1928 MM T S GOS S t. 26 Grde in škodljive navade. ii. Težko si jc predstavljati, koliko nesnago in koliko trosov raznih glivic in bakterij imamo po rokah, Se tedaj če si jih umivamo. To najbolje vedo zdravniki, ki gotovo ne nosijo umazanih rok, pa se vendar, preden se lotijo operacije, tako umivajo, da se jim morajo uboge roke smiliti. 7—8 minut jih obdelavajo v vroči vodi z milom, potem z elrom in vinskim cvetom .Nazadnje jih pa še s pomočjo šče ke odrgnejo s karbolno kislino ali lizo-lom ai sublimaiom. l'a vkljub temu je še mogoče, da zastane za nohtom ali med gubami kože kak trosek, ki bi bil nevaren, ko bi prišel v rano. Zato izvršujejo nekatere operacije v gumijevih rokavicah, ki se dado bolj zanesljivo razkužiti nego koža na roki. Kakšne pa so naše roke, ko pridemo od dela?! Vso drugače umazane in na vse mogoče načine okužene nego zdravnikove. Pa je vendar toliko ljudi, ki gredo z umazanimi rokami k jedi. Tam lomijo kri.h in prijemajo večkrat tudi še druga jedila (v oblioah krompir, sadje, včasih tudi kosii, ki jih obirajo z zobmi itd.). Ali ni to grda in zelo nevarna navada?! Le trdni naravi se ima zahvaliti, kdor si po takem ravnanju ne nakoplje kake bolezni. Gliščavcst otrok je zato tako razširjena, ker nosijo otroci tako radi umazane roke v usta in tako zatroeijo gliste. Že snažnost sama zahteva, da si roke temeljito umijemo, ko denemo delo z rok in preden sedemo k mizi. Če le mogoče, si umivajmo roke z vročo vodo in milom vselej, predem gremo jest, vselej, ko smo prijemali zašpe-hane bankovce, sploh vselej, preden imamo kako opravilo z živili. Salata naj bi se nikdar ne mešala z rokami, Zdelane in žuljave roke naj se s še tako temeljitim enkratnim umivanjem ne dado tako očistiti, da bi no šlo nič več od njih, ako jih spiramo s kisom (ko mešamo salato). Kruh se mora delati sicer z rokami. Zato je pa dolžnost gospodinje, da si roke prej še posebno dobro umije v vroči vodi in z milom, nazadnje jih pa še splakne s cisto, mrzlo vodo. Kako grdo je z otipavanjem izbirati žemlje, sadje in druge take predmete, ko jih kupujemo. Roke niso čiste in nikomur ne smemo zameriti, če se brani talcih živil, ki so jih otipale že razne roke. Grdo jo in tudi nevarno z umazanimi rokami otipavali se po obrazu slasti po očeh., nosu, ušesih. Kako lahko zanesemo kako bolezen v te občutljive organe! V novejšem času se je začel boj celo proti podajanju in stiskanju rok, baš iz tega razloga, ker roke niso vedno čiste in z njuni lahko prenašajo bolezni. Kako grda navada je trebiti nos z rokami, o tem menda ni treba pisati. .... Sedaj pa še noge! Da se ljudje na kmetih ne morejo redno kopati — nekateri se ne kopljejo sploh nikoli — je umevno, ker nimajo za to prilike. Noge si pa lahko vsakdo redno umiva. Saj za to ni treba drugega nego četrt ure časa, par litrov vroče vode, košček mila in primerna posoda. Človek, ki mnogo hodi po mokroti, vlažni zemlji, po blatu, po gnoiu in razni drugi nesnagi, si zelo umaže noge, čeprav je dobro obut. Še hujše je pa, če se mu noge pote. Enkrat na tedon bi si moral tudi kmečki človek umiti nogo in po-rezati nohte. Tega ne zahteva lo snažnost, ampak tudi zdravie. Z nogami tlačiti zelje in repo ni lepa navada. Včasih so mastili tako tudi grozdje, ali ga pa tu in tam še dandanes. Ko bi nool mezinca na debelo ter izrezi iz njega zvezdice. Ostalo testo zopet pogneli in zreži ter peci v bolj ohl jeni peči. Lešnikovi hlebčki. Vmešaj 2 beljaka, 6 dkg sladkorja in nekoliko drobno zrezane limonine lupine, prideni 5 dkg zmletih lešnikov, 4 dkg nastrgane čokolade in prav majhno pest krušnih drobtin. To vse skupaj dobro stlači in napravi iz tega testa maihne hlebčke na vsakega v sredo položi cel lešnik, jih zloži na pleh in v slabi peči speci. (Najboljše je, ko se vzame kruh iz peči). Zimski odcedek. Nalij v lonec pol litra črnega vina, prideni pol kg sladkorja, sok 6 limon in majhen košček vanilije ter zavri in kuhaj toliko časa, da se sladkor raztopi. Ko se nekoliko ohladi, nalij v steklenice in uporabljaj kakor sok iz malin z vodo zmešan. Tudi z mineralno vodo se lahko pije. Zadnjič smo se naučile splesti žensko dolgo volneno nogavico. Danes pa hočemo splesti kratko moško in žensko nogavico. Naši moški niso tako zelo udarjeni na modo in bodo radi nosili poleti in pozimi nogavice, katere jim bomo doma spletli. Ker je sedaj že mraz in se po pratiki začne zima 21. decembra, bomo začele z volneno nogavico. Volne je več vrst. V trgovini se dobi tanka, srednje debela in d: -bela. Doma pa, kjer imate še ovce, imate tudi volno, katero ste spletli doma. Ta volna je precej debela in niti niso tako gladke kot pri kupljeni volni. A za nogavice, ki se rabijo za na polje, za v gozdove in za v gore, pa tudi tam, koder je oddaljena farna cerkev, taka volna nedosegljive vrednosti. Taka volnena nogavica pije pot, varuje mraza in ni mokroti tako dostopna kot nogavica iz tanjše volne. Tako nogavico bomo prav hitro naredile. Par večerov, pa bo gotova. Na štiri pletilke bomo nasnule po 12 zank. Potem spletemo rob, in sicer gremo dvakrat naokoli. Do snemanja pletcmo desno, in sicer toliko, da je brez roba kvadrat. Snamemo dvakrat, tako da gremo od prvega do drugega snemanja šestkrat naokrog. Do pete pletcmo še desetkrat desno. Ko smo razdelile zanke na vsako pletilko enako, začnemo peto, in sicer dolgo deset šivčkov. Po peti _ snemamo tako kot pri ženski nogavici, da imamo na vseh pletilkah enako število zank, Pri našem delu jih imamo po enajst. Dolgost stopala je odvisna od velikosti noge. Velja pa navadno pravilo: eno ped od pete dotičnega, ki bo nosil nogavico. Snemamo in zadelamo ravno tako, kot pri ženski dolgi nogavici. Bolj fine nogavice pletemo prav tako, le nasnuti moramo po več. Pri debeli kupljeni volni po 14 na vsako pletilko, pn srednje debeli po 16 zank, drugo ostane vse tako kot pri nogavici iz domače volne. Kratke volnene nogavice nosijo tudi naše žene in dekleta. Nosijo jih pozimi povrhu tanjših. Nosijo jih poleti hribolaske tudi povrhu drugih primernih za ta šport. Navadno jih kupujejo po trgovinah. Te niso nikoli tako trpežne kot one doma spletene. Ker smo ženske »nežni spol«, imamo tudi bolj nežne noge in si ne bomo pletle nogavic iz debele, neenake in trde domače volne. Tudi ne iz najdebelejše, ki se dobi v trgovini. Kupile si bomo srednje debelo volno in sicer v dveh barvah. Barve si izberemo po okusu. Z volno obeh barv bomo okrasile rob menjaje volno. Mešamo po okusu, in sicer: z enako razdaljo ali z neenako. Pietemo lahko štirikrat naokrog z vsako volno, ali dvakrat z eno štirikrat z drugo. Roba napletemo toliko, kolikor je zank na eni pletilki. Pri naši nogavici pa 16. Način nadaljnjega pletenja je enak nogavici za moške. Praktični mtgliafi. Belega volnenega blaga ne smemo prati v prevroči vodi in nikdar ne smemo isti pridati sode v katerekoli obliki, sicer postane blago rumeno, trdo in se skrči. • Cinasta in pločevinasta posoda se lahko očisti, da se sveti kot nova. To napravimo tako, da suho oribamo z časopisnim papirjem in belim peskom. Celo zastarela in očr-nela posoda bo na ta način zopet dobila lepo zunanje lice. ♦ Proti potenju nog je najboljše sredstvo salicilna kislina v obliki praška, katerega prav malenkostno množino potresemo v nogavice. Pri krvavitvi nosu je najenostavnejše, da dotično nosnico z vato ali čem sličnim previdno zamašimo. Kadar je ta napojena s krvjo, jo moramo nadomestiti z drugo. Ako pa s tem krvotoka še ne moremo ustaviti, potem je pa treba zdravnika, zakaj, sedaj je getovo kaka žilica v nosu počila. Sicer pa lahko nastopi krvavljenje vsled slabokrvnosti. Tu je treba zdravnikovega sveta. Druga domača sredstva so, da vsrkavamo skozi nosnico kis, si kopljemo noge v vroči vodi, ali pa polagamo mrzle krpe na vrat. • Podgane preženemo iz hlevov in sked-njev s tem, da jim skrivališča, to je luknje in jame polijemo s terom ali sajami, potem pa zamašimo s steklenimi drobci ali pa s cementom zalijemo. * V sobah, katere smo sveže pobelili, ostane neorijeten duh po apnu, oziroma belilu. Ako postavimo čez noč pest žvepla sredi sobe ter okna in vrata dobro zapremo, bo duh popolnoma izginil. Opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke L. Ž. Konjovič v Belgradu, ki priporoča srečke državne razredne loterije. FIGE in SLIVE dobite najceneje pri FRAN POGACNIK-n T Lfob ljani, Dunajska cesta 8t. 36. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Boj šundu! Akademska mladina, vedna čuvarica naroda, je zopet izzvana, da mora stopiti zanj v boj, da ga obvaruje pretečega zla. V velikanskih množinah in z nesrečno reklamo širijo med slovensko ljudstvo svoj šund zagrebški dobičkaželjneži, ki so osnovali že več podjetij, in izida ja jo že čez 10 romanov. Njih pisanje, vsebina in stil je do skrajnosti preračunan, zakaj šund je radi dobička in dobiček velik le radi šun-da. In žalostno je dejstvo, da so največji razširjevalci sunda bas slovenske trafike in prodajalci časopisov. Zoper šund mora nastopiti vsak trezen človek. Mi ga ne potrebujemo, imamo svojo dobro in pošteno lepo knjigo. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da ga odklanja, zakaj on škoduje naši lepi knjigi, ki itak preživlja krizo, pači slovenski jezik na nezaslišan način, podira težko delo staršev in vzgojiteljev pri mladini, zavaja v ne-moralnost, niža splošni kulturni nivo in trga nezavestno najsiromašuejšini slojem denar iz rok. Roman, ki izhaja trikrat na teden, stane na leto 160 Din. Ta ogromna številka nam veliko pove. Zato javno pozivamo vso slovensko javnost v odločen boj zoper šund. Dolžnost je zlasti učiteljstva, duhovščine, staršev, ženskih in kulturnih društev ter trezvene rnladeži, da odločno nastopi zoper šund in ga uničuje, da ga trga mladini iz rok, da bojkotira one, ki ponujajo to gnusobo, da agitira za lepo slovensko knjigo. Zavedajte se kaj je šund in kaj je našo dolžnost! Za društvo slušateljev filozofske fakultete: Čiro Arko, preds., Stanko Bunc, referent, Fr. Dobrovoljc, tajnik. Iz zgodovine šivanke. Dandanes, ko nam je to troje nekaj navadnega, si niti ne mislimo, ne da so bili časi, ko ljudje tef,a še niso po. ali. Prastara rr-ti naših šivank gotovo ni bila tako drobcena in gladka, koničasta in urna ter je tudi ni bilo mogoče kupiti, najmanj kar v celih ducatih ali zavojčkih. Dandanes se nikomur ne zdi vredno, da bi iskal šivan-ko, ki se je izgubila; saj ima že nadomestek zanjo v šivalni blazinici. Stoletja pa, lahko rečemo tisočletja, je imela šivanka, ena sama za celo naselbino, veliko vrednost. Kako težavno delo je bilo treba napraviti, preden je bila narejena! šivanka spada k najvažnejšim znakom človeškega nanredka. Počasi in polagoma je prihajal čas v davni prošlosti, ko s° človek ni ve: zadovoljil s tem, da bi se oblačil v kožo živali, ki jih je sam pobil. Začel je to kožo obdelovati na razne načine. Za to je rabil razno orodje, pričenši z ostrim in robatim kamenom, ostrimi in plaščatimi kostmi ali tudi z lesom. Prej ali slej pa se mu je zahotelo tudi po gotovi obliki njegove obleke Ko pa je hotel ustreči tej svoji želji, mu ni zadostoval le kožuh ene živali, nego jih je bilo treba več sestaviti in speti skupaj. Za to delo pa je rabil naravne koničaste predmete, kakor špičaste kamene, kosti, trne in podo- bno. S temi pripravami je napravil luknj« v kože, vanje vpeljal živalske kite, seveda po-sušene ali iz kože izrezan jermen ali močno travo ter tako spel svojo novo obleko. Tako spenjanje posameznih delov prve obleke človekove smemo smatrati za začetek šivanja. Kakor kažejo prastare izkopanine so bi-le prve igle, ne smemo še prav reči šivanke trni Ko so našli prvo tako iglo med izkopaninami kake dobe, so sklepali, da so se ljudje tedaj že oblačili, ker sicer ne bi rabili takih priprav. Takoj za trni so bile igle iz kosti, ki so jih narejali na prav čudne načine. Našli so n. pr. majhne in drobne, a tudi za prst debele in dolge. Te dolge igle so imele po dve luknji na debelem koncu, ki se je potem kot zagvozda zoževala. Bile so tudi z debelo glavo, pod katero je bila luknja; včasih je bila luknja prav na sredi igle in včasih je imela potem obliko ozkega srpa.Vse igle pa, ki so jih našli pri raznih izkopaninah, so sicer nerodne in velike, toda dobro ošiljene. Našlo se je pa tudi mnogo igl, ki imajo mesto luknje na debelejšem koncu, samo zarezo, ki je najbrž bila za to, da okoli šivanke ovito vlakno ni zdrsnilo. Snov, iz katere so bile prastare šivani?, je bila vse dotlej, da so znali obdelovati kovine, kakor smo že videli: kamen, kost, les, ribja kost. Kmalu potem pa so nastale kovi-naste šivanke. Kjerkoli so v grobovih našli igle in šivanke, so sklepali, da so to ženski grobovi. In res so potem tudi po okostju spoznali, da so bile v njih pokopane ženske. V nekaterih takih grobovih so našli kar cele škatlice šivank, ki so še vse prav dobro ohranjene. Do 15. stoletja so si žene in gospodinje izdelovale šivanke same, Kolikor so jih rabile za svojo porabo. V sredi 15. stoletja nekako pa je šivanka postala predmet trgovanja. Tedaj je ubogi delavec v železarni napravil prvo buciko s tem, da je konec žice zvil v glavico, drugi konec pa ošilil. A ta iznajdba mu ni prinesla koristi, ker je žico ukradel in je zato prišel pred sodišče. Po prestani kazni je v Parizu mnogo storil za razširjanje in uporabo bucik, pa ni uspel. Zašel je v dolgove in revščino ter je končal svoje življenje na galeri (ladji, kj. je moral veslati, priklenjen z okovi). Dolgo časa je bila bucika redkost in dragocenost, da je na pr. med »balo« hčere francoskega kralja Lju-devita XI. (1461 — 1483) posebe omenjena »škat":a bucik«. V tistih časih je nastal običaj, da so plemiške hčere doDivale letno vsoto za nabavo bucik. Morebiti je odtod nemški izraz »Nadelgeld«. Na Angleškem je vpeljala porabo igle Ana Bolevn, druga žena zloglasnega Henrika VIII. A "tudi njej igla ni prinesla sreče; obtožena je bila zakonolomstva in jo je dal Henrik obglaviti 19. maja 1536. S tem je najbrž v zvezi tudi ljudska vraža, da se bucik in šivank ne sme nikoli nikomur podariti ker pride petem gotovo do prepira in prijateljstva je konec, ker ga »igla razhode«. Zato imajo vraževerni ljudje navado, če že morajo komu iz usluge iglo podariti, da ga prej z njo zbodejo v roko in »to prepreči razdor prijateljstva«. Mnogo mlajši kot bucika in šivanka pa je naprstnik. V stari kroniki nemškega mesta Nurnberg beremo, da so sc 1. 1330 v tem mestu naselili ljudje iz Frankfurta, ki so za varstvo prstov pri šivanju, izdelovali kovi- naste klobučke. Kako so pa te razpečavali, tega kronika ne pove. Vsekakor pa je bil na- prstnik pri ženstvu povsod prijazno sprejet. Nemški pesnik Hans Sachs je na čast izdelovalcem naprstnikov spesnil pesemeo. Sicer pripovedujejo Holandci, da je amsterdamski kovač Nikolaj van Beschooten svoji izvoljen-ki koval prvi naprstnik »v varstvo njenih pridnih prstov«. Toda Nemci pripisujejo to iznajdbo nemški obrti. Pač pa so Holandci izdelovanje naprstnikov zelo izboljšali. B: -nard van der Dečke je prvi iznašel stroj za izdelovanje naprstnikov. Iz tega pregleda vidimo, da imajo tudi drobne in nezmtne stvari kakor so bucika, šivanka in naprstnik svoj kulturro-zgodo-vin!n potem...?* — ,,Porednež pulčok pal je, zlomil si kazalček." • lil potom ...?« — „... je priskakljala n ura in ga pozobala." Koga? Palčka!? — „Kaj se, kumel Prstek, prstek — se razume." >In potem .. .?<, — „je palček plakal, muca predla, kužek skakal." In potem .. .?<,; — „Je zgodbe konec, kakor če razbiješ lonec..." Deklica z zvezdami. Bila je nekoč mala deklica, ki sta ji umrla oče in mati. Sama je ostala na svetu. Bila pa ;e tako revna, da ni imela ne hiše, ne postelje, da bi v nji spala. Edino, kar je imel i, je bila obleka, ki je bila v njej in košček kruha, ki si ga je izprosila pri dobrih ljudeh. Ker je bila čisto sama, je odšla po svetu po široki beli cesti in je rekla: »Ljubi Bog bo že zame skrbel!« še ni dolgo hodila, ko je videla ob cesti moža, ki je prosil v bogajme. Tudi njo je lepo poprosil: »Ljuba deklica, lačen sem, daj mi kaj jesti!« Deklica mu je dala prav cel kos kruha, četudi se je tudi njej želodec oglašal. Potem pa je veselo hitela dalje. Kmalu je srečala deklico, ki je bila v tanki poletni cblekci in gologlava, četudi je pihala mrzla jesenska burja. »Hu, kako mc zebe; še ušesa mi bodo zmrznila.« Nnša deklica vzame svojo toplo volneno kapico in jo dene prezebajoči revici na glavo: »Na. da te ne bo zeblo!« In je šla dalje, pa je srečala ubogo de-klet.e, ki ni imelo obleke, ampak je" teklo po ce?ti v sami srajčki. Hitro je slekla naša deklica cblcko in je z njo oblekla ubogo dc-klico; sama pa je tekla dalje v sami beli srajčki. . nm jo je bilo in zeblo jo je. Krenila je v bii .nji gozd. Sredi peta pa je stala mala deklica, ki Le jo tresla cd mraza in jc prosila za srajčko. Kaša deklica si je mislila, saj jo ne bo nihče videl, ker je noč, zebe jo pa tudi v srajčki in je podarila še srajčko deklici, ki je vesela tekla dalje. | Ko je naša dobra in usmiljena deklica j stala brez vsega sredi gozda, pa so se na-| enkrat usule zlate zvezdice z neba nanjo; bel angel pa ji je prinesel lepo obleko, vso vezeno 7. zlatimi zvezdicami. Ko so se tako zl te zvezdice usipale z neba, jili je nalovila vse polno v svojo obleko in je bila bogata za celo življenje. Vsi ljudje pa so jo imenovali »deklica z zvezdicami«. Stric Dolfe: Vioren deček. Nekoč, ko je šel Pepček v šolo — knjige pod pazduho, roke v žepih, čepieo postrani obrnjeno — je veselo žvižgal: -Oj tam za goro...« Nenadoma je občutil neko roko na rami. >No, ti si se pa dobro naspal, Pepček! To so koraki, vidiš?« Pepček so ustavi — po glasu je spoznal gospoda kaplana — in čiso preprosto reče >Mhmk, nategne ustne k nasmehu in hoče nadaljevati pot. Toda duhovni goppod j je bil, kakor se je Pepčku zdelo, zelo radoveden. - Kaj pa imaš v žepih, da jih tako braniš?- mu je zastavil novo vprašanje. Pepček se j-e zasmejal na ves glas in pojasnil; Hm, kaj bi im~l tam? Nič nimam. V njih imam roke. To ie vendar zslo navadna reč. : A kaj imaš pod kapo? Nimaš tam morda vrabcev, da se jo bojiš vzdigniti?" sili vanj gospod kaplan. >Tcda kakšni vrabci! nič nimam tam,c odgovori Pepček, mladi šolarček, ter se I nervozno pripravlja k — odhodu v šolo. Torej z Bogom, Pepček k se loči od njega duhovnik — kaj si misli, to menda že slutite, otroci, ne? — ter gleda žalostno za dečkom. Zamsilil se je bil: ali je mnogo dečkov temu podobnih? Da niti pozdraviti ne znajo, niti se ne odkrijejo, ko srečajo koga. Stric Dolfe: Nesrečni Starsko. Še letos poleti je Stanko, sin ubogega delavca veselo letal okrog in se igral z otroci. Bil je Stanko čil in nenavadno spreten deček. Nekoč ga je pa doletela nesreča, ki jo pa ni bil zagrešil on sam, ampak drug deček. Stanko je bil lezel na drevo, toda orii drugi ga je povlekel dol. Stanko je padel z drevesa tako nesrečno, da je ohromel. Leva noga se mu je zvila, ni je mogel v kolenu upogniti, — moral ie noslei hoditi z bergljami. Prešit mu ;e Vsakovrstne ure, elatrina in srebrnitia po nizki ceni pr( L. Vilhar, tiraj Ljubljana, Sv. Pttra testa 35, vsa veselost. Samo mil smehljaj je nastal na njegovem obrazu, ki se je zdel morda v resnici milejši. Stanko je sameval in bolehal. Igram otrok se je bližal molče, Npjia oh! ta mu je prizadevala mnogo bolečin! Zadnji čas mu je bilo huje 111 huje. Niti s postelje ni več mogel. Grozno je trpel toda tožil ni. Njegova mlada duša je spoznala, da mora umreti. Stresel se je ob misli na smrt, toda le malo, le komaj vidno. Poklical je staro mater in ji zašcpetal: »Mamica, jaz vem, da bom umrl!« »Ne, ne boš umrl, moj otrok, ne biš* ga je pregovarjala mati, požirajoč solze. »Do spomladi boš že spet zdrav; spet boš vesel letal po travnikih in se boš igral s tovariši.« »Mamica, ne pripoveduj lega, jaz vendar vem, da bom umrl. Toda prosim te, ko me bette dejali v rakev, ne ravnaite mi meje hrome nožice; njo bi to bolelo. Pustile mi jo kar tako.« In mati, sluteč nevarnost smrti, je s' le-nila poklicati duhovnika. Ko mu je dajal duhovnik zadnje obhajilo, so klečali od postelji vsi: oba roditelja in šert drobnih Stankovih bratcev in sestric. Kleč-1'! so žalostni, toda z uraniem, da se snidejo s svojim otrokom in bratcem nad zvezdond. Z molitvijo so soremili njegovo čisto, nedolžno dušo k Bogu. Ko so položili malega Stanka v kr.?/o, so se spomnili njegove prošnje; nogo so mu pustili tako zvito, kakor jo je i^el v življenju. Obložili so nesrečnega de ka z jeren;kim cvetjcm, ki so ga darovali sosedje. Nega je molela iz rakve; skoro je niso mogli zapreti — in tako so ga neko-pali v hkdno zemljo. Ubogi, mali Slanico! Ka? naš se faran o. JECLJAJOČ'! PRIPOVEDOVALCI. Igralci so zbrani okoli mize. Vcdilclj igre pošlje enega iz sobe, ki mora, ko i