Poštnina plačana v gotovini. ETOVALEC GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE LJUBLJANI R. Z. Z O. Z. št. 15. in 16. V Ljubljani, 15. avgusta 1935. Leto 52. Celoletna naročnina znaša Din 25'— (za Inozemstvo Din 35-—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: 'I, strini Din 800— in Din 40 — oglasne takse '/g strani Din 200'— in Din 5— oglasne takse 'U strani Din 400'— in Din 20 — oglasne takse '/16 strani Din 100— in Din 2— oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2 — oglasne takse Priloge listu se računajo za vsakih 1000 prilog po 100 Din. Vsebina: Kmetijska zbornica v Celovcu. — Razdelitev električne energije. — Določila za plačevanje davčnih zaostankov. — Obnova semenskega krompirja. — Ocet. — Zborovanje vinogradnikov v Ormožu. — Vinogradnikova opravila meseca avgusta. — Razno. — Pozor, kmetovalci! — Napredek selekcije pri svetlolisastem govedu. — Izdelovanje dobrega masla v domačnosti. — Razno. — Avgust (veliki srpan). — Razno. — Vprašanja in odgovori. — Priloga: Vnovčevalec. Ernest Osiander v Guštanju priporoča za ieseti svoj zimski oves, 1500 kg pridelka na joh. Predplačilo Din 25— za 5 kg sem. ovsa, franko po pošti. — Banatska zimska sem. pšenica, 1950 kg pridelka na joh. Oboje skozi tri leta preizkušeno, tudi druga semena ima na prodaj. 86 Karakul ovce. Vsled opustitve gojenja Karakul ovac so na prodaj čistokrvni samci, samice in jagnieta. Dobijo se tudi polkrvni in križanci. Naslov: Uprava Falter-ievega posestva, Jurklošter pri Laškem. 85 Kuharska knjiga! Priporočamo v nakup kuharsko knjigo M. Moravčeve: Iz meščanske kuhinje, sestavljeno no najmodernejših vidikih z ozirom na naše zdravje in na hitro in tečno pripravljivost jedil. Knjiga upošteva zlasti uporabo po zdravnikih priporočenega sočivja in zelenjadi ter vseh naših podeželskih pridelkov. Pisana je preprosto in razumljivo, da vpelje na lahek način vsako gospodinjo in kuharico v skrivnosti kuharske umetnosti. Primerna je za darilo nevestam, podeželskim gostilničarjem. kmeticam, da se izpopolnijo na gospodinjskem polju in bodo dorasle tujsko prometnim zahtevam naše krasne domovine. Knjiga obsega nad 550 strani, nad 1000 receptov, navodila o serviranju, sestavi obedov itd. Opremljena je z naslovno sliko in stane skupno s priporočeno poštnino Din 100__ v platno vezana — in Din 90.— broširana. Kot priporočilo knjigi omenjamo, da je bilo prodanih v kratkem času samo v Ljubljani nad tisoč knjig. Naročila sprejema: Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Prečna ul. 2. 83 Gepel prav dobro ohranjen, Slamoreznica dobro ohranjena, za ročni in motorni pogon. Sejalni stroj za gnojila 2 metra širok, potreben popravila, Montafonski bik eno leto star, desetletna povprečna molža, na kravo in leto 4822 kg mleka, vse na prodaj pri: Oskrbništvo graščine Neu-kloster, pošta: Št. Peter v Savinjski dolini. 82 Vabilo na redni letni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Novi vasi na Blokah, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. avgusta 1935 ob 3. uri popoldne v mlekarni v Novi vasi. Dnevm red: 1. Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka in sklepanje o uporabi dobička. 4. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. 81 Rozine za žganjekuho oddaja po najnižji ceni Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska 8. Tri montafonske bike prvovrstne z rodovnikom, eden 20 mesecev in dva po 8 mesecev stari, cena 5 do 6 Din za kg ima na prodaj: Janez Ze-iran, Gotnavas, pošta Novomesto. 84 VELESEJEM V LJUBLJANI • Jadranska razstava 5. - 16. septembra 1935 Razstavišče obsega 40.000 m'. Naš Jadran, fJadranska straža. Zgodovina. Geografija. Jame. Živali. Rastline. Narodne noše in obtčaji. Vojna in trgovska mornarica. Šport. Promet. Tajski promet. Gospodarstvo, Ribarstvo.) Velika razstava živih morskih rib in drugih živali. Umetnostna razstava „Naše morje". Posebne razstave: Arhitektura. Perutnina, kunci, koze, ovce, obrt, industrija, i. t. d., i. t. d. Tekmovanje harmonikarjev 15. septembra. Polovična voznina na železnici .in avionih, popusti na parobrodih. Železniške legitimacije se dobijo po Din 5-- na postajah. Vabimo na prekrasno razstavo. Proti ognju, vlomilskim tatvinam, telesnim poškodbam, proti toči, zakonski odgovornosti, ter na življenje zavaruje: jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, Gosposka ul. 12 Telefon štev. 21-78 in 22-76 Zastopniki v vsakem kraju! KMETOVALEC št. 15. in 16. V Ljubljani, 15. avgusta 1935. / Leto 52. Kmetijska zbornica v Celovcu. Josip Suštič. Namen kmetijske zbornice je, da zastopa in ščiti kmeta in kmečke interese, da pospešuje kmetijstvo posredno ali neposredno ter igra vodilno posvetovalno vlogo v kmetijskih vprašanjih. Možnih je več oblik, n. pr.: a) Kmetijska zbornica samo kot stanovsko predstavništvo. b) Kot stanovsko predstavništvo, ki vrši tudi večje agende agrarne politike. c) Zbornica kot stanovski zastop, ki vrši vse agende agrarne politike, ki izvaja neposredno vse pospeševanje kmetijstva in posreduje tudi vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Tip zbornice, kakor pod c), je n. pr. koroška kmetijska zbornica v Celovcu, ki je bila ustanovljena 1. 1932. na podlagi deželnega zakona. Izoblikovala se je iz bivšega koroškega deželnega kulturnega sveta. Koroška zbornica izvaja sledeče naloge: 1. Stanovsko zastopstvo kmeta in zaščito njegovih interesov. 2. Kot obvezni posvetovalni organ napram višjim in nižjim oblastvom v vseh kmetijskih zadevah. Oblastva so dolžna upoštevati mnenje in predloge zbornice. 3. Vse agende agrarne politike. 4. Vse uradno pospeševanje kmetijstva s pomočjo kmetijskih strokovnjakov specialistov. 5. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Koroška zbornica dobiva sredstva iz deželnega proračuna, poleg tega še prispevke iz državnega proračuna za gotove akcije. Volitve v zbornico so urejene z zakonom o kmetijskih zbornicah. Zbornica obstoja iz 24 članov ter 3 zastopnikov obstoječih zadružnih zvez. Člane se zapri-seže. Koroška zbornica posluje s pomočjo plenarnih sej, 8 specialnih odsekov, predsedstva, sreskih in občinskih kmetijskih odsekov ter zborničnega urada. Na plenarni seji se voli odseke in predsedstvo, sklepa o obračunu in proračunu, o višini doklad, o raznih poslovnikih, raznih načelnih vprašanjih, i. dr. Plenarnih sej se udeležuje tudi zastopnik deželne vlade in,, po potrebi posebni izvedenci. Izmed 27 zborničnih članov se izvoli 8 odsekov: 1. Glavni odsek z 12 člani, ki so mu poverjeni: splošna uprava, organizacijske zadeve, finančna vprašanja, priprave za plenum in podobno. 2. Odsek za agrarno in socialno politiko (12 članov). 3. Odsek za socialno politiko kmetijskih delavcev (6 članov). 4. Odsek za kmetijsko šolstvo (7 članov, vštevši 3 zastopnike deželne vlade). 5. Odsek za poljedelstvo, sadjarstvo in melioracije (11 članov). 6. Odsek za živinorejo in mlekarstvo (11 članov). 7. Odsek za zadružništvo (7 članov). 8. Odsek za gozdarstvo (7 članov). (Dalje prih.) Opomba uredništva. V očigled dolgoletne borbe našega kmeta za ustanovitev kmetijskih zbornic v naši državi, objavljamo kratek opis te važne ustanove v so-sednji deželi na Koroškem. Prepričani smo, da bo gotovo tudi pri nas vendar enkrat prišlo do tega. Čim preje, tem bolje za kmeta in državo. Razdelitev električne energije. Ing. Al. Gregorčič. Električno energijo proizvajamo v centralah, kjer ženejo pogonski motorji električne stroje. V teh električnih strojih, ki se imenujejo generatorji, se vzbuja napetost, ki požene po daljnovodu električni tok. Kot pogonski stroji pridejo najpogostejše v poštev vodne turbine in razni toplotni, predvsem parni stroji. Dočim moramo vodne centrale graditi tam, kjer so na razpolago vodne energije, se lahko postavijo kalorične, to je one s toplotnimi pogonskimi stroji, na poljubna mesta. Manjše centrale, predvsem one z boljšimi gorivi, kakor n. pr. boljši premog, nafta, so v središču konsuma električne energije. Prevoz goriva stane tu razmeroma mhlo. Manj vredni rjavi premog pa ne prenese daljšega prevoza, zato se ga porabi v centralah, ki so čim bliže rudnikov ali pa kar v njih. Tak primer je pri nas centrala v Velenju. Prenos električne energije na velike razdalje je mogoč le z visoko napetostjo. V DraVski banovini je največ visokonapetostnih daljnovodov, ki obratujejo z 20.000 voltov. Transformator pa pretvori visoko napetost v nizko, ki znaša 220 voltov med elektrovodno žico in zemljo ter 390 voltov med dvema elektrovodnima žicama. Legenda: |5| transf. post. ISH stanov, hiša I 1 gospodar, poslopje yod visoke napetosti —o— vod nizke napetosti — — — priključek SI. 59. Napeljava električne struje po vasi. Šele elektriko v tej obliki se razpelje s krajevnim omrežjem med vasi. Okrog transformatorske postaje je mogoče napeljati v razdalji 3—4 km, kakor kaže slika 59. Krajevno omrežje sega običajno do predzadnje hiše v vasi, ki pride za elektrifikacijo v poštev. Priključitev hiše na električno omrežje izvrše elektrarne po naročilu in na račun posestnika. Hišni priključek obsega vso napeljavo od omrežja pa do števca v hiši in tega sme izvršiti samo elektrarna, ki bo dajala tok dotični hiši. Elektrarna ne pusti izvršiti hišnega priključka drugim podjetjem zato, da izključi možnost tatvine, kajti ves tok, ki ga posestnik potroši, mora skozi števec. Pri slabi izvedbi bi pa lahko obesili pd-trošne aparate na ta dovod; tok bi torej ne tekel skozi števec. Napeljava za števcem po hiši se imenuje električna inštalacija in to sme izvršiti vsak koncesijoniran elektrotehnik. Ko je hišna inštalacija prijavljena elektrarni, jo ta točno pregleda in preizkusi. Inštalacija mora odgovarjati veljavnim predpisom in potem šele jo elektrarna priključi. Električna inštalacija mora biti tako izvfidena, da ne nastopajo motnje in je zadostna življenska varnost in varnost proti požaru. Vsled tega, ker se zahteva toliko od inštalacij, je dovoljeno njih izvrševanje le koncesijoniranim elektrotehnikom. Določila za plačevanje davčnih zaostankov. š. s. Na razna vprašanja o zadevi plačevanja davčnih zaostankov priobčujemo sledeče: Glede davčnih zaostankov je zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934., SI. list, kos 17., iz 1. 1934., v § 28. določil, da se do konca 1. 1932. dolgovani državni neposredni davki plačujejo v 11 letnih obrokih, pričenši z letom 1934., če je dolg dvakraten, ali večji od zneska enoletnega predpisa. Ce je pa dolg manjši od 2 kratnega predpisa, so za plačilo določeni krajši obroki; tako n. pr., če znaša dolg 'Is enoletnega predpisa, se mora plačati v 5 letih i. t. d. Po tem določilu se določeni znesek pobira v v rokih po zakonskih določbah, ki veljajo za tekoči davek (n. pr. pri zemljarini v 2 letnih obrokih, prt drugih davčnih vrstah pa v 4 letnih obrokih). Te zakonito določene ugodnosti obročnega plačevanja, razdeljenega po velikosti dolga na določeno število let, se nanašajo samo na državne neposredne daVke, ne pa tudi na samoupravne doklade. iPrvotno je finančno ministrstvo sicer odredilo, da se obročno plačevanje nanaša tudi na samoupravne doklade. Toda tega stališča upravna sodišča niso upoštevala in je vsled tega finančno ministrstvo svoje prvotno stališče izpremenilo ter izdalo pojasnilo, da se na samoupravne doklade obročno plačevanje, ki ga je uvedla zakonska novela od 18. februarja 1934., ne nanaša. Doklade je smatrati torej v celoti zapadlim. Poljedelstvo in travništvo. Obnova semenskega krompirja. Fr. Malasek. V zadnjih letih se je krompir „Oneida" močno izrodil in opešal, zato sem že na predavanjih priporočal selekcijo rastlin in gomoljev za seme in to še na njivi, preden se je pričelo s spravljanjem krompirja ali žita. Posebno pa sem vzpodbujal za celokupno selekcijo vseh vrst žita odraslo kmečko mladino, ki bi našla pri tem hvaležen posel in zabavo. Res se je eden mojih poslušalcev lotil oplojevanja krompirjevega cvetja, kar se mu je prav lepo posrečilo. Zasadil je namreč odbrane, zdrave gomolje krompirja oneida na vrt ter jih je ob času cvetenja medsebojno oplojeval, na preprost način, da je namreč prenašal cvetni prah s cvetov ene rastline na cvet druge. Ker ni bilo blizu drugega krompirja, niti ni ob cvetenju krompirja opazil žuželk, ki bi obiskavale cvetje, je bil uverjen, da bo dobil čisto sorto. Res so v njegovo veselje na krompirjevih steblih zrasle zelene jagode, ki so po popolnem zorenju postale lepo rumene. Zrele krompirjeve jagode je zmečkal, seme v vodi izpral, ga pobral in posušil. To seme sem od fanta kupil in razdelil ban. kmet. šoli na Grmu in Mali Loki ter nekaterim kmetovalcem v Žužemberku. Seme je bilo vsejano v tople grede, kakor sejejo paradižnike. Seme je vzklilo in rastlinice so bile prepikirane v razdalji 10 X 10 cm. V 6 tednih so bile sadike že zelo zastavne in krepke, dosegle so 15 cm višine ter pognale močne korenine. Nekatere so imele že kakor lešnik velike gomolje. Te sadike so s prstjo vred prestavili na dobro pripravljeno gredo, v razdalji, kakor se sadi krompir. Tako ima vsak zavod kakih 100 sadik krompirja, vzgojenih iz semena. Zanimivo je opazovati, kako lepo se ta krompir razvija. Listi so enotni in bujni, gomoljčki so lepi beli, barva cvetja pa se bo pokazala ob cvetenju. Če bo lepo bela, se sme pričakovati sorta čista, ne križana. Seveda bo šele ob spravljanju krompirja v jeseni možno izreči končno besedo. Med rastjo se bo opazovala odpornost proti boleznim in vse drugo. Jeseni je treba krompir oprezno izkopati in spraviti za drugo leto. Pri vzgoji novih vrst krompirja traja vedno 6—7 let, preden se spravi nova sorta kot stanovitna, rodovitna, okusna in trpežna v promet. Tudi v našem primeru bo treba seme (gomolje) več let presajati in opazovati, da bo možno izreči zadnjo besedo o prerojenem „oneidovcu". Prvo leto dobljen krompirček ni popolnoma razvit. Največji gomolji dosežejo velikost kokošjega jajca in le-ti se drugo leto nadalje razmnožujejo. Ostali drobiž ni za nič. Enak poskus smo napravili pred leti na Grmu. Seme smo vzeli s krompirja in je bilo križano. Potomstvo je pokazalo 12 vrst krompirja. Nadaljnji poizkusi pa so se vsled menjanja osebja opustili. Gojitev krompirja in vzgoja novih sort, kakor tudi pomlajevanje dobrih obstoječih sort, je odgovoren, počasen in težak posel. Zato tega ne more vršiti vsakdo in je k temu treba strokovnega znanja, potrpljenja in vestnosti. Poudarjam torej, da moj članek nima namena, da bi moral ta opisani primer imeti poseben pomen. Poskusi napravijo mojstra in vse rastline so se požlahtnile s poskušanjem. Upam, da bo tudi naš poskus zadovoljil in si izboljšamo našega oneidovca. Kdor ne poskuša, ničesar ne ve. Te poskuse bi morale vršiti razne znanstvene ustanove. Žal, nimajo zemljišč in ne denarja. Mnogo preprostih ljudi je pri poskusih doseglo uspehe, zakaj bi torej ne bili poskusniki tudi med našo kmetsko mladino? Kdor se za stvar zanima, se lahko obrne za natančna navodila name. Rastline bom fotografiral in v jeseni objavil tudi sadež. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Ocet. Josip Stekel j. Po prijaznosti gospoda Zupana, ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada, sem prejel podatke zadnjih let o množini v Ljubljano uvoženega oeta in oeetne kisline. Ker je ta množina v vsakem izmed teh let približno skoraj enaka, navedem samo srednjo iz 1. 1933. V tem letu so uvozili v Ljubljano 230.346 litrov oeta in 1311 kg (= 1402 1) ocetne kisline. Trgovci primešajo vodi 4% ocetne kisline za napravo oeta; tedaj so naredili iz 1402 1 ocetne kisline 35.050 1 oeta. Ljubljana je torej porabila v gospodinjstvu 1933. leta 265.396 1 = 2653.96 hI oeta. Ker šteje z okolico 80.000 prebivalcev, pride povpreč- no na osebo 3.31 1 na leto. Razmerno je to malo proti nekaterim drugim krajem v državi, kjer je povprečna poraba na osebo in leto dvakratna. To kaže, da Ljubljančani niso prijatelji solate. Z malo izjemo lahko smatramo, da je tudi ves uvožen ocet, takozvani lesni ocet, fabrikat, mešanica vode in ocetne kisline. Vinski in sadni ocet nastane pri pridelovalcu nehote ob pomanjkljivem kletarstvu, da se mu vino in mošt skisata. Ocetna kislina je hud strup, zato je iz nje pripravljen ocet zdravju škodljiv. To nam pričajo razna obolenja in celo smrtni primeri. Razln zdravstvenih razlogov je proizvodnja in prodaja tega octa vinogradnikom v veliko gospodarsko škodo. Tvorniški lesni ocet pa se. ne uporablja - Vinarstvo in kletarstvo. Zborovanje vinogradnikov v Ormožu. (Dalje.) RAČUNSKI ZAKLJUČEK DOHODKOV IN IZDATKOV LETA 1934. samo v mestih, temveč tudi na deželi, kar je vse graje vredno dejstvo. Z malo izjemo ima vsaka kmetija toliko sadnih odbirkov in odpadkov, v vinorodnih krajih še zraven toliko tropin in vinskih ostankov, da bi lahko brez izdatkov pripravljali ocet doma čez domače potrebe. Nobenega razloga ni, ki bi opravičil to malomarnost, zlasti sedaj, ko gre trda za denar. Pouk o izdelovanju vinskega in sadnega octa je »Kmetovalec" že večkrat objavil, nahaja se pa tudi v strokovnih knjigah. Ker to ne sme iti dalje, nam je potreben zakon, kakršen že obstoja v nekaterih državah, ki kratkomalo zabranjuje izdelavo in prodajo strupenega lesnega octa. (Dalje prih.) Dohodki Izdatki 1. Saldo iz ]. 1933 , . . . 23.603-63 1. ..Kmetovalec", naročnina za čl. V. d. 100 — 2. Obresti....... 1.466-79 2. Društvena soba, postrežba .... 1200 — 3. Članarina za 1. 1933. . . 455 — 3. Pisarniške potrebščine...... 921.50 4. „ „ 1934. . . 3.739"— 4. Potnine ........... 1609"— 5. „ „ 1935. . . 200'— 5. Tajnik in blagajnik....... 12.000"— 6. Naročnina ..Kmetovalca" . 125"— 6. Pristojbine P. h......... 70'84 7. 7. Službeni list ......... 196 — 8. Plačilo za vino..... 2.626 — 8. Poprava obresti v hr. knj. št. 25586, razlika............ •06 9. Saldo 31. 12. 1934. na nov račun: a) VI. knj. št. 20.684 18.45573 b) „ „ „ 25.586 2.068-73 c) „ „ „ 23.072 754-61 č) ček izp. 39 1.111-45 22.390-52 38.487-92 38.487-92 Društveno premoženje 31. decembra 1934. 1. Gotovina....... 22.390-52 1. Dolgovi (Marib. tisk. 381 + An. Gor. 2. Inventar (pis. opr., klišeji, knjige) . 9.561-40 115 + Pošt. 262)....... 758 — 3. Terjatve....... 2.552 — 2. Predplačila za ..Kmetovalca" . . . 25 — 4. Obresti: VI. knj. št. 20684 . 955-87 3. „ članarine za 1. 1935 . . 200*— „ „ „ 25586 . 80-24 4. Cisto premoženje........ 34.586*29 „ „ „ 23072 . 29-26 1.065-37 35.569-29 35.56929 Maribor, 31. decembra 1934. Sprejeta je bila soglasno predlagana razrešnica upravi, nakar se je razvila živahna debata o predlogih vinarskih podružnic, ki so v resoluciji zapopadeni. Članarina VD ostane neizpremenjena. Prihodnji občni zbor bo v Brežicah. Volitve glavnega odbora so se vršile z listki. Izvoljen je bil sledeči glavni odbor. Predsednik: Lovro Petovar, veleposestnik, Ivanjkovci, podpredsednik: Alojz Schicker, veleposestnik, Šmarjeta ob Pesnici; odborniki: Josip Iljaž, pos., Bi- zeljsko, ing. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmet. družbe, Ljubljana, Klotar Bouvier, vinogradnik, tvorničar, Gornja Radgona, Kari Korath, pos., Črešnjevci, Franc Ke-rin, pos., Sv. Križ pri Kostanjevici; Franc Gombač, višji inšpektor v pok., Ljubljana, Stanislav Trojak, pos., Gorice 416, Dolnja Lendava, Ivan Šerbinek, pos., Vrtiče, Gor. Sv. Kungota, Anton Šega, ravn, kmet. šole v pok. in pos., Ptuj, Franc Brurnen mL, pos., Krapje pri Ljutomeru, Jakob Žnida-rič, sr. kmet. res., Ljutomer, Josip Zabavnik, višji inšpektor v pok., Maribor; preglednika računov: dr. Ferdo La-šič, odvetnik in pos., Maribor, Josip Bla-ževič, sr. kmet. ref. v pok., Studenci pri Mariboru. Naslednjega dne, 2. junija 1935., se je vršil v telovadnici meščanske šole v Ormožu vinarski kongres. Udeležba je bila zelo zadovoljiva. Predsednik Petovar je pozdravil zastopnike oblasti in raznih sorodnih društev. Vrstili so se govori predstavnikov. Lep je bil govor sreskega načelnika dr. A. Bratine iz Ptuja. Nato so sledili strokovni referati: ing. Ivo Zupanič je poročal o racionalizaciji v vinarstvu, ing. Sergij Goriup o sodobnih pridobitvah v vinarstvu in kletarstvu, Lovro Petovar pa o gospodarskem stališču vinogradnika in njega zahtevah. Po predavanjih se je razvila živahna debata ter je bila sprejeta sledeča resolucija: (Dalje prih.) Vinogradnikova opravila meseca avgusta. Josip Zabavniik. 1. V vinogradu. Trs je popolnoma dorastel. Grozdje dobiva normalno velikost. Vso pozornost moramo posvetiti temu, da rastlinske hranilne snovi pravilno izkoristimo. Dajmo jim pravo smer s temi, da trsje ob kolu in na šparonih vršičkamo. Na Šparonih skrajšajmo mladje ob četrtem listu" nad grozdom, ako tega že prej nismo storili in na rozgah odstranjujmo panoge, puščajoč jim po en list. S tem prisilimo rastlinski sok, da gre predvsem v grozdje in rodni les za prihodnje leto. Pomanjkljiva je nega naših vinogradov ravno v tem mesecu, to pa vsled tega, ker nimamo strokovno šolanih delavcev, ki bi rastlinsko prehrano razumeli. kjer ima oidij svoja gnezda in nismo pravočasno in temeljito žveplali. Ta nevarnost obstoja vse dotlej, dokler se grozdje ne zmeca. V prvi polovici avgusta žveplajmo narahlo le tam, kjer opazimo nov napad po oidiju; vsega vinograda v tem poznem času ne žveplajmo, ker pozno žveplanje kvarno vpliva na novo vino. Šparone, p tujskem srezu je znašala doslej 150.428 Din na leto. V srezu je bilo 112 lovišč, ki jim je 1. 1934. zakupna doba potekla. Po komasaciji občin so bila ta lovišča spojena v 29 občin, ki so nedelj ene prišle 1. 1934. za 6 let na dražbo. Pri dražbi se je za 23 občinskih lovišč dosegla zakupnina samo 48.600 Din, 6 lovišč pa še ni bilo dokončno oddanih. — V slovenj g ra-š k em srezu je bilo pred komasacijo 27 občinskih lovišč; letna zakupnina je bila 51.335 Din. Po komasaciji ima srez 16 občin. Na dražbi 1. 1934. je padla zakupnina na 27.930 Din. Lovske karte so cenelše. Lovske karte so bile doslej zelo drage, zato je marsikdo lovil brez lovske karte. Ovadeni so morali plačati visoke taksne kazni. Za 1. 1935. stanejo lovske karte samo 55 dinarjev. (Od teh 55 Din odpade 30 Din na državno takso, 15 Din na banovinsko takso in 10 Din na banovinski lovski zaklad.) Kdor lovi z lovskim psom, plača za lovsko karto 70 Din, kdor lovi z dvema 85 Din, z več psi pa 100 Din. Med člani in nečlani Slov. lov. društva ni več razlike. Kdor je letos plačal za lovsko karto prejšnjo visoko ceno (200 Din, odnosno 120 Din, 100 Din aili 60 Din), dobi razliko povrnjeno, ako vloži posebno prošnjo pri onem občeupravnem oblastvu prve stopnje, ki mu je lovsko karto izgotovilo. Prošnjo je kolekovati s kolekom za 5 Din. Šivic. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 95. Imam kamenolom v bližini bano-vinske ceste, ki daje izvrsten kamen za posipanje cest. Kam naj pošljem kamen na preizkušnjo, da dobim izpričevalo o dobroti kamna in bi izpričevalo lahko predložil pri licitaciji? Koliko bo stroškov za tako preizkušnjo? (U. F. v Z.) Odgovor: Izpričevala o preizkušnji kamna izdaja Zavod za tehnično mehaniko in preiskavo materiala na ljubljanski univerzi, tehnična fakulteta, ki ga vodi univ. prof. ing. Kral. Koliko bi znašali stroški, je najbolje, da se obrnete tozadevno naravnost na zavod. Dr. S. M. Vprašanje 96. Dolgujem trgovcu za blago in živila neki znesek, ki ga ne morem plačati, ker ne dobim od občine izplačanega zaslužka za delo in dobave. Občina pa je prejela od bližnjega premogovnika namesto doklad nakaznice za premog, da jih vnovči in pride do doklad. Tudi meni je plačala občina moj zaslužek z nakaznicami. S trgovcem pa sva se dogovorila, da mu plačam svoj dolg s temi nakaznicami. Cena premogu je bila določena 12 Din za 100 kg na premogovniku. Trgovec pa mi hoče sedaj zaračunati prevozne stroške. (A. B. v C.) Odgovor: Ce sta se s trgovcem dogovorila, da prevzame namesto plačila v denarju nakaznice na premog po 12 Din za 100 kg, loco premogovnik, ni upravičen odračunati Vam kakršnihkoli stroškov ker je sprejel nakaznice po ceni premoga na premogovniku. Ako ste trgovcu izročili toliko nakaznic, da je Vaš dolg krit, ste svoj dolg plačali. Ako ste pa dali manj nakaznic, pa plačajte še ostanek in ga pustite, da Vas toži. Ako ste se pa s trgovcem kako drugače dogovorili, morda, da trgovec samo namesto Vas vnovči premog, potem mora trgovec čim najbolje vnovčiti premog, pri čemur pa ima seveda pravico zaračunati si svoje stroške, v kolikor so bili za tako vnovčenje potrebni. Dr. S. M. Vprašanje 97. Prijavil sem svojo služkinjo okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Ta mi je prijavni list vrnil s pristavkom, da ni zavezana zavarovanju. 1. Zakaj okrožni urad kmetijskih uslužbencev ne zavaruje? Kdo nosi stroške v primeru, da posel oboli in ga moram odpraviti v bolnico? 3. Kako in kam naj služkinjo prijavim, da bo imela v primeru bolezni v bolnici brezplačno oskrbo? (V. Q. v R.) Odgovor: Ad 1. Okrožni urad za zavarovanje delavcev ne zavaruje kmetijskih uslužbencev (služkinj, hlapcev) z razloga, ker niso po zakonu o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju proti nezgodam. Zavarovanja kmetijskih delavcev proti boleznim pa zakon sploh ne predvideva. Ad 2. Ako kmetijski posli tako obole, da se morajo odpraviti v bolnico, nosi stroške bolniške oskrbe delodajalec, odnosno občina, v katero je oboleli posel pristojen. Ad 3. Naša socialna zakonodaja še ni tako daleč uspela, da bi osnovala kako ustanovo ali institucijo, ki bi skrbela v primeru bolezni kmetijskih poslov za njih brezplačno bolniško oskrbo. Vsled tega o kaki prijavi in o načinu prijave ne mare biti govora. Š. S. Vprašanje 98. Moji tesarji so po nesreči podrli dva mala bresta, ki sta vredna komaj 10 Din, a sosed zahteva 100 Din odškodnine. Ali obstoji sredstvo zoper pretirane zahtevke? (M. R. v Š.) Odgovor: Ker škoda ni prizadeta namenoma ali po veliki nemarnosti, ste dolžni plačati le navadno ceno, to je ono razliko, ki jo je imelo drevje prej, ko ni bilo poškodovano, in tisto, ki jo ima kot poškodovano. Čim zahteva sosed več, enostavno zavrnite večji zahtevek. Ako ste že plačali in si pridržali pritožbo, sicer lahko še vedno zahtevate povračilo tega, kar ste preveč dali. Toda računi z občinskim ogledom veljajo lahko tudi za pravdo: utegne biti razsojeno Vam v prid, ni pa nobene gotovosti, da bi Vas vse to ne stalo še več. Po našem mnenju boste drugič ravnali drugače, to pot po stvar pustite, kakor je. Dr. G. Vprašanje 99. Dolžnik, ki je pod zaščito, mi dolguje iz 1. 1930. glavnico v znesku 3100 Din in iz 1. 1931. glavnico v znesku 5000 Din. 23. nov. 1933. je znašala dolžna glavnica s 5% obrestmi vred 9446'20 Din. Vkljub ponovnim opominom ni dolžnik dosedaj plačal niti obresti, katere dolguje vsa leta nazaj, češ, da nima denarja. Kako in v kolikšnem znesku je dolžnik dolžan vračati dolg v obrokih v prvem, drugem, tretjem i. t. d. letu? (K. J. v J.) Odgovor: Dolžnik je po uredbi o zaščiti kmetov Vam dolžan za dobo od 23. nov. 1933. do 15. novembra 1934. (to je en teden manj kot za eno leto) plačati 3*5% obresti od zneska 9446*20 Din, to je 324*25 Din. Za dobo od 15. novembra 1934. do 15. novembra 1935. pa Vam je dolžan plačati prvi obrok, odnosno prvo anuiteto. Ta obrok znaša po odplačilnem načrtu B, člena 3, Uredbe z dne 3. avg. 1934, SI. 1. 72, iz 1. 1934. 6%, kar odgovarja znesku 566*75 Din. Ker pa je z uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 2. februarja 1935., SI. 1. 13 iz l. 1935., izza dne 5. februarja obrestna mera znižana od 3*5% na 1%, je nastala v odplačilnem načrtu bistvena izprememba, ki neobhodno zahteva osno-vitev novega odplačilnega načrta. Tega novega načrta pa ministrstvo dosedaj še ni izdalo in to najbrže vsled tega, ker so vsa plačila po uredbi o zaščiti kmeta odložena do 1. septembra 1935. Izračunavanje obrokov po starem načrtu je torej brezpomembno, ker temelji na neveljavni obrestni meri. Š. S. Vprašanje 100. Ali smem dodati stadkanemu vinu, ki je sedaj premalo kislo in ki se mi noče popolnoma učistiti, dozdevno količino vinske kisline, kakor navaja izvleček vinskega zakona? (Š. B. v C.) Odgovor: Glasom čl. 10. pravilnika za izvrševanje vinskega zakona smete sladkano vino popraviti glede kisline le s primesjo kislejšega vina, ne pa z direktnim dodatkom kristalne vinske kisline, čeprav je učinek kisline isti. — Ta odgovor velja tudi za 90. vprašanje v zadnjem „Kmetoval-cu" od 15. julija. Fr. G. Vprašanje 101. Moja osemletna krava se pri napajanju zgiblje z zadnjim koncem v levo stran; včasih prav močno. Te gibe opazujem že skoraj leto dni, le da so vedno močnejši. Zadnji čas ima večkrat tudi drisko, breja je pa že peti mesec. Krma je dobra, daje mi pa po 3 litre manj mleka kakor lansko leto. (I. A. v H.) Odgovor: Vaš opis bolezenskih znakov je — kakor v večini podobnih primerov — jako pomanjkljiv in je -na vsak način nujno potrebna temeljita preiskava krave po živinozdravniku. Njegovo izvežbano oko bo opazilo še druge bolezenske znake, ki ostanejo lajiku prikriti. Iz opisanih znakov bi bilo mogoče sklepati na sum tujega te'esa v želodcu, ki počasi prodira skozi želodčno steno v trebušno votlino, povzročujoč v okolici gnojno vnetje, oz. omejeno vnetje trebušne mrene. To mesto je pri napajanju, ko pride v stik' z mrzlo vodo, občutljivo in prizadene kravi bolečine. Zato krava skrivi truplo na levo stran; na levi strani namreč leži goveji želodec. Prebavne motnje (driska) ter zmanjšana množina mleka bi bila tudi v skladu s to bolezensko sliko. Vendar pa pridejo v poštev še druge bolezni, kakor n. pr. ko-stolomnica. Tudi pri tej se pojavljajo podobni znaki, nenavadni gibi, prebavna motnja v času bre-josti, zmanjšana množina mleka i. t. d. Ravnanje pri obeh boleznih je različno, zato je pač potrebno, da se z gotovostjo ugotovi, katero bolezen ima krava. To pa more ugotoviti le strokovnjak. Dr. V. Družbene zadeve in razno. VABILA k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r z. z o. z. Spored: 1. Citanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. 2. Slučajnosti. V nedeljo, 1. septembra 1935.: Vodice, ob 8. uri v šoli v Vodicah. VNOVČEVALEC 15. avgusta 1935. Kako bomo letos vnovčevali pridelke? Nastopa čas vnovčevanja kmet. pridelkov. Letos se nahajamo ob začetku sezije v težjih prilikah kot kdaj poprej, saj primanjkuje gotovine na vseh straneh, ter je finansiranje vnovčevanja žetve splošno mnogo težje kot lani. Po 5 letih krize lahko trdimo, da smo ozdravljeni vseh konjunkturnih zablod in smo postali v naših zahtevah zelo skromni. Tudi so se pod vplivom gospodarske stiske cene pridelkom nekako ustalile, sicer na višini, ki za kmetijstvo ni rentabilna, vendar pa je s tem današnje stanje postalo stalno. Če je temu tako ter se nam v bodočnosti ni bati večjih izprememb glede splošnih gospodarskih prilik, smatramo, da je nastopil pravi čas, da se priskoči našemu gospodarstvu v pomoč z novimi denarni- mi sredstvi. Vprašanje odkupa kmetijskih dolgov je treba rešiti čimprej, ker na ta način se bodo našla takoj dovoljna sredstva, ki so sedaj ali zamrznjena, ali pa vsled tevzavriranja postala nepokretna. Zavedati se namreč moramo, da od tega oživljenja gospodarstva zavisi v veliki meri možnost vnovčevanja kmet. pridelkov, predvsem izvoza, saj je znano, da smo kot agrarno aktivna država predvsem navezani na izvoz, ki zahteva za njegovo finansiranje velika denarna sredstva. Posebno velja to za države, s katerimi ima naša kraljevina aktivni klirinški saldo, ki so sicer naše najboljše odjemal-ke in najboljše plačnice. Bojimo se, da bo prišel pritok denarnih sredstev prepozno za letošnjo sezijo vnovčevanja, četudi bi se ta vprašanja rešila v najkrajšem času. Zato je potrebno, da producenti posežejo po vseh sredstvih samoobrambe, ki jim stojijo na razpolago, a to so mobilizacija vseh skritih denarnih sredstev, stroga zadružna disciplina in kreditiranje blaga zadrugam, dokler ga ne prodajo, oziroma dobijo plačilo od kupca. Če se naš pridelovalec teh načel ne bo držal, bo moral prodajati blago pod ceno ali pa bo utrpel izgube vsled nasedanja nereelnim prekupčevalcem, oziroma pri izvozu bodo zaslužili kapitalno sposobnejši tuji posredovalci, ker sami ne bomo v stanu, da izvoz finansiramo ter dosežemo najvišje cene. Kot primer, kakšne težave se ima pri izvozu, navedemo le izvoz sadja, na katerega stavi naš kmet letos velike nade. Vrednost sadja, ki pride letos v poštev za izvoz, se ceni v Dravski banovini na 50 do 60 milijonov. Naš najboljši kupec je Nemčija, toda na plačilo se mora čakati 6 mesecev, ker se plačila v kliringu izplačajo po vrstnem redu dospelosti iz sredstev, ki jih označijo naši izvozniki nemškega blaga pri Narodni banki. Ker se vsled pokvarljivosti blaga izvoz mora izvršiti v roku 3 mesecev, je mogoče isti kapital uporabiti le enkrat, a to se pravi, da bi morali imeti za finansiranje izvoza na razpolago 50 do 60 milijonov. Vsi domači trgovci in zadruge pa ne premorejo niti Vs tega kapitala in, zato se lahko zgodi, da blago ne bomo mogli vnovčiti. Res je, da dovoljuje Narodna banka na klirinška nakazila posojila do 60% vrednosti s 5% obresti, toda, preden se to posojilo dobi, preteče najmanj mesec dni, tako da s tem izvoznikom ni mnogo po-magano. Pomagano pa bi bilo, če bi pridelovalec počakal na plačilo, dokler se bi posojilo izplačalo po Narodni banki, ker v tem primeru izvoznik z istim kapitalom zamore napraviti večji obrat. Isto. kar smo tukaj povedali o izvozu sadja, velja tudi za izvoz sena, fižola in drugih pridelkov, pa tudi pri prodaji blaga v sami državi. Pri prodaji blaga v sami državi se seveda ne bo moralo čakati na plačilo tako dolgo kakor pri izvozu, preteklo pa bo tudi nekaj dni. Vprašanje je, komu naj kmetovalci zaupajo svoje blago? Samoobsebi je umevno, da le svojim zadružnim organizacijam, do katerih imajo zaupanje. Zavedati se moramo, da so le zadruge prijatelji kmeta in da samo one poslujejo nesebično v njegovo korist. Tudi Kmet. družba se bo letos, ko se od nje zahteva, da z razpoložljivimi sredstvi priskoči čim večjemu krogu svojih članov na pomoč, morala poslužiti v čim večji meri kreditiranja v blagu od strani pridelovalcev. Seveda prevzame KD tudi jamstvo, da bo prevzeto blago pošteno in v roku plačala, kakor je to storila vsa leta svojega delovanja. Smatrali pa smo za svojo dolžnost, da člane na ta način pravega zadružnega vnovčevanja v naprej opozorimo, da jim bo jasno, katere pobude so bile odločujoče, ko se je reševalo o načinu finansira-nja letošnjega vnovčevanja kmet. pridelkov potom KD. Če se bo torej od članov zahtevalo kreditiranje blaga za gotovo dobo, se s tem namerava le racionelnejše izkoristiti razpoložljiva sredstva, da bi se moglo nuditi pomoč čim večjemu krogu članov in doseči čim boljše cene. Tržno poročilo od 15. avg. 1935. Pšenica: Rezultati žetve splošno niso tako zadovoljivi na vsem svetu, kakor se je pričakovalo. Računati moramo s srednje dobro žetvo, četudi je bil donos v nekaterih manjših državah nadpovprečen, kar pa na splošno ne bo mnogo vplivalo. V Evropi so imele Rumunija in Madjarska dobro žetvo, v naši državi imamo pod povprečno. Za izvoz imamo z lanskim preostankom 20 do 25.000 vagonov. Od tega je po časopisnih vesteh prodanih 10.000 vagonov Češkoslovaški. Kakor na našem, tako je tudi na sosednjih trgih pšenica precej čvrsta v ceni, posebno vsled večjih nakupov domačih mlinov, ;ki kupujejo v glavnem v Sremu in Banatu. Kakovost letošnje pšenice je namreč odlična, tako da se tudi tamkajšnja pšenica more uporabiti za proizvodnjo kakovostne moke. Na trgu se stalno pojavlja kot kupec Prizad, ki plačuje znatne cene. Privatniki pa plačujejo nižje cene, in sicer za potisko in bačko blago 116 do 117 Din, za sremsko 115 do 116 Din, za slavonsko pa 112.5 do 115 Din. Ker je zmanjšana prevozna tarifa za pšenioo, je imelo to vpliv tudi na ceno tukajšnjega blaga, tako da se isto more prodati mlinom od 130 do 134 Din za 100 kg, kar odgovarja n. pr. v Prekmurju nakupni ceni 110 do 112 Dim. Koruza: Na svetovnem trgu je situacija dosti mirna ter so celo cene malenkostno nazadovale. Isto velja tudi za trg v Rotterdamu. Nasprotno pa je pri nas, kakor tudi v sosednjih državah veliko povpraševanje za takojšnjo dobavo, katere se malo dovozi, ter se je vsled tega cena dvignila. Čeprav je Italija začasno prenehala z nakupom koruze, ni računati na nižje cene, ker mnogo ku- pujejo pasivni kraji v Bosni in Srbiji, kjer je donos koruze vsled suše popolnoma uničen. Paritet Indjija se plačuje po 87 do 88 Din franko nakladalna postaja. Moka in otrobi se kupujejo pri razmeroma mirnih cenah. Plačuje se moka po 190 do 205 Din za 100 kg, otrobi po 84 do 85 Din, franko banat-ska ali vojvodinska nakladalna postaja. _Tržne cene 15. VIII. 1935. Žitni in drugi pridelki. Pšenica rž ječmen oves proso koruza (nova) ajda fižol, ribničan fižol prepeličar (koks) krompir (novi) laneno seme konoplja čebula češenj Seno in slama. Seno sladko „ kislo slama pšenič. detelja Goveja živina. Voli I. žive teže » H. „ „ „ plem. „ krave, debele žive teže krave klobasa-rice žive teže teleta „ „ mrtve I Ljubljana Maribor Cene v dinarjih, teža v kg Prašiči. 5—9 ted. stari, kom. Ljubljani Maribor od do od Ido od do od do 1-60 1-75 120 2- — 60"— 85"- 45 — 50 — 1-55 165 1-80 2"- 3—4 mesecev „ 140'— 150 — 150*— 160*— 1-60 1-70 1-80 2"— 5-7 ., _ _ 200 — 250'- - 1*40 ■— 1'40 2-— debeli prašiči, živi — _ i-— 5 — 1-80 — 1-70 2— „ „ zaklani — — 7-50 10 — 1-60 2-30 2-30 1-20 1 — 2 — Perutnina in jajca. 2-50 Piščanci, zaklani 20 — 22-— 28' - 30'— 1'50 3'— kokoši, zaklane 16'— 15 — 2'20 1'50 2'50 pulardi, zaklani 21"— 28"— 28 — 30 — 1-50 2 — 1-50 8'-6 — 1'50 4"— 2"— purani, komad gosi, (zaklane) 25 — 30"- race, zaklane 14-— 16-— 12-— 14 — — 8*— 3"— 5' — jajca Ia, par jaca, konservir. par 1-— 1'20 1 — 1-50 1*— 4'— 2*— — — r— Mleko, maslo, sir in med. 0-50 060 0'50 055 Mleko (1) 2'- 2-25 150 175 0 40 045 0'40 045 smetana sladka (1) - — 16 — 20'- 045 050 0-25 0-26 čajno maslo 24 — 32 — 22 — 32"- — — — — surovo maslo 20-— 22 — 20 — 24'- polementalski sir 20 — 22 — 24 — sirček domači 5 — 6-— 4 — 6'— 350 275 4 — 350 3-75 2-50 med (ajdov) _ 15-— 12 — SO'— 3*— 2"— med (cvetlični) — 18' — 20-— 2'- 2'75 2"— 2-75 Kurivo. Trda drva, m' 65 — 105'— 90 — 100 — 2-— 3'50 2-25 3'- mehka drva, ms Sadje. — 75'- 60 — 80-— 1-50 2"- r— 1-25 Jabolka 250 6 — 6 — 8- 4-50 5'50 3"— 4 — hruške 3'— 10"— 6-— 10 — — — — — češplje, sveže 4 — 6"- 4"— 6 — orehi celi _ 8"— 6'- 7 — breskve 12'— 18'- 12'- -•16 črešnje orehi luščeni 26-— 28 — 22-— 24'— grozdje 8*— 16-- 8 — 14 — Oves in ječmen, posebno ozimni, se kupujeta za domači konsum po precej čvrstih cenah. Krompir: izgledi za krompir, posebno v krajih, kjer je vplivala suša, niso najpovoljnejšti. Pričakovati smemo, da bo cena na splošno nekaj boljša od lanske. Seveda pa moramo računati s konkurenco Slavonije in dokler se zaloge ne izčrpajo, bodo cene bolj nizke. Danes se plačuje v Dravski banovini vagonsko blago belega krompirja (oneida in kresnik) po 65 do 68 Din, franko nakladalna postaja, rožnik pa po 45 do 50 Din. Sadje: Kakšne težave se ima s prodajo blaga vsled klirinških plačjl, je pojasnjeno v uvodnem članku. Zadnjih 14 dni je izvoženo že nekaj najzgodnejših vrst, ki so se plačale pridelovalcu po 150 do 180 Din za 100 kg. Kako se bo razvijala cena v bodoče, je težko prerokovati, ker pač vse zavisi od možnosti vnovčevanja. Perutnina in jajca: Cene perutnini stalno nazadujejo, ker ni velikega izvoza. Piščance plačujemo od 9 do 12 Din za kg po kakovosti. Kokoši po 8 Din, istotako race an gosi, po katerih pa je sedaj malenkostno povpraševanje. Sveža jajca plačujemo od 54 do 58 para za komad, fr. postaja. Med: Med letom je družba vnov-čila precejšnje količine medu. Cvetlični med se plačuje po 11 do 12 Din, hojev ipo 11 Din in gozdni po 10 Din za kg. Kmetijska družba ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi tre 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju v Aškerčevi ulici; v Novem mestu; v Murski Soboti Prekmurje; v Slov. Konjicah; v Zagrebu, Gjorgjevičeva 23. Tu navedene cene veljalo pri nabavi v Ljubljani; v drugih krajih se prištejejo še izdatki za prevoz iz Ljubljane. Za drugo blago, za katero niso cene navedene, zahtevajte pismene podatke. Cene veljajo za nadrobne In vagonske pošl-Ijatve. Semena. Semenska grahora, jara, po Din 2.75. Semenski ječmen Din 2"05. Sredstva za razkuževanje žita. Uspulun, sredstvo za namakanje žita proti snetjavosti. zavitek po 250 g Din 32.—. Tillantin, sredstvo proti snetjavosti v zavitkih po 1 kg Din 44.—, 400 g po Din 24,— in 200 g po Din 12.—. Ceretan, sredstvo proti snetljavosti, v zavitkih po 200 g, po Din 7.50. Krmila. Koruza, suha, za mletev sposobna, po dnevni ceni. Vreče po lastni ceni. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Pšenični otrobi, debeli 130 Din za 100 kg. Klajno apno. v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 2.75 Din za kg, na drobno 3.80 Din za kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče no 2.10 Din za 1 kg v vrečah po 50 kg. Ribje olje za živino, ročke po 5kg 85 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po % litra 14 Din, v steklenicah po 1% litra 28 Din; v posodo kupca po 16 Din za kg. Provendein, priznano redstvo v moderni svi- njereji, v škatlah po 800g po 20— Din. Živinska sol, v vrečah po 50 kg za 75 Din. Vreča pri 50 kg 12 Din. Umetna gnojila. Člani imajo poseben popust, ako se izkažejo z legitimacijo in ako gnojilo plačajo takoj pri prevzemu v skladišču. Pri pismenih naročilih je rok plačila za dosego popusta 20 dni od datuma računa; sicer veljajo iste cene kot za nečlane. Umetno gnojilo Vsebina v °/0 « jA 3 ■O 2 ® S s Prodajna cena v Din za 100 kg pri vagonskem odjemu franko cena Din pri odjemu na vreče iz skladišča Ljubljana Maribor Celje Novo mesto Konjice Pu- conci a) Dušičnata gnojila: čilski soliter apneni dušik v vrečah v ploč. posodah apnena sečnina sečnina b) Fosfornokisla gnojila: rudninski super-fosfat kostni superfosfat Thomasova žlindra razklejena kostna moka c) Kalijeva gnojila: kalijeva sol d) Mešana gnojila: nitrofoskal-Ruše nitrofoskal I. nitrofos surova kostna moka rožena moka e) Apneni prah (samo vagonske poSiljatve) 16 16 16 16 40 16 18/ao l»°/o 30*/, 8 6 12 12 12 vsaka post. o Ljubljana* 40 8 8 vsaka post. Ljubljana nakladalna 285 180 195 255 612 95 115 97 155 140 170 130 97 217 290 183 200 258 615 98 118 100 158 143 173 133 100 220 290 183 200 258 615 118 103 158 143 173 133 103 223 290 183 200 258 615 118 103 158 143 173 133 103 223 290 183 200 258 615 118 103 158 143 173 133 103 223 290 183 200 258 615 118 103 158 143 173 133 103 223 290 183 200 258 615 118 104 158 143 173 133 104 124 po najnižji dnevni ceni Tomaževa žlindra. 18% fosforne kisline po 134 Din za 100 kg. Vagonska dobava po dogovoru. Vsak % fosforne kisline po 6 Din več za 100 kg. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne za-morejo blago dobavljati le po izpadu produkcije. Cene za polvagonski odjem in kombinirane pošiljke raznih gnojil se odrejajo od primera do primera. Pri odjemu gnojil na drobno, so cene primerno zvišane. Vse navedene cene veljajo do nadaljnjega ter se morejo do nabavnih stroških menjati. * Po dnevnih cenah. nobi, proti kaparjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje Din 6 v steklenici za kg; podružnicam cene po dogovoru. Solbar, zavitki po 1 kg 27 Din, po 5 kg 26.50 Din za kg. Kvasila (mušji les), izborno sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg, na drobno v pločevinastih posodah 4V> kg 40 Din, v steklenicah 2 kg 15 Din. I kg 8 Din z embalažo vred. Po pošti se pošiljajo le pločevinaste posode. Mazavo milo po 10 Din v posodi kupca. Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvave uši v posodi po 1 kg Din 50.—. Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za 1 kg, 1 kg Din 30. Nosprasit, zavitki po 5 kg 39 Din za kg. 1 kg 45 Din. Zello-pasta proti voluharjem Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8 za zavitek. Strihninova pšenica proti mišim po 25 g Din 4.—, po 50 g Din 6.—. Sadjarske in vrtnarske potrebščine. a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na sadnem drevju in vrtu. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, zlasti kaparje, zimsko zalego listnih in krvavih uši itd., v steklenicah po 134 kg po 20 Din, v ročkah po 3H kg ,50 Din; v sodih po 100 kg Din 10.50 za kg, v posodi kupca pa Din 11.— za kg. „Hinsberg" pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Din 27.—. Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti plezajočim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m 20 Din. Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov 250 g Din 14.50, 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75. Cepilna smola v škatlicah po V» kg 7 Din, % kg 13 Din, A kg 25 Din. Modra galica, — 5.50 Din, na drobno — vagonska naročila popust. Zelenilo v zavitkih po 15 dkg Din 10.— Vi kg Din 25, 1 kg Din 50. Žveplovoapnena brozga zoper različne glivične bolezni, zlasti kodravost na breskvah in ples- b) Sadjarsko in vrtnarsko orodje. Najboljši cepilni noži Kunde-jevi, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja, komad 40—102 Din. Prvovrstni vrtni noži tvrdke Kunde-Dresden (obrezači), komad od 42 do 58 Din. Brusni kamni za Kundejeve nože, za člane po 30 in 46 Din, za nečlane 31 in 48 Din. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja od 20 do 42 Din. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd po 20, 50, 175 in 210 Din. Drevesne škarje Kunde za obrezovanje visokega drevja od 45 do 190 Din. Peresa za škarje, domače, 0.75 Din za komad. Peresa za škarje, Kunde, 1.75 Din za komad. Škarje za striženje mej ali vrzeli 65, 120 in 125 Din. Drevesne žage od 40 do 90 Din. Žični koški za varstvo pred zajcem komad 8 Din. Drevesne ščetl (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju, za člane male 20, 22, velike 40 Din. Strgulje za drevje, za strganje stare skorje na drevju po 25 in 35 Din. Sadni obirači po 44 Din. Pasti za voluharje 8 Din, cevke po 10 Din. Lopate za štihanje, navadne, za člane 15 in 24 Din, za nečlane 16 in 25 Din. Lopate za štihanje, Kunde. za člane 60 Din, za nečlane 63 Din. Lopate za nakladanje (zajemalke) po 18 in 24 Din. Grablje, železne, 10—16 zob, za člane po 11. 14, 17 in 18 Din, za nečlane vsake grablje 1 Dir dražje. Grablje na valj, 5 in 10 zob, 80 Din. Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din. s štirimi po 15 Din. Vilaste lopate Kunde za rahljanje zemlje, za člane po 100 Din, za nečlane 105 Din. Vile, garantirane, s tremi roglji 23 Din, s štirimi 28 Din. Vrtne zalivalke „Jajag" 31 155 Din. 101 160 Din, 121 180 Din, 14 1 200 Din, 161 215 Din. Motike sejalne, za člane komad 45 Din, za nečlane 47 Din. c) Škropilnice za sadno drevje in vrtove. Ročna škropilnica „Nova", 1^1 vsebine 190 Din, „Dresdensia" Yt 1 35 Din, VZ 1 46 Din. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile po 1250 Din z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po 1340 Din. Samodelne nahrbtne škropilnice Kovina: 8 1 Din 1000.—, 12 lit. Din 1150.—, 16 lit. Din 1250.— z bambusovo cevjo vred. Prevozna škropilnica za sadno drevje in hmelj „Vindex", ročno prevozna z 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršil-nikom z eno cevjo po Din 2300.—. Prevozna škropilnica „Kovina" po Din 2500.—. Razpršilnik) „Flick" za visoko drevje po 110 Din komad. Razpršilnik „Kovina" po 35 Din. Vinogradniške in kletarske potrebščine, a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti. Žveplo, dvojno vitilirano po 3.75 Din za kg. Salojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po 6.30 Din za kg, v manjših količinah po 6.50 Din za kg. Uraiiia zelenilo, v zavitkih po 15 dkg 10 Din, H kg 25 Din, 1 kg 50 Din. b) Škropilnice in razni predmeti. Rafija, ličje po 13 Din kg. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, original Austria 440 Din, Jubila 480 Din, Rex Din 470.—. Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po 10 Din, dvojni razpršilnik 60 Din, prehodna pipa s cedilom Nechvile 90 Din, razpršilnik „Flick" spodnji 40 Din, navadni razpršilnik, kapica 10 Din, igla 6 Din. Gumijeve cevi za škropilnice 10X3 po 13 Din, 13X3 po 16 Din, drobne za vino po 7 Din za meter. Gumijeve krogljice po 2.50 Din. Gumijeve plošče po 10 Din za komad. Gumijevi trakovi: Reithoffer Din 140; Rekord Din 120. Žveplalniki, ročni, po 80 Din za komad, c) Kletarske potrebščine. Azbest CIarit za čiščenje vina po 80 Din za kg. Eponit za čiščenje vina po 45 Din za kg. Kalimetabisulfit 10 g po 0.75 Din, 1 kg 50 Din. Zveplovi trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Tanin ali čreslovina popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg 40 Din. 10 dkg 60 Din, K kg 120 Din. Želatina, najbolje kakovosti za čiščenje vina (za odpravo zopernega duha, motnosti itd.) 5 dkg 20 Din, 10 dkg 40 Din. ^ kg 80 Din, 1 kg 320 Din. Kalijeva lužnina za določanje kisline v mo-štih, vinu in brezalkoholnih pijačah, Yk 1 20 Din, y» 1 35 Din, 1 1 65 Din, brez steklenice. Kipelne vehe, steklene, male po 75 Din, velike po 95 Din. Kipelne vehe lončene velike 20 Din, male 15 Din. Mollenkopfov klslinomer. komad 100 Din. Klosterneuburške moštne tehtnice, uradno pre-skušene, navadne 45 Din komad, žepna oblika 45 Din komad. Alkoholometer za merjenje žganja, uradno preskušen, od 5—70 %, 100 Din. Ebulioskop Maligand, uradno preskušen, 680 dinarjev. Vinske in sadne stiskalnice z vsebino 45 litrov 650 Din, 10^. litrov 1650 Din. Sadni mlin VVeiss 2500 Din. Sadni mlin Č. 1200 Din. Živinorejski in mlekarski predmeti. a) Živinorejski predmeti. Telečji napajalniki po 80.— Din. Gumijevi seski za napajalnike, za člane po 24 Din, za nečlane po 25 Din. b) Mlekarske potrebščine. Posnemalnik Vega E za 75 1 po 1200 Din; F2 za 140 I 1700 Din. „Baltic" posnemalnik D3 za 1301, s podstavkom 1800 Din. Posnemalnik ..Milena" 35 litrov po Din 860.—, 45 litrov po Din 980.—, 60 litrov po Din 1100.—. Obročki za posnemalnike, mali po 5 Din, veliki po 10 Din. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) 40 Din. Sirišče, dansko, originalno Hansenovo, v prahu (iz Kodanja), v škatljicah po 25 g 14 Din, 50 g 26 Din, 250 g 110 Din, 500 g 210 Din. Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 Ii-terski po 2060 Din, 200 literski po 3350 Din. Brzoparilnik domači 80 lit. 11»V) Din. c) Živinozdravniški predmeti. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek): Požiralnikove cevi, za teleta 70 Din, za goved »za člane 255 Din, za nečlane pa 260 Din. Trokarii za teleta, za člane 45 Din, za nečlane 48 Din; za goved za člane po 50 Din, za nečlane 53 Din. Irigatorji, kompletni (po 3 1), za člane po 70 Din, za nečlane 75 Din, (po 2 1) 65 Din, za nečlane 70 Din. Škarje za obrezovanje parkljev, za člane ro 200 Din, za nečlane 205 Din. Zaustavljači, ponikljani, 60 Din. Mlečni katetri po 7 Din. Obroči za bike, navadni za člane 15 Din, za nečlane po 16 Din. Toplomeri za merjenje vročine, za člane po 25 Din, za nečlane 26 Din, odnosno za člane 30 Din in nečlane 31 Din. d) Perutninarski predmeti. Znamke za perutnino, celoloidne, po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad. Aparat za kapunjenie Din 265. Tehtnica za jajca, za člane 55 Din, za nečlane 60 Din. Poljedelsko orodje in stroji, a) Plugi In plužni deli. Sackovi plugi in plužni deli: D9SS po 1200 Din, D8MN po 1100 Din, D7MN po 1060 Din, D6MNR 860 Din, D5MNR 760 Din, D6X po 760 Din, B6E 760 Din, E6WN 760 Din. Obračevalni plug, dvojni obračevalni plug BW5 oo 1700 Din. Dvobrazdni plug, lahki ZRB6 po 1100 Din. Glave: D9SS po 380 Din, D6 po 260 Din, D8MN po 400 Din, D8SS po 350 Din, D6MN 270 Din. URB za lesene pluge 150 Din, dvobrazdni SUN 420 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna DHUN 480 Din. Lemeži za D7 po 35 Din, za D6 po 30 Din, za obračalne pluge po 35 Din. Plazi za D6 in D7 po 30 Din za komad. Črtala za D7 in D6 po 30 Din za komad. Deske, Sack za D8MN po 140 Din. Plužna s peresnim podzemellskim rahljačem, sistem Bendhack, po 1200 Din. Izruvač za krompir, sedemdelni, ostane za nečlane 340 Din. Osipalnik DHUN po 750 Din, BHR po 380 Din. b) Njivske brane. Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg, 700 Din. c) Travniške brane. Travniške brane z zvezdnimi členki: Zl široka 1.50 m, težka 44 kg, 740 Din; Z2 široka 1.85 m, težka 52 kg po 810 Din; Z3 široka 1.50 m, težka 50 kg po 800 Din; z noži: N3, široka 1.80 m, težka 78 kg 1030 Din; N2, široka 1.50m, težka 67 kg po 920 Din. Kombinirana travniška in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 600 Din. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1000 Din. Brane na krožnike SE 10L 3500 Din. d) Planeti ali okopainiki. Planet št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kul-tivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, 700 Din; štev 18 180 Din. • Glave za planet, komad po 150 Din, e) Sejalni stroji. Sejalni stroj Sack, 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po 4500 Din; H9 po 2700 Din. Pracnerjev sejalni stroj „Budučnost", trinajst-vrstni po 4500 Din, petnajstvrstni po 4800 Din, Senior ročne sejalice, H po 920 Din, L4 po 1150 Din. f) Slamoreznice. Slamoreznice Borek: VFSR12 z verigo po 2000 Din, FVS14 z verigo po 2000 Din, Volga na pogon 3150 Din, Mirna VFS12 po 1750 Din, 10 eol 1650 Din. g) Gnojnične sesalke. Sesalke Monachia (gnojne pumpe) 330 cm za člane po 850 Din, 360 cm po 860 Din, 390 cm po 900 Din, 420 cm po 930 Din, 450 cm po 950 Din, 290/420 cm po 1050 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Sesalke, domači izdelek, v dolžini 3 m za člane 500 Din, 3.90m 605 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Sesalke, F450 za člane 1000 Din, za nečlane 1020 Din. Sesalka „Kremžar", dolžina 3 m za člane 1050 Din, 3.50 m po 1100 Din, 4 m 1150 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Razpršilnik za gnojnične sode po 95 Din. Ježekove gnojnične sesalke, 350 cm za člane 950 Din, 370 cm 1000 Din, 400 cm 1000 Din, 450 cm 1050 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. h) Trijerji in čistilniki. Trijerji (originalni Hedovi), II/2 po 3800 Din, V/2 po 6300 Din. Žitočistllniki: „Č" 1000 Din, „K" 1350 Din, „E" 1800 Din. Sortator Banat 2200 Din. i) Razni stroji in orodja. Mlatilnice Paternloner — na motorni pogon 1800 Din; na ročni pogon 2200 Din, na pogon na vitelj 2380 Din. Vitelj (gepelj) GEF po 2000 Din; transmisija za vitelj E po 1630 Din, D800 po 540 Din. Bencin motorji Lorenz, 3—4 KS 8000 Din. Kose, za člane 25 Din, za nečlane 26 Din. Kosilnice, dvovprežne „Knotek" s 16 in 18 zobmi 4300 Din. Kolo za kosilnico (noslino kolo za drog) 350 Din. Odlagalna priprava pri kosilnici žita 650 Din. Robkač za koruzo, mali ročni po 65 Din, EMR po 1000 Din. Drobljač (šrotar) za oves EMO, po 1500 Din. Brzoklepalnik „Stubaier" po 375 Din za kom. Reporeznice, domače, male po 370 Din, velike po 700 Din. Nova nahrbtna trtna in drevesna škropilnica Jubila r z lijakastim gornjim delom Model 1934 Vindex" in prevozna škropilnica na visoki pritisk medeninast kotel ca. 75 1 15—20 atmos. pritiska, za regulirati do 10 m višine so najbolj zmožne škropilnice na svetu V zalogi pri: Kmetijski driilbi v Ljubljani in njenih skladiščih Zvepleno apnena brozga. Sacllarill Škropite sadno drevje sedaj poleti z zvepleno apneno brozgo proti raznim živalskim škodljivcem in glivičnim boleznim, ki uničujejo sadje. Za poletno škropljenje je vzeti 1 liter brozge na 30 do 40 litrov vode. Ker je škropljenje nujno izvesti, sem znižal ceno sa 20 odstotkov. Zahtevajte cenik in navodila od: Anton Jurca. naslednik Milko Senčar, Ptuj Tovarna iveplenih izdelkov. Vsak napreden kmetovalec mora vedeli, da je FOSFATNA ŽLINDRA najcenejše fosforno gnojilo. Gnojenje brez fosforja nima pravega uspeha, ker je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. Naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v obliki fosfornih gnojil. Kot napredni in štedljivi kmetovalci bomo naši po fosforju gladni zemlji dajali najcenejše fosforno gnojilo in sicer Fosfatno žlindro. ki jo proizvaja iz domačih sirovin Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. in njena podružnica Celje. V zalogi je vedno pri Kmetijski družbi v Ljubljani in pri njenih skladiščih v Mariboru, Celju, Novemmestu, Murski Soboti, Konjicah in Ptuju. Rud. Sackoui plugi tovarna poljedelskih strojev in orodja Leipzig podružnic. Hfien V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Mariboru in Celju Vinski kamen vsako količino kupuje po najvišji ceni Salus d. d. Ljubljana. Inserirajte v 99Wmetowalcu"! Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan. tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIČ-ZANKL tovarne olja. lakov in barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDiČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. —. Tovarne v Ljubljani, Medvodah iti Domžalah Krize bo konec, ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati nova posojila iz novih vlog Zaupajte Vaš denar Mestni hranilnici ljubljanski ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuje po 4-5°/0 Vloge nad Din 400,000.000 Rezerve Din 14,600.000 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg- zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani Obrestuje hranilne vicge po najvišji meri. Ustanovljena 1881. Stanje vlog nad 200,000.000 - Din. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebeiitev. In omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNROCZY LJUBLJANA, Mestni trg -4 (Zraven Rotovža) J. BLASNIKA NASL. Univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA OFFSETT1SK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA LJUBLJANA Breg 10 12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1828 ■ ■ ■ — ■ ^ "i* • •*"iVIJ—ii~rrr^r.Pri_fXrirrj—uvin^nj-umji Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI POSOJILNI Telefon 2847. Brzojavi: „Kmetski dom". Rač. pošt. hran. št. 14.257. Žiro račun: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnnjšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brez-plačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v te- tofVm Pfli'iinn nnH natnrrnHnaioimi r%/-»rr«-»ii flelruLkiaiVnn/iiiA J », 1 -^^ — ^„ • ___J___i_ ____• -