Kamniški OBČAN h. 7 40. leto Kamnik, 11. aprila 2001 ŠESTIČ V ZNAMENJU VELIKEGA ROJAKA MAISTRA.., Praznovali smo občinski praznik V letošnjem programu praznovanja občinskega praznika -29. marca se je od 23. marca do 6. aprila zvrstilo veliko kulturnih, športnih in drugih prireditev. Za uvod so v razstavišču Veronika odprli mednarodno fotografsko razstavo o evropski kulturni dediščini, sledilo je VI. državno srečanje OrfFovih skupin Slovenije z. instrumentalnim koncertom v Šolskem centru Rudolfa Maistra. Na nagradnem šahovskem turnirju pa so se pomerili šahisti kamniško domžalske regije. Trenutek, ko sla župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Šmarca Ivan Sekavčnik prerezala slavnostni trak nad jaškom 7200 m dolge šmarske kanalizacije. Na predvečer praznika smo bili v avli občinske stavbe priča odprtju zanimive razstave umetniške poslikare kamniške keramike. Predstavljena so bila dela, ki so bila plod nekajdnevne likovno keramične delavnice Etl SVIT 2001, v kateri so sodelovali akademski slikar Dušan Lipovec, akademski slikarzlfo/z Berlec, likovni pedagog Lojze Kalinšek ter oblikovalec in slikar Dušan Sterle. Kot je poudarila Irena Rade), vodja dekorativnega oddelka ETISVTT, ta delavnica pomeni nadaljevanje povezovanja tradicionalnega izdelovanja keramike s sodobno umetnostjo. Po mnenju župana Toneta Smolnikarja, ki je odprl razstavo, pomeni razstava tudi začetek oživljanja občinske avle, občina jo namreč namerava posodobiti. Prea odprtjem omenjene razstave pa so v sejni sobi občine predstavili keramične izdelke ETISVIT, ki so nastali na podlagi del keramične delavnice Kamnik 2000, v okviru katerih so v lanskem letu sodelovali umetniki Zvest Apolonio, Bogdan Čo-bal, Klementina (iolija in Klavdij Tutta iz Slovenije ter Valentin Oman iz Avstrije in Kiavdij Palčič iz Italije. Omejeno število multiplov v obliki krožnikov je kupcem na voljo v ETI SVIT. Kulturni dogodek v občinski avli, ki se ga je udeležilo lepo število obiskovalcev so popestrili tudi učenci kamniške glasbene šole. (Nadaljevanje na 8. in 9. strani) Dobitniki letošnjih občinskih priznanj z županom Saša Mejač (za Kamniški občan), Boris Zu k raj še k Jože Arko in Milan Šuštar. Smolnikarjem: (z leve) Marta Zerko, Cene Matičič, , Alojz Šuštar, (zadaj) Pavle Žavbi, Slavko Tekavčič, FRANC SVETUJ VSEM OBČANOM ŽELIM LEPE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO MOČI, VOUE IN TRDNEGA ZAUPANJA ZA VSE PRIHAJAJOČE DNI! Miha NOVAK NAČELNIK UPBA VNE ENOTE KAMNIK Letos že tretjič cvetlična akcija Naša prizadevanja bo ocenila tudi Evropa MePZ C ANTE MU S ZLAT V MARIBORU Na 17. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru je Mešani pevski zbor Cantemus pod vodstvom mladega dirigenta Sebastjana Vrhovnika dosegel izjemen uspeh. Z 90,7 točke je osvojil zlato plaketo ter tretjo nagrado za tretje najvišje število točk med vsemi zbori tekmovanja. Sebastjan pa je prejel še nagrado za najbolj perspektivnega dirigenta tekmovanja. letošnje tekmovanje je potekalo v štirih koncertih, kjer je nastopilo 24 moških, ženskih in mešanih zborov, v Unionski dvorani v Mariboru 24. in 25. marca. Žirija v zasedbi Andraž Hauptman - predsednik, Stojan Kuret, Karmina Šilec in Marko Vatovecje najvišjo oceno dodelila Mešanemu komornemu zboru ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Ščeka. Zlate plakete pa so dobili še Komorni zbor De projuiidis iz Kranja (dirigent Uranka Potočnik), Komorni zbor Nova Gorica (Ambrož Čopi), Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (llilarij iMvrenčič) in Domžalski komorni zbor (Tomaž Pirnat). MePZ Cantemus je doslej na Naši pesmi nastopil šestkrat in vsakič osvojil srebrno plaketo, tokrat pa je z zlatom ter predvsem z dobrim petjem in odlično izbranim programom prijetno presenetil tako po- sovega tekmovalnega r<>v v nedeljo popoldan, ki ga je v živo prenašal Radio Slovenija. Zagotovo je nedavni uspeh MePZ Cantemus doslej najvišje priznanje kamniških zborovskih sestavov na državnih tekmovanjih v zadnjih nekaj desetletjih. Le upamo lahko, da bodo imeli tudi kamniški kulturni veljaki kaj več posluha za razvoj tovrstne glasbe. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sponzorjem, ki ste nam Pomagali pri tem uspehu. Za vse tiste, ki ljubite vokalno glasbo in zborovsko vzdušje, pa velja povabilo na VaJe. Vsak ponedeljek ob 19.30 vas pričakujemo v dvorani Glasbene šole v Kamniku. METOD PALČIČ V skladu s prizadevanji za lepši izgled naših krajev Občina Kamnik v sodelovanju z. Arboretu-mom Ze tretjič pripravlja cvetlično akcijo. V skladu s svojim programom urejanja okolja in pospeševanja razvoja turizma bo Občina Kamnik tudi leios finančno podprla nakup sadik balkonskega cvetja Tako bodo v petek, 13. aprila, v vrtnariji Arboretuma v Kamniku po znižani ceni na voljo bršljinke, surfinijc, pelargoni-je in drugo balkonsko cvetje. Vrtnarija bo namreč določeno količino cvetja ponudila po grpsistič-■ lil) cenah. Tako bodo občani lahko kupili pelargonlje po 110 tolarjev, ostalega cvetja (surfinijc, bršljinke) pa po 90 tolarjev. Razliko bo pokrila Občina Kamnik. Seveda bo količina cvetja v akciji omejena. Zato bo vsak občan občine Naslednja predpraznična številka Občana izide v sredo, 25. aprila. Članke oddajte najpozneje do srede, 18. aprila; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 23. aprila. javljeno letošnjo evropsko akcijo ENTENTE FLORA LE (ureditev in okrasitev mest), v kateri sodeluje tudi Kamnik, Se posebej lepo uredijo in okrasijo svoje hiše in vrtove. Ureditev našega mesta bo namreč letos ocenjevala tudi posebna mednarodna komisija. Prav čisto, urejeno in okrašeno mesto bo najlepša promocija našega Kamnika v Evropi. Zato bi bilo prav, da se ob tej priložnosti še posebej potrudimo! F. S. \ Sena : Šivanje otroške konfekcije V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, (HIP), tel.: 839-46-89 smo odprli trgovino z lastnimi izdelki: otroški Imd v ji, polo majice, dekliške majice, hlače,.. °tlprto od 9h - 18\ sobota od 9h - 12" !TI$Mi(0)tyf!ltflM I!Iti ^IfzIftf/IIS' i Kamnik lahko kupil po znižani ceni le deset rastlin. Posebej velja poudariti, da bodo popusta pri nakupu cvetja deležni vsi občani naše občine in ne le mesta Kamnik, kot je bilo slišati v nekaterih predlogih. Tudi letos lahko občani naše občine kupijo karte za Ai-buretum Voleji Potok po znižani ceni 2.000 tolarjev. Občina pa vse »prebivalce starega mestnega jedra Kamnika še posebej vabi, da tudi glede na že ob- Velika noč je najlepši praznik v letu, saj prihaja skupaj s toplim soncem in cvetočo pomladjo. Naj posije sonce tudi r naše domove, ko bomo dali v vazo šopek svežega cvetja in mladega zelenja, ko bomo pobarvali pirhe, spekli potico in te zbrali v družinskem krogu. Poskusimo doživeli velikonočne praznike tako, da se jih bomo radi spominjali! odgovorna urednica Saša Mejač Odprto od pon do petka od 8. do 19 ur«, sobota od 8 do 13 ure < ))lrv.'Ah\ ll tJvlir, i 'Jlrmj™Mn\ir, na Perovem, ob kamniški obvoznici Pomlad je čas za kolo! s 8394-404 VELIKA IZBIRA In KC^SK£ SERVIS KOLES I rTHfc rolerjev ROLER BLADE in I V*'* nnliA^nULiU LI-JC 1C CDADT I i I Odprto od 83° do 1930, sobota od 830 do i3h. od 13. do 30. aprila predse zonski popust nakopajte 2 U. aprila 2001 AKTUALNO Kamniški OBČAN V VRTCU JE NAJLEPŠE... Gospa Marija Boroša je bila pred kratkim ponovno izvoljena za ravnateljico WZ Anton Medved. Ker je trenutno kar nekaj perečih vprašanj v povezavi z varstvom predšolskih otrok, smo jo zaprosili za pogovor. V našem časopisu občasno zasledimo članke o VVZ Anton Medved, zato vas prosim, če nam na kratko predstavite vrtec. V naš vrtec je v dnevno varstvo vpisanih 692 otrok, v zunanji pripravi na šolo pa imamo 15 oddelkov s 125 otroki. To je obvezna priprava na šolo, ki jo obiskujejo vsi predšolski otroci od Šmarce do Motnika. Naš vrtec je podrobneje predstavljen tudi v publikaciji Kje domuje otroštvo? Novost v našem vrtcu in vrtcih po vsej Sloveniji je, da uvajamo kurikul. Obvezno uvajanje se začne v šolskem letu 2001/2, mi pa ga uvajamo že približno tri leta V tem času smo začeli tudi s programom Korak za korakom, ki posebej poudarja individualnost vsakega otroka Zelo pomembno je, da imamo dobre stike s starši. Že pred vstopom otroka v vrtec se pogovorimo s starši, kjer poudarimo, da za vzgojo otroka odgovarjamo vsi skupaj -starši in mi v vrtcu. Pomembna je tudi izbira. Otrok ima možnost, predvsem od 3. leta dalje, da izbira, v katerem kotičku bo de- Otroci v enotah vrtca Antona Medveda razvijajo različne sposobnosti in pridobivajo nova znanja. Zelo radi prepevajo in s svojimi nastopi razveseljujejo starše in vzgojitelje. Foto: Saša Mejač lal tisti dopoldan, vzgojiteljice pa pri tem natančno vedo. na katerem področju otroku še manjka znanja in ga usmerjajo in mu pomagajo, da se razvija. Seveda pa izhajamo iz področij, na katerih je otrok močan. Ves čas poudarjate možnost izbire. Otrok pa pozneje, v osnovni šoli, nima možnosti izbire. Urnik mu zapoveduje naloge. Se vam zdi v redu, da se malčke navaja k izbiri, če pa pozneje nimajo možnosti za uveljavljanje svoje volje? V Sloveniji je že precej oddelkov, mislim da okrog 20, tudi v osnovnih šolah, ki uvajajo metodologijo Korak za korakom, kjer se ta program »demokratične vzgoje« nadaljuje v osnovni šoli. V strokovni literaturi berem, da bodo tudi v de-vetletki začeli z uvajanjem kotičkov. Izbira je za otroke pomembna predvsem zato, ker se majhen oz. predšolski otrok uči samo tisto in od tistega, ki ga ima rad, lahko pa se uči tisto, za kar se sam odloči, kar mu je všeč. Žal tega v osnovni šoli v Kamniku še nimamo. Ali poleg institucionalne vzgoje in programa Korak za korakom uvajate še kakšno novo metodo oz. kam peljejo vzgojne smernice? V letošnjem šolskem letu 2000/ 2001 je bil naš inovacijski projekt »Razvoj kritičnega mišljenja«, ki ga izvajamo v Pedenjpedu (na Duplici), izbran na republiškem nivoja Projekt izvajamo s pomočjo prof. Alenke Hladnik. Predlani smo predstavili inovacijski projekt naravoslovnih delavnic, ki ga nameravamo ponovno vpeljati v prihodnjem šolskem letu. Moja želja je, da bi počasi celoten vrtec prešel v program Korak za korakom. Prej ste omenili, da uvajate kurikul. Kaj to pomeni za vrtec? Star program za vrtce je bil natančno določen, npr. toliko in toliko ur gimnastične, likovne, intelektualne vzgoje ... V kurikulu pa se poudarja prosta izbira otroka. Otrok se sam odloči, kaj bo delal, naša naloga je, da mu ponudimo več možnosti. Opušča se frontalno delo z otroki in delo s celotno skupino. Novo snov moramo podajati problemsko, ne statično, otrok mora sam razmišljati in prihajati do zaključkov, ne pa da mu mi vse »prinesemo na pladnju«. Kurikul tudi močno poudarja individualnost vsakega otroka posebej, pomembno je izhajati iz otroka delati z. njim. Mi ne želimo delati s povprečnežem, temveč z otrokom, katerega sposobnosti lahko razvijemo do maksimuma. Nadvse pa je pomemben tudi stik s starši. Poznate zasebne vrtce v Sloveniji in kakšno je vaše mnenje o njih? V Sloveniji poznam dva zasebna vrtca in lahko rečem, da sem bila nad enim zelo razočarana, drugi pa me je navdušil po ideji, vendar je bil prostorsko neustrezen. Z uvedbo devctletke gremo tudi mi na nove normative in ta trenutek je primerno zgrajen samo vrtec v Šmartnem, ki ima 3 kvadratne metre prostora na otroka Zasebni vrtci so dobri, če jih vodi odličen kader, potrebno pa je tudi dobro finančno zaledje. Koliko otrok v Kamniku je trenutno brez varstva? Nimam točnega podatka, vendar je trenutno zagotovo približno tristo otrok brez. varstva. Lahko na kratko opišete potek prijave za vrtec. Kdaj naj se mlada mamica oglasi v vrtcu, da ho dobila prostor. Ko zanosi ali pozneje? Mi pravimo: ko mamica rodi, naj očka hitro prihiti in otroka prijavi, prej ni smiselno. Naš pravilnik upošteva čakalno dobo in če imata dva otroka enako število točk, bo prej sprejet tisti otrok, ki je dalj časa na čakalni listi. Prošnja za sprejem v vrtec se dobi v vseh naših enotah, lahko pa jo pošljemo tudi po pošti. Kakšne so možnosti za razširitev kapacitet? To vprašanje morate nasloviti na gospoda župana. O tem smo se že veliko pogovarjali, vendar ima Občina »škarje in platno«, zato je stvar jasna. Imamo strašne težave, ko se starši naselijo v Kamniku in ne dobijo varstva Sledi grozno razočaranje. Starši, ki hodijo v službo v Ljubljano, lahko otroke vozijo s seboj, vendar to ni ustrezna rešitev. Iskreno povedano je to res vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti občinski svet. Načrt za vrtec v soseski Mali grad je bil, kaj pa se je iz tega izcimilo, lahko preljeremo v dnevnem časopisja Na naših vratih jokajo mamice, nas napadajo z žaljivimi besedami in žal mi je, vendar mi nismo krivi. Problematika pomanjkanja prostora se vleče že dalj časa. Tudi ti prostori v Novem trgu so bili nekakšna zasilna rešitev, ki se še danes zdi skoraj neverjetna. Vrtec v nadstropju, neustrezno igrišče... No, igrišče je po normativih ustrezno. Če spodaj ne bi bilo lokalov, bi bilo seveda še boljše. Vrtec Z nadstropji res ni najbolj pri- • Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamniški QbČA!\ Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel7fax: 83-91-311,041-662-450. Žiro račun: Bistrica d.o.o., 50140-601-281496. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d. Ljubljana. mercn, vendar smo se navadili. Predvidevam, da se v to ne bi spustili, če bi obstajala druga možnost ... Seveda. Že med gradnjo vrtca smo poudarjali, da nadstropje ni najbolj primerno. V bližini imamo invalidni dom in otroci ne morejo priti sami do našega vrtca, potrebno jih je nositi. Rajši ne govorim o mamicah, ki pustijo spodaj vozičke in nosijo otroke po stopnicah. Predstavljajte si mamo z dvojčki ... Vendar smo se na to navadili in tudi staršem povemo, da drugih možnosti pač ni. Stvar bo ponovno postala bolj aktualna ko bodo prišli v veljavo novi normativi. Kot sem že omenila, ima v Kamniku dovolj prostora le vrtec v Šmartnem. Koliko otrok je po skupinah? V starostni skupini od enega do treh let je v skupini 14 otrok, razen, če so poleg otroci s posebnimi potrebami, ko se število zmanjša za enega ali dva. V skupini od tretjega do četrtega leta je 20 otrok, od četrtega do sedmega leta pa 24 korenjakov. Kakšni bodo novi normativi? Predvsem manj otrok v skupini. Vsi vrtci v Sloveniji se borijo s premajhnim številom otrok. Z uvedbo novih normativov in devctletke se bo zadeva spremenila. Izgubili bomo eno generacijo otrok, to je okrog 140 malčkov. Če ob uvedbi devetletke ne bomo imeli toliko denarja, da bi naše oddelke, ki so sedaj namenjeni otrokom od treh do štirih let spremenili v oddelke otrok do treh let, kjer imamo še vedno ogromno število odklonjenih otrok, potem se lahko zgodi, da bodo velike skupine prazne, v jaslih pa ne bo prostora za nove malčke. Zelo nujno je, da dobimo nekaj denarja za investicijska vzdrževanja, da spremenimo nekaj oddelkov od 3-7 let v (Kldclke od 1-3 let, kajti v jaslih so drugačne prostorske zahteve. Naredili smo simulacijo, ki jo imajo tudi na Občini, v kateri smo ugotovili, da nam bo kljub spremenjenim prostorom še vedno primanjkovalo mest. Koliko se obstoječi objekti vrtcev obnavljajo? Je vsaj tu Občina bolj »radodarna«? Ne vem, ali so radodarni ali ne. Lani je Občina namenila 12 milijonov tolarjev za novo plinsko postajo na Duplici. Tudi to je nekaj. Mi smo lansko leto obnovili tri igralnice s sredstvi, ki smo jih dobili od Občine. Letos so nam iz proračuna zagotovili 7 milijonov in ne vem še, za kaj se bomo odločili. Upam, da bomo obnovili dve igralnici. Tu ne gre le za pohištvo, tem- več tudi okna vodovodne cevi za kar gre res veliko denarja. Že dalj časa je v ospredju tudi polemika o cenah vrtca. Kamnik sodi v sam vrh slovenskih vrtcev, od vas pa je bilo na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta zahtevano, da poiščete vse možne vire za /manjšanje stroškov. Pri hrani ni uspelo... Ministrstvo za šolstvo in šport je pregledalo oene vrtcev in ob upoštevanju metodologije cene, ki bo vsak čas veljavna so izračunali, da bi bila cena lahko še malo višja. Vem, da imajo nekatere občine nižje cene, ob tem pa si lahko privoščijo mnogo večje nakupe didaktičnih pripomočkov, imajo več investicijskega vzdrževanja ... Tega z ekonomsko ceno ne moreš doseči, kar pomeni, da ostali to počnejo mimo le-te. Pri nas bomo dobili mimo ekonomske cene le še 7 milijonov za investicijska vzdrževanja in to je vse. In ne kaže nič bolje. Vem, da Ljubljana že mnogo let lažje živi kot mi, vendar tako pač je. In nimam slabe vesti. Okrog prehrane pa sledeče: Kamnik je pred leti zgradil kuhinjo za predšolske, šolske in srednješolske potrebe. Tam je. In stane, kolikor pač stane. Kakšna je zaposlitvena struktura v vrtcu? Za pomočnice vzgojiteljic je zakonsko predpisana izobrazba srednja vzgojiteljska šola. Izobrazbena struktura pomočnic se pri nas izboljšuje. Do nedavnega smo jih imeli še precej z neustrezno izobrazbo, danes jih je le še par. Vse vzgojiteljice imajo potrebno izobrazbo - diplomo Pedagoške fakultete. Na mestu pomočnice vzgojiteljice imamo v nekaterih primerih mlada dekleta, ki dokončujejo študij in bodo slej ko prej prišla na mesto vzgojiteljice. Osebno se mi zdi zelo dobro, da bi imele enotno izobrazbo in bi imeli samo vzgojiteljice. Timsko delo je predpogoj za dober uspeli, vendar enaka izobrazba zagotavlja enako plačo, kar pa bi verjetno pomenilo še dražje vrtce. Kako pa vi kot mama gledate na otroke? Z otroki delam že 30 let in tudi sama sem mama. Otroke in delo z njimi imam zelo rada. Pred tem sem delala v poboljšcvalnici in internatu, tlelo v vrtcu pa je najlepše, ker so tu otroci, ki še niso vzgojno »obdelani«, pokažejo iskreno veselje, so pristni... Kaj me je pripeljalo v vrtec? Moja predhodnica je odšla v Ljubljano, v tistem času sem delala kot strokovna sodelavka na Občini, dobila sem ponudbo za delo v vrtcu. In sem se odločila ler ostala. Že 13 leto. Hvala za pogovor ter veliko veselja in ustvarjalnost pri delu z. najmlajšimi. BOJANA KLEMKNC Anketa o varstvu otrok v Kamniku »ŠE EN VRTEC! Nujno!« Čeprav že nekaj časa govorimo o upadu rojstva otrok, se v Kamniku ravno toliko časa spopadamo s problemom pomanjkanja prostih mest v vrtcih. Kako se s tem soočajo mladi starši, smo povprašali pred vrati kamniških vrtcev. Alenka Krevs: V vrtcu je zelo težko dobiti prostor. Svojo hčerko sem lahko vključila šele pri treh letih, čeprav je bila vpisana že dalj časa. Ves ta čas jo je pazila moja mama. Zdi se mi grozljivo, da je toliko otrok brez ustreznega varstva, poleg tega pa se mi zdi bistveno predrago, še posebej če imaš samo enega otroka. Branka Marolt: Z delom v vrtcu sem zadovoljna, prav tako s plačilom, žalostno pa se mi zdi dejstvo, da če nimaš vez, ne moreš vključiti otrok v skupino. Priznam, da sem preko znanke dobila mesto za svoje tri otroke, prej je nanje pazila znanka. Tine Pestotnik: Takoj oh rojstvu hčerke sem oddala prošnjo in takoj dobila prostor. Čeprav je kar drago, sem z delom v vrtcu zelo zadovoljna. Gradnja še enega vrtca pa je nujno potrebna. Nina Penko: Prošnjo z.a vrtec sem oddala takoj, mesto za hčerko pa sem dobila šele pri njenih treh letih. Pred tem je bila hči v zasebnem varstvu, vrtec je sicer dražji, vendar mora biti. Res pa bi nujno potrebovali še en vrtec. Andrej Hiti-Ožinger: Na mesto v vrtcu smo čakali dve leti, med tem časom je bil sin v zasebnem varstvu. Z delom v vrtcu sem zadovoljen, le zgradba (centrala) je grozljiva, občasno pa šepa tudi organizacija dela. Plačilo je v redu, moti me le dejstvo, da so na boljšem različni podjetniki, ki si lahko prikazujejo nizke dohodke. Drugače pa mislim, da bi nujno potrebovali več prostora in infrastrukture z.a otroke v Kamniku. Ob 7. aprilu - dnevu duševnega zdravja VSI RAZLIČNI - VSI ENAKO VKLJUČENI Čeprav je 7. april svetovni dan zdravja že za nami, je prav, da mu namenimo nekaj pozornosti. Letos je posveten duševnemu zdravju. Duševno zdravje je sestavni del zdravja, s pomočjo katerega človek uresničuje svoje spoznavne in čustvene sposobnosti in sposobnost za vzpostavljanje odnosov. Kadar gre za duševno motnjo, je človek v teh sposobnostih oviran. Duševne boleznipovzročajo biološki psihološki in socialni dejavniki. O bioloških dejavnikih govorimo pri boleznih, ki so povezane z geni oz. dednostjo (npr. shizofrenija) in pri duševni manj razvitosti. Za depresijo je znano, daje povezana s s/ircmembami kemičnih snovi v možganih. Odvisnost od alkohola danes povezujejo tako s socialnim okoljem kol ludi z geni. Psihološki dejavnik je prisoten, kadar se /><>sameznik odzove na hudo stresno situacijo, kot je npr. izguba ljubljene osebe ali službe, z duševno motnjo, tudi pomanjkljivo socialno okolje v dobi razvoja (razbila družina, nasilje doma ali v skupnosti) lahko poveča nevarnost za pojav duševne bolezni. Kako je možno pomagati osebi z duševno motnjo oz. duševno boleznijo? Raziskave, ki so omogočile boljše razumevanje teh bolezni, so tudi pripomogle k zdravljenju. Nekateri bolniki so poj)olnoma pozdravijo, pri drugih je možno bolezen z zdravili obvladovati, v vseh primerih pa je možno z različnimi metodami bolniku in svojcem olajšali trpljenje. Duševne bolezni lahko doletijo kogarkoli - otroke in odrasle, bogate in revne. Nobena človeška skupnost, noben narod ni izjema. Zato je pomembno, da spregovorimo tudi o dusev nih boleznih in duševno zdravje obravnavamo enakovredno s telesnim. Nikakršnega opravičila niza izključevanje duševnega bolnika iz družbe. S sprejemanjem teh oseb, z vzpostav Ijanjem ugodnega socialnega okolja se v mnogih jirimerih bolniku lahko stanje izboljša in tako zmore prispevati svoj de lež v družbi. Veliko škode lahko napravi tudi stigmatiziranje oz. ožigosa u je osebe kol »duševnega bolnika«. Zaradi lega mnogi bolniki in njihovi svojci bolezen dolgo prikrivajo in pozno poiščejo ustrezno pomoč. Pri skrbi za duševne bolnike moramo imeti vedno pred <>< mi, da jim ne smejo bili kršene osnovne človekove pravice in ne smejo biti oropani osnovnega človeškega dostojanstva, jut naj se zdravijo doma, v zdravstvenih ustanovah ali bivajo v namestitvenih < eulrili. Ko govorimo o tem. jut je treba dali vse priznanje tistim, ki morda ze leta iti leta skrbijo za taksne bol uike doma in v ustanovah, jim lajšajo trpljenje in se trudijo razvijali njihove z boleznijo omejene sposobnosti. Naj pogledam na problem, duševnega zdravja se s preventivnega vidika in poudarim pomen zdravega družinskega okolja in skrbi za zdrave medsebojne odnose. V takem okolju je manj stresnih situacij, ki bisprožile duševno bolezen, za katero ježe dana genetska osnova. V primeru pojava bolezni pa bo tako okolje ugodno vplivalo na izboljšanje stanja o::, ozdravitev. Z.a zakljui ek pa bi v razmišljanji' rada vključila še odpev pesmi Franca/uvana, ki odlično ponazarja slogan letošnje ga svetovnega dneva zdravja »Vsi različni vsi enako vklju ceni« in se glasi takole: Pustite mi, da sem drugačen, nikar ne pomilujte me! Pomagajte mi le živeti in sret e bo dovolj za vse! Milena Cerar, v. m. s. ZD Kamnik vpisala v vrtec. Z delom sem zadovoljna, moti me samo, da ni možnosti z.a popoldansko varstvo, saj delam tudi popoldan in Ksenija Grm: Sama sem vzgojiteljica in sem svojega prvorojenca vozila v vrtec v Ljubljano, kar je bilo zelo naporno, zato so novi prostori nujno potrebni. Z vzgojiteljico sem zelo zadovoljna, ceno pa tudi, čeprav bi lahko hila nižja. Vanja Biček: Od aprila do septembra je na sina pazila moja mama, potem sem ga lahko . moram poiskati dodatno varstvo-Mislim, da s tem problemom nisem osamljen primer. Martina Kern: Za prosto mesto v vrtcu sem čakala dve leti, pri varstvu mi je bila v veliko pomoč tašča. Imam tri otroke, vendar se mi zdi, da plačilo ni predrago, nujna pa bi bila gradnja še enega vrtca. Vesna Ha rt olj in Spela Jerneje: Zn Katro in Leo smo takoj dobili varstvo v vrteti-kjer se počutita ::<'l<> dobro in sta nadvse zadovoljni. Vsakršna cena bi bila vedno predraga, vendar je pač nujno potrebna. Absolutno pa bi morah zgraditi še en vrtec. Kamniški OBČAN IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA 11. aprila 20(11 3 ZA VARNEJŠO VOŽNJO KOLESARJEV IN INVALIDOV Delavci kamniškega komunalnega podjetja so te dni zaceli z odstranjevanjem ovir, ki so jih za kolesarje in invalidske vozičke predstavljali ostri robovi pločni-_ kov ob Ljubljanski cesti med mestnim središčem in Duplico. To bo gotovo prispevalo k varnejšemu prometu na tej zelo prometni ulici. Od pošte na Duplici do Jurčičeve ulice bodo na sedmih prehodih za pešce izdelali po sedem klančin na vsaki strani ceste, ki bodo invalidom omogočale lažji in varnejši prehod preko ceste. BETONSKO IN GUMIJASTO OKRASJE na križišču Steletove in Livarske v Kamniku gotovo ne bo prineslo dodatnih točk na evropskem natečaju... Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS 2/96 in 45/97) Župan Občine Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 2001. I. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. II. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta, in investirajo na osnovi usmeritve-no razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. III. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem kateri z investicijo uvajajo dopolnilno dejavnost na kmetiji. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po TOM + 0% realni letni obrestni meri. V. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije. VI. Vlogi za posojila mora biti predložena naslednja dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - Potrdilo o poravnanih vseh v plačilo zapadlih davkih in prispevkih, - dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta - usmeritveno razvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba), - gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, - predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme, . .... - Poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in se potrebnih vlaganjih za dokončane investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijsKin zemljišč. VII. , Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale. VIII. v|ogo naslovite na naslov: Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v sprejem-no-mformacijski pisarni Občine Kamnik št. 1. ali pošljejo po posti. IX. Komisija, ki jo imenuje župan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Prosilci se na razpis prijavijo najkasnje do ponedeljka 14. 5. 2001. »obrazec vloge in podrobnejše informacije interesenti dobijo v sprejemno-'nformacijski pisarni (soba št 1) Občine Kamnik in na odelku za gospodarske oejavnosti pri g. Kolarju, soba 64/II, tel. 83 18 106). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK Pogovor o prednostih in slabostih manjših občin Glede na zadnje razprave p ustanavljanju novih občin na našem območju in na pobudo Toneta Stcleta je župan Tone Smolnikar v četrtek, 5. aprila, sklical pogovor o prednostih in slabostih majhnih občin, kot je zapisal v vabilu. Nanj je povabil piedsednike svetov vseh 22 krajevnih skupnosti v občini, predsednike političnih strank in vodje svetniških skupin v občinskem svetu. Uvodno obrazložitev postopkov za ustanovitev občin je podal svetovalec vlade Andrej Čokarl, vidike financiranja občin pa je pojasnil namestnik direktorja vladne službe za lokalno samoupravo Milan Že-leznik. V razpravi so predstavniki krajevnih skupnosti pojasnili svoje, večkrat zelo različne poglede na ustanavljanje novih občin na Kamniškem. Povzetek zelo zanimive razprave bomo objavili prihodnjič. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja Na vprašanje /•'. /'. iz. Pšajno-vice glede odprave posledic plazu na cesti Pšajnovica - Rakito-vec, podajam naslednji odgovor: V mesecu marcu je bila občina Kamnik ponovno deležna večje količine padavin, ki SO povzročile sprožitev novih plazov ali pa dodatno povzročile škodo na ob stoječih komunalnih objektih in napravah, kot tudi na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Komisija za odpravo posledic poplav, ki je bila imenovana s strani župana Občine Kamnik, je izvedla komisijski ogle/l poškodb, ki so jih povzročili plazovi, in si cer med drugim pod kmetijo Potočnik v Stotniku, na javni poti v Podstudencu, na javni cesti v Ko liščn, na javni cesti Spitalič - l'i-kelj, na javni eesti Sela ■ Petru-Šič, na lokalni cesti Motnik - Vrhe, na lokalni eesti Pšajnovica -Kakitovee. Ugotovitve komisije glede plazu in poškodb na Pšajnovici so naslednje: Cesta Pšajnovica ■ Kakitovee je malo pred vasjo Kakitovee zožena zaradi splazitve Zemljine. Cesta na obravnavanem odseku poteka v mešanem v _ profilu. Spodnjkrob ceste poteka v nasipni brezini cestišča (nagib brezine je 45 do 50 stopinj). Plaz je povzročil splazitev nasipnega dela cestnega profila, laku daje rožena rta polovico (približno 1,5 m). Po osnovni geološki karti je sestav temeljnih tal no obravnava nem odseku heterogen, levi del brezine pa sestavljen iz kompaktne hribine z ugodno smerjo upada plasti. Cestni ukop je višine do pri Milno 3 m. vrh grebena pa je le približno 2 m višje od njegovega vrha. Sanacijski ukrepi ceste po obstoječi trasi bi zahtevali izvedbo podporne konstrukcije večjih dimenzij (enostavna sanacija s podpornim nasipom zaradi strmega vpada nosilne plasti ni možna), zato je kot sanacijski ukrep predvidena prestavitev trase ceste v levo brezino. Glede na to. da je greben hriba tik nad kopno brezino, bi bil tak poseg minimalen. Spodnji - nasipni del cestišča, bo potrebno razbremeniti, splazelo maso pa površinsko urediti in obnovili. Za izvedbo sanacijskih ukrepov in odprave posledic povzročene škode, je naročen sanacijski program, potrebne predhodne urološke raziskave, kot tudi finančno ovrednoten popis del. l'o prvih ocenah znaša povzročena škoda in odprava posedle plazu 13 milijon tolarjev. Občina je glede na nastale razmere poškodovani odsek lokalne ceste zavarovala z. ustrezno prometno tehnično signalizacijo in zagotovila začasni prometni režim po obvozni gozdni cesti. Vsa potrebna tehnična dokumentacija, na osnovi katere bo možno izvesti odpravo posledic plazu, bo pripravljena v mesecu aprila. Z 'leti pa bi pričeli v letos njem maju. ANION TONE SMOLNIKAR ZUPAN Občina Kamnik in AMD Kamnik pripravila Predavanje in pogovor o prometni varnosti Vsem, tudi izkušenim voznikom, ki se niso udeležili zanimivega predavanja o varnosti cestnega prometa in še posebej o izvajanju kazenskih sankcij, ki sta ga 22. marca v sejni sobi občine Kamnik pripravila Občina in Avtomoto društvo Kamnik, je lahko žal. Čeprav so se vabilu na predavanje odzvali tudi Domžalča-ni, je bilo vseh udeležencev le za dobre pol dvorane. Miha Kunstclj, prometni strokovnjak iz Ministrstva za notranje zadeve, je na zelo zanimiv in po- ljuden način predstavil udeležencem zakon o prometni varnosti in vsa tista najbolj aktualna in žgoča vprašanja, s katerimi se vsakodnevno srečujejo udeleženci v prometu na naših cestah. Pri tem pa je opozoril tudi na nekatera vprašanja, ki v sedanjem zakonu niso dorečena in jih bo treba, še zlasti ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo, primerno uskladiti. š Nekaj prometno varnostnih vprašanj rešuje tudi Ustavno sodišče, med njimi denimo vprašanje zakonitosti odvzema vozniškega dovoljenja. Na zanimivost in aktualnost te teme je opozorila tudi razprava. Slišali smo vprašanja o neusklajenosti talne prometne signalizacije s prometnimi znaki na nekaterih mestih, o prevelikih stroških za »popravne« vozniške izpite, ki jih lahko izvajajo samo izbrane komisije, o pravilnosti odvzema vozniškega dovoljenja za vse kategorije, čeprav je bil prekršek storjen le z vozilom določene kategorije, kar pri-zadane predvsem poklicne voznike in podobno. Ob ne najbolj razveseljivi udeležbi bi se lahko vprašali tudi o odnosu članov kamniškega avtomoto društva do takih oblik izobraževanja, ki se tudi na ankete vodstva društva zelo slabo odzivajo. F. S. VABILO Vabimo vas na slovesnost ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 60-letnici ustanovitve OF, ki bo v sredo. 25. aprila, ob 20. uri v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo ga. Andreja Rihter. Vabljeni! OBČINA KAMNIK OBČINA KAMNIK organizira v soboto, 21. aprila, akcijo POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA Zbrali se bomo ob 8. uri na avtobusni postaji v Kamniku. Vsem udeležencem bomo razdelili vreče in rokavice (lahko prinesete (udi svoje rokavice), nato pa bomo v skupinah odšli na različne lokacije, kjer bo potekalo čiščenje struge in bregov Kamniške Bistrice in Nevljice ter okoliških gozdov. Zbrane odpadke bomo v vrečah odlagali na določena mesta. Delo bo trajalo približno do 12. ure, potem pa bomo ob dobri malici nadaljevali prijetno druženje. Pridite primerno oblečeni in obuti. V slučaju slabega vremena bomo akcijo organizirali v mesecu maju. o čemer vas bomo naknadno obvestili. PRIČAKUJ L MO VASI: SODELOVANJE, SAJ BOMO TAKO SKUPAJ PRIPOMOGLI K LEPŠEMU IN BOLI UREJENEMU OKOLJU! OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS za dodelitev subvencij za sofinanciranje agromelioracij, sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije ter ureditev pašnikov na območju občine Kamnik 1. Namen subvencij: - za agromelioracije: za manjša zemeljska dela z namenom povečanja proizvodnih kapacitet in zaokrožitev površin do 2 ha; - za ureditev pašnikov: za zaokrožitev, ureditev in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja naravnih danosti na površinah nad 1 ha. - sofinanciranje izvedbe sanacije posledic poplav in plazov v kmetijstvu, - sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije na področju kmetijst 2. Subvencije se dodelijo kot nepovratna sredstva. Višina subvencije ne sme presegati 50% vrednosti investicije. Za ureditev pašnikov subvencija ne sme presegati 25.000,00 SIT/ha Za izvedena dela morajo prosilci k vlogi priložiti dokazila - račune o vloženih sredstvih, s podrobnim opisom izvedeni del ter opis lastnega strojnega in fizičnega dela. 3. Za subvencije lahko zaprosijo fizične osebe, pri katerih ima vsaj en družinski član status kmeta in imajo stalno bivališče na območju občine Kamnik ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež poslovanja in lokacijo investicije na območju občine Kamnik. 4. Razpoložljiva sredstva se bodo prednostno dodeljevala prosilcem za sanacijo posledic poplav in plazov v kmetijstvu, ki so škodo prijavili. Prednost bodo imeli prosilci, ki v preteklih treh letih niso prejeli subvencije iz tega naslova. 5. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Vlogi za subvencij je potrebno priložiti: - podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) pri izvedbi agromelioracij, sanacij, posledic poplav in plazov v kmetijstvu z dokazili - računi, - dokazilo o statusu kmeta, - pašni načrt (za urejanje pašnikov - izdela kmetijsko svetovalna služba), - potrjen investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije-in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga podpiše Svetovalna služba, - račun za izdelano projektno dokumentacijo z opisom namena, - situacijo v merilu 1:5000 ali ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - zemeljskoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča - izpisek iz katastra (seznam parcel pok. o., lastniku in vrstah rabe), - krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - dokazilo oziroma izjavo o zagotovljenih sredstvih za izvedbo programa, - potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno gradbeno dokumentacijo. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240, Kamnik in jih oddajte v spre-jemno-informacijski pisarni Občine Kamnika (soba št. 1). Informacije: - Občina Kamnik, oddelek za gospodrske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar), telefon 01/83 18 106 - Kmetijska svetovalna služba, telefon 01 /83 17 533 OBČINA KAMNIK 45 4 H. aprila 2001 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN UTIHNIL JE MISIJONSKI ZVON V nedeljo, I. aprila, se je i/, farnih zvonikov še zadnjic oglasil misijonski zvon in dokončno oznanil zaključek misijona. Zaključilo se je deset dni duhovnega nemira in vrenja po župnijah kamniške dekanije. Župniji Motnik - Špitalič in Vranja Peč bosta imeli misijon šele v jeseni. Težko je v kratkem času, ki je potekel od zaključka misijona, že ostale v lepem spominu. Tako je bilo v Nevljah nekaj posebnega srečanje s starši letošnjih birman-cev, močno pa odzvanja tudi poziv k spravi v petkovem nagovoru župljanom. V Šmarci je lepo uspel oratorij za otroke. To je bila posebna duhovno zabavna prireditev, ki jo je razvil velik vzgojitelj otrok sv. Janez Bosko. Odmevno je bilo tudi srečanje z. misijonarko iz Kambodže. V Kamniku so misijonu svojevrsten pečat vtisnili pričevalci: Christian Gostečnik s tenkočutno analizo odnosov v so- dobni družini, Metka Klevišar je umiranje in spremljanje umirajočih prikazala kot dogodek, ki zavezuje k dostojanstvu tako domače kot tudi človeka, ki se poslavlja od življenja, nekdanja alpska smučarka Majda Ankcle je Kamniški skavti so v času misijona sprejeli medse nove člane in z njimi sklenili svečano zaobljubo. Majda Ankele Sa malu k je odstrla svojo življenjsko pot. potegniti absolutno črto in številne dogodke strniti v enotno oceno. Tudi, če bi to želeli, se prav zaradi osebnih izkušenj in doživljanja takšna ocena izmika postopkom običajne merljivosti. Ti dogodki so kot kamenčki v mozaiku. Vsak najprej govori sam zase, ima pa tudi svoje mesto in barvo v celoti in povezanosti z drugimi. Kljub vsej relativnosti pa ostajajo za misijonom sledi, ki so Večer duhovnih pesmi v izvedbi kapucinskega kvarteta v župnijski cerkvi na Šutni. opisala svojo pot k bolj osebnemu odnosu z Bogom. Med bolj obiskanimi srečanji sta v Šmartnem izstopala srečanje za mlajše zakonce z dr. Tonetom Kunst-Ijem in srečanje za ostarele. Prav na zaključni dan misijona se je po cerkvah bral evangelij, v katerem je apostol Janez, opisal, kako je Jezus rešil ženo gotove smrti, ki so jo tožniki ujeli v nezvestobi. Tedanji židovski pravni red je z.a tak prekršek predvideval kruto smrt s kamenjem. Jezus je ženi z oprostilno sodbo podaril življenje, ni ji pa vsilil svoje rešitve glede njenega nadaljnjega življenja. Spoštoval je njeno svobodo in ji glede prihodnosti pustil proste roke in osebno odločitev. Podobno je tudi z duhovnimi sadovi misijona. Misijon je lahko tako za posameznika kot skupnost priložnost, začetek ali pa nadaljnja spodbuda za bolj kakovostno osebno in versko rast. DANIJEL BEZEK MISIJON V ŽUPNIJI ZG. TUHINJ Pot, resnica in življenje - pod tem naslovom je v času od 23. marca do 1. aprila v 14 župni-lah kamniške dekanije potekal misijon in vsak večer ob osmih je k molitvi vabil misijonski zvon. V župniji sv. Marije Umirajoče in Vnebovzete v Zgornjem Tuhinju je delo misijonarja prevzel mi-norit p. Janez Kmetec. Dan za dnem in večer za večerom smo se zbirali pri maši v domači cerkvi in z veseljem prisluhnili besedam misijonarja. Postni čas je čas priprave na Veliko noč, je čas soočenja samega s seboj, je čas pogleda vase. Vsakemu izmed nas je potrebna duhovna obnova. In kaj je lepšega, če se na Veliko noč lahko res temeljito pripraviš z zakramentom sprave, z misijonom? Vsak dan nam je prinesel nekaj novega. Dobro obiskana so bila srečanja za mladino in predšolske otroke, starejše in mlajše zakonske pare, bolnike in ostarele, samske in tiste, ki se pripravljajo na skupno življenjsko pot. Misijonar se je srečal z birmanci in prvoob-hajanci, z njihovimi starši in botri, z ministranti, pevci in drugimi, ki sodelujejo pri bogoslužju. Iz dneva v dan je bilo čutiti večjo povezanost med misijonarjem in udeleženci. Pevci in mladina so pri bogoslužju res pridno sodelovali. Pater Janez je zabrenkal na kitaro in že so se oglasili glasovi, ki so bili zadnje dni že tako močni, da bi zatresli »luster«! Skupaj smo prepevali: »Jezus je pot resnica in življenje ...!« Z zanimanjem smo prisluhnili štirim bogoslovcem (minoritom), ki so vsak s svojo življenjsko zgodbo in odločitvijo za lep, a naporen poklic, mladim vlivali poguma, da bi se odzvali morebitnemu klicu Gospoda. Dva sta bila iz okolice Ptuja, dva iz daljne Romunije, a sta se v Sloveniji prav lepo vživela. Različni ljudje, ki so zaslišali Gospodov klic: »Pustite vse in pojdite za menoj!« In vsi po vrsti so zagotovili, da so srečni v svoji odločitvi na poti resnice in življenja. Misijonar minorit p. Janez. Kmetec je še posebej prisrčno pozdravil male otroke in njihove starše. Mladi pevci župnije Zg. Tuhinj so ves teden pridno sodelovali v misijonu. SLS »-•SKD Slovenska ljudska stranka Voščimo prijetno velikonočno praznovanje, ki naj vse duhovno obogati. SLS+SKD Slovenska ljudska stranka 00 Kamnik »Družina, kdo bo tebe ljubil?« se večkrat sprašujemo, ko se člani družine razkropljeni po službah, šolah in drugje srečujemo šele zvečer ali pa še takrat ne. Ni časa niti za skupni zajtrk ali kosilo, kaj šele za pogovor. Naši predniki so po kosilu ali večerji, ko so odmolili, še posedeli in se pomenili, kaj bodo delali naslednji dan, premleli so dogodke tistega dne in sc pogovorili o morebitnih stiskah in težavah posameznika. Spat so odšli z mislijo, da so med seboj povezani, da so drug z drugim. Danes je drugače in kako prav so nam prišle pripovedi dveh zakonskih parov, zakoncev Pintar in zakoncev Lmcršič s Ptuja! Prva družina ima tri otroke, druga šest. Za veliko družino je potrebno veliko odrekanja in darovanja, pridejo krize in omahovanja, toda z globoko vero, medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem sc da premagati vse ovire. Če ljubiš, boš tudi ljubljen, ljubezen daje vse. Če se nekomu zdi, da je izgubil službe v času odraščanja otrok največja nesreča, kar s finančnega vidika gotovo je, se pozneje izkaže, da je bilo to pravzaprav darilo, najlepši del življenja, saj smo bili lahko od jutra do večera z otroki, skrbeli za njihovo vzgojo in duhovno rast. Vsak otrok je osebnost zase, tako ga moraš tudi sprejeti, mu dovoliti določeno svobodo, ne smeš ga omejevati, vendar v okviru dogovora, ki se ga je treba brezpogojno držati. Star slovenski pregovor pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« Če hočemo, da bodo naši ot- roci radi obiskovali cerkev, sodelovali na kakršenkoli način pri bogoslužju, jim moramo pokazati pol do cerkve že v rani mladosti. Kako lepo je bilo srečanje z malimi otroki in njihovimi starši! Nekateri so malo jokali, drugi čebljali, tretji so prav pridno opazovali dogajanje okrog sebe. Vsi so prejeli misijonarjev blagoslov z željo, da postanejo stebri naše cerkve, naše župnije! Otroci so ves čas misijona opravljali dobra dela in jih označili na listu z. narisanim drevesom življenja. Izdelovali so misijonske križe in jih vsak dan prinašali v cerkev. Ob zaključku misijona, v nedeljo, I. aprila, so bile vse risbice in vsi križi razstavljeni v cerkvi. Otroci so se resnično potrudili in prinesli približno 90 risbic in 80 križev. Misijonar Janez je vse te male misijonarje pohvalil, najbolj izvirne risbice in križe je tudi nagradil. Križi so bili res nekaj posebnega: izdelani iz, testa, na steklu, izrezljani v lesu in stiroporu, izdelani iz šib in bršljana. Največ je bilo lesenih, na vse mogoče načine oblikovanih in okrašenih: s cvetjem, s školjkami, s kamni, z napisi, s trnjevo krono, pobarvani z različnimi barvami. Veliko dobre volje in veliko dela so naši mladi vložili v izdelavo, a jim bo dragocen spomin na misijon njihove mladosti. Ob koncu misijona so se člani ŽPS z besedami zahvale in skromnim darilom misijonarju p. Janezu in župniku Mihaelu Kališniku zahvalili za ves vloženi trud v spomladansko setev na naši njivi duhovnosti z željo, da bi njuna setev obrodila bogat sad, ki se bo pokazal z leti. MARINKA MOŠNIK Predavanja o umetnosti za tretje življenjsko obdobje Zanimanje za umetnost je tudi v Kamniku živo. To se je poka zalo v zadnjih lednih, odkar so ti Kulturnem centru Kamnik pričeli s predavanji o kulturni zgodovini in umetnostni zgodovini s poudarkom na kulturni dediščini kamniškega okolja. Števil ni telefonski klici so pokazali, da v Kamniku občutek za lepo in zanimanje za preteklosti ni zamrlo. Pokazalo se je, da si mnogi v lako imenovanem tretjem življenjskem, obdobju želijo sjmzna-li in slišati kaj novega. Po vzoru Društva za tretje življenjsko obdobje, bolj znane ga kol tretja univerza, so v prostorih Galerije zbirke. Mihe Maksa vsak četrtek med 10. in 1130 organizirana predavanja o slovenski zgodovini in umetnosti. (obiskovalci prvih ur v meset u marcu so dokazali precejšnjo mero znanja, zlasti />a odprtost in občutek za likovno ustvarjanje. Prva srečanja so bila posvečena trenutni razstavi Prešernovi sodobniki v Maleševih upodobitvah in klepetu o razvoju umetnosti skozi stoletja. Sjm'hodili smo se med reprodukcijami slik Jacksona Pollocka, Jana Verme-erja in Caravaggia, ugotavljali smo, ali je pravično govoriti o napredku od prazgodovinske jamske umetnosti k Rafjaelu, občudovali smo mojstrstvo Dure.rje.vih in Kembrandtovih risb in spoznavali raznolikost v pristopu do motiva in še bi lahko naštevali. Najpomembnejša misel prvih srečanj je, da je pobuda Kulturnega centru Kamnik pravilna, spoznali smo, da se bo članstvo počasi širilo, kajti zagotovo velja star pregovor, da dober glas seže v deveto vas. Zanimiva in kvalitetna jtredavanja bodo cilj, kot tudi glasnik vsem, ki si želijo razrešili, dopolniti ali le izmenjali mnenja o umetnostnem ustvarjanju. V mesecu aprilu so četrtkova srečanja namenjena odkrivanju zakladov, kijih skrivala muzej in galerija v Kamniku. BARBARA SAVENC OBVESTILO Upravni odbor ZZB in udeležencev NOB obvešča člane in članice ter pridružene člane, da bo 18. aprila ob 16. uri občni zbor v dvorani nad Kavarno Kamnik MESTNA ORGANIZACIJA ZZB KAMNIK Razstava slik na steklo v Budnarjevi muzejski hiši Od osmega marca letos si v Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah lahko ogledamo nenavadno razstavo slik na steklo in vilraž.ev v tif-funy tehniki. Razstava je nenavadna že zato, ker so njeni avtorji dijaki in dijakinje Zavoda z.a usposabljanje invalidne mladine Kamnik ter njihovi mentorji. Navadno mislimo, da SO telesno hendikepirani otroci ali invalidi, kot so jih včasih imenovali, nemočni, vredni pomilovanja in zaprti v svoja žalostna domovanja. Marsikomu se smilijo, češ da so prikrajšani za mnoge radosti življenja, ki jih drugi ljudje domnevno nenehno uživajo v velikih količinah. Da bi pomirili svojo vest, ljudje sem in tja komu tudi kaj podarijo, sočasno pa se veselijo, da sami niso invalidni. Mnogi tudi verjamejo, da seje invalidom dobro ogibati, kajti človek nikoli ne ve: če se preveč družiš z. njimi, še sam postaneš zagrenjen in žalosten. Toda Martin Krpan je dejal: vsakdo ima kaj nad seboj; kdor ni gr-bast, morda je pa trobasl. To si velja zapomniti. Dijaki in dijakinje kamniškega z.avoda kratko malo ne verjamejo, da so prikrajšani z.a radosti življenja. To se jim ne zdi zelo pomenih no. Namesto tega raje verjamejo v znanje, ustvarjalnost, ljubezen, prijateljstvo. Učijo se in delajo, ustvarjajo. Rezultati njihovega ustvarjanja so seveda vidni. Na primer na razstavi v Budnarjevi domačiji. Šele ko si človek ogleda razstavo, lahko razume, koliko znanja, spretnosti, natančnosti, potrpežljivosti, koncentracije in discipline terja izdelava slik in. vilraž.ev. Razstavo so naredili dijaki in dijakinje, ki sicer ne morejo igrati vaterpola, zato pa znajo slikali na sleklo in izdelovati vitraže v tiffany tehniki. In hodimo iskreni: koliko ljudi zmore igrati vaterpolo1/ In koliko ljudi zna izdelovati vitraže v tijjany tehniki? Prav je, da spoznamo, kdo so dijaki in dijakinje, o katerih govorimo. Izdelke, kijih lahko občudujete na razstavi, so naredili: Martina Mertuk, Uroš Dragieevič, Mateja Sipoš; Nataša llernik, Petra Le-ban, Dejan Amež., Urška Nemec, Miha Miškovic. Pomagala sta jima mentor Andrej Stanovnik ter asistentka Ivana Uršič. dr. DUŠAN RUTAR Blagoslov, veselje Vetike noči jteUtnc wčn>/tn c&ccmam Nova Slovenija ('fl Primerna z., °Ska- d<,voljno razgibana in skladbi v "ec"ic PrireJ'ena in r, i'Ca' k' sc v sploStlO znani k 11 inhljeni HavdnoVi »otroš- v ehi" t''1'1* lakl,kv;>l'lelno kol Scb komaj slaba dvajsetina pozorno spremljajočih poslušalcev živahno in z narai čajočim priznanjem spremljala, na koncu celo trikrat zvabila na oder in nazadnje celo izsilila popularnejši dodatek, ki so ga trije izvajalci rade volje z nasmehom razigrano dodali, pa čeprav vsaj pri pihalnih ansamblih to ni prav često. Študentskemu klubu Kamnik in ZKO Kamnik, ki vsako sredo umetniško popestrita kamniško kulturno življenje z. zanimivimi umetniškimi programi, gre nedvomno priznanje, pa tudi namig, da bi si s pridobitvijo stalnega sponzorja pridobila potrebno podporo pri plemenitih naporih po polariziranja tovrstnih umetniških manifestacij. mag. CENE MAT1ČTČ Uspešna džezinfekcija Kamnika V okviru številnih kamniških prireditev ob občinskem jrraz nikuje bil najbolj nestandarden del le-leh jazzovski kom. eri na nadstandardnem nivoju mednarodne italijanski/slovenske zasedbe Zla t ko Kaučič trio, ki gaje v sredo, 28. marca, ob 20. uri v Galeriji Veronika odigral pod molom Standard Me Standard You. Program je bil tokrat sestavljen samo iz priredb znanih skladb jazzovskih standardov iz različnih časovnih oh dobij in stilov ■ dobri stari jazz z avtorskim dolih mi vseh treh sodelujočih glasbenikov: basistom Aresom Tavolazzijem. bit1 šim članom znamenite italijanske Area. briškim lolkaicem Zlat kom Kaučičem (oba sodelujeta v izvrstnem kvartetu Horizon talle) in saksofonistom Bonisolotn. Program so pričeli s skladbo Inner i Irge saksofonista Joea I leudersona iz le/a I 964, nato so segli najdlje v jazzovsko '■:.(>< > dovinopo klasiki iz tridesetih let I W;i!k Alone, da pa program ni bil preveč standarden, so izvajal/ tudi redkeje izvajano afriško obarvano skladbo Randyja Weslonu Liitle Niles, obvezna balada je bila I )am Thal Dreari), prvi del pa so zaključil/ s Col traneovo Bessie .s Blues. Tudi drugi del je vseboval obvezno ha lado že na začetku - Alone Togel I ter, najbolj pa so sijmvoši Hi skladbo Slompin Al The Savoy Chicka Webba in v njej dokazali, da so nenadkriljivi mojstri medsebojnega komuni/ iranja, za slovo samo še en zimzelenček V'oii and trie Niglil and the Mu-sic. Namesto bisa je sledila podelitev rož in preklop na fuzbal ske rezultate. Koncert bi seveda še bolje sedel v kak fino zakajen klub, v katerem bi se lahko zavlekel pozno v nov Skupina res obvlada sproščeno komunikacijo, jjostregla nam je tudi s humorističnimi poudarki, skratka v igra u p t uživajo in se zabavajo. Tudi ta zasedba nam je dokazala, da najbri tre n/tlrto najboljši jazz v Evropi igrajo Italijani no tudi /Jatk.o Kaučič se največ oplaja tam. Prvi del džezinfekcije Kamnika je bil zadetek v polno. MARKOKUMER J 6 U. aprila 2001 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II Brez veselice ni praznika. Pa smo pospravili pod streho že šesti pomladanski občinski praznik. Bilo je veliko takih in drugačnih prireditev, na katerih smo srečevali skoraj vedno iste obraze. Lepe so bile te prireditve, toda nekateri so zelo pogrešali veselico, brez katere, kot pravijo, ni pravega praznika. Toda občinarji pravijo, da je škoda denarja za veselice, pravzaprav za godce, ki naj bi potem igrali samim sebi, kot se je pred leti že zgodilo, ko so se Štajerski godci spraševali, kje je »raja«. »V dežju lahko pleše le tisti, kijefejst nažgan,« je bil odgovor kamniških dobrovoljčkov. Sicer pa raje prihranimo redke cekine za tridnevno veselico ob jesenskih narodnih nošah. Škoda, da se ni letos kak občinski cekin našel, za vsaj skromen šopek k plošči na (razpadajoči) Maistrovi rojstni hiši na Šutni. Ali bomo vsaj v prihodnjem (volilnem) letu v stanju odpraviti to našo sramoto... ~n es se na obzorju že kaže pri-M\ hodnje volilno leto. To se vidi tudi iz prizadevanj, da bi na ozemlju naše občine prihodnje leto dobili vsaj še kakšno novo občino, da se ne bodo številni interesenti za (edini) županski stolček tako prerivali kot so se doslej. Tako županov soborec Maksi ponuja svojemu so-borcu, sedanjemu županu Tontiju zelo fer rešitev: Tonti naj ustanovi svojo občino v Tuhinjski dolini in naj tam v miru kandidira za župana. Maksi pa bo prevzel kandidatu- ro za župana ostalega dela sedanje občine. Žal je že tako, da se Tuhinj-ci ne tepejo preveč za samostojno občino (čeprav bi dobili tudi sno-viške toplice), večja pa je borba za novo občino na južnem koncu. Zato se zna zgoditi, da bi nazadnje kamniškim purgarjem in njihovemu županu ostalo le staro mestno jedro z razvpito malograjsko sosesko, ki pa »potencialnemu« županskemu kandidatu ni preveč pri srcu. Kako že pravi znani slovenski pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima... KRIŠTOFOV PEPE II. Naši pogledi na zasvojenost z mamili na Kamniškem (2) MLADIM OMOGOČITI USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA V prejšnji številki smo predstavili poglede nekaterih posameznikov in institucij, ki se v naši obćini tako ali drugaOe srečujejo s problemi zasvojenosti mladih z mamili. Obljubili smo, da bomo poskušali zbrati tudi nekaj informacij o tem, kako se s takšnimi problemi ukvarjajo v drugih okoljih, predvsem s tem, kako pritegniti CimveC mladih k ustvarjalnemu preživljanju prostega Časa. Med občine, kjer mladim posvečajo kar precej skrbi, sodi tudi Rogaška Slatina Tu so v začetku letošnjega leta v stavbi kulturnega doma odprli prostore Mladinskega centra. Občina je skupaj z nekaterimi sponzorji urediti in opremila prostore za dejavnost mladih. Prostori so opremljeni z računalniki in dostopom rut internet. Mladinski center, v katerem sodeluje tudi klub ohsoteljskih študentov, pripravlja zanimiv program dela, ki bo privlačen za mlade. Mladinski center v občini s približno 1000 prebivalci ima prostore v najemu brezplačno, 'plačuje le nekaj obratovalnih stroškov. V programu predvidevajo tudi spremljanje problematike na področju zasvoje- nosti z mamili, ki jo zaznavajo na njihovem območju. V Žalcu je že pred tremi leti pod okriljem centra za socialno delo začel delovati dnevno informacijski center Želva za mladostnike, ki uživajo drogo in njihove svojce. Pred nekaj dnevi so temu centru zagotovili nove prostore, v katerih se zbirajo mladi, ki imajo zaradi zasvojenosti različne težave. Tu se lahko pogovorijo bodisi med seboj ali pa z nekom, ki jih bo poslušal brez. obsojanja in predsodkov. Sredstva za ureditev prostorov pa je zagotovila občina Žalec Tudi v naši partnerski občini v avstrijskem Trofaichu, so spoznali, da se je treba vprašanja aktivnosti mladih v prostem času lotiti resneje. Zato so v okviru programov pomoči mladim pred dvema letoma ustanovili mladinski center. Njihov center, ki deluje v prostorih, ki jih je mladim zagotovila občina, pomeni mesto za srečevanja mladih ob najrazličnejših aktivnostih. Pravijo, da tudi skrbi in probleme mladih zelo resno obravnavajo in jim nudijo potrebno pomoč. Delo z mladimi je vzgojno in sloni na popolni prosto- Preživeti odraščanje Pogovori skupine staršev pod strokovnim vodstvom Imate sina ali hči v času odraščanja? Se sprašujete, kako določiti čas za večerne izhode? Ste v stiski, kako reagirati, če olroka zaledite s cigareto ali alkoholom? Ne veste več, kako motivirati otroka za učenje? Kako komunicirati z odraščajočimi? . \li ras vedenj*1 in videz vašega otroka spravljata v zadrego pred drugimi? Imate se kuj) drugih vprašanj iti izkušenj iz vsakdanjega življenja z vašo odraščajočo hčerko ali z odraščajočim sinom. Vprejšnji številki Kamniškega občana smo pisali o metodah neformalnega dela z mladimi. Kol odziv na članek ustanavljamo skupino staršev kjer bi j/od strokovnim vodstvom lahko izmenjali svoje živjenjske izkušnje in se skupaj učili novih načinov komunikacije v družini. Vabimo matere in očete, da se nam pridružijo. Prvo srečanje bo v torek. 17. aprila, oh 20 uri v Malesevigaleriji na (davnem trgu v Kamniku Dodatne informacije: 01 8 > 11 686 ali o i J 265332. ALBERT MRGOLE ■ Kemijska industrija Kamnik, d.d. Fužine 9, 1240 Kamnik, tel. 839 10 11, int. 312 - oddamo v najem več skladiščnih prostorov - možnost koriščenje železniškega industrijskega tira - skladiščne usluge in skladiščenje blaga - najem prostih kapacitet v oddelku orodjarne in brizgalk v kovinoplastu - (možnost dolgoročnega najema in skupnih vlaganj ali odprodaje) - odprodaja odpisanih osnovnih sredstev in mizarskih strojev in stružnic Odprodaja se bo vršila 17. 4. 2001 od 9. do 15. ure po sistemu videno kupljeno, plačilo v gotovini._ voljnosti mladih. Samo nekaj aktivnosti, ki potekajo v okviru mladinskega centra: plavalna, plezalna, na-miznoteniska in druga športna tekmovanja, trening aerobike, različne razprave, pozabili pa niso tudi na disco glasbo in kabaretne predstave. Na dnevu odprtih vrat so medse povabili tudi starše. Na voljo jim je še surfanjc po internetu z opremo, ki jim jo je podarila mestna hranilnica. Tudi sicer so aktivnosti, ki potekajo pod geslom Mladi za mlade, deležne podpore različnih lokalnih sponzorjev. Vsako sredo imajo tako imenovani projektni dan, ko začnejo z neko novo aktivnostjo. Morda bi se tudi mi v Kamniku iz teh navidez skromnih izkušenj lahko kaj naučili in tudi pri nas poskusili kaj podobnega. Vsekakor pa pojavov zasvojenosti ne bi smeli več podcenjevati, temveč aktivnosti vseh, ki se srečujejo s temi vprašanji, medsebojno povezati. Verjetno bo k temu nekaj pripomogla tudi že napovedana okrogla miza, ki naj bi jo še pred šolskimi počitniGimi organiziral občinski svet za večjo varnost občanov. FRANC SVKTKIJ Kdo je v vaši okolici onesnaževalec zraka in vode? Po črki zakona Naša pravica je živeli v zdravem okolju, je pa tudi naša dolžnost, da soustvarjamo to zdravo okolje, torej, da ga ne onesnažujemo. Naša dolžnost je tudi, da onesnaževalce prijavimo! Kajti Zakon o varstvu okolja v 40. členu določa: Kdor vc, da obstajajo nevarnost za okolje, kritična obremenitev ali pošk nekdanje družbene lastnine, premoženje predvojnega zavoda in prek 13.000 stanovanj! Glede sedanje višine pokojnin pa ob lanski skoraj 9% inflaciji lahko samo občutite, da kljub okrog 5% povišanju pokojnin v februarju s svojo pokojnino pokrijele za skoraj 1/20 manj vaših potreb kot povprečno lani. Ta manko se bo zaradi letošnje inflacije povečeval še iz meseca v mesec. Vprašanje: Naša stranka Nova Slovenija obstaja že skoraj eno leto. Menim, da bi bilo prav pričeti čimprej ustanavljati tudi krajevne odbore NSi po občini. Ali ne mislite, da bi bih) tako naše delovanje še uspešnejše, še bolj približano ljudem'? Odgovor: Res, po veliki noči imamo namen pričeli z. ustanavljanjem krajevnih odborov NSi. Ob tej priliki vabimo že sedaj na le ustanovne ulične zbore vse naše člane, simpati :erje. prijatelje m ne nazadnje tudi še tiste nekdanje člane SKD, ki se po lanskih dogodkih še niso aktivno opredelili. V Novi Sloveniji, ki sicer tudi v naši občini ni neposredna naslednica SKD. vas bomo zelo veseli. Predvidevamo, da bodo ti usta navili občni zbori organizirani tako npr. v Stranjah (ludi z.a okolico in področje Črne, Gozda in dela Godi-ča), pa v Tunjieah. Motniku (ludi za okolico in področje Spi tatica, Zaja-sovnika), pa v Šmartnem (tudi za področje Sel, Srednje vasi, lak. Laz, Zg. Tuhinja in ostalo okolico...), v Nevljah (tudi z.a področje Mekinj in dela Goiliča, Vodic, Tučne, Vira), v Šmarei (tudi za področje Duplice, Hakovnika, Volčjega Potoka) in morda še kje... Število članstva NSi v občini je že skoraj tako visoko kol preje pri SKD med lemi pa je razveseljivo kar dobršen del, ki do sedaj niso bili včlanjeni še v nobeno stranko. Ob tej priliki Nova Slovenija, Občinski odbor Kamnik želi vsem članom NSi na Kamniškem lepo praznovanje velike noči! Vprašanje: Ho letos, po sedmih letih obljub, končno obnovljena velika dvorana Kina Dom? Mnogi kraji v naši okolici imajo že nekaj časa tako lepo urejene in velike dvorane - v Kamniku pa moramo npr. na koncertih v ŠCRM sedeti na sedežih (klopeh) brez naslanjal, v dvorani brez pravega odra,...! Odgovor: Letos je v proračunu ah: inr zagotovljenih okrog 30 milijonov sredstev - kot naj bi menda izjavil župan, bo lelos obnovljena samo velika dvorana »Kina Dom« Z odrom vred: ostalo v prihodnje. Pel občinskih svetnikov Nove Slovenije je uspelo s svojimi predlogom -..ugotovili podporo zadostnega števim ostalih svetnikov z.a obnovo male dvorane nad kavarno. V občinskem proračunu naj bi bila z.a to name njena 2 milijona tolarjev. Kamniški OBČAN KULTURA 11. aprila 2001 7 /237april - svetovni dan knjige, 17. do 21. april -slovenski dnevi knjige Ali je knjiga javna dobrina ali zgolj razkošje? Svetovni dnevi knjig, pa tudi slovenski, seveda, so zelo dober izgovor, da o knjigah lahko spregovorimo tudi v lokalnem časopisu, -'. april je Andersenov rojstni dan, zalo je ta datum namenjen svetovnemu dnevu knjig za otroke. J. i april je svetovni dan knjig, Slovenci jut smo se navadili na slovenske dneve knjig od 17. do JI. aprila, ki jih zaznamujemo z različnimi prireditvami Zakaj sta branje in knjiga tudi (lahko) ekonomski kategoriji? Izhodiščna misel, na kateri sloni namen pričujočega priložnostnega zapisa, je ta, da je tudi knjiga javna dobrina, vredna toliko kot asfaltirana cesta, pločnik, vodovod, javna razsvetljava, mrliška vežica in tako naprej. Tisti, ki znajo dobro in veliko uporabljati leposlovno in strokovno knjigo ter ob tem ludi druge informacijske vire, se najbrž zavedajo naslednjih dejstev: da informacijska pismenost in z njo načitanost pomenita zmožnost prilagajanja novim življenjskim, strokovnim ter družbenim okoliščinam; da šolsko znanje ni dovolj za obvladovanje življenjskih, strokovnih ter drugih področij; da moramo biti vitalno zavzeti za materialno, gospodarsko, kulturno, znanstveno in duhovno preživetje vseh državljanov in državljank Slovenije. Informacija je moč, ki so ji kos dovolj pismeni ljudje Prilagajanje novim okoliščinam je zagotovo povezano z zmožnostjo branja in />oznavanja informacijskih virov-ali bi si lahko pred desetimi leti zamislili vpliv Interneta na naše de lo in življenje? Zdaj so že pogoste oblike elektronskih knjig - bodisi na Internetu bodisi rockett ali drugih knjig. Rockett knjiga je na videz podobna kalkulatorju, v sebi pa nosi vsebino knjig ene knjižnice, preko Interneta pa jim lahko dodajamo nove naslove ali dnevno časopisje. Ta oblika knjige bo zagotovo prinesla veliko sprememb na različna področja, zagotovo pa današnji in jutrišnji čas zahtevala ne le funkcionalno pismenega, pač pa tudi informacijsko pismenega človeka, ki bo znal pridobivati, vrednotiti in uporabljati inforamcije iz različnih virov. Informacija pomeni znanje, oboje skupaj pa tudi ekonomsko moč. Zato je lahko Microsoft v letu 1999 nenadoma prehitel General Motors in naslednje leto zaslužil več dobička kot ta tradicionalna industrijska panoga. Vendar pa na rockett knjige ali druge elektronske knjige nepismeni, ki redkokdaj vzamejo v roke dobro, staro papirnato knjigo, ne bodo pripravljeni Šolsko znanje - kolikokrat ga moramo prevrednotili in se na novo učiti? Kar se tiče šolskega znanja, je treba vedeti, da to ni zadostno, da bi z njim lahko vsak dati reševali službene, strokovne aH druge dileme. Kolikokrat smo morali naučeno opustiti, prevrednotiti in se nečesa na novo učiti in pri tem novo znanje iskali v knjigah, priročnikih, enciklopedijah, revijah, Internetu ... Če //ogledamo še s lega stališča - se nam sploh lahko zares zdi, da je knjiga razkošje? Kaj ni preživelvena nitja? Preživetje naroda je povezano s knjigo Preživetje Slovenije in posameznika je torej povezano ne le zgospodarstvom, pačpa tudi z znanostjo, kulturo, znanjem in informacijo, torej knjigo in branjem. Znanje in zmožnost samostojnega pridobivanja znanj sta povezana z boljšo izobraženostjo in usposobljenostjo, to dvoje pa (običajno Je iako, da izvzamemo, da za nekatere ni toliko pomembna usposobljenost kot pripadnost in zvestoba določeni politični, gospodarski ali kakšni drugi eliti v smislu jare gospode) izbiro dobrega življenjskega stila. Veliko učečih se in sposobnih ljudi po-meni boljšo družbo. Veliko ljudi s slabimi dohodki in omejenim obzorjem pomeni več socialnih stisk in druge oblike življenjske okrnjeuosli ter navsezadnje tudi večje finančno breme za državo (različni socialni transferji, zdravstveno zavarovanje, saj je takšna skupina ljudi ludi najboljpsihosomatsko ogrožena, in drugo). Knjiga je torej javna dobrina! Torejje knjiga javna dobrina zaradi,vseh svojih učinkov, ki pa res niso tako in toliko otipljivi kol asfaltirana cesta, kakšen kilometer vodovoda, mrliška vežica ali javna razsvetljava. S tem ne mislim samo na strokovne knjige, saj leposlovje pomembno izgrajuje posameznikovo osebnost: daje mu občutek za le/to, krepi možnost vživljanja v druge in sočutje l kar je pomembna socialna kategorija), širi poznavanje in obzorje, nudi v premislek, mnoga moralna vprašanja in hkrati bogati moč našega izražanja. , , , , ^navsezadnjeje pred'durmi evropsko združevanje, m m ko narode brez samozavesti in literarne ter knjižne ustvarjalnosti postavi v obroben položaj. Tudi s lega vidika lahko 0< e-nimo izjavo našega pesnika Toneta Pavčka: «Ce ne bomo brali, nas bo pobralo,« Ali lahko kaj stori tudi lokalna skupnost? Seveda. Če -ene zopazno finančno podporo, pa lahko s svojim odnosom do izobraževalnih, kulturnih in drugih projektov, ki v zgoraj opisanem smislu učinkujejo na posameznika preko njega na celotno družbo. V kamniškem obctnsk.em Proračunu je ludi nekaj denarja namenjenega založniški dejavnosti in ta sredstva bi lahko razdelili na bolj pameten na - favnim razpisom bi določili pogoje in vsebino tel ki m m zbrani posamezniki lahko izdali s pomočjo občinskih srea-ste IJ< pesniK m pisatelj oocinc... Pa nikoli ne pride ne vrsto. BREDA PODBRE7MK VUKM1R i"> zbrani posamezniki lahko izdali s pomočjo om iuskiu sfiV. Predvsem bi morala biti delitev jasna in strokovno uleme '/''"", da se ne bi spraševali, zakaj komu, ki ni um vrhunski Pesnik in pisatelj, občina izda kar-tri knjige, marsikaj boljšega Želimo prisluhniti pesmi življenja ali nevihte? »... Brezskrbni ptičji let in jutranje širjenje cvetličnih listkov, druženje pikapolonice in marjetice ali človeka in udomačenega volka nekateri ljudje doživljajo kot poljub življenja. Poljub, ki potuje skozi vse kraje in vse čase, med vse ljudi in vsa živa bitja. Potuje, pojoč himno Življenja. Nekateri te pesmi ne slišijo. Zato gradijo ceste in tovarne tudi tam, ker bi se dalo brez njih povsem lepo živeti. Menijo, da živijo z naravo takrat, ko gledajo ptice v kletki in odrezane cvetke v razkošni vazi. Mislijo, da so lahko srečni tudi, ko sta povsod okrog njih bolečina in žalost. Zalo - namesto pesmi - pogosto poslušajo nevihto«... Zapisane besede so iztrgane iz ta Pavčka, avtorja mnogih pesmi razmišljanja k čudoviti zbirki ekoloških pravljic Pikapolonici/ na prašni cesti. Ljudje, ki so to knjigo ustvarjali in vsi, ki jo bodo brali, zagotovo želijo prisluhniti pesmi življenja. Kajti, kot pravijo zbiani okoli »pikapolonice«. Zemlja, Zrak in Svetloba so nedeljivi, da je vse dano - vsem. In da človek, ki poskuša narušiti ta večni red, ne more pobegniti od svoje odgovornosti, niti je prevaliti na druge. Lahko se povzpne na vrh najvišje gore ali spusti na dno najglobljega morja; lahko se skriva v razkošnih palačah ali za visokimi družbenimi položaji - nemirna vest ga bo povsod našla. Besede drsijo druga za drugo na papir na prvi pomladni dan. Vsebina našega prispevka izgublja svoj prvotni namen, da bi pisali o naših prizadevanjih pri in proznih tekstov, ki raznežijo dušo tako otrok kol odraslih. Tudi v mestu z veliko tovarniških dimnikov človek lahko prijateljuje z brezami in marjeticami, pesmi in zgodbe o tem pa piše Bina Štampe Zmavc. S svojimi zgodbicami v knjigo »prihajajo« še drugi popotniki, vsi z željo, da v njihovih pravljicah prepoznamo vzpodbudo k ekološkemu ozaveščanju. Naj bo strokovna ocena Milana Dekleve ob izidu Pikapolonice na prašni cesti (leta 1999, Eko-loško-kulturološko društvo JASA Ljubljana) hkrati tudi naše pomladno sporočilo Kamničanom: »Globalna ekologija, ki je ob koncu tisočletja znanstveno dokazala, da je Zemlja občutljiv organizem, v katerem sleherni drobec, plankton in bakterija igra okolje varstveni problematiki v Kamniku. Kajti, potem bi morali ta praznični pomladni dan, ki oznanja življenje, pisati o ljudeh, ki ne slišijo ali nočejo prisluhnili himni življenja. Vsi, ki jo slišimo in smo zato srečni, želimo, da bi bili srečni tudi vsi tisti, ki bežijo in se skrivajo pred odgovornostjo zaradi nemirne vesti. Zato naj naše besede nadaljujejo pot plemenitih sporočil »Pikapolonice na prašni cesti«..., o naših prizadevanjih pa prihodnjič. S pikapolonico se je na prašni cesti »srečalo« in zapisalo svoje zgodbe dvanajst avtorjev iz različnih okolij in generacij. Med njimi tudi Kamničanka Matea Re-ba, po poklicu novinarka, a ker piše s srcem, bolj pisateljica čudovitih pravljic, ki potujejo iz starega mesta pod gorami po vsej Sloveniji. Družbo ji dela Ana Hafner, ki pogosto potuje v svet pravljic in sanj ali na planine nad Kamnikom, kjer živi. Posebej takrat, ko se je preveč dotaknejo neumnosti človeške družbe. Pa Neža Mauer, ki živi pod pravljičnim podstrešjem stare hiše v Škofji l.oki med številnimi prijatelji, najtrajnejšim med njimi -gozdom. Le kdo ne pozna Tone- nepogrešljivo vlogo v ohranjanju človeške vrste, je novo opozorilo, da moramo postati strpni, pozorni in ponižni. Ponižni pred veličastjem sveta, ki nas presega. Nepogrešljivi drobec v negovanju omenjenega čustva bo - nedvomno - postala tudi knjig« sodobnih pravljic in zgodb, ki je pred nami: namenjena je otrokom in njihovim staršem, ki se bodo (ob glasnem prebiranju ali ob opazovanju svetlečih se oči svojih potomcev) zavedli, kako pomembno je biti mlad, čist v igrivem odnosu do vsega, kar nas obdaja v vesolju, ki smo ga prehitro postarali.« Želimo vam veliko srečanj s pikapolonico, četudi na prašni cesti. Samo od sebe bo prišlo dragoceno razodetje, da bi bilo srečanje z njo na zeleni trati, ob rodovitni njivici ali pri potoku, (ki so nekoč bili, a jih ni več zaradi našega lastnega ugodja in nečimrnosti) lahko srečnejše zanjo in za nas. A vse še ni zamujeno, okoli nas je še vedno mnogo lepih, nedotaknjenih kotičkov. Zanje še ni prepozno in vse je odvisno od nas. Zeleni Slovenije -OO Kamnik matična knjižnica kamnik Dnevi slovenske knjige v knjižnici: VČASIH SO NAM PRIPOVEDOVALI... Vse redne pravljične ure posvečamo slovenski ljudski pravljici in ljudskim obrtem, ki nam jo bodo prikazali različni mojstri. Od torka, 17. 4. - vhodna avla Velikoplaninsko izročilo v lesu: razstava pastirske dediščine Avtor izrezljanih predmetov in orodij: Marko Habjan Torek, 17. 4., od 17. do 19. ure - pionirski oddelek Sreda, 18. 4., od 10. do 12. ure - dvorana knjižnice Helena Sterle, predici Pavla Bajde in Francka Hribar: stare navade, obrti, pravljice in otroške igre Od četrtka, 19. 4., do sobote, 21. 4.: Predstavljamo se vam s stojnico na Glavnem trgu. Informacije, brezplačen vpis, odpisano gradivo in pestro dogajanje! TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV Srede, 25, aprila, op 2Q. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Slavnostna govornica: Ministrica za kulturo ga. ANDREJA RIH-TAR Torek. 1. maia. ob 11. uri TRADICIONALNO SREČANJE PRI DOMU V KAMNIŠKI BISTRICI Organizator: Občina Kamnik ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Od 9. do 22. aprila - Galerija Veronika, Kamnik Križev pot - Slikarska razstava Dušana Sterleta. . Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstop prost! Petek. 20. aprila, ob 21. uri - Galerija Veronika, Kamnik Koncert iz cikla DŽEZINFEKCIJA Marjan Loborec Kvartet Nastopajo: Rok Lopatic, klavir, Matevž Smerkol, kontrabas, Matjaž Mikuletič, trombon, Marjan Loborec, bobni Vstopnina: 700 SIT, dijaki in študentje 500 SIT. so Četrtek. 26. aprila, ob 18. uri - Osnovna šola Šmartno v Tuhinju Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik Vstop prost! Od 18. do 21. aprila - Glavni trg, Kamnik Slovenski dnevi knjige 2001 Podarimo knjigo Knjižni sejem z ugodno ponudbo založniških programov sodelujočih institucij. Sodelujejo: Občina Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Mladinski center Kamnik. Prodaja bo potekala vsak dan od 10. do 18. ure, v soboto od 9. do 12. ure. So KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662 Petek. 20. aprila, ob 17. uri Javno vodstvo po razstavi Miha Maleš: Prešernovi sodobniki in možnost ogleda spominske sobe Aladina Lanca Sobota. 21. aprila, od 10. do 12. ure MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON Drugi del grafične delavnice Kolagrafija in izdelava odtisa. Delavnico vodita Barbara Savenc in Suzana Zgonec. Prispevek za material. 200,00 SIT. so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Sreda. 11. aprila, ob 19.30 Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik Potopisno predavanje AFRIKA (Kenija, Tanzanija, Zanzibar) Predaval bo Štefan Rehar. Torek. 17. aprila, ob 20. uri Potopisno predavanje z diapozitivi z naslovom: Potep po Južni Ameriki - Barilocce Predavala bosta dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik Sreda. 25. aprila, ob 19.30 Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik Potopisno predavanje KANADA Predavanje bo vodil Marjan Ziberna. so MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 01/83-15-477, 041/957-609 DNEVI KNJIG - Glavni trg Četrtek. 19. aprila, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. petek. 20. aprila, od 16. do 18. ure. sobota. 21. aprila, od 10. do 12. ure BOLŠJAK OTROŠKIH KNJIG PODARIMO KNJIGO - PODARIMO CVET ČAROVNIŠKI ŽUR ZA LJUBITELJE HARRY POTTERJA (kamni modrosti in čarovniški klobuki z dodatki) RISANJE PRIZOROV IZ PRAVLJIC IN ZGODB DAN ZEMLJE - Glavni trg Petek. 20. aprila, od 10. do 12. ure. sobota. 21. aprila, od 10. do 12. ure Zbiramo doma narejene ROŽE IN ČESTITKE ZA DAN ZEMLJE, sestavljamo DREVO ŽIVLJENJA z zamislimi o prijaznem in zdravem okolju so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. PalOVČe 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Odprto ob NEDELJAH od 15. do 18. ure ter za večje skupine ob predhodni najavi Od 7. do 22. aprila 2001 Razstava ročnih izdelkov - VEZENINE Razstavlja Mihaela Capuder. Vstopnina: 200,00 SIT so DRUGE PRIREDITVE ŠPORTNA PRIREDITEV Sobota, 21. aprila v Kamniku na Glavnem trgu - start ob 12. uri, razglasitev rezultatov ob 16. uri TRIŠPORTNI DAN V KAMNIKU Discipline: tek - kolesarjenje - tek Slovenski pokal TZS v sprint duatlonu, prvenstvo Slovenske vojske, občinsko prvenstvo za vse kategorije, prvenstvo osnovnih šol kamniške občine. Organizator: Športno društvo TRISPORT, informacije: tel. 01/832 72 22, 041/641 527 (Miro Kregar) 8 II. aprila 2001 PRAZNOVALI SMO OBČINSKI PRAZNIK Kamniški OBČAN ŠESTIČ V ZNAMENJU VELIKEGA ROJAKA MAISTRA j ^ j Praznovali smo občinski praznik Nadaljevanje s prve strani »Praznično« srečanje gospodarstvenikov Med zanimivejšimi prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku je bilo tudi srečanje kamniških gospodarstvenikov s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom, ki je v sejni sobi uprave Stola na praznično dopoldne spregovoril o izzivih slovenskega gospodarstva v novih evropskih razmerah. Udeležence srečanje sta pozdravila župai-uTone Smolnikar in Janez Pezdirc, predsednik uprave Stola, ki je med drugim dejal, da uspešno lastninsko preoblikovanje Stola zavirajo predvsem dolgotrajni denaci-onalizacijski postopki, ki blokirajo premoženje in obveznosti do najetih posojil. Danes proizvodnja poteka v tovarni ploskovnega pohištva in tovarni pisarniških stolov, v katerih je zaposlenih še 430 delavcev. Problem predstavlja zastarela tehnološka opremljenost, ki pa jo z novimi naložbami vztrajno izboljšujejo, Jožko Čuk, predsednik GZS, je s svojimi sodelavci predstavil položaj slovenskega gospodarstva v primerjavi z. državami evropske unije. Poudaril je, da se je lani ob 6% rasti HDP in 11% rasti izvoza brezposelnost v Sloveniji zmanjšala za 12,2%. Zato je v nekaterih panogah že začelo priman j k< >-vati ustreznih delavcev. S 15.000 euri na prebivalca d« »Sega Slovenija 71% BDP držav v EU in je na čelu tranzicijskih držav. Slovenija je tudi najbolj izvozno usmerjena država v Evropi. Tudi pri deležu javno-finančnih odhodkov v BDP Slovenija ne odstopa pomembneje od držav EU. Po letošnji oceni bodo v Sloveniji javni odhodki znašali 43,9 % BDP, v Evropski uniji pa 44,3% BDP. Ker gospodarska rast ni od boga dana in ni nujno naša usoda, kot je dejal Čuk, se bo treba spoprijeti z negativnimi parametri, ki vplivajo na našo konkurenčnost, to pa so cena kapitala, izraba delovnega časa, predpisi in še kaj. Za približno 50% znižanje stroškov proizvodnje bodo nujne tudi inovacije. Če ne bomo dovolj investirati v tehnično tehnološki razvoj, se bomo kmalu srečali z velikim odlivom izobraženih ljudi. General Maister, svetel zgled Slovenski vojski Osrednji del praznovanja občinskega praznika se je pričel v četrtek, 29. marca, v popoldanski urah s promenadnim nastopom Mestne godbe Kamnik na (.lavnem trgu. Potem, ko so pripadniki veteranov slovenske vojske in praporščaki ob spomeniku Rudolfa Maistra postavili častno stražo, je na prireditveni prostor prikorakala častna enota Slovenske vojske. Ob zvokih mestne godbe so nato obrambni minister dr. Anton Grizold, župan Tone Smolnikar in predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Kamnik Ma- Kamniški gospodarstveniki na srečanju s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom. KLANJE ŽIVINE IN PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike! Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski 11 Jamčimo Vam sveže meso slovenskega porekla, označeno z naslovom rejca. Na Vaši praznični mizi pa ne smejo manjkati tudi kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. K spominski plošči o razglasitvi Maistrovega rojstnega dne za občinski praznik v avli Občine Kamnik sta venec položila podžupana Demitrij Perčič in Anton Hočevar. tevž Košir k spomeniku položil venec in se poklonili spominu borca za našo severno mejo. Po pozdravnem nagovoru župana Smolnikarja je spregovoril minister za obrambo dr. Anton Grizold, ki je svoj slavnostni govori začel z besedami: »Slovenci smo eden redkih narodov, ki svoje pesnike in literate časti kot nacionalne heroje. Pa nam ne primanjkuje herojev - vojskovodij, imamo celo vojskovodje pesnike, f.den izmed njih je prav Rudolf Maister-Vojanov, Kamničan po rodu in velik Slovenec po duši...« Potem, ko je omenil nekaj velikih Slovencev s področja naše literarne zgodovine, ki smo se jim kot narod tako ali drugače oddolžili, je dodal, da ni bilo prav, da je bil pesnik in general, ki je usodno zaznamoval zgodovino te države, mnoga desetletja osamljen in prezrt. »Rudolf Maister, ena največjih slovenskih vojaških osebnosti, drzni in romantični bo jevnik in narodno zavedni general Avstroogrske vojske, ni doživel podpore ali priznanja, ne v začetku, ne v poznejših letih tega burnega stoletja. Šele pred dvema letoma sla se slovenska prestolnica in tudi širša javnost spomnili nanj in mu postavili spomenik sredi Ljubljane. Lani pa je svoj spomenik dobil tudi pred ministrstvom za obrambo, saj je general Maister ena najpomembnejših slovenskih vojaških osebnosti in kot tak svetel zgled Slovenski vojski in njenim pripadnikom.« Dr. Grizold je poudaril, da zgodovinski spomin na Maistra ni le spomin na izjemnega Slo- globoke narodne zavesli in s a mozavesti našega generala in njegovih borcev ter ob podpori ljudi na Štajerskem je Maribor ostal slovenski. »Zgodba burne zgodovine in naslajanja slovenske državnosti se je ponovila čez 70 let,« |e ob zaključku svojega govora dejal obrambni minister. »Srno ena redkih generacij, ki je bila poleg, ko se je rojevala slovenska država in na to dejstvo mik i lahko ponosni: ponovno se je izkazalo, da brez drznih in neustrašnih in narodno zavednih posameznikov, vojaških in policijskih poveljnikov, ki so imeli izjemno podporo v drznem in domoljubnem narodu, ki je takrat dihal kot eden, svoje držav Velikemu rojaku Rudolfu Maistru so se s položitvijo venca k spomeniku poklonili obrambni minister dr. Anton Grizold, župan Tone Smolnikar in predsednik Območnega odbora borcev NOli Matevž Košir. venci, pač pa tudi na vse tiste domoljube, ki so v prelomnih trenutkih začutili, da je treba nekaj Storiti za svoj narod. V času, ko so na pogorišču svetovne vojne iz starih držav nastajale nove in ko med njimi še niso bile potegnjene meje, smo morali Slovenci sami poskrbeti za obstoj naroda. V ta dogajanja je tedaj odločilno posegel general Maister, kije vse svoje znanje in vojaške izkušnje usmeril v nastajanje slovenske državnosti in ohranitev njenih obstoječih meja. Sredi razpadajoče države je ustanovil novo, slovensko vojsko ter jo pripravil za bojne akcije. Pravilno je ocenil, da bo ključno vprašanje ob razpadu Avstro-Ogrske postavitev in zavarovanje severne meje, pri čemer je bilo najpomembnejše vprašanje ali bo Maribor v slovenskih rokah. Prav zaradi vojaške drznosti, neustrašnosti, nosti danes verjetno ne bi imeli v obliki kot jo imamo. Tedanji narodov pogum pa se je |>rav golovo napajal iz zgleda preteklih narodovih posameznikov, ki so zaznamovali usodo našega naroda in eden najbolj čistih je nedvomno general Maister. Vsi ti Slovenci, izjemni vojaški bojevniki in domoljubi, kot je general Maister, so nam bili vzor takrat in so nam vzor danes. Na tradiciji našega generala bodo slovenske oborožene sile kredi-bilne v pričakovanjih svoje javnosti in zanesljiv partner tujim vojskam tudi v prihodnje.« Med zvoke mestne zgodbe so se nato zlili stihi Maistrovih pesmi Nazaj pa jih ni in Gospa z. gore v izvedbi recitatorja in moderator-ja programa Toneta Ftičarja. Povejmo še to, da smo med udeleženci slovenosti, ki so kljub deževnemu vremenu prišli na slovesnost, pogrešali zlasti mladino. ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si Trgovine z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... !!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA AKCIJSKA PRODAJA od 10. aprila do JO. maja DODATNI AKCIJSKI POPUSTI DO 10% za * STREŠNE KRITINE * HIDRO IN TERMO IZOLACIJE * OPEKO * PROGRAM ZA UREDITEV OKOLICE * BARVE ZA POLEPŠAN JE DOMA * KERAMIKO Vabljeni v trgovini SAM DOMŽALE in SAM STRANJE! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avlodvigalom. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM lil Vsem našim strankam in drugim občanom želimo lepo velikonočno praznovanje. NOV RAZRED DAEWOO P testni: vožnje Avtosen is Pi/em Mala Loka 15. Domžale, tel. 01/56-27-100. www.pizem.si Kamniški OBČAN PRAZNOVALI SMO OBČINSKI PRAZNIK 11. aprila 2001 Udeleženci slavnostne seje občinskega sveta so povsem napolnili prenovljeno dvorano kulturnega doma v Šmarci. Slovesna seja občinskega sveta v kulturnem domu v Šmarci Ker so ob letošnjem občinskem prazniku v krajevni skupnosti Smarca zaključili petletni program izgradnje kanalizacije in prenovili kulturno dvorano, se je vodstvo občinskega sveta odločilo, da bo slavnostna seja občinskega sveta v Šmarci. Na krajši slovesnosti pred sejo so slovesno odprli razširjeno in prenovljeno kanalizacijo, ki je, kol je dejal predsednik sveta KS Smarca, Ivan Sekavčnik, dolga 7200 m in vredna okrog 160 milijonov SIT, na njeno omrežje pa je priključenih dve tretjini vseh hiš. Hkrati z izgradnjo kanalizacije so v zadnjih štirih letih s sredstvi občine, krajevne skupnosti in krajanov rekonstruirali Piberni-kovo, osrednjo šmarsko ulico, na novo asfaltirali 400 metrov ostalih ulic, pripravili instalacije za javno razsvetljavo, v nekaterih ulicah obnovili vodovodno omrežje ter postavili hidrante za večjo požarno varnost. V naselje pa je bil pripeljan tudi zemeljski plin in marsikatera hiša že uporablja ta sodoben energetski vir. Po vztrajnih prizadevanjih pri republiški cestni upravi se končno ureja varen cestni prehod preko regionalne česte pri železniški p< »staji, V Šmarci tudi v prihodnje pričakujejo pomoč občine, še posebej pri dokončnem asfaltiranju in osvetlitvi ostalih ulic, zlasti pa pri izgradnji pločnika ob Kamniški ulici, ki naj bi omogočil varno pot najmlajšim. Predsednik KS Šmarca Ivan Sekavčnik se je iskreno zahvalil za sodelovanje pri izvedbi vseh komunalnih del občinski upravi, vodstvu komunalnega podjetja in izvajalcem, za sodelovanje pri urejanju kulturnega doma pa vsem prizadevnim izvajalcem, ki so del stroškov tudi sponzorirali. Posebno zahvalo je izrekel župa- nu Tonetu Smolnikarju za njegovo odločitev, da bo letošnja slavnostna seja občinskega sveta v Šmarci, kar je pomenilo tudi vzpodbudo za hitrejše urejanje ob sodelovanju občine. Župan Tone Smolnikar je krajanom Šmarce čestital k uspešnemu zaključku obseženih komu- iMošnje najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana, je župan Tone Smolnikar izročil vsestransko aktivnemu in zaslužnemu Kamničanu mag. Cenetu Matičiiu za njegovo življenjsko delo. nalnih del in ob občinskem prazniku. Poudaril je pravilnost odločitve pred dvema desetletjema, da so skupaj z občino Domžale med prvimi v Sloveniji zgradili čistilno napravo. Nato je skupaj z Ivanom Sekavčnikom, ki ima gotovo največ zaslug za uspešen potek velike naložbe, prereza! slavnostnih trak na kanalizaciji. Po krajši zakuski v gasilskem domu se je v lepo prenovljeni dvorani kulturnega doma začela slavnostna seja občinskega sveta. Župan Tone Smolnikar je v svojem slavnostnem nagovoru med drugim poudaril, da letos šestič praznujemo občinski praznik v spomin na rojstni dan kamniškega rojaka, generala in pesnik Rudolfa Maistra, ki se mu je Kamnik že pred tremi desetletji (za takratne čase drzno) oddolžil s spomenikom. Potem ko je na kratko povzel razvojne rezultate občine, je spregovoril tudi o sedanjih razpravah o tem, ali je občina Kamnik prevelika ali ne. Poudaril je, da leta .1994 takratne zamisli o razdelitvi občine na več občin niso bile dorečene, leta 1998 pa se je osamosvojila občina Komenda. Vprašal se je, ali je res le občina Kamnik lista, ki dobi premalo denarja od države ali pa bo treba ludi pri nas v skladu z usmeritvami Evropske unije sistem financiranja občine prilagoditi razvoju lokalne samouprave. Navzlic temu pa je bilo v naših 22 krajevnih skupnosti s sodelovanjem občanov v preteklem obdobju urejenih veliko problemov in tako dosežena višja kvaliteta življenja. Na koncu je iskreno čestital vsem prejemnikom letošnjih občinskih priznanj in vsem občanom k občinskemu prazniku. Po obrazložitvi izbora letošnjih prejemnikov občinskih priznanj, ki jo je podal Gregor Koncilja, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je župan Tone Smolnikar najprej izročil najvišje občinsko priznanje - naziv častnega občana občine Kamnik mag. Cenetu Matiči-ču za njegovo življenjsko delo. Zlato priznanje Občine Kamnik so prejeli prof. Milan Šuštar za življenjsko delo na področju kulture, promocije kulturne dediščine in za prispevek k slovenski zgodovini, Alojz Šuštar za prispevek k razvoju kamniškega gospodarstva in Jernej Razpotnik za zasluge na področju razvoja komunalne infrastrukture v Tuhinjski dolini in urejenosti krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju. Srebrno priznanje Občine Kamnik so prejeli Boris Za-krajšek za zaluge pri osamosvojitvi Slovenije, Marta Žerko za dolgoletno delo V Domu starejših občanov Kamnik in Slavko Te- kavčič za nesebično strokovno pomoč na področju financiranja občin. Bronasto priznanje Občine Kamnik je bilo podeljeno časopisu Kamniški občan ob njegovem 40-letnem delovanju, prevzela pa ga je odgovorna urednica Saša Mejač. Bronasto priznanje sla prejela tudi Jože Arko in Pavle Žavbi za njune zasluge pri osamosvojitvi Slovenije. (Obrazložitve prejemnikov občinskih priznanj smo objavili v prejšnji številki!) V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil častni ob< an občine Kamnik mag. Cene Ma-tičič, ki je med drugim dejal, da ima zanj priznanje še posebno težo, ker je vanj vtkano ime Kamnika kot enega najstarejših mesi in ime pesnika in generala Rudolfa Maistra Program slavnostne seje je prepletal pester kulturni spored, v katerem so sodelovali ženski pevski zbor Solidarnost Kamnik pod vodstvom Roka Rakarja, ki je nastopil tudi kot solist ob klavirski spremljavo Tomaža Pirnata, harmonikar Borut Žagar in igralec Marjan Šareč, povezoval pa ga je Tone Ftičar. Po končani slovesnosti je ob zakuski v prostorih kulturnega doma med udeleženci slovesnosti tekla praznična beseda še pozno v večerne ure.. V petek, 30. marca, se je zgodil še en pomemben dogodek za kamniško kulturno zgodovino. Ob odprtju spominske sobe slikarja Aladina I mik a sta župan Smolnikar in slikarjeva soproga gospa Savica Ijinc podpisala listino, s katero oblina Kamnik izraža darovalki zahvalo in se zavezuje, da bodo slikarjeva dela predstavljena javnosti. v športni dvorani odigrali šesl le-kem. Poleg domačinov (igralcev, mlajših od 20 let) so na turnirju sodelovali tudi rokometaši iz avstrijskega Trofaiacha, iz Ivančne Gorice (SVIŠ) in iz Cerkelj na Gorenjskem. V finalni tekmi za prvo mesto sta se pomerila Kamnik in Tro-faiach. Kljub izenačenemu izidu je prvo mesto zaradi razlike v golih pripadlo Kamničanom. Na 3- mesto so se uvrstili mladinci SVIŠA, na 4. mesto po Cerkljani. Pokal najboljšimi moštvom in igralcem je podelil župan Tone Smolnikar, pose ben spominski pokal pa je kamniškim fokometašem izročil podžupan občine Trofaiach g. Hari Schlnerl. V soboto zvečer pa so se v Šolskem centru Rudolfa Maistra na skupnem koncertu srečali pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Akademik Trbovlje, dekliškega pevskega zbora Radost Godovič in domačega Mešanega pevskega zbora Cantemus. S predstavitvijo zbornika razprav s simpozija o Frančiščku Mihaelu Paglavcu v petek, 6. aprila je bil zaključen , letošnji program praznovanja občinskega praznika. Besedilo in foto: FRANC SVETELJ Zmagoviti kamniški rokometaši (v modrih dresih) z rokometaši iz Trofaiacha ter njihovim podžupanom lian jem Shinerlom in našim županom Smolnikarjem po končanem turnirju v športni dvorani. V stavbi Maleševe galerije na Glavnem trgu so odprli spominsko sobo slikarja Aladina Lanca. Ob tej priložnosti je soproga pokojnega slikarja gospa Savica Lanc skupaj z županom Tonetom Smolnikarje slovesno podpisala spominsko darilno listino, s katero je občina Kamnik prevzela 86 slikarjevih del. Ob odprtju spominske sobe je bilo razstavljenih 24 Lančevih akvarelov, predstavili pa so tudi zbirko njegovih novel Svedine in temine ter pesnitve Moja dolina, ki sta izšla v zbirki Znameniti Kamničani. Aladina Lanca kot likovnega ustvarjalca je na slovesnosti predstavila umetnostna zgodovinarka Melisanda Sedonja, kot literata pa profesorica Helga Glušič. V programu so sodelovali tudi učenci Glasbene šole v Kamniku. Sobotno dopoldne, 31. marca, so zaznamovali športniki in sicer rokometaši, ki so na mednarodnem mladinskem rokometnem turnirju Jerneju Razp'ttniku je zlato občinsko priznanje za bogat prispevek k razvoju krajevne skupnosti Šmartno in Tuhinjske doline izročil župan Tone Smolnikar s podžupanom Tonetom Hočevarjem in občinskim svetnikom Dušanom Jesenikom na domu Kazpotnikovih v Kostanju 5. aprila. V teh dneh je 82-letnemu Jerneju nekoliko ponagajalo zdravje in se tako slavnostne seje občinskega sveta ni mogel udeležiti- ZMo pa je bilo toliko večje njegovo veselje ob našem obisku in izročitvi zlatega priznanja Obline Kamnik. SAŠA MEJAČ Hronasto priznanje ob 40-letnici Kamniškega oblana je prevzela odgovorna urednica Saša Mejal._______—_- Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« -£/ Gozd 10/a, tel.: 8325-484 '*JL_^ Želimo lepo velikonočno praznovanje! ODPRTO OB SOBOTAH OB NEDELJAH OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 15. ure IN pnbZH\K\H od 8. do 12. in od 8. do 11.30 ure od 14.30 do 18. ure SE PRIPOROČAMO!^________ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Liufolianska 72, Domžale želi vsem varčevalcem in drugim lepe velikonočne praznike. A9 « J L Ljubljanska 21 k, "ZT 8314-013 VEČERNA PRODflJfl SVEŽEGA KRUHA vsak dan. od 17. do 21. are, nedelja zaprto. 10 11. aprila 2001 ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO Kamniški OBČAN DRŽIMO SKUPAJ IN BOMO MOČNI S temi besedami se je v petek, 16. marca, v kulturnem domu Šmartno na občnem zboru Društva podeželske mladine Kamnik ob koncu svojega mandata poslovi] predsednik Janko Trebušak in prepustil vodstvo ženski roki - Barbari Kadunc. Upamo, da bo tako uspešno ali pa še bolje vodila društvo. Na občnem zboru sta bila izvoje-na tudi blagajanik Janez Baloh in tajnica Jana Hribar. Sprejeli smo plan za leto 2001' in določili tekmovalce za kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo letos potekal v Ribnici. Na občnem zboru je sodelovala tudi kmetijska svetovalka Marta Kos, ki nam pomaga s svojimi predlogi. Kaj smo delali v letu 2000/ 2001? Vse, kar mladi radi počnejo, torej se družili, zabavali, učili in predstavljali občino Kamnik po Sloveniji. Ker radi dobro jemo, za pripravo kakovostne hrane pa je Del ekipe pri izdelavi »putra« (masla) v spre vodu na Bledu vedno premalo časa, smo organizirali kuharski tečaj s temo Priprava hitre hrane, kjer so se zelo dobro »odrezali« nasi fantje in pomagali kuharju. Da stari kmečki običaji ne bi prišli v pozabo, smo se udeležili regionalnih kmečkih iger v Blagovici in si s tem priborili vstopnico za 14. kmečke igre v Bodon-cih. V maju smo občino Kamnik predstavili na Bledu, kjer smo v sprevodu podeželskih posebnosti in opravil prikazali delo holcar-jev in planšarjev z Velike planine. Znanje s področja ekonomije, psihologije in kmetijstva smo pokazali na kvizu Mladi in kmetijstvo v Robu pri Velikih Laščah, kjer smo se pomerili z ostalimi društvi ljubljanske regije. Držimo se načela: »Važno je sodelovati ... in se spoznavati.« Kot so-organizator smo poskrbeli za tekmovanje oračev ljubljanske regije v Jablah pri Domžalah in s tem bi zaključila strokovni del delovanja društva. Ker smo mladi, veseli in polni energije, vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo, začinjeno z družabnim večerom. Letos smo spoznavali Haloze, Ptujsko -Dravsko polje in vročino utopili v Termah Ptuj. Po nekajmesečnem premoru se je druženje nadaljevalo na pikniku »Menina planina« in se končalo s prednovoletno večerjo na Ćernivcu. Ob koncu govora se je predsednik Janko Trebušak zahvalil Občini Kamnik za vso izkazano moralno in finančno pomoč v preteklem letu, gostilni Pri Čibru za pomoč pri izvedbi kuharskega tečaja in vsem drugim, ki društvu pomagajo pri izvedbi letnega programa. V upanju, da bi skupaj še naprej uspešno sodelovali, je prepustil besedo novoizvoljeni predsednici Barbari, ki nas je povabila k sodelovanju. In kaj se v društvu trenutno dogaja? Obiskujemo plesne vaje začetnega in nadaljevalnega tečaja, saj nam bodo plesni koraki še kako potrebni pri »medsebojnem druženju«. No, prvi rezultati so že vidni. Pripravljamo se na kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo konec marca v Ribnici. Za delovanje in veselje društva je potrebna nesebičnost in s(xlelovanje vseh članov, zato bi končala z besedami kot spodbudo ostalim društvom: »Držimo skupaj in bomo močni.« JANA HRIBAR Predstavitev knjige Vida Ambrožiča Rože med trnjem Kakor v Mojzesovih časih so za zlatega teleta danes naša srca vneta: vse ga moli, čast mu peva. Če hi Mojzes danes živel, tahle spet hi zbil od gneva... Takole je X. februarja 1944 v Sevnici na Dolenjskem kritično o takratnem (in sedanjem) svetu zapisal samorasli pesnik Vid Ambrožič, avtor obsežnega pesniškega opusa, del katerega je v knjigi Rože med trnjem v šopek zbral njegov posinovljenec, sedaj že dolgoletni Kamničan, (Jordan Ambrožič. V javnost prihaja knjiga pesmi Vida Ambrožiča (1890-1961), pesnika, ki to ni bil po poklicu, misleca, ki sc nikoli ni šolal, je v spremni besedi zapisala Nataša Iskra in poudarila, da je knji- Vid.StmttrolU: 7'A':7v>/.'i/ go vredno vzeti v roke že zaradi prisrčno odkritosrčnih izpovedi, refleksij in kritike takratnega (samo takratnega?) sveta. Pesnik Vid Ambrožič nam tako štiri desetletja po svoji smrti v knjižni obliki po- sreduje (skoraj) vse, kar bi nam morali povedati oče in mali ali babica in dedek, pa niso znali... Ob predstavitvi pesniške zbirke, ki je po knjigi proze (Žandar med cvetjem in knjigami konec leta 1998 že druga knjiga Vida Ambrožiča, se je 17. marca v razstavišču Veronika zbrala množica Kamničanov in prisluhnila dramaliziranemu recitalu izbranih pesmi iz pesniške zbirke. Z občuteno predstavitvijo Ambrož.ičcvih pesmi so nastopili člani kulturno umetniškega društva Klas Mirna in ženski pevski zbor Svoboda iz Mirne na Dolenjskem po scenariju in v režiji Staneta Pečka. Za uvodno predstavitev pesnika Ambrožiča je poskrbel Tone Ftičar, na koncu pa je nekaj izbranih pesmi prebral šc prizadevni urejevalec obsežnega gradiva Gordan Ambrožič, ki se je toplo zahvalil vsem, ki so omogočili izid te zanimive pesniške zbirke. FRANC SVETELj Spoznavanje grafičnih osnov v Maleševi galeriji Malešev otroški likovni salon je nedvomno priljubljen. Vsakokratna likovna delavnica pritegne lepo število mladih ustvarjalcev. Niti drohen pomladanski dežek ni mo- gel v soboto, 19. marca, zadržati mlade nadobudneže v posteljah. Tudi ta, tretja sobota v marcu je zvabila v prostore Galerije zbirke Mihe Maleša sedaj ž.e.precej zves- tih mladih članov, a tudi kar nekaj novih ustvarjalcev. Marčevski dežek je ponehal, še predno so se zadovoljni otroci podali domov na kosilo in večina se je že odločila, da se zagotovo udeležijo tudi naslednjega ustvarjalnega srečanja. Likovne delavnice, kijih redno (vsako tretjo soboto v mesecu) pripravlja Kulturni center Kamnik v prostorih Galerije zbirke Mihe Maleša. so si pridobile zveste in ustvarjalno neustavljive mlade člane. V prvi vrsti si otroci dopolnjujejo vedenje o tehničnih možnostih likovnega ustvarjanja. Doslej so se zabavali pri risanju s svinčnikom, suhimi barvicami in voščenkami, oblikoval so kolaže in izrezanke. Pri zadnji likovni delavnici pa so izdelovali grafične matrice v sodobni tehniki kolagrafije. Marčevski Malešev otroški salon je seznanil otroke s preprosto, a manj znano možnostjo, kako z. lepilom ustvarili grafično matrico na sivi lepenki. Likovna pedagoginja Suzana Zgonec je ustvarjalce uvedla v postopek, nato so se otroci brez zadržkov zagnali k risanju najrazličnejših živali, nastajale so muce, ki počivajo v košari, pomladanski hrošči, metuljčki in prepevajoče ptice, tako da je prav kmalu pošel kup pripravljenih lepenk. Na tleh galerije se je razprostrla vrsta sušečih se bodočih mojstrovin, ki bodo 21. aprila dobile svo jo pravo obliko. 21. aprila, ko bo Maleševa galerija med 10. in 12. uro zojk-I odpr la svoja vrata mladim ustvarjalcem, bodo lahko otroci oblikovali nove grafične matrice, ž.e pripravljene matrice pa bo mogoče odtis niti. HA RIIA RA S A V EN C foto: Marko Kumer KRAJ V TUHINJSKI DOLINI. SEVERNO OD ŠMARTNEGA V TUHINJU PROFESOR (IVAN, 1908-76) STARO-SLOVANSKI IZRAZ ZA MALIKA TONSKI NAČIN SAŠO LAP OSEBNI ZAINEK ALI VEZNIK F.NGINEERING ZASTOPSTVO SLOVENIJE (KR.) OTOK V ALEUTIH ŠIBA ZA ISKANJE PODTALNE VODE SKULPTURA MESTO PRI MOSTARJU OMAKA IZ RUMENJAKOV IN OUA BOJANA KLEMENC KOKOŠ, KI NESE JAJCA VINORODNA RASTLINA AMERIŠKA REVIJA OVČAR. ČLOVEK, KI PO DUHU PRESEGA navadnega Človeka me-re:,a IN 2. LUDVIKA XIV IVAN CESAR VODITELJICA ODMEVOV l TANJA) PREPROSTA JED IZ VEČ ŽIVIL IZVEDENEC V VOJSKI, NASILJU ODRASLA SAMICA KONJA VRSTA PRAL PRAŠKA ZAVITEK, OVOJ ZASELEK BLIZU RAC OBLIKA IMENA ROZALIJA OKOLJE, OBMOČJE OKENSKA NAVOJNICA JEZIK BANTU Črncev Časopis slovenske novice (kr.) VALJEVO NAČIN NAGOVORA PODROČJE OKOLI MEST ANDREJA GRAŠlC VELIKO REŠETO NEPOMEMBEN ČLOVEK OČE ORGAN VIDA OBRI GALATEJIN LJUBIMEC NARODNA OBLAČILA NA TIROLSKEM PREBIVALEC NASELJA OJEČE RADIJ TKANINA ZA ZAVESE DRAŽ. MIK OSEBNI ZAIMEK NEKDANJI NOGOMETAŠ (HELMUT) SLOVANSKI KNEZ KRAJ NA IIRVAŠKFM PREBIVALCI VASI RAKICAN PREBIVALEC V VOTLINI POSEBNOST, RtUKOSl MADŽ. REKA TISA (ORIG.) VEDEŽE-VALEC PRESTOLNICA ITALIJE DAVI K NA ZlTNINO V ST. TURČIJI S0M60R RADON OKRAJŽ. /A ABENOZIN TRIFOSFAT MEH. SLIKAR ([»GO) OMERO ANTONUTTI KRIST. SNOV V URINU PUŠČANJE DENARJA V OBTOK MENICA, S KATERO PLAČUJEMO DOLG SOVJETSKI ADMIRAL (IVAN S.) REKA V SRBIJI DEL VIŠJE GEOMETRIJE, SFERlCNE ODPRTINE V STENI REKA V FRANCIJI BLIZU PARIZA SL. SLIKAR, ČLAN OHO (DAVID) SARAJEVO LJUBIMEC BOGINJE REE KIBELE ODPLAČILNI OBROK POSOJILA MAJHNI SOBE HRIB NAD BEOGRADOM VEZNIK OBREŽJE sončna dež. Čarovnice kirke KOVINSKI IZDELEK Z NAVOJEM BARIJ NENADNA SMRT ŠPORTNIK S KROGI m- IGRA OBRAZA, POSNEMANJE JAP. NAČIN ARANŽIR CVETLIC IGOR LIKAR ZENICA AMERICI,) IRAN IME (ITALIJAN.) OSAMITEV KRAJ PRI LJUBLJANI. ZNAN PO VODNEM ŠPORTU MANJŠA VOJAŠKA ENOTA INDIJSKA ZVEZNA drŽava NAPLAČILO DVOJICA MIKROBI, KLICNI LIST LEVI PRITOK SENE AVTOR: JOŽEF CAJHEN Kamniški OBČAN MED NAMI II. aprila 2001 11 Usp pl ešno delo kamniških anincev v lanskem letu Kamniški planinci so v pclek, 16. marca, na rednem letnem občnem /boru ocenili svoje delo v lanskem letu. V dvorani razstavišča Veronika nad Kavarno Kamnik se je zbralo več kot sto članic in članov društva. Občni zbor se je, kot vsa leta doslej, pričel s kulturnim programom. V njem so nastopili člani Planinske skupine iz. osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh. Zapeli so več planinskih pesmi, flavtisti so zaigrali nekaj planinskih melodij, vmes sta bili recitaciji. Spontan aplavz, je bil lepa nagrada nast opajoči m. Program sta nadaljevala Jožica Kališnik in član kamniških Koled-nikov, Janez Majccnovič, na harmoniko ju je spremljal Božo Ma-tičič, vodja Celotnega programa. Nastopajočim se je za sodelovanje zahvalil predsednik društva Dušan Štefula Zahvala je veljala planinski skupini iz Stranj, saj ta dobro nadaljuje z delom, ki sta ga pred leti uspešno vodilo Marija nih 28X0 ur prostovoljnega dela. Za vse investicijske naloge je bilo porabljenih 5,7 milijona tolarjev. Po vpisih v planinskih knjigah je bilo v lanskem letu na Kamniškem sedlu 7800. na Kokrskem pa 8400 planincev, dejansko pa znatno več. Obe čistilni napravi delujeta dobro. To je pomemben društveni prispevek k ekološkemu urejanju na področju Kamniško-Savinj-skih Alp. V nadaljevanju je predsednik društva govoril o delu posameznih odsekov. Opazen je premik na bolje v mladinskem odseku, uspešno je delal vodniški, ki je varno vodil mnoge planince na planinskih turah, propagandni odsek jc skrbel za obveščanje in organizacijo prireditev, markacijski pa jc sodeloval pri nadelavi in markiranju gorskih poti. Skrb za vključevanje mladih se kaže v delu planinskih skupin na osnovnih šolah. Dan Kamniških planin jc poslal pomembna vsakoletna planinska prireditev širšega obsega. Zapeli so otroci planinske skupine Osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh Golobova in njen mož Lado, sedaj pa vneto prevzemata te aktivnosti mentorici Dušanka Borščak in Barbara Antonin. V drugem delu rednega dela občnega zbora so bila v obravnavi vsa vprašanja v zvezi z delom v preteklem letu in nalogami, ki jih bo društvo reševalo v letošnjem letu. Vse navzoče je predsednik društva povabil k sodelovanju in morebitnim dodatnim predlogom o organizaciji Občnega zbora. Delovno predsedstvo - Marija in Nace Oolob, Stane Simšič - jc v nadaljevanju v skladu z dnevnim redom usmerjalo potek dela. Zapisnik je vodila Mira Babni-kova. Pred preh(xlom na redni del so se planinci s trenutkom tišine spomnili vseh umrlih planincev in lani umrlega dolgoletnega predsednika Slavka Rajha. Poročilo o delu društva jc podal predsednik Dušan Štefula. Ugotovil jc, da se število članstva ni zmanjšalo, kot jc opaziti v mnogih društvih. Danes društvo šteje več kot dva tisoč članov. Gospodarjenje v društvu in obeh planinskih kočah je bilo uspešno. K takemu stanju jc v mnogočem prispevalo marljivo delo (»skrbniškega osebja v kočah in tudi ugodne vremenske razmere v avgustu. Investicijska vzdrževalna dela so bila uresničena. Sem sodi obnova strehe na UP, ureditev moških sanitarij na Kamniškem sedlu, nova predelna stena in povečanje zmogljivosti sončnih celic na Kokrskem sedlu, obnovljena in markirana so ni|a številna gorska pota zlasti čez Kolliče do Turske gore. Pri raznih delovnih akcijah je bilo opravlje- Poročila Alpinističnega odseka je z. vsemi značilnostmi in uspehi posredoval načelnik Marko Pre-zelj, slovenski alpinist leta 2(XX). Ciovoril je o konkretnih dosežkih v domačem in tujem gorju, o strokovnem usposabljanju in posebej izpostavil potrebo po postavitvi umetne plezalne stene. Delo Gorske reševalne službe je prisotnim predstavil načelnik Janez Podjed. Pomembni so uspehi na si Tokovnem usposabljanju. V reševanje so se vključili kar 28-krat. skoraj vedno uspešno, dvakrat pa ponesrečencema niso mogli več pomagati. Služba ima za delo še kar ugodne pogoje. Blagajniško poročilo je podala Magda Kladnik. Društvo jc imelo konec leta 2000 stanje na aktivi in pasivi 116,7 milijona, od tega so osnovna sredstva po sedanji vrednosti 98,6 milijona tolarjev. Poročilo nadzornega odbora, k. ga je podala Slava Repše, po-Irjiijc uspešnost in zakonitost dela vseh društvenih organov in gospodarno porabo sredstev. Občnega zbora se je udeležil tudi kamniški Župan Tone Smolnikar. V krajšem nagovoru je ocenil delovanje društva kot zelo uspešno in izrazil posebno veselje, da se v društveno življenje ni vključila strankarska razdeljenost. Želi, da hi planinci Se naprej opravljali svoje naloge uspešno kot doslej, saj kamniški alpinisti sodijo v sam svetovni vrh. Na občnem zboru so sodelovali tUdI predstavniki mnogih prijateljskih planinskih društev in Planinske zveze: podpredsednik PZS, predstavniki PD Ljubljana-Matica, Komenda, Moravče, PT Telekom iz Ljubljane, Železničar iz Ljubljane, Delo, Rašica, predsednik organizacijskega odbora Rokovnjaškega pohoda Peter Lavrič in drugi. Občni zbor je potrdil vsa poročila in predlagane sklepe, zatem pa prisluhnil programu in finančnemu načrtu za leto 2001, ki ga je predlagal načelnik odseka za gospodarstvo, koče in pota Jože Klene. Predlog za najetje kredita do višine 2 milijona SIT, če bo to potrebno, je zbor potrdil. Ob zaključku so bila aktivnim planincem podeljena planinska odličja, ki sla jih prejemnikom izročila podpredsednik PZS Adi Vid-majer in predsednik PD Kamnik Dušan Štefula: bronasta odličja PZS so prejeli: Jožica Kališnik, Lido Kladnik, Janez Majcenovič, Božo Matičič, Franc Obreza, Tomaž Plahutnik, Franc Pohlin, Henrik Purgar, Slava Repše in Justi Zebaljec; srebrno odličje PZS je prejel Marjan Kobav; Zlato odličje PZS so prejeli: Metod lltimar, Alojz Kaline in Rok Lap. Društvena bronasta odličja je izročil predsednik PD naslednjim: Bernardi Candcr, Marinki Hribovšek, Klemenu Maliju, Robertu Polični-ku, Bernardi Rifel, Aleksandru Sarnavskv, Jelici Slavič, Branki Zalaznik in Alenki Zlatnar-Dobrin. Značke prehojene kamniške planinske poti pa so dobili: Mihaela Abram, Franc Pohlin, Stane Škrjanec, Stanislav Virijanl: pohodniške značke so prejeli: Ani Markuš, Simšičevi: Ana, Anže, Danica, Manja in Slane ter Peter Tajč. Rožice, ki so bile na mizici delovnega predsed-je Dušan Štefula odnesel na grob lani preminulega predsednika Slavka Rajha. STANE SIMŠIČ stva. Romšakova Ivanka in Anton ter njunih 50 let zakonskega življenja Srečala sta se v trgovini Konce februarja smo pozvonili na vratih Ne-veljske 14 v Mekinjah pri Romšakovih. Pričakala sta nas Ivanka in Anton - žarečih oči in lic, ki nikakor niso kazala, da je za njima že polnih petdeset let skupnega življenja. Brez zadrege je stekel pogovor o vsem, kar nas jc zanimalo. Zgovorna kot sla, zlasti Anton je dodajal različne šaljive pripombe, smo zvedeli, da sta se najprej večkrat srečala v trgovini, kjer je Anton delal, pa ludi na vrtiljaku, ki je gostoval v Kamniku. Kar naenkrat je iskrica preskočila. Skupaj sta začela hoditi v naravo, v planine in tako jc po dveh letih in pol nastala med njima Irdna vez, ki sta jo le še potrdila s poroko3. februarja 1951... Od takrat dalje je skupna pol tekla bolj ali manj umirjeno, brez večjih težav in problemov. Zakonsko življenje je postalo še bogatejše z rojstvom hčerke leta 1951 in sina leta 1955. Takoj sta dodala, da sta danes že dedek in babica petim vnukom. Po poroki sta veliko časa porabila za gradnjo hiše. Vselila sta sc leta 1968. Jubilantka Ivanka je bila rojena I. avgusta 1931 v vasi Hudo pri Radomljah v veliki družini devetih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Mekinjah, saj sta sc njena starša preselila v Kamnik. Pri starših jc živela do leta 1949, ko se je zaposlila kot gostinska delavki), potem pa jc delala v tekstilni tovarni. Po rojstvu otrok je ostala doma Pozneje je našla delo v Domu invalidne mladine in se leta 1988 starostno upokojila z 21 leti službe. Dela ji ni nikoli zmanjkalo, pravi. Za družino je v prostem času pletla in šivala rokavice, nogavice in drugo, pa tudi vrt je zahteval svoje. Še sedaj redno hodi vsak teden k telovadbi, kar ji pomaga premagovati težave z bolečinami v hrbtu. Skrbi za varstvo treh vnukov, gospodinji in ... in kdo bi vse našteval, dodaja Ivanka. Z zdravjem je še kar zadovoljna, le hrbet ji dela preglavice in bolečine. Jubilant Anton jc bil rojen 17. januarja 1925 v Gozdu-Črna, prav tako v družini devetih otrok. Življenje tako številne družine jc bilo težko. Oče je bil invalid I. svetovne vojne brez obeh nog Šolo jc Anton obiskoval v Črni, nato odšel v uk za trgovskega vajenca in v 3-letno trgovsko šolo v Kamniku. Zaposlitev je dobil v trgovini kot trgovski pomočnik in zatem kol poslovodja. Upokojil se jc leta 1984. Med okupacijo je bil mobiliziran v nemško vojsko (1943) in poslan na rusko fronto. Pred koncem vojne 1945 je prebegnil k Rusom in sc oktobra 1945 vrnil domov. Kasneje je bil v JA na dosluženju vojaškega roka in zatem še dvakrat na orožnih vajah. V podjetjih, kjer je delal je bil vključen v različne organe upravljanja, v mlajših letih je rad smučal in bil aktiven pri strelcih. Srečamo ga še Ivanka in Anton Romšak veselo razpoložena ob našem obisku. marsikje pri športnih in drugih aktivnostih. Je prejemnik medalje dela in drugih priznanj. Ivanka in Anton redno, skoraj vsak dan hodila na uro do uro in pol dolge sprehode, kar ju poživlja in ohranja čila. Ko se ozirata na petdesetletno skupno pot, pravila, da sta doživela veliko lepega, srečevala sta se tudi s težavami, zlasti pomanjkanju v povojnih letih. Vse sta znala razumeti in razrešiti. Sploh se ne pritožujela in sta z doseženim prav zadovoljna. Zlasti sta srečna, ker se /. domačimi dobro razumejo. V hiši živi (udi sin z ženo in Iremi olroki-vnuki. Posebnih želja nimata. Če jima ho zdravje še naprej tako dobro služilo in se materialne razmere ne bodo poslabšale, se veselita Se mnogih naslednjih le!. Jubilej zlate poroke sla preživela v krogu domačih. Otroci so ju presenetili, ko so jima skupaj z vnuki ob zvokih harmonike prišli čestitat za tako pomemben življenjskj jubilej. Bilo jc as nično nepozabno, sla v en glas zatrdila. STANE SIMŠIČ Velika plaketa ZDUS-a Antoniji Berdnik ob njeni stoletnici Antonija Bernik je praznovala 100-letnico 14. januarja. Nekaj dni pozneje, v soboto, 17. marca, ji je Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, izročil veliko plaketo ZDUS-a. Antonija Berdnik, ki živi v Jurčičevi ulici 25 v Kamniku skupaj s hčerko Metko-Magdu-leno, je bila našega obiska vrlo vesela. Pri svojih častitljivih letih je še vedno dokaj vitalna in v pogovoru šaljiva. Tudi nesrečni padec pred nedavnim je ni spravil s tira. Vinko Gobec, ki živi v bližini slavljenke, ji je v imenu ZDI IS a voščil in zaželel še veliko let zdravega življenja in dobrega počutja. STANE SIMŠIČ Antonija Berdnik sprejema veliko plaketo ZDUS-a iz rok Vinka Gobca. Mladi forum Združene lisic socialnih demokratov Kamnik je z dobrodelno akcijo, ki so jo pripravili v počastitev osmega marca - mednarodne- Adi Vidmajer ter Tone Škarja, '<>vno predsedstvo občnega zbora Planinskega društva Kamnik. Poročilo nadzornega odbora je podala Slava Repše (na desni). ODLOČI SE IN POJDI... Prijetno povabilo učiteljev in učencev OS 27. julij ob materinskem dnevu je navdušilo našo družino, saj smo ta dan hoteli biti skupaj. Čutili smo, da so nam učitelji in učenci spel pripravili veliko prelepih besed, melodij in topline, k lemu pa so nas zvabile na uvodu vabila zapisane besede; Gre za to, da opustiš delo in se odločiš, da greš. Kako težko je to narediti, najdemo številne razloge, kako bi se prepričali, da tega pa res ne moremo narediti. Ko pa se odločiš in greš, ti poslane žal, da to storiš tako malokrat. Dragi otroci, ko hi vas razumeli, koliko vam pomenijo delčki pozornosti, ki vam jih poklanjamo, hi besede »Opusti delo, odloči se in pojdi, pojdi. POJDI...« lažje našle pot do naših src. Toda, če nas nihče ne razume vpele med nerešljive probleme, kje pa naj najdemo razumevanje za vas... V neki knjigi sem prebrala, vsak dan ti lahko prinese, toliko lepega, le ne oklevaj in pusti, da te osreči, potem boš tudi ti osrečeval. Kako so nas otroci osrečili, vam ne moreni povedati, saj preprosto ne znam. Vsi srno čutili, kako se drobne melodije prelivajo po nas. Prelepo zapelo pesem Nmuv čez iz.ttro meje takoj popeljala k moji zibelki, ki sc jc tako hitro razblinila, kol en dan zaide v noč. O, da bi le videla še enkrat, da bi ti lahko saino rekla hvala, hvala za to, kar si naredil zame, ker si me imel rad. Beseda za besedo je bila izgovorjena, skrbno sem jih poslušala. Koliko resnice je bilo izrečene. Ve otroci lahko zaupajo lahko rešijo svoje težave in vse je Dobrodelna akcija ob dnevu žena ga dneva žena, v pičlih petih urah zbral 15.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov, ki so jih predali društvu Sožitje. Varovanci društva so skupaj z mentorji na kamniškem Glavnem trgu izdelovali voščilnice, ki so jih skupaj s čestitko iz rok Mladega foruma XI SI) prejele mimoidoče žene. Poleg denarnih sredstev so zbirali tudi knjige s pravljicami, ki bi varovancem društva pomagale pri učenju branja. Društvo Sožitje pomaga in skrbi za lažje in težje prizadete ljudi, ki zaradi svoje hibe ne morejo uspeti na trgu delovne sile. V društvu nameravajo zbrani denar porabiti za nakup računalniškega programa Compro, ki omogoča boljšo kvaliteto življenja varovancev, in Mladi forum ZLSD Kamnik je k temu pristavil svoj kamenček z upanjem, da mu bodo sledile še druge, finančno močnejše organizacije. Društvo se zahvaljuje za prispevke in vabi vse, ki bi bili kakorkoli pripravljeni pomagati, da se obrnejo na gospo Ireno Bizjak, Loke 7, Laze v Tuhinju. SAMO TRTNIK toliko lažje. Včasih je tako težko odkrili pravo pol do srca, vendar smo premalo vztrajni, da bi jo poiskali. Kako kasneje otroci rešujejo te probleme, ki jih z nami ne morejo'/ Se kdaj vprašamo? Se danes, ko z rahlo zamudo pišem svoja doživetja oh tej prireditvi, mi odmevajo besede: »Hvala ti mama za dober nasmeh. Bog te podaril vsem nam je za zgled.« V očeh otrok smo starši več kol vse ostalo, poskušajmo jim hiti torej za zgled, ne toliko z besedami, bolj Z drobnimi dejanji in pozornostjo. Tudi ob besedah funta, kije opisal, kakšna je njegova mama, so nam solze polzele po licih. »Imel sem jo rad, vendar ne morem pomagali, če človek umre, umre za vedno.« Hudo mije za vsakega otroka, kije nesrečen, hudo mi je, ker vem, kako me težko pri čakujete, pa me velikokrat čakale zaman, cel popoldan, večer. Zakaj? »Mami, kdaj boš prišla? lako le pogrešam,« so tako iskrene besede, oh katerih »nemim. Za kaj to iako malokrat občutijo? Za konec smo prisluhnili prečudoviti pesmici, ki sojo otroci namenili tudi očetom, ne samo mamicam. »Sredi množice ljudi nisem sam, ker vem, da ve vidva mislita name." Dravi učitelji, kako radi pridemo k vam in našim otrokom, saj se zavedamo, kako jih skrbno vzgajate in učile. Še dolgo bodo v meni odmevale besede, ki sle jih skrbno izbrali za ta dan. Zrl i m vam, da bi imeli lak posluh za otroke, saj nas nobena šoli ne uči. kako ostali človek in da bi imel kdo tudi posluh za to, kat delate, saj je vredno pozornosti. Mogoče pa nas bodo prav te generaciji' to naučile. Za vse jc potreben čas! VILKA P LE VB L 12 11. aprila 2001 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški 0-BČAN KAMNIŠKI ODBOJKARJI V FINALU DRŽAVNEGA PRVENSTVA Kamniškim odbojkarjem je na drugi povratni tekmi v Murski Soboti uspel zgodovinski uspeh v 54. letu delovanja kluba. Z zmago proti Pomurju s 3:1 in skupno zmago v polfinalu s 3:1 so se uvrstili v finale državnega prvenstva, kjer je njihov nasprotnik ekipa Bleda. Mnogi so sicer napovedali skupno zmago Kamničanov v boju s Pomurjem v polfinalu. Nekateri pa so napovedovali, da bo boj za finale težji kot sam boj v finalu proti Bledu. Kamničani so zaradi drugega mesta po rednem delu imeli prednost domaćega terena že v četrt-finalu proti Salonitu, ki so ga gladko premagali z 2:0 in Salonitu »privoščili« samo sedmo mesto. Prvo polfinalno tekmo v Kamniku so bolje začeli Kamni-čani, ki so malce popustili le v drugem setu in rezultat prve tekme je bil 3:1. Nerazumljivo pa so Kamniča-ni popustili na drugi tekmi v Murski Soboti, ko so jih domači popolnoma nadigrali in v manj kot eni uri zmagali s 3:0 ter s tem izenačili rezultat na 1:1. Kar s strahom so prišli Kam-ničani na tretjo tekmo v Kamniku. Vendar neupravičeno. Po-murci so se upirali le v prvem setu, nato pa so domači igralci prevzeli vse vajeti v svoje roke in gladko zmagali s 3:0. Pri domačih je tokrat po dolgem ca- Prijetno dvodnevno druženje avstrijskih in slovenskih rokometašev V sredini aprila lanskega leta so se mladi igralci kamniškega rokometnega kluba na takratno pobudo predstavnikov s Kamnikom pobratenega mesta Trofaiach iz Avstrije udeležili dvodnevnega mladinskega rokometnega turnirja. Pred vrnitvijo domov smo se s predstavniki njihovega rokometnega kluba dogovorili, da.nam v letu 2001 obisk vrnejo. V pripravah na praznovanje letošnjega občinskega praznika je Zupan občine Kamnik v neformalnem razgovoru predlagal, da bi rokometni klub Kamnik pripravil mladinski rokometni turnir in nanj seveda povabil ekipo iz pobratenega Trofaiacha V klubu jc bila pobuda takoj sprejeta, po predložitvi finančne konstrukcije pa jo je potrdil tudi odbor za pripravo občinskega praznika. Ekipa ATV Trofaiach je v Kamnik pripotovala v petek. 30. marca torej dan pred turnirjem. Po nastanitvi in uradnem ogledu mesta so zvečer odigrali krajšo (trening tekmo z domačini. Ker so se nekateri rokometaši že poznali, ni bilo težko ponovno vzpostaviti prijateljskih vezi. tako da so Kamničani poskrbeli Se za večerni ogled Kamnika nekateri pit so okusili tudi kamniško nočno življenje. Resnici na ljubo se je to prenekateremu posamezniku iz obeh ekip poznalo tudi naslednji dan na turnirju. Poleg gostov iz Avstrije in domače ekipe sta se povabilu na turnir odzvali še ekipi SVlS-a iz Ivančne Gorice in CERKEU iz Cerkelj na Gorenjskem. V zanimivih igrah so bili doseženi naslednji rezultati: ATV TROFAIACH t RK SVIŠ /774 (8:6); RK CERKLJE : RK KAMNIK 19:21 (9:9) ATV TROFAIACH : RK CERKLJE 21:16 (10:8); RK KAMNIK : RK SVIŠ 18:10(8:4) RK SVIŠ : RK CERKLJE 20:17 (10:8); RK KAMNIK : ATV TROFAIACH 16:16(5:7). Čeprav je bil razpored tekmovanja doloCen vnaprej, pa organizatorji turnirja nismo mogli pričakovati bolj primernega zaključka. Rezultati prvih štirih tekem so določili, da sla se v predzadnji tekmi turnirja ekipi SVlS in CERKLJE pomerili za 3. mesto na turnirju. Za Iri gole so bili boljši Doloma. Zadnja tekma je bila hkrati tudi tekma za 1. mesto na turnirju. Gostje iz Avstrije, ki so do tega trenutka prikazali več zrelosti v igri. so bili tudi v sami finalni tekmi ves prvi polCas boljši nasprotnik, saj je pri domačih gole dosegal le Tegelj. ki jc tako sam držal korak. V drugem delu so gostje še povečali razliko - bilo je že plus 5 za ATV TROFAIACH - potem pa se jim je nerazumljivo ustavilo. Pri Kamnićanih sc jc razigral Zlatnar, ki je samo v drugem delu dosegel osem golov in po njegovi zaslugi so domači v zadnjih trenutkih izenačili, kar je bilo ob boljši razliki v golih dovolj za osvojitev I. mesta na turnirju. Končna lestvica turnirja mesto EKIPA odigrane Kol število tekme razlika točk 1. RK KAMNIK. 3 2 10 (55:45) + 10 5 točk 2. ATV TROFAIACH 3 2 10 (54:46) + 8 5 točk 3. RK SVIS t 1 () 2 (44:52) - 8 2 točki 4. RK (TRKI JI 3 0 0 3 (52:62) - 10 0 točk Predstavniki vseh ekip in oba sodnika so po končanem turnirju izbrali najboljše posameznike, ki so postali: NAJBOLJŠI STRELEC: JURGEN RADISCHNIG (ATV TROFAIACH) NAJBOLJŠI VRATAR: AN ORE AS BRAN01 (ATV TROFAIACH) in NAJBOLJŠI IGRALEC: SIMON'ZLATNAR (RK KAMNIK) PRIZNANJA STA VSEM EKIPAM IN NAJBOLJŠIM POSAMEZNIKOM PODELILA ŽUPAN OBČINI: KAMNIK IN PODŽUPAN OBČINE IROI AIACII. Oh koncu svečane podelitve priznanj je podžupan občine Trofaiach ekipo RK Kamnik uradno povabil, da prihodnje leto z udeležbo na podobnem turnirju nadaljuje tradicionalno dobre in prijateljske vezi med obema pobratenima mestoma in kluboma kar smo z veseljem sprejeli. Seveda se rokometaši ob tem zavedamo predvsem odgovornosti, ki jo prinaša mednarodno športno sodelovanje. Rokometaši in spremstvo '». Trofaiacha so iz Kamnika odpotovali po kosilu, ob slovesu pa smo si bili edini, da se prihodnje leto srečamo v Avstriji in čez dve leti .spet v Kamniku. Mednarodni mladinski rokometni turnir je bil za domačine zadnja tekmovalna preizkušnja v letošnji sezoni. Kadeti in mladinci rxxlo po nekaj tedenskem premoru že zaceli postopne priprave za naslednjo sezono Zal se ie na turnirju že na prvi tekmi poškodoval do takrat daleč najboljši domači igralec Hribar. K sreči je bilo sporočilo po operaciji nadvse razveseljivo, saj sc je Rok še istega dne lahko vrnil domov. Za kamniški klub 90 na turnirju nastopali (v oklepaju je število doseženih golov): « POHLIN (12): ZLATNAR (10), TEGELJ (10): HRIBAR m, TROTOŠEK (7), JUG (4>, POVŠE (3>, ZUPAN (I), VAVPETIČ, KOŠIR OCEPEK NARTNIK. PIRMAN, VRVIŠČAR. BIJU K (GOL) su dobro zaigral Janez Turk. Turk in ostali pa so na četrti tekmi tudi s svojimi navijači v Murski Soboti zopet zaigrali odlično in zmagali s 3:1 ter se tako veselili vstopa v finale državnega prvenstva. Zmaga bi bila lahko še višja, če ne bi imeli domači v končnici tretjega seta veliko »športne« sreče. Trener Kamničanov Gregor Hribar jc igral tokrat z nekoliko spremenjeno postavo, saj je v igro namesto Maloviča poslal Turka, Perhaja pa je po prvem setu zamenjal Kosi. Poleg njiju so glavno breme nosili še Šmuc, Ribič, Marinko, Plcško in Orel, ki je v končnici tretjega seta poskrbel tudi za razburjenje, saj je prejel rdeči karton. Kamničani imajo sedaj nekaj časa za počitek, ki pa ga bodo izkoristili za priprave na tekmo z Bledom. V dvoboju z. Bledom so Kamničani letos boljši, saj so ekipo Bleda premagali dvakrat (enkrat v državnem prvenstvu in v finalu Pokala) ter izgubili v Dp-ju na Bledu. Prva tekma finala bo v soboto, 14. aprila, ob 19.30 v Radovljici, druga tekma pa v sredo, IS. aprila, ob 20. uri v Športni dvorani Kamnik. Tretja tekma bo zopet ob 19.30 v Radovljici, morebitna četrta ob 18. uri v Kamniku, morebitna peta pa zopet v Radovljici. Kamničani seveda pričakujejo tudi pomoč svojih navijačev s tribun, ki so bili tudi na finalu Pokala OZS osmi igralec Kamnika. CICO L Postali smo državni prvaki Na OŠ IRANA ALBREHTA imamo v okviru ŠŠD že vse od leta 1993 zelo atraktivno interesno dejavnost, imenovano skoki z male prožne ponjave. V dejavnost vključujemo učence, ki kažejo nadarjenost za orientacijo v prostoru, spretnost, samozavest in odločnost. Za izbor članov pri dejavnosti smo se odločili zaradi njene specifičnosti: je izredno nevarna, saj sc vsi bistveni elementi odvijajo v zraku in vsaka napaka jc lahko usodna. Učenci, ki so bili izbrani za sodelovanje v omenjenem krožku, se redno udeležujejo tekmovanj na državnem nivoju. Tekmovanja potekajo v kategoriji mlajši učenci in učenke (od 1.-4. razreda), ekipno in posamezno, ter starejši učenci in učenke (od 5. do 8. razreda), tudi ekipno irv posamezno. Učenci morajo na tekmovanju izvesti en obvezen skok, ki je predpisan za posamezno starostno kategorijo in tri različne skoke z različnimi težavnostmi, ki jih izberemo glede na sposobnosti in znanje posameznega učenca. Z omenjenimi selekcijami se na šoli trudiva učitelja športne vzgoje, Z I) R A V K O SLEVEC (do leta 1998) in T A M A R A BRAČIČ. Učencem se zdijo skoki z male prožne ponjave zelo zabavni, zato na šoli vsem. ki niso vključeni v tekmovalno selekcijo, nudimo seznanjanje z osnovnimi skoki med rednimi urami športne vzgoje, čeprav omenjena dejavnost ni v rednem učnem načrtu. Učenci, ki obiskujejo treninge skokov z male prožne ponjave, opravijo med letom veliko ur vadbe, veikokrat tudi ob 7. uri zjutraj, saj jc potrebno opraviti veliko število ponovitev posameznih skokov za dosego dobrega uspeha. V petek, 16. februarja, smo se udeležili DRŽAVNEGA PRVENSTVA V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE za osnovne in srednje šole, ki je potekalo na PTUJU. Na tekmovanju smo sodelovali v dveh kategorijah: mlajše deklice (posamezno in ekipno) ler mlajši dečki (posamezno in ekipno). Ekipa mlajših deklic, do letnika 1990, sc je na finalno tekmovanje uvrstila kot zadnjeuvršCeiia ekipa, nato pa izboljšala svojo ekipno uvrstitev kar za štiri mesta in zasedla odlično 6. mesto med desetimi ekipami. V posamezni konkurenci, med 63 posameznicami pa so rezultati naših učenk sledeči: 23. mesto: Neža Grkman, 30. mesto: Jcrca Bcrgant, 33. mesto: Zana Jelnikar, 43. mesto: Doroteja Miklič, 47. mesto: Maja Omovšck in 49. mesto: Lca Rihtaršič. V kategoriji mlajši dečki, do letnika 1990, pa nam jc po dolgih letih le uspel veliki met in sicer osvojitev ekipnega naslova DRŽAVNIH PRVAKOV. Zadnji dve leti smo že stali na stopničkah za drugo mesto (leta 1999 in 2000). Letos nam je končno uspelo premagati vse ekipe v konkurenci in stopiti na tako želeno zmagovalno stopničko. Na finalnem tekmovanju v kategoriji mlajših dečkov jc sodelovalo 7 ekip in 56 posameznikov. Rezultati naših učencev posamezno: 4. mesto: Peter KUrbus, 7. mesto: Bruno Kozlcvčar, 14. mesto: Luka Hren, 20. mesto: Domen Rutar, 30. mesto: Jure Bunič in 45. mesto: Žiga Sadar. Naj omenim še nekaj večjih uspehov učencev OŠ F. ALBREHTA, ki obiskujejo interesno dejavnost skoki za male prožne ponjave: • starejši dečki (letnik 1985 in mlajši) 3. mesto na DP, v šolskem letu 1996/97, • mlajši dečki (letnik 1988 in mlajši, 2. meslo ekipno na DP v šolskem letu 1998/99 in priznanje OBČINE KAMNIK za Športne dosežke v letu 1999, • mlajši dečki (letnik 19X9 in mlajši), 2. mesto ekipno na DP v šolskem letu 1999/2000 in zopet so prejeli priznanje OBČINE KAMNIK za športne dosežke v letu 2000, • mlajši dečki posamezno: LENART GRKMAN 3. mesto na DP za šolsko leto 1998/99, • mlajši dečki posamezno: LENART GRKMAN I. mesto, .• PETER KURBUS 5. mesto na DP za šolsko leto 1999/2000, • redni nastopi in uspehi na tekmovanjih, kol so odprto prvenstvo Renč in Bežigrada, ler udeležba na tekmovanju mladih za pokal Športne kartice (I juhljana-Mostc), • nastop na otvoritveni slovesnosti DAN VATFRPOIJSTOV (junij 2000), • nastop za vrtec TINKARA z Duplice (december 2000) in • razni atraktivni nastopi na šoli ob posameznih prireditvah. Uspehi SO nagrada za prebite ure treningov v telovadnici in motivacija za delo v naprej. Lepo je zmagati. Zapisala: vodja in trener ekipe TAMARA BRAČIČ, prof. Po zlato v Zlatoličje Dolgi meseci zimskega treninga, prevoženih kilometrov ob jadranski obali in na kamniških cestah ter vaj v fitnesu kolesarjem Calcitu že pri-našjo prve sadove. Že na prvi dirki slovenskega pokala kopica vrhunskih rezultatov. Dolgo je »zalival« in »sadil«, v ZJaloličju prvič pobral, hi lahko rekli za Primoža Grkmana. Po petih letih je Kamničan znova stal na zmagovalnih stopničkah kategorije elite. Kljub temu, da sta se v prvem krogu zapletla in padla s prvim favoritom Mariborčanom Juretom Gol cerjem, sla ujela vodilno skupino. Golčerje s podplutbo pod očesom zmagal v solo pobegu, Primož. Grkman s strganim dresom in odrgnjeno zadnjico v sprintu priboril tretje meslo. »Sem v življenjski formi. Čas je tudi za zmage,« je dejal optimistično. Osmošolec iz. Šmarlnega, Luka Kotira, je že drugo dirko v svojem mladinskem razredu mlajših mladincev končal na prvem mestu. Potem, koje lani zmagal na 17 dirkah med dečki in za konec sezone osvojil še bron na državnem prvenstvu med mlajšimi mladinci (ko so mu le pogojno dovolili na start), je tokrat povsem deklasira! tekmece. Kljub nekaj majhnim taktičnim napakam seje dolgo kosal tudi s starejšimi, izkušenimi konkurenti, s katerimi je vozil skupaj na ravninski progi. Tudi Domen llerlic (S. mesto) in David Vogrin (11.) nista bila prav nič razočarana. »Toliko sem treniral, pa bolj malo od tega,« je bil s šestim mestom na prvi dirki v konkurenci starejših mladincev zaskrbljen tretji iz zlate tuhijske generacije. Boštjan llribovšrk, prežet z zmagovano mentaliteta. A zaostanek le treh minut obeta spremembe. Po odstopu Boštjana Lesa je v kategoriji do 23 let z. osmim mestom presenetil Janez. Pustoslemšek. Ob vseh kolesarjih C 'alcila moramo omeniti tudi Ano Podpečan, kije v sprintu izgubila boj za drugo mesto. Po pirhih na dirko gorskih kolesarjev Na velikonočni ponedeljek, če ne boste preveč zaposleni s trkanjem pir hov. pospravljanjem tolste šunke in slastne potice, si ob 10. uri dopoldne na Mengeškem polju lahko ogledate domačo prireditev. KI) Calcil pri reja peti »Slovenski Pariz.-Roubaix«, kolesarsko dirko gorskih kolesarjev po kolesnicah traktorskih poti med Duplico in Mengšem. »Prašnega oblaka nad poljem, kije sledil skupini kolesarjev, ne morem pozabiti. Kot bi gledal kuvbojski film z jezdeci v daljavi,« se je ene od preteklih preizkušenj spominjal Dnevnikov fotoreporter Matej Povše. Doslej so zmagovali samo ugledni kolesarji Jure Robič, Primož Štrancar, Jure Golčer. Marjan Jauk, pa Minka iMgonder, Blaža Klemenčič in tudi domačinka s smučin Andreja Mali. Po uspešnem začetku sezone v Zlatoličju bodo v ospredju krožne dirke vsekakor tudi domači kolesarji KD Calcitu Primož Grkman, Boštjan Les, Tadej Trobevšek, med mladinci Boštjan Hribov šek, Luka Kodra,... Hkrati so vabljeni tudi osnovnošolci, za katere bo nekaj ravninskih kilometrov tudi občinsko šolsko prvenstvo. Lani so nekatere manj sijoče kolajne celo ostale nepodeljene. METOD MOČNIK PLANINSKI KOTIČEK ŠKOTSKA 2001 4. marca se je iz Škotske vrnila slovenska »odprava«, ki jo jc organiziral AO Kamnik, pravzaprav kar Marko Prezclj. Poleg njega sla sc te 7-članskc »odprave«, ki pa je pravzaprav pomenila vrnitev obiska alpinistov iz Velike Britanije v lanski zimski sezoni, iz kamniškega AO udeležila še Aleš Koželj in Aljoša Markač. Plezali so v glavnem v območju Bcn Ncvisa na Škotskem, ki s svojimi 1343 m sicer nc predstavlja kakšne posebne nadmorske višine, vendar so tam pogoji zaradi bližine morja in zaradi tega velike vlažnosti, megle in močnih vetrov, pa tudi zaradi dolgih dostopov in sestopov, enaki, če nc celo težji kot v hribih z neprimerno večjimi višinami. Smeri, ki so jih preplezali, so sicer relativno nizke, vendar zaradi slabega vremena, ometanosli s snegom in po-žlcdom, pa tudi načina plezanja, ko v njih praktično ni nobenih klinov in drugih varoval, ki jih moraš zato vse nameščati sproti, izredno zahtevne. Plezali so tudi v nizkih kopnih stenah in boulderjih, dokler jim zaradi izbruha parkljevke in slinavke niso prepovedali obiskov gora in plczališč. Poleg samega plezanja so se veliko družili z domačimi alpinisti in spoznavali tudi angleški pristop oziroma odnos do alpinizma, njihove poglede in etiko, fair play tudi do plezanja in v plezanju samem, pri čemer sc jc pokazalo, da je včasih pomembnejši način plezanja, odnos do pezanja, kot pa sama smer. Morda je bil ta del izmenjave celo pomembnejši od samega plezanja. BOJĆ LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo noše stole ž.e skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna drugo tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo smer elektronik, - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., •Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po telefonu 01/724 09 00. Kamniški OBČAN II. aprila 2001 13 Slovenski dnevi knjige DAN ZEMLJE Letošnjemu praznovanju sc društvo Mladinski center pridružuje 19., 20, in 21. aprila z naslednjim programom: PODARIMO KNJIGO PODARIMO CVET, - BOLŠJAKOM OT-R< >SKII l KNJIG in ČAROVNIŠKIM ZUROMza občudovalce llarrjja Potterfa. O slednjem pa nekaj več, ker se morate nanj dobro pripraviti. Zbi rali bomo KAMNE MODROSTI < tokrat naj bodo oviti v papirčke, na katerih so modre in »zelene-: misli o okolju, saj datum sovpada z Dnevom zemlje). V čarovniš-kem kotlu bomo kamne začarali v bombonu. Če pa pridete na žur čarovniškim klobukom, vam podarimo anteno za sprejemanje sporočil iz vesolja in iz zemlje. I 'si mali in veliki, ki radi bere te. pridite na kamniški Glavni trg v petek, 20. aprila, narisat prizor iz vaše najljubše pravljice, zgodbe. ' P. S. Med pisanjem članka je zazvonil teh jim s čarovniške akademije in glavna Bradavičarka vas vabi k. sodelovanju v izdelavi najbolj nore ČAROVNIŠKE METLE (2 dodatki) in na PARADO BRADA VIČA RK. Informacije dobile na ept1 - 315-3000pri Nini! i^miiMiiuiimran SGP GRADITELJ, splošno gradbeno podjetje, d.d., Kamnik, Maistrova ulica 7 PRIDRUŽUJEMO cBE LEPIM ŽELJAM OD VELIKONOČNIH PRAZNIKIH. Nudimo vam: - izvajanje vseh vrst novogradenj, adaptacije objektov, - projektiranje objektov, - tehnično svetovanje in izvajanje inženiring poslov. Telefon HC 01/83-18-800, faks 061/83-17-322 SamOPavlič s.p. mtel.: 050 626 061 041 626 061 VSE O DIMNIKIH lb ZASTOPANJE, MONTAŽA^oTtf©tf£lDIMNIKOV. c C NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJEI L VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE C TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. c IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ PETER, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215 Moste so/h KOMENDA tel.: 01/8341-757 UJEMITE SVEŽINO mMlADNIH ONI IN KMimTE V TRGOVINO TJA, KJER VAS ČAKA, JO NOVE MODNE KOLEKCIJE OBLAČIL IN OBUTVE /A DOJEČNKA, MALČKA, ŠOLARJA, NAJSTNIKA IN TUDI /A MAMICE SE BO MARSIKAJ NAŠLO. Odprto od 9h-19", sobota od 8h-13h MODNE ŽENSKE HLAČE, KRILA MAJICE... SONČNA OČALA SVEČANA OBLAČILA °* O do 18 let pR|Hfl)fl yKxy}Cy JOOV. LEGO BionJote + darilo VEUKO/vOČM POPU5T NA OTROSkEIN ŽE^KE VETROVKE ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE Ml ImA PRAZNIKE IN VELIKO PISANIH PIRHOV1 Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, se na Mladinskem centru vsako leto trudimo, da bi ponudili idejo za praznovanje tega praznika, kjer bi lahko sodelovale celotne družine, še posebej pa iščemo aktivnosti za mladostnike, ki bi bili radi koristni. Pridobili smo si kar nekaj izkušenj, predvsem ob sodelovanju z različnimi institucijami oziroma predvsem z ljudmi, »zelenimi« po srcu. Združili srno ideje, povabili otroke iz vrtcev in šol in od leta 1992 zasadili kar nekaj dreves (Kršmančcv park, na Šolski ulici, na parkirišču tovarne Svi-lanit in na vrtu OŠ 27. julij), sadili in presajali rožice, pripravili ekološke delavnice in razstave, kjer smo pokazali kako uporabiti odpadno embalažo. Vsako leto smo se pridružili prazanovanju na kakšni šoli in spoznali njihove akcije in zamisli: skleniti živo verigo okoli šole, pospraviti šolo od kleti do podstrehe. urejanje učne gozdne poti, prcplcskati ograjo, zabetonirali steber, presaditi vse šolske rože ... itd! In kaj bomo naredili letos? Povpršali smo. kje bi bili koristni, pa so nam »zagotovili«, če vsak pomete pred svojim pragom skoraj ni problemov. Pa se ne strinjamo popolnoma, če se le ozremo naokoli po otroških igriščih, polnih cigaretnih ogorkov in pivskih pločevink, kupov smeti med okrasnimi grmički, pomanjkanje smetnjakov itd. Kdor se strinja z nami, že ve kje, kaj in koliko lahko naredi sam in koga moramo pocukati za rokav, da opravi svoje delo. Pridružili sc bomo vsakoletni čistilni akciji po stanovanjskih soseskah, v okolici šol, vrtcev, v krajevnih skupnostih, ob rekah in potokih. Lahko Najamem ali kupim garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel.: 041/691-777. Zaposlimo delavca z izkušnjami za polaganje tlakovcev in urejanje dvorišč. Cementni izdelki Jože Juhant, Moste 93, Komenda, tel.: 834 30 80, 834 30 85. ZA SEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek lB^lo* torek, petek 9h'12h Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS PLINSKIH PEČI IN GORILNIKOV VAILLANT, BUDERUS, HYDROTHERM, JUNKERS Vsem telim lepo velikonočno praznovanje! priskočite na pomoč Kinološkemu društvu Duplica, ki potrebuje »pleskarsko« pomoč pri zaščiti ograje. Morda pa se lotite raziskovalne naloge in nas opozorite na črna odlagališča, zapuščene avtomobile, predlagate kje namestiti smetnjake in kako polepšati naše okolje, urediti betonska korita, dovoljeno je sanjariti o prijetnem mestnem parku ... O vsem tem nam pišite, rišite, fotografirajte (Mladinski center, Glavni trg 23, Kamnik) Prispevke bomo predstavili v soboto, 21. aprila, na Glavnem trgu. Šole in vrtci pa svoje zanimive projekte in akcije lahko predstavijo žc v petek, 20. aprila, ko bodo zanje pripravili: RISANJE NA GLAVNEM TRGU, zbirali doma narejene ROZE IN ČESTITKE ZA DAN ZEMLJE in skupaj sestavljali DREVO ŽIVLJENJA z zamislimi za prijazno in zdravo okolje. Vabljeni k sodelovanju! HELENA EKOLOŠKI KVIZ OB DNEVU ZEMLJE 22. aprila vsako leto praznujemo DAN ZEMLJE. Ob tem pomembnem dnevu se odvijajo najrazličnejši dogodki, prireditve, čistilne akcijevse z namenom, da ohranimo našo Zemljo vsaj v tako dobrem stanju, kot je sedaj. Razen čistilnih akcij, ki po vsej občini potekajo v tem mesecu, bomo dan Zemlje počastili tudi z elccdoškim kvizom, na katerem se bodo v znanju s področja varovanja (in onesnaževanja) okolju pomerile ekipe kamniških osnovnih šol. Občina Kamnik vabi vse zainteresirane občane, da se udeležite ekološkega kviza, ki bo v torek, 24. aprila, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Frana Albrehta. Tekmovalni del kviza bodo z literarnimi in glasbenimi prispevki popestrili učenci Osnovne šole Frana Albrehta. Povabili pa smo tudi zanimive goste, ki nam bodo s področja svojega strokovnega dela povedali marsikaj zanimivega. Pridite, ne bo vam žal! OBČINA KAMNIK Bar Pri Valentinu zaposli DEKLE ZA STREŽBO Lahko začetnica, nedelje proste. Tel.: 041 897 530. POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA TIPSKI SESTAVI KUHINJE VERONA ABS PROMOCIJSKA CENA V SLOVENIJI! + GRATIS! - kuhinja ima ABS zaščito - korpus v isti barvi kot vrata - delovni pult debeline 4 cm - kovinska ojačitev elementov - proizvodnja v Kamniku GARANCIJA-30% CENEJE od najcenejše ponudbe ta hip . v ponudbi tudi kuhinje svetovnega proizvajalca Newform • računalniško projektiranje kuhinj strokovno svetovanje ^* «1«^ izdelava po meri Mi ARISTON brezplačna dostava možnost kreditiranja do 5 let CWI Miele V PRIMERU UGODNEJŠE CENE ZA PRIMERLJIV IZDELEK VAM NUDIMO DODATNI 30% POPUST - izkoristite ponudbo NOVO - nemške vzmetnice FČAM zimsko letna GENEVA 90x20019.830 sit LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 721-01-30, in LJUBLJANI, Topniška 5, tel.: 430-77-30 »NA KVADRAT« IZ fRGOVINf; nafiup Šutna 48, tel.: 839 70 81 SOK MULTIVITAMINSKI extra . (O) I k90 99 (vsaj (g) kosov) ČOKOLADNI SRČKI - medenjaki - jabolčni nadev 1 99 90 SIT NAPOLITANKE (dvojni nadev) (ljk^) ARASIDI -felks (slani) ALPSKO MLEKO 3,2% m.m. (Tt) 1 129* jarn2-i-*-I 4Z7 SIT _(vsaj @)feosov SIR ZDENKA (4 okusi) SARDINE 125 g 5 okusov - prilog TIROLSKA suha PANCETA v.p. samo t kg i.99990s SIT PREKAJENI VRAT kraljeve mesnine 1.09990 SIT VINO <Š75$) LAŠKI RIZLING, SIPON Ljutomer SIT 279! INSTANT CACAO <&J> 1 269 90 SIT PRALNI PRAŠEK tres lanza •699^sit 28 14 11. aprila 2001 Kamniški OBČAN OBRTNA GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA i ZOR^j DOMŽALE zoo MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 724-73-10, faks 723-72-26 Občanom %amnik\a žetimo Cepo veCik\\pnočno praznovanje. Priporočamo se s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. SERVIS HLADILNIH NAPRAV POPRAVILO NA DOMU * PRALNI IN POMIVALNI STROJI * HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI * ŠTEDILNIKI Vinko Zibert s.p. Ob Mlinščici 1, Radomlje Tel.: 01/722-77-78, 041/647-519 NOVO! MONTAŽA IN PRODAJA STENSKO-STROPNIH KLIMA NAPRAV DeLonghi KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - na zalogi že SEMENSKA KORUZA - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Želimo lepo velikonočno praznovanje! .......II SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec keramične ploščice sanitarna keramika pipe prenova kopalnic in WC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) kopalniško pohištvo po naročilu ponedeljek "S GSM elefcn/ 041 Delovni čas petelf iih od 1 4 sobota: cd 8 do odE 18 31 03 do 1 . do 1 ure '722 041 ure 75 ure iS8 OK AKCIJA! KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE ZA 990 SIT/m2 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odprto: 9h-12h, 15h-18h„ sobota: 10h-12h. VRTNARIJA KAMNIK Ekslerjeva 6, tel. 831-43-07 VELIKA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA, ENOLETNIC, UGODNE CENE CVETLIČNA AKCIJA ZA KAMNICANE! v petek, 13. aprila, od 8. do 18. ure BRŠLINKE PO SAMO 90,00 SIT PELARG0NIJE SAMO 110,00 SIT (razliko sofinancira Občina Kamnik, količina je omejena) V vrtnariji lahko nabavite tudi korita, gnojila, zemljo, skratka vse potrebno za rast rastlin. Vrtnarija Kamnik bo do konca maja odprta vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora20a, 1218 Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 - TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori - TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah - TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh - OGREVANJE CEVOVODOV proti zmrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lepe velikonočne praznike! NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751, 041/800-946. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel , * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Telefon: RTV - HiFi SERVIS PRODAJA AVDIO IN VIDEO KASET! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura hrezpla- čna. Tel.: 839 73 52, »31 /712 478. _ Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 72 38 157, 041/322 §71. Kelo dekliško obleko za obhajilo št. 11 poceni prodam. Tel:. 831 46 33. Naj bo pomlad, ko prek livad razlila Vesna bo svoje zlato... V SPOMIN MAJDI ŠNABL-SCHLEGL 20. marca sta minili dve leti, odkar si nas zapustila. Vedno bolj te pogrešamo in mislimo nate. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate svečke v spomin. Vsi njeni ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti strnila MAJDA NERIMA dipl. ing. arh. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v zadnjem obdobju nudili potrebno nego in pomoć na domu ter jo prijateljsko vzpodbujali. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo naše tete na njeni zadnji poti. Posebej hvala p. gvardijanu Borisu Markežu in patru Feliksu Anželu za opravljen pogrebni obred in poslovilni govor ter pevcem za zapete pesmi. Vsi njeni Marec 2001 'din bo na rožno tla in jokala, ker Iv ni. (C,rrKorrič) ZAHVALA Tiho, kakor jc živela, je v 91. letu življenja odšla od nas naša draga leta ANČKABURG AR iz Smarce Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev. Hvala gospoda /upniku Janezu Cierčarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem /a ganljivo petje. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, Infekcijske klinike Ljubljana in Doma starejših občanov Kamnik. Posebna zahvala patronažni sestri Romani Poljanšek za nesebično večletno nego nase lete. Vsi njeni Šmarca, april 2001 Kamniški OBČAN 11, aprila 2001 15 J A \Z 1= INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST Izdelujemo izjave o varnosti, končni rok 27. 7. 2001!! Vsem obrtnikom, podjetnikom in drugim želim prijetno velikonočno praznovanje Potok pri Komendi 3b, Komenda, GSM: 041/741-756, tel.: 01/834 33 75, faks: 834 33 74 _ RODL\ Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje i r prodaja 722-77-98 servis 722-70-10 faks 722-73-19 PEUGEOT O^sem strankam in drugim občanom želimo hpo velikonočno ^A praznovan/a ww MenmA Želimo prijetno velikonočno praznovanje. Polo limuzina. Spomladanski popust: 275.000 SIT*! Sedaj že od 1.981.773 SIT* dalje! (17.949 DEM) Polo limuzina ena v SIT j« inrbrmallvna in odvisna > ŽENSKE HLAČE ŽENSKE MAJICE PREHODNE JAKNE otroške hlače in majice nogavice in spodnje perilo I Delovni čas: pon. - pet, od 9'' do 19h, oh sobotah od 8'' do I31' | Lepe velikonočne praznike! Informacije in prodaja: Wa lokaciji gradnje: 211 Inženiring dLd. - PUM d.©.©. Usnjarska 6, Kamra Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak rJčtn: od 9, do17. lin M soboto: zaprto Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanouanja. VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV Vsem želimo lepe velikonočne praznike! KURILNE®^ ©QJ Jurij Slapnil< Zagorica 12 f, Stahovi ' Tel: 01/832-51 GSM: 041/650- TO \?amobt mongoy del UPRAVA: Preserje, Pelechova 15, Radomlje, tek 722 »9 83 DEŽURNI CENTER: tel.: 722 «9 85 Z ALARMNIM SISTEMOM IN PRIKLOPOM NA NAŠ DEŽURNI CENTER UČINKOVITO ZAVARUJEMO VAŠE STANOVANJE, HIŠO, PREMOŽENJE, VIKEND IN POSLOVNE PROSTORE. MOŽNOST NAJEMA ALARMNEGA SISTEMA. II Obveščamo Vas, da smo nato prodajalno za Vas založili z novo, lepo kolekcijo oblačil za pomlad/poletje 20O1 v modnih barvah in modeli, primernimi za vse velikosti. Od 9. do 14. aprila 10% popust na vse izdelke VLJUDNO V/ VAM BOMO svetovala NAJBOLJŠA SMER DO ZAVAROVANJ Zanesljiva. Varna. Ki prisluhni. & SLOVENICA zavarovalniška hiia d.d. DDJVJZALH JCAjVJjMJJd VSE VRSTE ZAVAROVANJ IN UGODNA PAKETNA ZAVAROVANJA POSLOVALNICA DOMŽALE Ljubljanska c. 72, Domžale Tel.: 01/722 51 65 POSLOVALNICA KAMNIK Maistrova ulica 2, Kamnik Tel : 01/839 71 66 SLOVENICA, zavarovalniška hisa. d d . Ljubljana Celovška 206, Ljubljana Info 080 30 30 www.slovenica.st, e-pošta info(S>slovenica.si Vele d.d.. Ljubljanska 64, Domžale / / IH^ Li IEi p f! i e i e n n a k u p 3TV 37 G O 20 SrJAfl? (ekran 37 crn ) DOM OPREMA KAMNIK, tel: 831 3-428 t 3101 GRUNDIG (ft/'., 51 crn, hyp&rband., ari priidJiujičefcl) yi>070D 3J"J" GLA5BEJ II / JVVA N rj )\jryi, 5 O cd) 31J0IMiSIIT SPALNIK MOOUI.O HUiC 1'UOlMIC IU!<:U) VI 21.M0.rMSI ;i£ZALJJJ STP.OJ SOfiEJJJr fi 502 (kovirisfci) •J 7^^!; PfiAUJJ STROJ PS942 5 GORENJE PRAJJJJ STOOJ PSU 5*1 S G ORE) J J UVOVIIAI'IMI HLADILNIK K ).') \'M (iOlviilMJ:; CMLM0.M snr -\IVJ PRIZNAIVIO 5% ČISTILNICA iti PRALNICA Poslovna enota KAMNIK Rudniška I, tel. 01/8311 589 Del. čas 9h-12\ 15h-18\ ob sob. 8h-ll" Certifikat sistema kakovosti ISO 9001 -DOKAZ NAŠE KAKOVOSTI! NAJ VAM VAŠA OBLAČILA NEGUJE KAKOVOSTNA ČISTILNICA! **** ^ " 1 A*- ' IHII^B dimnikarstvo čiščenje klima naprav meritve: sajavost, COy NO Vinko Polak Tunjiška II, Kamnik •839 17 79,041/364-875 Lepe velikonočne praznike vam teli vaš dimnikar £ šport, zatava. družabne igre, • tekmovanja, prezentacijo, t> modne revije, tečaji deaKanja jj In potapljanja, f ATP teniski turnir B BolLadieaOpen > Vse v hotelu BORAK *; Od 26.4. do 1.5 1 »Hod 1.5. do 5. Al d.o.o. jovsko podjetje Moste 76 ,^^MJ| Komenda tel. 834 11 iS dnevno sveža jajca - barvo rumenjaka določa t kvalitetna domačo koruza domaći rezanci £ edilni beli krompir ■ semenski krompir c pon - pet.: od 8 do 19 ure sobota od 8 do 15 ure MESNICA KLEMEN v poslovno-trgovskem centru na Duplici, Ljubljanska 21 c tel.: 83 10 830 V velikonočnem času Se posebej ugodna ponudba suhcmiesnatih izdelkov. Naše dnevno sveže meso in mesni izdelki so izključno od slovenskih kmetov in rejcev. Za vaš piknik in žar okusho pripravimo različne vrste mesa. Pričakujemo vas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro. MBR0Ž BBBB (H H0V0 FIAT DOBLO H0V0 OPREMA SX: ZRAČNA BLAZINA, SERV0 VOLAN, EL. STEKLA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, DELJIVA KLOP 60/40 MOTORJI: 1.2 8V 65 KM -od 2.324.099 sit 1.9 D, 63 KM -od 2.612.738 sit Vsem telimo prijetno velikonočno praznovanje! PROD \.l v VOZIL: Lahovec 2. Iti.: (»4/2529 »70 M K\ IS \<)/ll . Lahovče 40. Iti.: 04/2529 050 Pridružujemo ee leeMtkm ob velikonočne* praznovanju.