— 286 —
Književnost.
Ueberblick der V e r w a 11 u ngs-und Eechtsgeschichte des Landes Krain. Vortrag des Eegierungsrathes A. Globočnik gehalten am 28. April 1888 bei der Monatsversammlung des Museal-vereins in Laibach, 8, 52 str.
V tej knjižici podaja gospod pisatelj obris pravne zgodovine Vojvodine Kranjske. Naravno, da v primerno ozkem obsegu, katerega je veleval kratek predavanju odmerjen čas, ni bilo moči tvarine obširno razpravljati, ker sega razprava, počenši z rimskimi časi, do današnjega dne. Z veseljem toraj pozdravljamo, da se gospod pisatelj ni zadovoljil z golim ponatisom svojega predavanja, ampak je navedel na dotičnih mestih natanko vire, iz katerih je zajemal, da bode po citatih vsakte-remu mogoče najti za prašanje, ki ga zanima, pripomočke, ter mu
*) Teden pozneje (v Rep. fr. z dne 7. marca 1888.) popravlja Sarcey konec svojega članka ter pravi, da je Diderofa navajal le po spominu. Spominjal se je slabo, Diderot pravi, da je notar testament vničil. Sarcejr dostavi: kaj hočete, to so slučaji, v katerih sme vest dvomiti, tako ali tako more človek ravnati in ostati vkljub temu: le plus honnet« homme du monde.
— 287 —
bode knjižica zadostno napotilo, že se je tudi pisatelj dotičnega pra-šanja menda le mimogrede drsnil.
Kdor se je le količkaj bavil z enakimi študijami ve, kako mučno in težavno je, dobiti potrebne pripomočke in vire, čudil se bode toraj obilici novega in zanimivega, kar najde v tej knjižici, katera nam podaja tako rekoč okostje za pravno zgodovino Kranjske. Sedaj bode treba lotiti se posameznosti, dopolniti in popolniti kratek ta obris, popraviti ga, kjer bode natančno raziskovanje dovedlo menda do drugih resultatov. Takih raziskavanj bode še mnogo treba in še le, ko bomo imeli dovelj specijalnih razprav, moči bode misliti na toli zaželjeni sostav avstrijske pravne zgodovine.
Pravniki, kateri so preučili na vseučilišči pravno zgodovino, čudili se bodo prebravši to knjigo, da o marsičem velezanimivem v pravni zgodovini niti besedice slišali niso, da-si so marsikateri v knjižici razloženi ali barem omenjeni pravni instituti še dandanes precejšnjega pomena Mimogrede naj le omenimo urbar, rectificatorium, pfandschillingsherrschaft itd. Kako zamotane so navadno vse zemljiške odveze, drvaščine itd. tikajoče se razprave, ker nam pomankuje temeljitih preiskav o naravi vseh dotičnih razmer. Pravna zgodovina, ki se dandanes po naših vseučiliščih uči, o vsem tem niti besede ne zine.
Pisatelj razpravlja najobšimiše XVI. stoletje (stran 12. do 40.). Počenši z reformami cesarja Maksimilijana nam razlaga v tem oddelku razvoj justičnega zakonodajstva, sodni postopek ter organizacijo sodišč, razlaga nadalje upravo in dotično zakonodajstvo. Potem preide na spremembe, ki so dovedle do enotne države, se ozira na reforme Marije Terezije in Jožefa II. ter omenivši delovanje za časa francoske okupacije konča z oceno zakonodajstva našega stoletja.
Upamo, da opozori knjižica naše pravnike na malo da ne še popolnoma neobdelano polje ter na bogate še neizcrpljene vire za pravno zgodovino kranjske.
Zarad posebne zanimivosti naj omenimo tukaj konečno še dvoje podrobnosti. Iz te knjižice zvedli bodo širši krogi o najstarejem pravnem spomeniku v slovenskem jeziku. To je namreč 1.1582 prirejeni slovenski prevod gorskega zakona iz 1. 1543. Dotični rokopis hrani knjižnica kranjskega deželnega muzeja, ki sploh hrani mnogo materijala za našo pravno zgodovino. Želeli bi, da se loti kak pravni historik teh zakladov.
Opisovaje sodni postopek in upravo sodišč v XVI. stoletji omenja pisatelj, da so oglejski patrijarhi imeli na več krajih po deželi svoja
— 288 —
duhovna sodišča ter da so pošiljali tjekaj za sodnike duhovnike, nevešče narodnega jezika. Posledica tega bila je pritožba stanov, da se nameščajo za sodnike ljudje, ki ne ume ne jezika ne običaja narodovega. To se je zgodilo leta 1545. — das ist eiue alte Geschichte, doch bleibt sie ewi!r neu.