno Prusijo in šlezijo. Poljska bi morda dobila privilegiran položaj, da bi se jo tako uporabilo kot instrument hegemonije nad Nemčijo. Z angleškega stališča — tako piše Voigt — bi bilo vsekakor bolje, ako bi stali sovjeti ob Rheinu in ne Nemci. Morda je drzno, špekulirati že v naprej, toda to so možnosti, ki leže v geografski figura-ciji kontinenta in zgodovine, če bi stali sovjeti v Berlinu ter pričeli z uvajanjem svojega političnega reda, bi nastala defenzivna meja ob Rheinu. To bi bila historična prilika za Francijo, za restavracijo rimskega Limesa in Unije z novo rheinsko državo. Voigt sicer pravi, da ima Anglija še nekatere težave, ker bi hoteli sovjeti v slučaju svoje zmage samo po sebi umevno anektirati Litvo, Estonsko, Letlandijo in Karelijo, kar je v protislovju z atlantsko proklamacijo, toda sovjetom je treba z angleškega vidika pritrditi, da gre principu varnosti prvenstvo pred principom samoodločbe, Nikakega smisla torej ne bi imelo, ako bi se Angleži upirali takim zahtevam boljševikov. Fronta nove Evrope bo te angleško-boljšev.ške blodnje na vsak način razbila. Tajna seja angleškega parlamenta Angleška Spodnja zbornica je imela pretekli torek dveurno tajno sejo, ki je bila po vseh domnevah posvečena angleški katastrofi v Burmi. Angleški umik pri Mandalaju je izzval v Angliji veliko nerazpoloženje, prav tako pa tudi izjava odbora Indijske kongresne sranke, ki je imela za posledico aretacijo velikega števila vodilnih indijskih mož. še pred kratkim je v Angliji obstojalo upanje, da bo vlada le nekako uredila indijsko ustavo v sporazumu z indijskimi voditelji, sedaj pa je začel ta up plavati po vodi spričo vojaških dogodkov v Burmi. Izgleda, da je Cripps svetoval nov način ured tve indijskega vprašanja. Ker ni šlo s knezi, bi hoteli Angleži sedaj vpreči indijski proletarijat pred imperijalni voz. S tega vidika je tudi razumljivo, da je »Družba prijateljev Sovjetske Unije v Indiji« začela v zadnjem času prav resno stopati v ospredje. Ali bo Angležem pozneje uspelo odvrniti nevarnost sovjetizacije Indije, jim ne dela zaenkrat nikakih posebnih preglavic. Angleški konservativci so nekam skeptični in ne vidijo radi tega razvoja, ki je boljševiku Crippsu menda bolj pri srcu. V angleških finančnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost tudi glede financiranja vojne, ki stane dnevno 18 milijonov funtov sterlingov. Vsekakor so si leta 1939. to vojno zamislili drugače, sicer sedaj ne bi trebalo na tajnih sejah parlamenta obravnavati zgolj poraze, neuspehe in finančne skrbi. Pozdrav vseh xavednih Spodn'estaercev fe „m Hittet!" Z „drugo fronto" ne bo nič Anglija si dela velike skrbi glede indije in tudi glede Evrope - Sovjetija naj bi sama vzdržala prihodnji orkan V Allahabahdu je bil storjen sklep, da indijski narod ne bo sodeloval z Anglijo v vprašanju aktivne obrambe Indije. Ta sklep je londonske kroge silno poparil. Nič čudnega torej ni, da skuša minister Cripps ob vsaki priliki braniti svojo izjalovljeno misijo v Indiji. Tako je imel preteklo nedeljo zvečer govor po radiu. V tem svojem govoru je moral — čeprav nerad — priznati, da Anglija sedaj sploh ni pri volji, prilagoditi indijsko ustavo zahtevam indijskih voditeljev. Dejal je nadalje, da smatra angleška vlada to mnenje v sedanjem položaju imperija kot nespremenljivo. Cripps sam pa je moral priznati, da trenutno ne vidi ni-kakega izhoda v zadevi rešitve, indijskega vprašanja. Prevelike so bile po Crippsovem mnenju težave za rešitev indijskega vprašanja, ker so bila protislovja v naziranju tako angleške vlade kakor indijskih voditeljev prevelika. Zato je Cripps dejal nekam žalostno: »V tem kritičnem trenutku nismo mogli pričeti z reformo indijske ustave, saj tudi ne bi bilo imelo smisla, tudi če bi bili poskusili. To bi bilo trajalo par mesecev celo v slučaju, ako bi bili našli podlago za pogajanja.« Vse to je razumljivo, ako se pomisli, da zahtevajo Indijci popolno svobodo Indije in njeno neokrnjeno neodvisnost. Pa ne samo Indija, tudi Evropa dela Nevarnost nemških podmornic za Ameriko Admiral Stark, komandant ameriških pomorskih sil v Angliji, je po poročilih londonske poročevalske službe podal neko izjavo o nevarnosti nemških podmornic za Anglijo. Stark je izjavil med drugim sledeče: »Vojne ne more biti prej konec, dokler ne bodo uničene nemške podmornice. Kakor hitro jih bomo v vseh morjih uničili, bomo zmagali. Naše pomorske zveze in morske poti se morajo očistiti sovražnih sil. že pred 25 leti, v prvi svetovni vojni, sem vprašal nekega ameriškega admirala, kako neki bi se dalo vojno uspešno končati. Dotični admiral mi je dejal — tako izjavlja admiral Stark —, da zavisi to prvič od uničenja vseh sovražnih podmornic, drugič pa od popolnega sodelovanja ameriške in angleške mornarice. Prav isto velja tudi glede sedanje vojne«. Da bi nekako potolažil ameriško in angleško javnost, je ponovil Stark Rooseveltovo besedičenje o gigantskih novih gradnjah v ameriški vojni mornarici, pri katerih so zvezdoslovne številke igrale glavno vlogo. Da bi osvežili pamet admirala Stark-a, mu moramo priklicati v spomin Filhrerjeve besede iz njegovega zadnjega velikega angleškim vladnim krogom velike skrbi. Tako je o poročilih švedskega lista »Svenska Dagbladet« oplahnila propaganda za ustanovitev »druge fronte«. Vsi angleški upi se opirajo na to, da bi Sovjetiji pač le uspelo, zadržati bodoči nemški orkan. Baje hočejo Angleži počakati, kako se bo razvila situacija na vzhodu, šele tedaj, ko bo ta položaj dovolj pregleden, bi prišlo v poštev izkrcanje angleških čet na zapadu Evrope. Tudi ideja o razbremenilnem napadu proti Nemčiji je padla v vodo. Anglija _ tako zaključuje imenovani list svojo informacijo — se mora sedaj omejevati zgolj na letalske napade. V Angliji je kritika glede angleških bombnih napadov na Nemčijo vedno hujša. Sedaj šele uvidevajo, kako velika je škoda, ki jo povzročajo nemški letalci v Angliji. Bombardiranje mesta Exeter je bilo po uradnem poročilu angleškega letalskega ministrstva zelo hudo. škoda je ogromna, število mrtvih niti nočejo objaviti. V razrušenem mestu Bath je prebivalstvo plenilo vsevprek. Iz razrušenih trgovin in privatnih stanovanj so plenili nakit, denar in razno blago. Da bi preprečili nadaljnje ropanje, so morali člani domovinske fronte patrulirati z nabitimi puškami po ulicah, ki so bile polne steklenih drobcev, opeke in ruševin. govora. Fiihrer je nedvoumno izjavil, da raste število nemških podmornic od meseca do meseca po trdem ritmu in da ima Nemčija danes mnogo več podmornic kakor jih je posedovala v svetovni vojni. Oskrba angleškega imperija peša Te dni je imel angleški oskrbovalni minister Oliver Lyttelton po radiu govor, ki je vzbudil v vsej angleški javnosti veliko pozornost. Minister je namreč pozval afriške kolonije Britanskega imperija, naj si urede oskrbo s surovinami in živežem spričo velikega pomanjkanja razpoložljivih trgovskih ladij kar same. Kolonije morajo radi tega živež in razno blago, ki so ga doslej prejemale iz ostalih delov imperija, proizvajati same, ker ni ladij za take transporte. Tako. na primer ni mogoče več dovažati riža iz Indije ali Burme. Popolnoma odrezane so nekatere kolonije od dovoza surovega kavčuka. Najhuje pa je zadela nekatere kolonije izguba Malaje. Nič čudnega torej ni, če toži kap-stadtski dopisnik londonskega lista »Times« o rastočih oskrbovalnih težavah Južne Afrike spričo vedno večjega pomanjkanja ladij. So vrste živeža in blaga, ki jih v Južni Afriki sploh ni več mogoče dobiti. Vsled izgube kavčuka, ki so ga dovažali iz nizozemske Indije ter iz Malaje, so nastale velike motnje v oskrbi Južne Afrike z avtomobilskimi obroči itd. Zmešnjava je v Južni Afriki tem večja, ker radi silne nepismenosti prebivalstva ne morejo uvesti pravične razdelitve razpoložljivih zalog živeža. Južnoafriška vlada se doslej še ni mogla odločiti za racioniranje živil na podlagi sistema kart, toda dopisnik lista ie mnenja, da bodo tako racioniranje morali uvesti. Velike težkoče v oskrbi Južne Afrike so nastale tudi vsled tega, ker je angleška vojaška uprava pokupila ogromne zaloge za oskrbo imperijalnih čet v Indiji in v Srednjem Orientu. Maščevanja ni konec! Piše Kriegsberichter Günther Hön cke PK. 1_ Angleži očividno niso hoteli razumeti svarila, ki jim ga je demonstriralo nemško letalstvo s svojimi napadi na Bath, Exeter. Norwich in York. Kakor da se jih to prav nič ne tiče, so Angleži nadaljevali svoje napade na nemška mesta, da bi razbili stanovanjska predmestja in tako nekako pomagali svojemu zavezniku, ki se bori na vzhodu za svoj obstanek. Pretekli teden je pričelo maščevanje za strahopetne ponočne napade. Na tisoče kilogramov bomb vseh kalibrov je padlo na angleška mesta, kjer so nastale ruševine in .beda. Na tisoče ljudi je brez strehe, cela predmestja so danes samo še kupi ruševin. Civilisti prebivajo v šotorih ter doživljajo tako na lastnem telesu posledice vojskovanja, ki jim ga je namenila lastna vlada. Dne 26. aprila je Fiihrer svetu še enkrat predočil posledice takega razvoja ter je obenem tudi izrekel svoje svarilo. Anglija ni sprejela niti prvega niti drugega svarila s potrebno resnostjo, zato so nemški letalci uresničili njegove besede. V naslednjem podajem opis takega napada. Stroj je težko natovorjen. Po poletu čez Kanal lež' pod njim izliv reke River Exe, na koncu pa v medlem svitu Exeter. Mesec razširja močno svetlobo, vidnost je torej velika. Nikjer ni opažati žarometov, ki sicer tako radi segajo proti nebu. Tem bud-neje morajo posadke naših letal strmeti v temačnost, da bi pravočasno opazile nočne lovce iz sovražnega tabora. Točno ob dveh ponoči je Exeter pod nami. Tu sikajo proti nebu plameni, ki so jih povzročile bombe nemških letal. V središču mesta nI strehe, iz katere ne bi gorelo z velikimi plameni. Eksplozija se vrsti za eksplozijo. Bomba za bombo pada v globino ter povzroča nove ruševine in požare. Notranje mesto izgleda kot morje plamenov. Prav tako je izgledalo mesto Bath teden dni poprej. Nova bol in nova beda sta se naselili v Exetru. Po cestah mesta Exeter divjata strah in groza. Val za valom nemških PK.-Kriegsberichter Etzold (Sch.) Schweres liesehütz in Feuerstellung Hier wurde Artillerie eingesetzt, um die Anmarschwege und Bereitstellungen der Bolschewisten zu zerschlagen, die in erneuten Wellen gegen die deutsche Abwehrfront anrannten. Neue Bunkerlime im Karelischen Urwald Von ff-Kriegsberichter Helmut Dengler ff-PK. Der Schnee knirscht unter unseren Füßen. Es ist hundekalt! Keine Kleinigkeit für die Männer, die draußen auf Vorposten liegen! Keine Kleinigkeit aber auch vor atlem für die Kompanie, die zur Verstärkung der eigenen Stellung eine neue Bunkerlinie baut. Die Bunkerlinie muß in kürzester Zeit stehen. Kein Tag darf ungenutzt verlorengehen. Glücklicherweise sind nicht immer dreißig Grad Kälte' wie heute, aber es reicht trotzdem. Die Jungen, die mit Axt, Säge und Meßlatte arbeiten, mitten im frostklirrenden karelischen Wald, haben wahrlich kein leichtes Tagewerk zu vollbringen. Aber sie packen an, trotz Schnee und Kälte und eisigem Wind! Und sie bringen das Unerhörte fertig: Alle drei bis vier Tage steht ein neuer Bunker! Jeder Bunker aber, massiv und fest gebaut, bedeutet, daß sich die Sowjets auch an dieser Stelle den Schädel einrennen bei ihren sturen Massenangriffen! Die Zähne beißen sie sich aus am Wall unserer Stellungen! Eine neue Bunkerlinie entsteht mitten im harten Polarwinter, üb man aparatov meče breme svojih bomb na mesto. Najtežji kalibri povzročajo strašne eksplozije. Medtem ko se nekatera letala že obračajo v pravcu svojih vzletišč, se razprostira pod njimi morje plamenov v Exetru. Nam vsem pa je jasno: To maščevanje se bo vrstilo naprej, padal bo udarec za udarcem tako dolgo, dokler se bo do-padlo Angležem, metati bombe na nemška mesta. Oko za oko! Zob za fcobl wohl in der Heimat richtig beurteilen kann, was das heißt? Wieviel Härte und Ausdauer bei dieser schneidenden Kälte für jeden einzelnen Mann dazu gehört? Der Arbeitsgang ist aufs beste eingespielt, so daß alles reibungslos am laufenden Band geht und niemals eine Pause entsteht, in der die Männer un- (Scherl-Bilderdienst) Nun verschwindet auch das Eis im Osten Tag und Nacht sind unsere Pioniere im Osten damit beschäftigt, die großen Eisschollen auf den Flüssen zu sprengen, um Eisstauungen zu vermeiden und Zerstörungen der wiederhergestellten Brücken zu verhindern. nötig frieren würden. Einzelne Arbeitskommandos sind eingeteilt: ein Baum-fällkommando, ein Zuschneide-, ein Träger-, ein Schlitten-, ein Scharten-und ein Erdkommando. Jeder hat seinen Platz. Jeder weiß, was er zu tun hat. Hand in Hand wird hier gearbeitet! Und jeder packt an, denn die Wintertage in Karelien sind kurz. Jede Stunde Tageslicht muß genutzt werden. Um 6 Uhr morgens stehen die Männer aufr um 8 Uhr beginnt beim Morgengrauen die Arbeit und dauert mit nur einstündiger Mittagspause bis zum Dunkelwerden, das augenblicklich in diesen Breiten um 5 Uhr abends eintritt. »Kapuzenmänner« am Werk Drüben im Wald am anderen Seeufer haben Äxte und Sägen das Wort. Hier arbeitet das Baumfällkommando. Die ff-Männer sind in ihre Anoraks vermummt, jenem mit dickem, wärmendem Fell ausgeschlagenen mantelarmigen Kleidungsstück mit warm gefütterter Kapuze, die gleichzeitig Körper und Kopf schützt. Wie Waldgeister sehen die Kapuzenmänner im karelischen Urwald aus. Tüchtige, fleißige Waldgeister. Es ist kalt. Es ist bitter kalt. Ohne dicken Handschuhen kann nicht einen Augenblick gearbeitet werden. Ein Feuerstoß ist entfacht, der wenigstens Wärme gibt. Daneben stehen Gewehrpyramiden, hängen Maschinenpistolen an einem Baum. Die Waffen müssen in diesem unübersichtlichen Urwaldgebiet immer in Griffweite sein. Ganz plötzlich kann der Feind aus dem Wald einen Auf der Jagd nach der Beute Ein deutsches Unterseeboot im Atlantiksturm. Immer wieder gehen die Wellen über die Bordkanone hinweg und spülen die starke, vor Rost schützende Entfettung ab. PK-Aufn.: Kriegsber. Prokop (Sch) PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Schmidt-Schaumburg (Wb.) Mühsame Arbeit mit jedem Kilometer Kraftfahrer und Wagen müssen einen außerordentlich beschwerlichen Kampf mit den Sowjetstraßen im Frühling bestehen. Nur langsam schmelzen die weiten Schneefelder beiderseits der Straße und überziehen sie endlos mit Matsch und Wasserlachen. Überfall machen. Scharf klingen die Schläge der Äxte durch den kalten Morgen, schneidend das Geräusch der Sägen. Ein Ruf, ein schnelles Beiseitespringen, ein dumpfer Fallt Eine Polarlichte stürzt krachend uml Vier, fünf Meter hoch wirbelt eine Schneewolke auf, hüllt für Augenblicke den stürzenden Baum ein. Dann liegt der Riese unbeweglich auf dem Boden; er preist viele Jahresringe auf. Wohl an die 200 bis 250 Jahre haben die Bäume Im karelischen Urwald gestanden, haben jahraus, jahrein dem harten Polarwinter getrotzt. Sie sind -langsam gewachsen in dieser Landschaft, aber ihr Holz ist dafür umso härter nnd fester. Pioniere sind die Meister Das Zuschneidekommando sägt nach einer von den Pionieren aufgestellten Holzliste die Stämme in passende Längen. Das Trägerkommando packt mit 8 bis 10 Mann an. Schwer lastet der dicke Stamm auf den Schultern. Es ist härteste Arbeit, die die Männer bei dem Frost leistend Was sie an Strapazen und anstrengender Arbeit auf sich nehmen, kann man überhaupt nur dann ermessen, wenn man mitarbeitet. Der Schlitten, auf den die Stämme nun verladen werden, um über den gefrorenen See gezogen zu werden, hat seine eigene Geschichte. Ein Spähtrupp nahm ihn im Kampfe einem feindlichen Troß ab. Auf dem Bauplatz herrscht ebenfalls emsiges Schaffen. Da zeigen sich, wie so oft bei ihrem Einsatz in diesem Feldzug, wieder einmal die Pioniere als Meister. Es ist ein Pak-Bunker, der hier entsteht. Rasch wächst er empor, denn alle Hände packen an. Eifriges Hämmern und Klopfen/Balkenlage wird auf Balkenlage gepaßt und sorgsam mit Moos abgedichtet. Dann folgt das PK-Kriegsberichter Essig (Sch) U-Boot im Trockendock Kühn und rassig ist der stählerne Leib des Bootes. Erst nachdem es im Trockendock vollständig überholt worden Ist, wird die nächste Fahrt angetreten. Füllen der doppelten Wände des Bunkers mit Erde und Steinen. Der Boden ist tief gefroren. Aber die Pioniere wissen sich da zu helfen. Alles geht kurz in volle Deckung. Krachend jagt eine Doppelsprengung die Erde hoch, die als Baumaterial benötigt wird. Schon am zweiten Tage ist man bei der Herstellung der Balkenlage, die die obere Abdeckung, also das massive Dach des Bunkers bildet. Eine schwere Tür als Abschluß, dann folgt die »Inneneinrichtung«, wie wir einmal großsprecherisch sagen wollen: Holzpritschen für die Bunkerbesatzung und ein eiserner Finnenofen als Wärmespender. Wichtig: Die Tarnung! Am dritten Tag wird der Bunker noch getarnt und ein Drahthindernis vor ihn gelegt. Das Geschütz wird hineingeschoben. Die ersten Probeschüsse krachen. Drüben auf der anderen Seite des durch Umsägen von Bäumen geschaffenen Schußfeldes schlagen die Granaten berstend in den Wld. Bäume werden durch ihre Wirkung glatt umgeknickt. Ein Bunker fertig! Es ist Maßarbeit geleistet worden. Der Kompaniechef Ist zufrieden, auch der Kommandeur und der Stellungs-Offizier sprechen den Männern ihre uneingeschränkte Anerkennung aus. So fest und stark ist der Bunker, daß er jedem Angriff trotzt. Die Männer aber spüren ihre Muskeln und wissen, was sie an einem solchen Bautag geleistet haben. Nur einmäl haben sie die Arbeit eine kurze Stunde lang unterbrochen, als der Finnenschlitten mit der Mittagsverptlegung kam. Müde sinkt jeder nach einem so anstrengenden Tagewerk aut sein Lager und schläft, sofern er nicht noch für die Nacht als Posten oder für einen Spähtrupp eingeteilt ist. Jugoslovanski vojni ujetniki iz Spodnje Štajerske pridejo domov Vrhovno poveljstvo oborožene sile je odredilo odpust vseh vojnih ujetnikov iz Spodnje štajerske. Odpuščanje in prevoz bivših jugoslovanskih vojnih ujetnikov iz Spodnje štajerske se je že začelo ter bo v kratkem končano. Istočasno se bo vse ostale, pri delovnih poveljstvih v Reich-u se nahajajoče vojne ujetnike iz Spodnje štajerske odpustilo iz vojnega ujetništva ter na sedanjih delovnih mestih v Reich-u prevedlo v civilno delovno razmerje, kjer ostanejo potem še nadalje na svojih dosedanjih delovnih mestih. Ti odpuščeni bivši vojni ujetniki bodo potem z vsemi pravicami in dolžnostmi izenačeni z ostalimi nemškimi delavci. Potovanja svojcev vojnih ujetnikov v Berlin ali v vojno-ujetniška taborišča so brez pomena in prepovedana, šef civilne uprave ima pravico, osebe, ki bi na ta način z brezpomembnim potovanjem obremenjevale železniški promet, tudi kaznovati. V slučajih, da ostanejo med bivšimi vojnimi ujetniki v Reich-u v svobodnem delovnem razmerju iz Spodnje štajerske tudi osebe, katerih navzočnost bi na Spodnjem štajerskem bila nujno potrebna, na primer za vzdrževanje in vodstvo kakšnega kmetijskega posestva itd., se lahko stavijo primerni predlogi z navedbo sedanjega delovnega mesta uradom dela (Arbeitsamt) na Spodnjem štajerskem. GOSPODARSTVO Storitve kmetov leta 1941 na področju Landesbauernschaft „Sudmark" Kmet postavi vse svoje pridelke, v kolikor jih sam ne porabi, na tržišče ta preskrbovanje nekmečkega prebivalstva. Ti pridelki predstavljajo kmetijsko storitev za trg, tudi če se sedaj v vojnem času ne razpečajo kakor navadno. Vodstvo vojne produkcije predpisuje tudi kmetom, kakšne pridelke mora imeti za oddajo. Tu gre predvsem za produkte, ki bi jih drugače ne sprav-jali v tako velikih količinah na trg, ker ji jih raje spremenili v dobrine, za catere bi več iztržili. V mirnem času Ji naši kmetje ne prodajali toliko ovsa, sena, slame in krompirja, temveč bi te pridelke uporabljali za pridelovanje mesa in mleka. Odkar traja vojna, so pa ravno naštete produkte v vedno večjih količinah moTali stavljati za vojaške svrhe na razpolago, kljub temu Jim je pa uspelo, osiguratt nekmečko prebivalstvo s prehrano. To so dosegli s povečanjem pridelkov ter z omejitvijo lastne potrošnje. Občudovanja vredna je storitev za trg v letu 1941., akorayno je vreme bilo neugodno ter bolj 9redna letina. V tem letu so naši kmetje, ki so preje pridelovali žito v največji meri samo za lastne potrebe, stavili 10.000 ton, to je deset milijonov kg rži in 14.000 ton pšenice za naš kruh na razpolago. Več stotisoč dvojnih centov jedilnega krompirja so naši kmetje dali meščanom, ki jim je služil kot glavni del prehrane. K preskrbi masti so naši kmetje z mlekom, smetano in maslom veliko doprinesli. Leta 1941. so mlekarnam prodali 220 milijonov litrov mleka, to je 38 milijonov litrov več kakor leta 1940. Pri tem je pa celotna produkcija mleka stala na isti višini kakor leta 1940. Tudi na področju preskrbe mesa se je veliko storilo. Iz hlevov naših kmetov je šlo v klavnice 78.000 velikih goved, 170.000 telet in 130.000 svinj. 35 tisoč goved, mnogo svinj in ovac smo pa izvozili v druga področja Reich-a za pleme in pitanje. Kljub velikim težavam, ki jih povzroča odsotnost velikega dela moških delovnih moči, so naši kmetje tudi v tretjem vojnem letu storili svojo dolžnost napram Fuhrer-ju in narodu. Pri tem je priznati bistveni del celatne-ga uspeha voditeljem kmetov. Ki so postavljali naloge in kazali pot, pomagali preskrbeti pridelovalna sredstva ter doumeli organizirati kmetijske pride"--. V trdni volji, da te dosedanje uspehe še povečamo, korakamo v četrto vojno leto. X Povojne gospodarske načrte le od-fožiti na poznejši čas. ReichsmarschaU Je Izdal odredbo, po kateri ie treba v gospodarstvu ustaviti takoj vsa dela in priprave, namenjene za izvedbo po vojni, v kolikor se s takimi deli bavijo podjetja, ki so vključena v vojno gospodarstvo. Odlok sloni na zahtevah in potrebah sodobnega vodstva vojne, ki zahteva osredotočenje vseh moči ter celotno izravnavo vsega ustvarjanja za končno zmago. X Kmetijski stroji za vzhod. Kakor poroča »VSIkischer Beobachler«, je ravnokar ,na potu iz Nemčije v zasedene pokrajine na vzhodu večja količina raznih kmetijskih strojev ter 5000 generatorjev na lesni pogon. Ti stroji bodo razdeljeni v razna področja in jim bo sledilo tekom leta še nadaljnih 21 tisoč generatorjev, ki bodo kurjem z domačimi drvami in šoto. Ea popravljanje in nadomestilo poškodovanih ii| uničenih strojev je v zamislu odprema^e nadaljnih strojev in nadomestnih delov v večjem obsegu. X Podržavljeale Industrije v Romuniji. Maršal in državni poglavar Antonescu Je nedavno omenil, da je treba v Romuniji za državo važna industrijska podjetja po-državiti. X Turška industrija sladkorja je bila leta 1941 izredno agilna. Predelala je 556.000 ton sladkorne pese ter izdelala 87.000 ton sladkorja. To je največja produkcija sladkorja v Turčiji, odkar ima lastno industrijo za izdelovanje sladkorja. X Nov trgovski dogovor med Bolgarijo In Turčijo sloni na zamenjavi blaga, ki se bo vršila potom privatnih kupčij. Turki bodo dobavljali Bolgarom odpadke od bombaža, cunje Iz volne in bombaža, ple- menske konje, osle in bivole, ribje olje za Industrijske svrhe, kreoaot, sezam, lane-no seine za kmetijske in industrijske potrebe, konopljino seme in lito železo. To Je blago takozvane prve skupine, za katerega bo Bolgarija Turčiji dobavljala karton, papir za paketiranje, papir, plemenska goveda, tkalske stroje in sestavne dele istih, naftalin, žveplo, železne sode, ireblje, lopate, srpe, kose, semena, krompir, tiskarniške barve, steklo in tiskarske predmete, karbid, žveplenov vodik in ani-linske barve, — V drugo kompenzacijsko skupino pa spada sledeče turško blago: gumi, vosek, usojeni odpadki, živalski ka-daver, sveže in suho sadje, odpadki cd kosti, sveže in konzervirane ribe, olfvt, korenike za mik», trmijan in Se razne za* čimbe. Bolgarski izvoz druge skupine pt tvorijo: oglje, kaolin. keramični izdelki, doge, razni kemični izdelki, lim iz kosti, umetni miinski kamni, opeka, gramoz, pesek m zemeljske barve. X 286 razstavljalcev v Zagrebu. Na mednarodni vzorčni razstavi v Zagrebu, ki jo je maršal Kvaternik otvoril dne 25. aprila t 1„ je razstavilo 286 razstavljavcev, in sicei 116 iz Nemčije ter 128 a Hrvatske. Nemčija je razstavila blago, Id ga potrebuje Hrvatska: kmetijske stroje, plinske in vodovodne naprave. Manjkalo tudi ni blaga nemike težke in tekstilne industrije. S kolektivnimi razstavami sta bili zastopani tudi Italija in -Švica. Italija le s 40 TazstavljalciTazkazovaia tekstih» vzorce in konfekcijo, nadalje nekaj far. maceutskih predmetov, elektrotehniške izdelke, knjige m tiskovine, švicarska industrija, ki je prvič razstavila v Zagreba, je kazala ure, fotografske aparate, pisalne stroje, radio-aparate, sukno za ženske ter čipke. Hrvati so pa pri tej priložnosti pokazali bilanco svojega dosedanjega dela. V slikah, diagramih in modeEh so obiskovalcem predočili uspehe svojega ustvarjanja, odkar so svobodni, kakor tudi projekte in zamisli bodočega dela na področja kmetijstva, živinoreje itd. Obisk jt bil zadovoljiv. X Hrvatska tovarna sladkorja. V Zagrebu so ustanovili Hrvatsko tovarno sladkorja kot delniško družbo, ki bo v kratkem v Slavoniji uredila tovarno, d« bo izdelala 30.000 ton sladkorja letno. Ps dograditvi te tovarne Hrvatski ne bo treba več uvažati sladkorja. X Dodelitev jajc v 36. dodelllnl peri-lodi. Kakor razglaša šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, pooblaščenec za prehrano in lanetijs,tvo, se bo v 36, dodelilni perijodi na Spodnjem Štajerskem omogočilo vsem potrošnikom, ki si v posesti živilskih nakaznic, kupiti za vsakega po pet jajc. Jajca se bo delilo do 31 maša 1942. Razdeljevalci sojdolžnf na odrezkib a 36, b 36 m c 36, ki naj ostanejo na nakaznicah udariti svoj žig, da ne pride do dvojnih nakupov. UMNI KMETOVALEC Nove smernice v živinoreji Enako kot vse druge gospodarske panoge, je tudi živinoreja v Nemčiji na zelo visoki stopnji. Pravilen razvoj in napredek nemške živinoreje zajamčujeio zakoni, naredbe in uredbe za pospeševanje živinoreje, ki se postopoma uveljavljajo tudi pri nas na Spodnjem štajerskem. Potrebno je torej, da seznanimo nase kmečke gospodarje z najvažnejšimi smernicami, po katerih se bo v bodoče tudi pri nas skrbelo za napredek živinoreje. 1. Ustroj žlvinorejsko-pospeševalne službe Kakor smo bili že doslej vajeni, se bo tudi v bodoče izvajalo pospeševanje živinoreje po dveli različBih poteh: potom državnih kmetijsko-pospeševalnih obla-stev in uradov ter potom prostovoljnih «druženj živinorejcev, to je živinorejskih zadrug. Državno obiastvo za pospeševanje ži- vinoreje je Tierzucbtamt (živinorejski urad). Vsak Tierzuchtamt je sestavni dd pristojne Landesbauernschaft (deželni kmetijske uprave) in obsega področje veS Landkreisov (okrajnih glavarstev ali deželnih okrožij). Na Spodnjem Štajerskem deluje TitP zuchtamt v Marbnrg:-n in obsega njegovi območje celo Spodnjo štajersko. Njegovi naloga je predvsem pospeševanje govedo« reje, ©včjereje in svinjereje, medtem ki spada pospeševanje nekaterih drugih & vinorejskih panog v področje posebni uradov. Tako n. pr. je pristojen za pospeševanje konjereje Landestallmeister fflf Steiermark v Graz-u, za pospeševanje reje malih živali pa referent za rejo malih1 živali pri Landesbauernschaft Siidmark v Graz-u. Tierzuchtamtu so priključeni raiai uradi, o katerih bomo pozneje govorili. Roko v roki s Tierznchtanrtom delujejo prostovoljna združenja kmetovalcev za pospeševanje živinoreje in so tudi vsa te «druženja vključena v celoten ustroj Beicbsnahrstand-a, ki «bsega ne samo vse Javne kmetijsko-pospeševalne m Ijudsko-preiiranjevalne nrade, ustanove in zasebna združenja, marveč tudi vse v kroetij-Itvu in v iz kmetijstva izvirajočih poklidb »aposlene ljudi. Najvažnejše izmed prostovoljnih zdru-lenj za pospeševanje živinoreje, ki pri pas na Spodnjem Štajerskem že delujejo, le »Murbodner Zuchtverband Untersteier-maric«, to je zveza živinorejskih zadrug ta pospeševanje reje goveje živine mur-bodensko (pomurske) pasme. Naše dosedanje živinorejsko-selekcijske zadruge in društva bodo namreč delovala dalje, se-«eda preurejena po novem redu. Predvsem bodo obsegale nove živinorejske jadruge večje okoliše kot bivše. Pa ne samo govedorejske, tudi vse druge organizacije, ki so se pečale s pospeševanjem reje katerekoli vrste domaČih živali, bodo sčasoma spet oživljene v novi obliki. I. Merjenje mleka pri kravah (Mllch-leistungspriiiung). Tudi merjenje mleka ali mlečna kontrola je našim naprednejšim kmetovalcem, ki so bili člani živinorejskih zadrug in društev, že znana stvar. Vendar Je mlečna kontrola po novih nemških Itnernicuh precej različna od one, ki smo |e bili prej pri nas navajeni. Predvsem je treba opozoriti, da je v Nemčiji težnja, izpeljati po vsej državi •bvezno mlečno kontrolo. Tozadevna na-redba je izšla že leta 1935 in je samo pomanjkanje zmožnih moči vzrok, da se izvaja zaenkrat pri nas mlečna kontrola lamo pri onih kmetovalcih, ki se prosto-. jroljno priglasijo zanjo. Izvrševanje mlečne kontrole vodi Lei-ttungsamt, ki obstoja pri vsakem Tier-luchtamtu. Mlečno kontrolo pa izvršujejo mlečni kontrolorji (nemško: Milchprobe-Belimer) in nadkontrolorji (Oberkontroll-issistent), ki so uslužbenci Landeskon-frollverband-a. Kmetovalci, ki hočejo podvreči svoje krave mlečni kontroli, se morajo prijaviti Tierzuchtamtu v mesecu novembru in »Icer preko svoje živinorejske zadruge. Mlečna kontrola se more začeti izvajati samo z začetkom leta, kajti o med letom pričeti kontroli ne bi bilo mogoče »estaviti kontrolnega zaključka o letni množini mleka, kar je neposredni namen mlečne kontrole. Pri kmetovalcih, ki so priglasili svoje Irave mlečni kontroli, se oglasi vsak »esec molzni nadziratelj ali mlečni kontrolor (Probenehmer), ki prisostvuje v ¿levu večerni in jutranji molži ter mleko •d vsake krave posebej stehta in vzame •d njega vzorec za preizkušnjo glede na JoBčobo. Nemški način mlečne kontrole se torej razlikuje od našega dosedanjega v tem, la se količina mleka posamezne krave ne meri na litre, marveč tehta in da se ne ugotavlja samo količina, marveč tudi tol-ičobnost mleka. Vse to ima svoje prednosti. Tehtanje mleka je namreč veliko bolj točno kot merjenje na litre, kajti »tehtamo ga lahko na dekagrame natančno, dočim ga moremo izmeriti kvečjemu na decilitre. Enako Je znana stvar, da ne dajejo vse krave enako mastnega mleka. Dogodi se, da je v petih litrih mleka ene krave več tolšče, kot v desetih litrih mleka druge krave. In ker je najvažnejša sestavina mleka vprav tolšča, Je naibolj- Geurifj ist es heute schwierig richtlj« Zihnpfltf« xu tr«lben, weil Qu«tltit»-Z«hn-puten,«ria Cfilsrodont, itltbtdlnft verfenappt und Ob« und CcmUse nicht In jeder Menja verfOgbar tlnd. Abef man dart nlcht W]«kh. meljilo na dolžnost vsakega državljan^ ki mora zadostiti vsem davčnim obveznostim, med katere sliši tudi predpis o držanju knjige za nakup blaga. Davčno kazen je moral plačati. * Zračno vojno pošto z vzhodno fronto so otvorili na Führer-jev rojstni dan. Ker je praktično neizvedljivo, da bi se vso vojno pošto prevažalo po zraku, se bo ta promet med domovino in fronto uredilo v tem smislu, da bo vsak na fronti stoječ vojak dobil po 4 zračno vojno poštne znamke. Od teh bo dve uporabil sam za pisanje v domovino, dve bo pa lahko poslal svojcem, od katerih želi nujnih poro-čil. Najvišja teža teh pisemskih pošiljk j» deset gramov. * Der dänische Ministerpräsident Thorwald Stauning ist am vorigen Sonntag gestorben. Der König hat den Minister Wilhelm Buhl zu seinem Nachfolger ernannt Buhl behält sein Amt als Finanzminister. In der übrigen Zusammensetzung des bisherigen Kabinetts treten keine Veränderungen ein. * Zadnja cestna zbirka, ki jo je dne IL in 12. aprila priredila organizacija Deutsche Arbeitsfront in je tvorila zaključno zbirko za WHW, izkazuje začasni izid 44,314.246.15 RM. Ista zbirka je lanskega leta dala 33,830.602.27 RM. * Prepovedano fotografiranje naprav, Id služijo prometu. V Reichsgesetzblatt-u, to je v državnem uradnem listu, je objavljena policijska odredba državnega notranjega ministra, po kateri je prepovadano slikati, filmati ali risati železnice, stavbena dela, čete in vojaške transporte, državne avtomobilske ceste, vodne poti, pristanišč^ mostove itd. Ta prepoved se ne nanaša n» uradno pooblaščene poročevalce, ki jim je slikanje in filmanje dovoljeno od strani ministrstva za propagando. * Ustanovitev oboroževalnega sveta. Reichsminister za oboroževanje in muni-cijo je sestavil oboroževalni svet ali odbor, ki ga sestavljajo zastopniki oborožene sile in zastopniki oboroževalne industrije. V oboroževalnem svetu so: Gene-ralfeldmarschall Milch, Generalobersl Fromm, Generaladmiral Witzeil, General der Infanterie Thomas, General der Artillerie Leeb, Geheimrat Hermann Bücher, Generaldirektor Philipp Kessler, Generaldirektor Paul Pleiger, Generaldirektor Dr. Ernst Pönsgen, Komerzienrat Dr. Röchling, Generaldirektor Helmuth Röhtiert, Generaldirektor Dr. Albert Vogler In Generaldirektor Wilhelm Zangen. * Kmetijski preizkusni zavod za Landesbauernschaft Donauland v Wien-u posluje leto dni in je v tem času za kmete že mnogo storil. Po poročilih vodje tega zavoda ima vsak kmet na področju Landesbauernschaft Donauland pravico, predložiti zemljo radi preizkušnje v pogledu rodovitnosti, stanje prehranjevalnih snovi itd. Do sedaj so na zavodu napravili že 44.000 takih poskusov s, predloženo in vposlano jim zemljo. Zavod ima tudi poseben oddelek za kontrolo semena. Vse vrste semena se preišče. V laboratorijih za kalenje ležijo pod steklenimi zvonci na stalno vlažnem filtriranem papirju semena pri temperaturah od 20 do 30 stopinj. Po sorti rastline traja poganjek 6 do 60 dni. Zdravo in dobro izcimljene rastline se popiše. 8400 takih semenskih poskusov se je napravilo v enem letu. Tudi oddelek za preiskovanje gnojil opravlja v tem zavodu važno nalogo. Pri tem se ugotavlja redilne snovi gnoja. Zavod pa daje tudi smernice in načrte za gojitev krmii. Izkušnje, ki jih pridobi delo v laboratorijih, se objavlja v strokovnih glasilih, kmetom se pa sporočijo neposredno ali pa potom Kreis- in Ortsbauernführer-jev. * Zeniti ie skočil z drugega nadstropja. V Zlinu je bilo neko ženitovanje. 23ietni fant je poročal 181etno dekle. Gostje so se zbirali, nevesta se je pripravljala, da obleče svatovsko oblačilo. Kar naenkrat pa pride do prvega spora med mladim paroin kakor jih pozna svet navadno šele po poroki. Ta nesporazum je mladega moža tako razdražil, da je odprl okno ter skočil iz drugega nadstropja na cesto. K sreči so mu telefonske žice omilile padec, da si je pretresel samo možgane, nakar ga je voz, ki bi ga naj peljal k poroki, odpeljal v bolnišnico. * Das Fürstentum Lichtenstein feiert dieser Tage das 600jährige Grüudungs-Jubiläum. Es sind f>00 Jahre vergangen, seit die. damalige Grafschaft Vaduz aus dem Familienverband Werdenberg ausschied und sich dem Grafen von Sargans anschloß. Das geschah am 3. Mai 1342. Das Fürstentum Lichtenstein liegt unterhalb des Bodensees und grenzt an die Berge Vorarlbergs. Das Ländchen zählt kaum 12.000 Einwohner, die zwischen Sankt Gallen, Graubünden und Vorarlberg Acker- und Weinbau betreiben. Ein Teil davon arbeitet auch in der Textilindustrie. * Nemške bombe so padale tudi na kolodvorske naprave nifista Eastbourne v angleški grofovini Sussex. Nemški letalci so zmetali bombe dne 4 t. m. iz nizke višine na velike lope in' tračnice. Neki vlak, ki je pravkar privozil v postajo, je dobil težke bombne zadetke. Nemški letalci so razen tega obstreljevali s svojimi strojnicami kolodvorske postojanke. Kijub hudemu protiletalskemu ognju Angležev so se nemška letala povrnila nepoškodovana v svoje vzletišče. *Nemška hvaležnost napram Fincem. Da bi nekako izrazili svojo hvaležnost za Izkazano finsko prijateljstvo, so nemški vojaki na Finskem zbrali 183.860 finskih mark. To vsoto so nemški vojaki stavili na razpolago finskemu maršalu Manner-heimu. * V Romuniji dobro čistijo. Bivši šef iiolicije v Bukarešti, Gabriel Marinescu, si e nekoč »napačno«, t. j. v svojo korist, zaračunal lepo vsoto 16 in pol milijonov lejov Ta denar je moral sedaj vrniti v državno blagajno. * Častna legija dela. V Franciji nameravajo uvesti red častne legije dela, ki bi naj nadomestil dosedanji red častne legije. * Pionirji dela. Dne 2. maja, na dan narodnega praznika, se je v Berlinu vršila slavnostna seja Reichsarbeitskammer, to je državne delavske zbornice. Seje so se udeležili vsi obratovodje m zastave nacionalsocialističnih vzornih podjetij iti voin;h vzorn;,i podjetij iz vseh Gau-ov v Reich-u. Navzoči so bili tudi vodilni krogi stranke, države, oborožene sile in znanosti. Delavci in delavke obo-tožrvalne industrije so b