URN_NBN_SI_DOC-7OPZ1PDG

UDK 389.6:027.021 STANDARDI IN NORME V ZNANSTVENI K N JIŽ N IC I Breda Filo V vsaki deželi, ki sk u ša u stv a riti lastn o znanstveno raziskovanje, m o ra m o d ern a in u sp ešn a m reža knjižnic sk rb eti, d a je vsaka po ­ m em b n a znan stv en a p u b lik acija h itro d ostopna. Pom en lite ra tu re kot delovnega in stru m e n ta je v različnih stro k a h različen, ven d ar so d o bro o p rem ljen e knjižnice povsod n ep osredni in neobhodni pogoj za raz­ iskovanje, pouk, štu d ij in znanstveno poklicno delo. P ravijo, d a se obseg raziskovanja, to je, število znanstvenikov in število znanstvenih dosežkov, s tem p a tu d i število znanstvenih p ublikacij sk o raj v vsaki dek adi podvoji. D an ašn ja doba, v k a te ri se p o ra ja jo nove znanstvene in fo rm acije vsako m in u to in pol k o t rez u ltat ob širnega znanstvenega razisko v an ja, sili knjižnice v n ep re stan o isk a n je novih p o ti in s tem v p rila g aja n je sodobnim zahtevam . N ihče ne m ore jasn o predvideti, kak šn e bodo knjižnice bodočnosti, ne m orem o še oceniti vpliva avto­ m atizacije n iti sprem em b, ki lahko n a sto p ijo v in telek tu aln i vsebini in teh n ik i b ib lio tek arstv a k o t posledica novih znan o sti in fo rm atik e in kom unikacij. Vem o le, da ne bodo izolirane od tokov razvoja. K njiž­ nice so in teg raln i del izobraževanja. Izo braževanje lju d i p a je, tak o p rav i Servan-Schreiber, n a jre n ta b iln e jša investicija. Po te o riji a m e ri­ škega ek on o m ista E. P. D enisona so splo šn a izobrazba in tehnološke izboljšave na p rv em m estu m ed dejavniki v ekonom ski ekspanziji. Izg rad n ja knjižnic pa m o ra zato iti v k o rak z drugim i ustanovam i, če nočem o o virati izobraževalnega in znanstvenega dela. Različne v rste zn anstvenih knjižnic, ta k o knjižnice univerz in visokih šol, ki p re sk rb u ­ je jo z znanstveno lite ra tu ro univerzo in visoke šole, nacionalne, dežel­ ne, p o k rajin sk e ali m estne, k i so n am enjene svojem u obm očju, tak o specialne ozirom a strokovne, ki zb irajo lite ra tu ro posam eznih stro k, ne m o rejo danes d elati izolirano, tem več se povezujejo v sistem znan­ stvenih knjižnic, ki tesno so d eluje z n acionalnim ali celo m ed n aro d ­ nim sistem o m in fo rm acij. Za p la n iran je dob ro prem išljen e m reže