VESTNIK
='Hnmm<tmmtH)mm)mmmmnnmn)t)))mum)mMtnmnnK,
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	=
izhaja v Celovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt =	=
Posamezni izvod 3 šiiinge
š	mesečna naročnina	12 šiiingov	=
E	ceioietna naročnina	120 šiiingov	=
P. b. b.
E	=
TimntmuuummmtmumtmmtmmmmmmuHmuummuh^
LETNiK XXXiV.
CELOVEC, PETEK, 26. OKTOBER 1979
ŠTEV. 43 (1940)
Pokloniti smo se junakom
ki so v boju proti fašizmu darovati živijenje za srečo nas in bodočih rodov
JUGOSLOVANSKi ZUNANJI MiNiSTER V AVSTRIJI:
Več sto tjudi sc jc zbralo minuto nedetjo na Vrhu pri Cimpcrcu nad Pliberkom na spominski svečanosti, ki jo je priredita Zveza koroških partizanov. Zgrniti so se okoti spomenika, postavtjencga v čast in spomin etanom Domnove čete, ki so jiti nacisti pred petintridesetimi leti zverinsko pobiti pri Apovniku na Ko-rnetjnu — spomenika, ki je bit po-stavtjen leta 1972, pa so ga pred tre-rni leti zločinsko razstreliti „iiezna-rn storitei" in ga je morata Zveza koroških partizanov tani ponovno postaviti.
Med udcteženci nedetjske svečanosti, ki je bita posvečena 35-tetnici umora Domnove čete, hkrati pa potekata tudi kot tetošnja osrednja po-
predek (izvajanja obeh govornikov objavtjamo na 2. strani — op. urcd.).
Ob prepevanju žatostinkc „Zrt-vam", ki jo je zapet moški zbor iz Podjune pod vodstvom Fottija Hartmana, so predstavniki generatnega konzutata, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih organizacij na Koroškim, krajevnih društev ter borčevskih organizacij iz Stovenije potožiti ob spomeniku vence kot viden izraz spoštovanja in zahvate, ki smo jo dotžni vsem padlim borcem proti fašizmu, nepozabnim junakom, ki so darovati svoje živtjenje za srečo nas in bodočih rodov.
Borcem, M M izkrvaveti v boju proti fašizmu, pa se bomo pokloniti tudi ob btižnjem Dnevu mrtvih, ko
častitev ob Dnevu mrtvih, so bili generatni konzul SFRJ v Celovcu Milan Šamec s čtani generatnega konzutata, ptiberški župan Franc Mikusch m drugi čtani mestnega Sveta in občinskega odbora, detegacije repubti-škega odbora Zveze združenj borcev NOV Stovenije pod vodstvom sekretarja Marjana Lenarčiča ter zastopniki borcev iz obmejnih občin, predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Z\vit-ter in predsednik Narodnega sveta koroških Stovenccv dr. Matevž Gritc ter predstavniki krajevnih organizacij in ustanov. Posebno števitno pa so biti zastopani bivši partizani, preživeti soborci padtih junakov, ki počivajo na štiridesetih pokopališčih širom južne Koroške ter nas in vso javnost nenehno spominjajo na vetiki krvni davek, ki smo ga ptačati koroški Slovenci v borbi proti fašizmu — za mir, svobodo in pravične odnose med narodi.
V smistu tega opomina sta udete-žencem svečanosti spregovorita predsednik Zveze koroških partizanov Karet Prušnik-Gašper ter preživeti čtan Domnove čete Jurij Bojanovič iz Vojnika. Oba sta spomnita na pomembno internacionatistično natogo Domnove kurirske čete, ki je navezala in vzdrževala stike med slovenskimi partizani ter nemško govorečimi antifašisti na področju Svinške ptanine. Poudarita sta, da gojitev tradicij protifašistične narodnoosvobo-ditne borbe tudi danes pomeni boj za mir, za demokracijo in za na-
Pozitivna ocena
obiska
vendar bodo še!e dejanja pokaza!a, kako iskrene so bi!e izjave in obljube
.Obe strani sta poudariti pozitivno viogo narodnostnih manjšin kot dejavnika, ki zbiižuje narode z obeh strani meje, in kot mostu krepitve medsebojnega razumevanja in dobrih sosedskih odnosov med obema državama. Podčrtati sta pomen vsestranskega razvoja siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji kot pogoja za ohranitev njune narodnostne identitete. Avstrijska stran je potrdita svojo pripravijenost, da izpotni vse obveznosti iz državne pogodbe in druge obveznosti iz mednarodnega prava. Storita bo vse, da zagotovi obstoj in uspešen razvoj stovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, in bo zajamčita spoštovanje njunih jezikov in narodnostnih značiinosti, razvoja njune kuiture, prosvete in gospodarskega poto-žaja. Obe strani sta se strinjati, da je diatog in sodetovanje med avstrijsko zvezno vtado in organizacijami stovenske in hrvaške narodnostne manjšine najbotjša pot za urejanje vseh vprašanj, ki se tičejo njunega potožaja in pravic."
se bomo zbirati na pokopatiščih, kjer počiva nad 500 padtih partizanov. Njihova grobišča od Šmohora do Pti-berka in od Železne Kapte do Svin-ca-Ebersteina nam morajo biti sveta, kajti njim in njihovi žrtvi se imamo zahvatiti, da danes tahko živimo v Svobodi in miru.
Tako se v skupnem uradnem sporočilu, ki je bito objavljeno ob zaključku štiridnevnega obiska zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Josipa Vrhovca na Dunaju, glasi tisti del, ki se nanaša na manjšinsko vprašanje. Iz tega sporočila je razvidno, da.je prav manjšinsko vprašanje igralo zelo važno vlogo pri celotnem obisku in vseh razgovorih, ki so se odvijali med obiskom. Ob vseh teh priložnostih je bilo namreč nedvoumno povedano, da je reševanje manjšinskega vprašanja merilo demokratičnosti posamezne države; prav tako jasno pa je bilo tudi poudarjeno, da je od reševanja manjšinskih vprašanj odvisna raven in intenzivnost razvoja vsestranskih odnosov med obema državama.
Te ugotovitve veljajo za pogovore, ki sta jih med obiskom vodila oba zunanja ministra Pahr in Vrhovec. Isto velja za pogovor, ki ga je imel Vrhovec z zveznim predsednikom Kirchschlagerjem: in velja še posebej za pogovor, ki ga je imel Vrhovec z zveznim kaneter-jem Kreiskym, kjer so ponovno in-sistirali, da ie reševanje manjšinskih vprašanj eden izmed pomembnih dejavnikov razvijanja meddr-
žavnega sodelovanja, zbliževanja in zaupanja.
Iz vsega tega izhaja, da sta obe strani — torej ne te Jugoslavija, ampak tudi Avstrija — ugotovili in priznali, da sedanja ureditev v obliki zakona o narodnih skupinah in njegovih izvedbenih odredb ne
Srečanje
Djuranovič-Kreisky
Med obiskom zveznega sekie-farja za zunanje zadeve SFRJ Josipa Vrhovca prejJnji teden na Dunaju je bilo sporočeno, da se bosta ob siavnostni otvoritvi dei na karavanJkem predoru, ki je predvideno za 9. november ietos, srečala predsed-nik zveznega izvrinega :veta SFRJ Veselin Djuranovič in avstrijski zvezni kancier dr. Bruno Krei:ky.
Do nadaijnjih stikov med predstavniki obeh driav pa bo priiio tudi na podtagi povabila, ki ga je med tvojim obitkom na Dunaju izrekel Vrhovec, ko je avttrijtkega zunanjega mini-ttra dr. Willibalda Pahra povabil na uradni obitk v Jugoslavijo. V tkupnem sporočilu je v tej zvezi rečeno, da je bilo vabilo sprejeto z zadovoljstvom.
Avstrijski državni praznik
se ne bi smel omejevati na izlete in pohode
Drždtim pinzniE, ^i' ga o/i/idjdino v /Ifstriji 26. nas spominja na važne dogoi/Ec v novejši zgodovini' naše Jomovme.' na tfan, Eo je rc/mE/iEd Avstrija po jetiji nacistične tiranije, v bateriji je jn/a zarisana z zemijeviifa, ter po ifesetietja, E/ je o<E osvoboditve izpod tega nasiija ininiio v znamenju zasedbe s strani štirib veiibib siZ-osfo/iot/ite/jic, spet zaživeia bot suverena in neodvisna država; bbrati pa tudi na dan, bo je zopetno pridobitev suverenosti obeiežiia s tem, da je progiasiia trajno netirm/nosr in s tem posta/a abtiven dejavnih evropsbe po/itibe.
DogoJEi so torej važni dovo/j, da bi državnemu praznibn iabbo da/i tudi primerno vsebino in se praznovanje ne bi omejevaio bo/j a/i manj /e na raz/ične iz/ete in Jir-po/roJc, bot se to dogaja že vrsto /et. Cena, bi smo jo mora/i držav/jani Avstrije in so jo mora/i števi/ni narodi Evrope p/aeati za osvoboditev izpod Jašizma, je bi/a tabo visoba, da danes ne bi sme/i /abbomise/no zaprav/jati in ogrožati pridobitev, bi so bi/e od^Hp/jeMc s trp/jenjem števi/nib žrtev Jašizma in priborjene s brvjo jnnašbib borcev proti Jašizmn. Državni praznih bi mora/ dobiti pomen in vsebino v tej smeri, da bi se s/eberni držav/jan zaveda/, da živi v državi, bi se ima za svojo obnovitev zabva/iti iz-b/jssčno /e tistim profi/dsisričiriTM si/am, batere so se v času nzabonjene hrivice zi/rnži/c v sbapnem boja za
zmago resnice in pravice, nibahor pa ne onim brogom, bi pod ges/i v „nemšhi narodni shapnosti" in o „nem-šbem ba/tarnem broga" še danes sanjajo svoje ve/iho-nemšhe sanje.
V državni pogodbi, bi je teme/j avstrijshe neodvisnosti in saverenosfi, se je zlvstrija med dragim obveza/a, da bo izrava/a seme nacizma in ma onemogoči/a poganjanje novib ba/i. V istem mednarodnem i/oEiiiTicn-ta pa je ztvsfrija ptevze/a do/očene obveznosti tadi na-pram tistim svojim držav/janom, bi so pripadnihi s/o-vensbe in brvasbe narodnostne shapnosti. /Ve ena ne draga obveznost Avstriji ni bi/a predpisana iz hahršne-bo/i mabavosti zmagova/cev, marveč dobro premiš/jeno na /loJ/dgi izbašenj; zaradi sode/ovanja v vojni na strani nacistične Nemčije in zaradi manjšinshe po/itibe, bi se je od i/isEriiNindcije v prvi repab/ibi stopnjeva/a v genocid za časa nacizma.
Tadi atrjevanje zavesti, da je prevzete obveznosti treba zvesto spoštovati in dos/edno izpo/niti, bi /abbo primerno prispeva/o b bogatenja vsebine državnega prazniba. E/brati pa bi s tem gradi/i teme/je, na baterib bi se potem aspešno razvija/o p/odno sožitje v daba de-jansbe enabopravnosti in prijdrc/fs^cgd sode/ovanja dr-žav/janov ne g/ede na narodnost a/i ježih —- v borist sbapne domovine, bi ji ve/ja današnji praznih/
predstavlja izpolnitve tozadevnih obveznosti iz državne pogodbe (in na tem dejstvu niti deželni glavar VVagner ne more ničesar spremeniti, naj še tako trmasto vztraja pri neresnični trditvi!). Le tako je tudi mogoče razumeti izrecno poudarjeno pripravljenost Avstrije, da izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov.	;
V tem smislu potek in vsebino avstrijsko-jugostovanskih pogovorov pozdravljamo tudi koroški Slovenci, saj vidimo v tem ponovno potrditev pravilnosti našega stališča, ki smo ga vedno zastopali: da Avstrija svojih obveznosti iz državne pogodbe še ni izpolnila; da mora biti izvedba člena 7 takšna, da bo manjšini v korist in ne v škodo, kot je to s sedanjo ureditvijo, ki je zato za prizadeto manjšino povsem nesprejemljiva; da se morajo manjšinska vprašanja reševati v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino, ne pa mimo nje in proti njenim upravičenim pomislekom.
Posebej na ta stališča je Vrhovec še posebej opozoril tudi na zaključni tiskovni konferenci, kjer je ocenjeval svoje pogovore z avstrijskimi partnerji. Tudi ob tej priložnosti je izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe dosledno postavljal v koncept celotnega sklopa meddržavnih odnosov. Naglasil je, da je demokratičnost vsake države mogoče ocenjevati predvsem na podlagi njenega odnosa do manjšin — ta odnos je takorekoč merilo njene demokratičnosti, hkrati pa je v tej zvezi izrazil prepričanje, da bo avstrijska družba znala preprečevati tudi pojave diskriminacije. Glede zakona o narodnih skupinah in posebej glede manjšinskih sosvetov je Vrhovec izrecno naglasil, da mora imeti manjšina vsekakor tehtne razloge, če ta zakon odklanja. Sicer pa je menil, da najbolj delikatnih vprašanj ni dobro reševati samo strogo pravniško, bolj smotrna ie tu obravnava s širših političnih vidikov.
Med svojim obiskom na Dunaju je Vrhovec sprejel tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ter vodstvo gradiščanskih Hrvatov. Na srečanju so zveznega sekretarja seznanili z aktualnim položajem slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji in izrazili zadovoljstvo, da je bilo pri avstrijsko-jugoslovan-skih pogovorih odmerjeno manjšin-si probtematiki tako široko in važno mesto. Poudarili so, da so tudi sami raje za demokratičen dialog kot za zaostrovanje stvari, seveda pa v nobenem primeru ne bodo mogli odstopati od svojih upravičenih zahtev. Če gre v zvezi z manjšinami za politiko matih korakov, pa mora vendarle vsak korak biti
Varčujmo za bodočnost naše m!adine!
Širni svet je nad teto 1979 zapisa), da naj bi biio ieto otroka. Združeni narodi so sprožiti vsestranske akcije, da bi obrniti pozornost in osredotočiti skrb na otroke in njihove probieme. Jasno pa je, da morejo reševati ie-te samo odrasti. Njim vetja torej poziv po živijenjskem prostoru, po zadostni hrani, po zavarovanju zdravja in strehe, po ustvaritvi možnosti za izobrazbo in razvoj otrok, po njihovi zaščiti pred mnogimi nevarnostmi za miado živije-nje.
V ietu otroka naj nas tudi poziv k varčevanju posebno opominja na našo doižnost, da kot starši in odrasti vsestransko zavarujemo sedanjost naših otrok. Da je zanje zadovoijiva, da jim omogoča pra-viini tetesni in duševni razvoj, da jim daje osrečujočo zavetje družine in postopni razmah samostojne osebnosti, zahteva dandanes od staršev in vseh odrasiih mnogo doprinosa. Le maio jih je, ki bi ga zmogii zgoij s skrbno pozornostjo do potreb svojih otrok. Večjidei zahteva skrb za otroke žrtev staršev in odrasiih, odpovedovanje mnogim ugodnostim in dobrinam, ki bi si jih sicer iahko privoščiti: Varčevanje.
Prava skrb za otroka pa ne veija samo njegovi sedanjosti, marveč tudi njegovi bodočnosti. Največkrat še posebno njej. Naravno je, da se skrbimo, kaj bo z našimi otroci, ko nas ne bo več in jim ne bomo več staii ob strani. Ra-zumijiva je žeija skrbnih staršev, naj bi njihovim otrokom biio iažje in boijše, naj bi imeii bogatejše možnosti izbire pokiica in pogojev živijenja, naj bi si iahko privoščiti več neodvisnosti in prostora za iastno odiočanje, naj bi biio več sonca in veseija v njihovem živ-ijenju ... Vsaj deinemu uresničevanju vseh teh in mnogih nadaij-njih žeija siuži odpovedovanje iast-nim žeijam in ceio potrebam staršev in odrasiih, če varčujejo.
Gotovo je varčevanje za vsakršne pametne namene, kakor od nekdaj, koristno in priporočijivo. Pretežni dei naših deiovnih ijudi pa je vajen in ga dnevno prakticira za doiočene iastne in potrebe družine iz notranje potrebe. Z varčevanjem si osvajamo radovoijivej-šo osebno usodo, boijše izhodišče za koristne odiočitve v družbi, varnejšo bazo za obstoj tudi v trših dneh. Varčevanje s tem) spiošnimi ciiji je neobhodno in še kako pra-viino.
Varčevanje za bodočnost naših otrok pa je varčevanje na in za boijšo bodočnost. Zato naj bo bo!j premišijeno, boij načrtno. Priiago-jeno naj bo starosti otroka in njegovim predvidijivim potrebam: Hra-niina knjižica novorojenčka bo iahko sprejemata prihranke še mnogo iet. Tudi manjša zrna bodo za dorasiega dobrodošta pogača. Za vajenca in vajenko po šoti ostane samo nekaj iet do pokiicne samostojnosti ati ustanovitve testnega ognjišča. Za nje je treba večjih obrokov, če jim naj bo pomagano ob štartu v živijenje. študent aii dekie na višjih in visokih šoiah imata danes državno podporo, če izpoinjujeta povprečne študijske obveznosti. Ko pa končajo miadi izobraženci doigoietno šoianje, v hipu potrebu[ejo pomoč za ookiic-no osamosvojitev, za stanovanje, za avtomobii. Pomoč staršev je možna samo. če je doigodobno nabrana v primeren znesek. Tud) zanie poznamo uporabno obtiko varčevanja: Stanovanjsko varčevanje zahteva naiožitev vsaj tretjine iastnih prihrankov, dve na-
hiti ccsžtz
Prejšnji teden, ko je bi) zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec na uradnem obisku v Avstriji, je avstrijski minister za industrijo, trgovino in obrt dr. Jo-sef Staribacher bival v Beogradu, kjer je s pristojnimi jugoslovanskimi predstavniki razgovarjal o vprašanjih gospodarskega sodelovanja med obema državama. Pri tem je bilo v ospredju dejstvo, da se to sodelovanje in zlasti blagovna menjava med Avstrijo in Jugoslavijo vse preveč razvija po „cesti eno-smernici" — namreč v tem smislu, da jugoslovanski trgovinski primanjkljaj nenehno narašča, kar brez dvoma otežkoča nadaljnji razvoj tovrstnega sodelovanja obeh držav.
To je bilo poudarjeno na jugo-slovansko-avstrijskih pogovorih, ki sta jih vodita član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar na jugoslovanski ter minister Staribacher na avstrijski strani. Ugotovili so namreč, da blagovna menjava, pa tudi nekatere druge oblike gospodarskega sodelovanja ne potekajo v zaželenih smereh. Blagovna menjava niha, pri tem pa jugoslovanski trgovinski primanjkljaj močno narašča. Samo v prvih devetih mesecih tega leta se je povzpel na 213 milijonov dolarjev (pri celotnem obsegu menjave v višini 417 milijonov dolarjev) in tako postal velika ovira za pospešitev celotnega gospodarskega sodelovanja. Stagnirajo pa tudi nekatere druge oblike gospodarskega sodelovanja, kar velja še zlasti glede skupnih naložb, dolgoročne proizvodnje kooperacije itd.
Do podobnih ugotovitev pa so
prišli tudi pri pogovorih, ki jih je imel minister Staribacher s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Branislavom Ikovičem ter članoma ZIS Borisom Šnuderlom in Stojanom Andovim. Proučili so več aktualnih vprašanj v* zvezi z dvostranskim gospodarskim sodelovanjem, o katerem so ugotovili, da se v splošnem sicer uspešno razvija, vendar pa blagovna menjava med državama ni uravnotežena, zaradi česar je na jugoslovanski strani nastal velik primanjkljaj. Obe strani sta izrazili pripravljenost, da sprejmeta dodatne ukrepe in si prizadevata za to, da bi se neugodno stanje v blagovni menjavi popravilo.
Da bi utrli pot nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja obeh držav, so na pogovorih obravnavali tudi konkretna vprašanja in predloge o tem, kako zboljšati gospodarsko sodelovanje v celoti, posebej pa še blagovno menjavo. Določili so program ukrepov, s katerimi naj bi pospešeno pripomogli k zmanjšanju jugoslovanskega primanjkljaja v blagovni menjavi. Dogovorili so se, da bi preučili stanje ene in druge države na področju energetike in surovin ter pretehtali interese in konkretne možnosti za skupne projekte, vštevši skupne naložbe. Pri tem je avstrijska stran izrazila posebno zanimanje med drugim tudi za sodelovanje pri razširitvi in izkoriščanju energetskih virov na področju Kosova. Prav tako pa sta se delegaciji dogovorili, da se letos začno pogajanja o sklenitvi sporazuma o malem obmejnem prometu in vseh gospodarskih dejavnostih v tem okviru.
Nemški nacionalizem
ogroža mir tudi H* Jnžncm Tirolskem
V teku enega teta so na Južnem Tirolskem zabetežiti že trinajst „sim-botičnih" atentatov, ki so vetjati večinoma spomenikom itatijanske zmage nad Avstroogrsko, tako da so „av-torstvo" sptošno pripisovati nemškim nacionatistom; razstretjen pa je bit tudi spomenik tirotskega narodnega junaka Andreja Hoferja in v tem primeru so šte obsodbe razumtjivo v smer italijanskih nacionatistov, zta-sti ker so na kraju atentata našti tudi tetake z grožnjo nemško govorečemu prebivatstvu ter opozorilom itatijanskim potitikom, naj prenehajo ..izdajati" nacionatne interese.
Podobno se je začeto že pred dvajsetimi teti, ko se je medsebojno obračunavanje med dvema nacionatizmo-ma stopnjevato v vat krvavih atentatov, ki so terjati tudi čtoveške žrtve. Že tedaj je pretežna večina zto-činskih akcij šta na konto nemških skrajnežev ter je krog neposredno ati vsaj posredno udeteženih segat tudi čez mejo — v Avstrijo in na Bavarsko. Podobni obrisi se kažejo
datjnji tretjini v obiiki doigodob-nega posojiia omogočajo miadim korak v samostojno bodočnost. Po-sojiio zahteva tudi že njihovo iastno skrb in odgovornost. S tem je sprožen prenos naioge zavarovanja prihodnosti na novi rod!
V ietu otroka naj veija: Za vsakega naših m i a d i h moramo skrbeti, zanje varčevati! Premišijeno, po njihovi starosti načrtovano, njihovim bodočim potrebam prita-gojeno. Moramo, ker so miadi bodočnost naših družin, našega rodu. Moramo vsi, tud) tisti brez iastnih otrok, ker so bodoče možnost) mia-dih ne nazadnje zavarovanje tudi starih.
dr. Mirt Zwitter
tudi danes in je vsekakor zanimivo, da zahtev po ..samoodtočbi" oziroma po prikijučitvi Južne Tirotske k Avstriji ni siišati samo v južnotirot-skih krogih, ampak tudi pri nas v Avstriji ter v Zvezni republiki Nemčiji. Ztasti pa je značitno dejstvo, da so med tistimi, ki zahtevajo spremembo meje, posebno gtasni prav tjudje, ki se po drugi strani „odtiku-jejo" v izpadih zoper koroške Sto-vence in njihove tegitimne zahteve po dostedni izpotnitvi čtena 7 državne pogodbe (če pogtedamo na primer nacionatistične pamftete, ki sc imenujejo „Unser Karnten", „Die Leuchtkuget" ati „Freiheit ftir Sudti-rot", bomo takoj odkriti najožje povezave — ne samo po vsebini in iz-razostovju, temveč četo po osebah in njihovi duhovni usmeritvi)!
Tukaj postaja očitna široka fronta nemškega nacionatizma, ki predstavna tatentno nevarnost ne te za Avstrijo in njene državtjane, pa naj bo njihova govorica nemška ati stoven-ska, temveč ogrožajo prav tako tudi mirni razvoj v sosednji Itatiji in še posebej na Južnem Tirotskem. Ne nazadnje pa pomeni njihova dejavnost vetiko nevarnost tudi za južne Tirotce same, ki si s terorizmom gotovo ne bodo pridobiti prijatetjev v času, ko uživajo tako široko avtonomijo, da dejansko predstavtjajo državo v državi in se jim torej res ni treba detati skrbi za obstoj na svoji zemtji.
Totiko botj preseneti ozko nacio-natno in naravnost rasistično statišče, ki ga njihova SVP zavzema v jezikovnem vprašanju, ko zavrača pobude, po katerih naj bi se itatijanski otroci v bocenski pokrajini (kjer je nemška manjšina v večini) že v otroških vrtcih učili nemščine. To je vendar potitika segregacije, to je pot, ki ne vodi k sporazumevanju, marveč te še pogtabtja nasprotstva med narodoma, ki sta obsojena na sožitje — bodisi v dobrem ati v stabem.
Čuvanje tradicij NOB
pomeni boj za mir, demokracijo in napredek
.Zbrali smo se, da se poklonimo spominu junakov, ki so padli za svobodo v borbi proti fašizmu. Srečali smo se na Ko-meljnu, da podkrepimo zgodovinsko poslanstvo partizanske kurirske čete in njeno interna-cionalistično vlogo, kajti tukaj padli borci so darovali svoja mlada življenja na oltar sporazumevanja med narodi in državami, ko so že med vojno gradili most med nemško in slovensko govorečimi Korošci, med Avstrijo in Jugoslavijo."
Tako je dejal predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper na spominski svečanosti na Komeljnu minulo nedeljo. Spomnil je, da je ZKP padlim borcem na Komeljnu 28. maja 1972 odkrila spomenik, ki pa so ga 31. oktobra 1976 razstrelili ljudje, ki so pod vplivom politike znanih kričačev o 10. oktobru. ZKP je spomenik obnovita in ga 28. maja 1978 znova odkrila. Govornik je navezal na Kajuhov verz .Mostovi rasto, iz vseh človeških src se pno in v vsa srca" ter poudaril:
.Miselnost tega gesla smo partizani nosili v srcih že med vojno in jo nosimo tudi danes. To teorijo vsa desetletja po vojni uresničujemo v praksi. Dinamit siuži samo tistim, ki — kot je ob velikovškem atentatu dejal tudi deželni glavar Wagner — jim je mir v deželi trn v peti; koroškim Slovencem pa dinamit vedno samo Škoduje. Mi vodimo politiko miru — za popolno izvedbo avstrijske državne pogodbe, za njen 7. člen, ki govori o manjšinskih pravicah; za njen 19. člen, ki se nanaša na zaščito partizanskih grobišč in spomenikov; pa za 5. točko 7. člena, ki nalaga Avstriji dolžnost, da prepove organizacije, ki delujejo proti slovenski in hrvaški manjšini. Koroški Slovenci smo z ogromnimi žrtvami prispevati k državni pogodbi, zato bomo vedno in ob vsaki priložnosti trkali na vest avstrijskim državnikom, da se uprejo nemškonacionalističnim silam, ki so v polpretekli dobi Avstrijo že dvakrat pahnile v prepad uničenja."
Govornik je naglasil, da Slovenci izpolnjujemo napram državi iste dolžnosti kot nemško govoreči državljani, zato tudi zahtevamo enake pravice — da bomo enakopravno živeli na podedovani zemlji. Našim junakom, ki so padli v borbi proti fašizmu, pa smo dolžni ostati budni, kajti tašizem ne miruje, ampak še naprej širi sovraštvo med narodi širom po svetu in še posebej na Koroškem. .Smrt padlih tovarišev, ki počivajo na 40 pokopališčih vse od Pliberka do Smohora in od Železne Kaple tja do Svinca-Ebersteina, pa nam preživetim borcem in tistim mladim, ki stopajo za nami ter prevzemajo vlogo in odgovornost današnjih revolucionarnih borcev za pravice koroških Slovencev, nalaga dolžnost, da z vsemi močmi vodimo boj za ohranitev tradicij protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. Pridobitve NOB so za nas in za vse človeštvo tako velike, da jih v boju za mir in pravične človeške odnose prevzema že več kot polovica človeštva, kot se je to pokazalo ob nedavni konferenci neuvrščenih v Havani, kjer je bilo zastopanih okoli sto držav in narodov. Pa tudi častni naziv Titovega partizana, ki je že med vojno bii pojem borca za napredek in enakopravne mednarodne odnose, je še pridobil na mednarodni veljavi in ugledu, saj politika Jugoslavije danes pomeni bitko za očuvanje miru, za nove demokratične odnose v Evropi in svetu, za enakopravnost med narodi, za neuvrščenost in za socializem."
Ob koncu svojega govora je tov. Gašper dejal, da se koroški partizani srečujejo na prireditvah v zavesti, da nosijo odgovornost za politiko miru in dobrega sosedstva, da hodijo nad razvojem koroških Slovencev v boju za polno izvedbo člena 7. .Srečujemo se zato, da varujemo in obvarujemo, pridobitve in tradicije protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. Pri tem se naj naša budnost izraža v aktivnem delu v naših narodnih organizacijah, kajti z našo aktivnostjo se bomo najbolje oddolžili velikim človeškim žrtvam, doprinesenim v zadnji vojni za osvoboditev izpod fašizma. Zato naj bo tudi v bodoče naše geslo: Enotni v borbi — enotni v miru!"
Ohranimo živ spomin
na vse tiste, ki so padli za svobodo
Preživeli borec Domnove čete, Jurij Bojanovič iz Vojnika, pa se je spomnit tragičnega 12. oktobra 1944, ko so esesovci pod vodstvom domačega-nacista ob- — kolili partizansko edinico, ki je izmučena našla zavetje pri Apovniku na Komeljnu. Orisal je napad, v katerem je obležalo 14 pobitih ali ranjenih borcev, med njimi tudi komandir čete Ciril Šorli-Domen iz okolice Železne Kaple. Ker pa fašističnim krvnikom ni uspelo uničiti cele čete, so se maščevali nad ranjenimi partizani, ki so jih pobijali s puškinimi kopiti in jih nato deloma še žive zmetali v plamene gorečega poslopja.
.Vendar nacisti tudi s tem grozodejstvom niso dosegli svojega cilja: na mesto padlih so stopili novi borci, ki so dočakali zmago nad tašizmom," je dejal tov. Bojanovič. .Ta spomenik naj bi v spomin na padle junake ustvarjal močno vez sožitja med slovensko in nemško govorečimi državljani Avstrije; ta in na tisoče takih spomenikov pa naj povezuje vse narode sveta v borbi za mir in človečanske pravice. Tukaj ob spomeniku, ki je bit že porušen in na novo postavljen v spomin junakom, ki so umirali za srečo drugih, pustimo solzo, da bo kanita v to sveto zemljo in bodimo ponosni na matere, ki so rodile sinove, kateri so dali vse za domovino. In vi, ki ste položili cvetje ob spomeniku padlih tovarišev — ne samo za trenutek, vedno naj v vaših srcih živi spomin na vse one, ki bi radi še živeli, pa so morali dati življenje za svobodo. Ob molku, posvečenem vsem mrtvim, obljubljamo, da se bomo vedno borili za pravično stvar in da bomo hranili v srcih spomin na borbo, ki so jo bojevali naši padli junaki. Slava jiml"
Drama SNG iz Ljubtjane
je uspešno gostovata na Dunaju
Slovenska iMharmonija
JE NAVDUŠiLA POSLUŠALCE V BELJAKU
V okviru rednih koncertnih prireditev v Beijaku je v pone-deijek gostova! v tamkajšnji Kongresni hiši orkester Siovenske fiiharmonije iz Ljubijane. Pod vodstvom dirigenta Boga Leskovca so siovenski giasbeniki izvajati zanimiv spored, ki je obsega) skiadbe Siavka Osterca, Ludviga van Beethovna in Antoni-na Dvoraka. Kot soiist pa je nastopit mednarodno znani pianist Aci Bertonceij.
Siovenska tiiharmonija, ki sodi med vrhunske kutturno-umet-niške ustanove, je dobro znana tudi pri nas na Koroškem, kjer se je že večkrat uspešno predstavita ziasti s svojim orkestrom, ki upravičeno uživa mednarodni sioves. Njegova gostovanja v okviru svoječasne uradne kuiturne izmenjave med Koroško in Siovenijo so še v najboijšem spominu; isto pa vetja tudi za njegovega dirigenta Boga Leskovca in ne nazadnje enako za Acija Bertonctja, ki smo ga kot vrhunskega soiista občudovati že ob raznih pritožnostih.
Vse te odtike ceiotnega ansambia smo imeti ponovno možnost spoznati in občudovati tudi na beijaškem koncertu, ki je bii za obiskovaice gotovo edinstveno doživetje. Brez dvoma pa bi prireditev ob pravočasni in širši propagandi iahko pritegnita še večji krog ijubiteijev giasbe, ziasti ko je bita predstavijena na tako visoki umetniški ravni.
MEDNARODNA RAZSTAVA V SLOVENJ GRADCU
Medtem ko se je ansambel dunajskega Burgtheatra mudil na turneji po Nemški demokratični republiki, so prazno hišo na dunajskem Ringu za dva dneva ..zasedli"
umetniki Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Dunajski publiki so se predstavili s tremi komadi: uprizoriti so Ibsenovo manj znano, pozno nastalo dramo „Ma!i Eyolf" v prevodu Janka Modra, ..Osvoboditev Skopja" slovenskega avtorja Dušana Jovanoviča ter „Glembajeve" znanega jugoslovanskega pisatelja Miroslava Krleže, ki jih je v slovenščino prevedel Fran Albreht.
Gostovanje SNG iz Ljubljane je vzbudilo pri dunajskem občinstvu precejšnje zanimanje, saj ima le-to samo redkokdaj možnost spoznati odrsko dejavnost nenemških gledališč. V tisku je bilo poudarjeno, da gre pri povabilu slovenskim umetnikom tudi za neke vrste ..popravo škode", ki jo je v zgodovini zakrivila avstrijska kulturna politika, ki je v času monarhije močno ovirala ali sploh onemogočala razvoj gledališke umetnosti nenemških narodov, zaradi česar so prav posebno trpeli tudi Slovenci; sedanje povabilo naj se torej razume kot dokaz dobre volje za sodelovanje na kulturnem področju med Avstrijo in Jugoslavijo. Čeprav je gostovanje ljubljanskih gledališčnikov le po naključju sovpadalo z obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaju, je to naključje vsekakor simbolično.
Ibsenov „Mali Eyolf", ki so ga Slovenci predstavili v Akademie-theatru, je bil edini komad na spo-
redu SNG, na katerega se je dunajska publika lahko vsaj literarno pripravila, ker obstaja tudi nemški prevod; možnosti neposredne primerjave pa ni bilo, kajti v zadnjem
času ta komad ni bil na sporedu dunajskih gledališč. Ostane pa vprašanje, ali je bil izbor tozadevno ravno posrečen, saj je za gledalca, ki ne razume slovenščine,
zelo naporno slediti skoraj komorni igri, pri kateri je ravno besedilo merodajni dejavnik vsega dogajanja. Vendar je režiserju (Georgij Paro) in zlasti scenografu (Zlatko Kauzlarič) uspelo Ibsenov tekst in od njega odvisno skoraj statično igro igralcev simbolično spremljati s spreminjanjem sobe, v kateri se odvija sadistično seciranje krivd in napak zakonskega para Alfreda Allmersa (Radko Polič) in Rite All-mersove (Iva Zupančič), ki se medsebojno obdolžujeta odgovornosti za smrt njunega sina Eyo!fa (Lenka Ferenčak).
Jovanovičeva .Osvoboditev Skopja' se je izkazala za dunajsko publiko kot zelo problematična — tako vsebinsko kot tudi formalno, pri čemer so bile gotovo previsoke pregrade jezikovne narave, ki jih je (slabi) simultani prevod preko slušalk le deloma mogel odpraviti oz. zmanjšati. Igra, ki zaplete antifašistični boj makedonskega naroda s psihološkimi momenti šestletnega otroka, zahteva od gledalcev
(Dg/;e Mg 3. sfrcg:)
Umetniški paviljon v Slovenj Gradcu, ki je že od vsega začetka znan daleč po svetu kot prireditelj velikih mednarodnih razstav, je trenutno spet v središču širokega mednarodnega zanimanja. V torek je bila namreč v slovenjgraških galerijskih prostorih — v počastitev dneva Združenih narodov -
odprta mednarodna razstava z naslovom „Za boljši svet"; kot nekakšen uvod v to razstavo pa je bila pred nedavnim v slovenjgraškem Umetniškem paviljonu prirejena mednarodna razstava otroške likovne ustvarjalnosti ..Otroci za boljši svet".
Razstava „Za boljši svet", ki je bila prirejena pod pokroviteljstvom republiškega izvršnega sveta Slovenije, v šestih oddelkih prikazuje sodobna likovna iskanja, povezana tudi s povsem netradicionalnimi ustvarjalnimi pristopi. Posamezni oddelki obsegajo tematike: psiho-design, alternative sodobne arhitekture, socializacija umetnosti, obrobna področja tradicionalnih vsebin, narativna (pripovedna) slika in angažirani plakat. Organizatorji so torej segli dlje od tradicionalnih likovnih pojmovanj in pripravili razstavo, s katero želijo odpreti ..smiseln dialog" med likovnimi delavci, ki si prizadevajo najti nove, boljše rešitve s pomočjo tradicionalnih in novih likovnih medijev.
Sedanja mednarodna razstava, ki je bila zasnovana pred dvemi leti in predstavlja stvaritve številnih umetnikov iz vseh delov sveta, nadaljuje tradicijo slovenjgraških )i-kovnih prizadevanj vse od I. 1966, ko je bila zgrajena galerija in pripravljena prva večja mednarodna prireditev. 2e od takrat pa je tem prireditvam skupna tudi vsebina in izpoved, saj so vedno posvečena velikim vrednotam čioveštva, kot so mir, humanost in prijateljstvo med narodi.
„%oroš^o vprašanje"
precfsfavjeno fucf; nemški' javnosf;
37offgsA; zg<2Mstvfgi igšt/tc; f Ce/oucK je wojo pM-A//Aaci;sAo Jej^vgos/ /etos A/sfuego razenj z novo xA:r-Ao ..Disertacije razprave". /(or prvi zvezek v rej zAirAZ je prej gteteci Zzš/a /eta /973 Aot Jog:ača na/oga Mg ZgštZtata Zg s/ovagsAo j;7o/og;'jo Mg JagajsAZ ag/verzZ gapisaga rgzprgvg VZJe OA: J o s/ovegsAZ /Zteratar: Mg /(orošAeg: po /eta /943. Z oAjavo re razprave je S/o-vegsAZ zgagstveg/ ZgstZtat taJZ geg:sAo jgvMorr sezgagZ/ z Aogatig: /iferargig: astvarjagjeg: g:ej AorošAig:: 5/o-veMcZ Zg taAo soseJa v Ježe/Z JoAaza/, Ja s/ovegsAi so-Ježe/ag/ /e giso taAo „gcAa/targi", Aot jZA raJi pri-Aazajejo Jo/očegi ArogZ.
SfJaj pg je v zAZrA/ ^DZ^errgcZje Zg rgzprgve" izse/ že JragZ zvezeA, A; /v gg po gjcgovi vteAigi /aAAo oce-MZ/Z Aot pr/speveA A 60-/etgici AorošAega p/e^ZyeZrg, AZ ^o prZAoJgje /eto. V terg zvezAa sta gargreč — v gegt-prevoja Zg rorej prwM$rwMo gargfgjcg; AorosAi w širši geg:šAZ jgvMtosrZ — oAjav/jegi Jve rgzprgvZ zga-Megg s/ovegsAega zgo^orgMgrjg Zg pozgava/ca AorošAe proA/eg:atZAe, /jaA/jagsAega ag/verzZtetgega projesorjg Praga ZwZrrerjg.
Prog je zgggg ZroZrrrofg razprava ..KorošAo vpra-sagje" Zz /eta /937, Ugreze pogreg Zg vreJgost je z/ast: f reg?, Ja ggro</gopo/ZrZčgo pro^/egrgrZ^o posrgv/jg v °AvZr aga/Zze JražAege straAtare, Ja rorej ggroJgo^rge-gg vprašagja ge oAravgava /očego, gtarvcč v povezgvZ z go$po</gr^ZgrZ, rocZg/gZgrZ Zg JražAcgigti razgterarg/. /čavgo zgro pg je — taJi po 42 /etZA — re ver/go aAtaa/ga; po/eg regg jo je g^ror ..aAtaa/Zzira/" re z opog:Aag:Z rer opozorZ/og! gg govejšo rovrrrgo /Zrerg-rgro. /Ve gazaJgje pg /g Aot „grorr" v rer/ggjorr /aAAo
razag:e/Z Jrago rgzprgvo; V Jrageg? r/e/g z^ez^g je o/?-jgv/jeg gegrr^Z prevoj prejgvggjg, ^Z gg je Zgre/ proj. ZioZrrer po J ggr/ovog: ^/VgroJgg zgverr v govejrZ zgo-JovZgZ ^oror^Z/r ^/ovegcev" gg 2. /(oror^ZA Ag/rgrgZA JgeA v Ce/ovcM /erg /970. 7*gJZ r%Agj je gvror v rvojZA opogrAgA opozorZ/ gg ggjvgžgejrg Je/g Zz povojge JoAe Zg r reg; Jg/ zgZgrererZrggegrg Arg/cg gzožgorr, Jg re re-zgggZ z govejrZgrZ Zzr/eJAZ zgoJov;gop;rjg Zg Zz regg zor-gegg Aorg rpozgg AororAo proA/eg:grZAo.
/VovZ zvezeA ^DZrerrgcZj Zg rgzprgv" ^/ovegrAegg zgggrrvegegg ZgrrZrgrg v Ce/ovcg je rgAo Arez Jvogig Jrggoceg prZrpeveA v oAvZrg prZzgJevggj, Jg AZ rgAo-Zgregovggo „AororAo vprgrggje" rZrrZ g;eJggroJgZ Zg preJvregr gegrrAZ jgvgorrZ preJr/gvZ/Z rgJZ r r/ovegrAegg srg/Zreg. Pgvgo v rej rgrerZ je JoreJggje zgoJovZgopZrje re ze/o pogrggjA/jZvo Zg egorrrggrAo, zgro rgJZ ggjgrggjr/ AorgA po rej porZ preJrrgv/jg vgžeg ggpreJeA — ge gg-zgJgje v reg: rgJr/g, Jg pog:ggg vggrgrZ /ge oAjeArZv-gorrZ v rZrrZ r/ogoAorčeg/ rro/p rggrovrečgorr/, AZ ro r: gg v prercA/orrZ zgrgJZ/Z AororAZ zgoJovZggrjZ Zg „zgo-Jov/ggrjZ" r pogrnejo rvojegg g:ogopo/gcgg po/ožgjg.
Ngj oA Aogcg re zgAe/ežZg:o, Jg ro zvezAZ gove zAZr-Ae rgJZ grgjZcgo /epo oA/ZAovgg/ rer preJrrgv/jgjo rrvg-rZrve ggrZA JogMČZA /ZAovgZA ggrergZAov.' ggr/ovgo rrrgg prvegg zvezAg ArgrZ „rgA/ogrAg jZggrg" Ggrrgvg /gggrg, greJreg: Ao je gg ggr/ovgZ rrrgg/ Jrggegg zvezAg repro-Jgc/rgg /Zrr //gJ:jg RegerAg z ggr/ovog: ,,/Ve vJgj re jggr".
/(Jor re zgg/grg zg gove pgA/ZAgeZje R/ovegrAegg zgggrrvegegg ZgrrZrgrg, jZA /gAAo JoAZ v ce/ovrA; AgjZ-ggrg/ „/Vgrg AgjZgg", Pgv/Zčevg 3—7.
TONE ZORN
Karntner Landsmannschaft
in nemškonacionaina propaganda pred 60 leti
Tem in takim zagotovilom naj bi dalje prispevalo tudi pismo ..slovenskega Korošca" iz Črne, v katerem beremo o diktiranih davkih, o lakoti na Kranjskem ter o vpoklicih v jugoslovansko vojsko, poleg tega pa še o izjavi „ne-kega" kmeta iz Slovenske Štajerske: „V letu dni smo pod Jugoslovani prišli na beraško palico" (KL, 12. november 1919, št. 24).
Odveč je pripomniti, da se je Karntncr Landsmannschaft ukvarjala tudi z odmcvnost-)o političnega dogajanja v osrednji Sloveniji (prim. KL, 19. novembra 1919, št. 25). O zadevnem celovškem pisanju zgovorno priča decembra 1919 označitev Slovenije za srbsko provinco („serbische Provinz Slowenicn"). O dr. Gregorju Žerjavu, takratnem predsedniku deželne vlade za Slovenijo, ob tej priložnosti beremo, da je „še bolj srbski, kot bi to hotel biti Srb (Reichserbe)". O dogajanju v Ljubljani pa je mogel bralec izvedeti, da tamkaj vlada ..razvpita balkanska morala", k temu )e list dodajal, da Žerjav gospodari v Ljubljani ter lahko s ..srbskimi bajoneti naredi kar hoče" (KL, 10. december 1919, št. 28).
Med vprašanji, o katerih je leta 1919 razpravljala Karntner Landsmannschaft je bilo tudi tisto o jugoslovanski vojaški obveznosti, ki jo je celovška propaganda imenovala „srb-sko vojaško suženjstvo". V nasprotju z vojaško obveznostjo v Jugoslaviji je list poudar-
jal prostovoljski značaj avstrijske vojske. Posebej je podčrtaval, da v avstrijski republiki kmečki sin in kmetijski delavec nista obvezana služiti vojsko; enako tudi ne industrijski delavec in obrtnik. Nasprotno pa v „srboslo-vanski državi triumfira nenasiten militarizem". Še več, prav majhna Srbija je najbolj bojevita država med vsemi evropskimi državami; to naj bi dokazovale balkanske vojne ter sarajevski atentat leta 1914. V Srbiji pozna mož le orožje, medtem ko morajo žene in otroci s ..prezgodaj upognjenimi hrbti" obdelovati polja ter „vedno bolj propadati v nekulturi." Beremo tudi, da je Srbija kljub zavojevanemu ozemlju postala revna. In dalje: Srbi komandirajo v državi SHS.
Kartner Landsmannschaft je ob tem vedela povedati, da slovenski častniki in vojaki dnevno bežijo prek demarkacijske črte v „svo-bodno Koroško" ter tožijo, da so v celoti izgubili ..slovensko svobodo". Ker Srbi nimajo zaupanja v Slovence, je pisaril list, je slovensko vojaštvo porazdeljeno povsod po Srbiji. Karntner Landsmannschaft je še posebej omenjala odpošiljanje slovenskih vojakov v Makedonijo ali, kot je pisala, v ..divjino Balkana", kjer da morajo pod „srbsko knuto služiti" vojsko. Dalje beremo, da „kdor pozna tisto divjo okolico, ve, kaj pomeni biti tam . . . vojak med poldivjaki, ki se hranijo in prebivajo
kot živali ter v življenju sploh niso videli pluga ali knjige". Slovenskim mladeničem je propagadni list napovedoval, da bodo tam ob drugem staknili ..malarijo", „strupe" in druge nevarne bolezni ter jih prinesli domov. Poleg tega bo Slovenec krvavel v bojih proti vstajnikom dalje proti Bolgarom, Turkom, Italijanom in Romunom. „To je v resnici usoda slovenske mladine!" je vzklikala Karntner Landsmannschaft. Tista usoda, kot je doletela Kranjce, sedaj grozi tudi koroškim Slovencem, v kolikor se pri plebiscitu ne odločijo drugače, saj s plebiscitno odločitvijo v korist Avstrije lahko Korošci odvrnejo od sebe nevarnost, ki jim preti (prim. Karntner Landsmannschaft, 17. december 1919, št. 29).
III.
Poleg drobnih, tedanjemu trenutku prirejenih notic, najdemo v Karntner Landsmannschaft v začetku leta 1920 vest o načrtovani gradnji vzhodne koroške železnice, „najvaž-nejšega gradbenega projekta Koroške"; železnica naj bi bila del prihodnje železniške povezave med Celovcem in Gradcem. — Kot je znano, so v ta namen 1. januarja 1920 ustanovili v Celovcu poseben trasirni urad, sama proga pa naj bi potekala od Celovca prek Velikovca v Labotsko dolino. Prav tako je znano, da je šlo pri projektu za propagadni nastop, namenjen prebivalstvu plebiscitnega ozemlja, ki pa je z 10. oktobrom 1920 kaj hitro zaspal ter se znova — čeprav v spremenjenih razmerah — znova prebudi) šele po drugi svetovni vojni (za celovški projekt leta
1920 gl. Karntner Landsmannschaft, 14. januar 1920, št. 33).
Tako kot ta napoved, so bite trenutni rabi prirejene tudi ostale v Karntner Landsmannschaft objavljene notice. Poleg tega pričenjajo sedaj na naslovni strani lista izhajati protislovenske in protijugoslovanske karikature.
^ Med ..vprašanji", ki se sedaj pojavijo na čelu lista, je bilo tudi tisto o takoimenovanih koroških beguncih, se pravi tistih nemško usmerjenih Korošcev, ki so se bili umaknili iz plebiscitne cone A. Videti je, da se je v akcijo zbiranja pomoči zanje še posebej vključilo tedanje nemškonacionalno društvo Karntner Landsmannschaft. To je 28. januarja tudi objavilo zadevni poziv v listu, o katerem poročamo, skupaj z opozorilom o nujnosti njihove vrnitve v cono A (gl. KL, 4. februar 1920). Šlo je za zahtevo, podkrepljeno s pomnoženimi pripravami na predstoječi plebiscit.
Na vprašanje, kaj pomeni geslo ..Koroško Korošcem", je Karntner Landsmannschaft odgovarjala, da je Koroška naravna zemljepisna in gospodarska celota. ..Korošci, bodisi Nemci ali Windische, kot se naši Slovenci sami imenujejo — nadaljuje list — so navezani drug na drugega". Poudarjal je, da ..spodnji del dežele" potrebuje Celovec in Beljak (in obratno); tu se prek odprtih polj in krajev tudi ne da potegniti meje. Lahko se sicer — je nadaljevala Karntner Landsmannschaft — na kakršenkoli način razdeli Koroška, vendar bo tedaj meja prerezala pota in ceste, soseda od soseda, in celo zaprla lastniku dostop do njegovega polja. Zaključek podobnih zagotovil je bil jasen: južna meja Koroške so lahko le Karavanke.
Manipu!acija zgodovine južnih Slovanov
Skoro v vsakem teksikonu piše, da je Makedonija dežeia v srednjem deiu Baikanskega poiotoka in da spada potitično k Jugosiaviji, Grčiji in Boigariji ter da jugosiovanski de) Makedonije tvori sociaiistič-no repubiiko Makedonijo. Nadaije je nzano, da je imeia Makedonija nekoč siavno zgodovino — Aieksander Veiiki in kraij Samuei. Kijub tem argumentom pa je vprašanje Makedonije zeio pereče, ker Boi-gari zanikajo obstoj Makedoncev češ da so to Boigari pa čeprav so jih po zadnji vojni pri njihovem ijudskem štetju našteti še okrog 100 tisoč. Ne zanima nas, zakaj ta preobrat giede makedonskega vprašanja pri Boigarih, moti pa nas dejstvo, da so se tega zgodovinskega manipuiiranja navzeii tudi na Češkosiovaškem v Pragi, kjer je biia pred nedavnim otvorjena staina razstava pod nasiovom ,,Čehi in Sio-vaki v davni pretekiosti", ki je namenjena tujim turistom in češkim državijanom. Prostori omenjene razstave so v stari kraijevski paiači na Hradčanih.
S!ovenci pri papežu
Prejšnji teden je papež Janez Pave! ii sprejel slovenske romarje iz Slovenije, Koroške, Trsta in Gorice — biio jih je nad 5000 — ki so v okviru praznovanja 25-tetnice izhajanja verskega lista „Družina" bili ob spremstvu štirih škofov na romanju v Rimu.
V	svojem nagovoru je papež Slovence v slovenskem jeziku pozdravil kot zastopnike plemenitega naroda, ki je vreden posebnega spoštovanja in ljubezni. Ob tej priložnosti je tudi ugotovil, da so Slovenci postali zelo zgodaj kristjani in želel Slovencem vedno večjo krščansko blaginjo v blagor celotne družbe v kateri živimo.
V	imenu romarjev in slovenskih vernikov je papeža pozdravil ljubljanski metropolit nadškof dr. Jožef Pogačnik.
Slovenski romarji so ob srečanju s papežem podarili cerkvenemu poglavarju barvno kopijo brižinskih spomenikov, ki so najstarejši slovenski in slovanski liturgični zapis; koroški Slovenci pa so papežu podarili delo znanega koroškega kiparja iz Sveč Franceta Goršeta.
Ob priložnosti romanja so si ogledali tudi zanimivosti Rima zlasti cerkvene spomenike in pa obiskali tudi dom slovenskih bogoslovcev ..Sloveniko".
Fo7&7ora iz cfai/nje zSzi/e grosfovaia na iforoširem
Iz naslova razstave bi sklepal, da gre tu za zgodovino Čehov in Slovakov. Vendar kot kažejo razstavljeni predmeti, so organizatorji razstave prikazali tudi nastajanje prvih slovanskih držav in razvoj njihove državnosti. Med eksponati so trije veliki zemljevidi, ki predstavljajo zgodovino južnih Slovanov. Na nobenem teh zemljevidov, ki prikazujejo obdobje od 7. do 13. stoletja ni označena ne Makedonija, kot teritorialna državna enota niti obstoj Makedoncev kot narodnostne skupine, kar pa še ni dovolj; čez ozemlje, ki so ga v tem obdobju naseljevali Makedonci, je z velikimi črkami izpisano ..Bolgarija" oziroma ..Bolgari", kar pomeni, da je to ozemlje pripadalo Bolgariji. Za češke zgodovinarje, ki so organizirali to razstavo, Samuelovega ce-
Vseh mrtvih dan
Vsg^o /ero se vrst: vse/? ?wrfvZZ? r/dw, ^Z je posvečen /jK/?eznZ Zn spo-wZf!K OnZ?7!, ^Z SO fMffi /?Z/Z V ŽZf/jc-Mj% rMjJrgž/Z — sr<3)isZ, soroJwZ.4Z, prZjgtc/jZ, ^Z </dHes počZv%jo njZvZ MrZrK, prosforH, ^jer rrZ r%z/Z^e ??:eJ prZjgte/je??! Zn sovražnZ^on:, /?er smrt vse po/ratZ poj /opato.
Spoštovanje Zn /jn/?ezen nanr nare-Zrajeta, Ja se ta Jan KttavZtno o/? gro-Z?ovZZ?, ^jer pocZvajo te/esnZ ortan/v nasZZ? J?*ggZ/?, /Z/? o^rasZtno s cvetjen? Zn prZžgetno sveče. 7'aZ?o se spominjamo tZstZ/?, Zn so n mr/; naravne smrt/ zaraJZ starost/, /?o/eznZ a/Z o/? Zta^rš-nZZ? ^o/Z nezgoJa/?. /Vaše mZs/Z pa so t%JZ pr/ stotZsočZZ?, Z:Z so mora/Z v &rvavZ vojn/ Zn ^rntcm nasZ/ja- nmre-tZ nenaravne smrt/, to je na tZstZ rtra-Z?otnZ čas ^rvZ Zn so/za, ??:gsovr:/Z? grobov, ^o so neštetZm na o^rKten načZn vze/Z žZv/jenje za po/Jazne/e nacZ^ašZstZčne ZJeje. 7'g J: Janes gro-zZjo še temnZ grozeč/ o/?/g^Z, Ja /?Z s^a/Z/; trenntn/ m/r Zn pogna/Z č/o-veštvo v novo nepop/sno trp/jenje, nn/čenje Zn nasZ/no smrt, ^ajt/ o/?oro-^eva/na gonja se naJa/j%je Zn rož/ja-nje z orožjem je ng/KŠnjoče ^ot že Jo/go ne poprej.
Na Jan mrtv/Z? se z/ast/ spo??:Z?:jg-mo tZstZ/?, ^Z so v naj/?ajšem časa naše zgoJov/ne za svo/?oJo Jarova/Z svoje najJražje — ŽZv/jenje za svo-Z?oJo ZzpoJ t/ranZje. SpomZnjamo se ta JZ te/?, ^Z /ež/jo po ččoroš/tem Zn j/m ne vemo /mena, ne ^je so /?Z/Z Joma. Čeprav n/majo svojcev, Ja /J jZ/? o/?Zs^a/Z, so s svojo smrtjo za našo /epšo /?oJočnost posta/Z naš: najožjZ soroJr::7?Z. ZaZ?va///Z se j/m Z?omo s tem, Ja j/m /?omo o^?*gs:7Z njZ/?ove gro/?ove Zn Ja /?omo v m/s/Z/? ta J; pr/ t/st/Z?, ^aterZ/? ^ost/ tro/?-n/jo po temačn/Z? g/o/?ača/? naš//? prostran//? /?rZ/?ov. O/? Jnevtt mrtv/Z? naj ^/Zc JragocenZ/? žrtev Zz gro/?ov se g/asZ,- De/ajte za m/r, o/?ran/te ga v JomačZ JražZnZ, v sosesk/, meJ na-roJZ soseJZ Zn naroJZ vsega sveta/
sarstva nikoli ni bilo, saj so ga proglasili za bolgarsko cesarstvo (Samostojna makedonska država pod Samuelom — v drugi polovici 10. stoletja, je obsegata Tesalijo, Epir, Zahumlje, Dukljo, Raško, Bosno, severno Bolgarijo in del Albanije). Poleg teh netočnosti so organiza-
DRAMSKA UPRtZORtTEV JUDENBURG
po romanu Prežihovega Voran-ta, v soboto 77. oktobra 197? ob 70. uri v gostiini Kovač (prvič v novi dvorani!) na Obir-skem. Gostuje dramska skupina z Raven.
Prisrčno vabijenit
Siovensko prosvetno društvo .Obir" na Obirskem
torji pokazati svoj odnos do preteklosti južnih Slovanov tudi s tem, da nekdanja država Čehov „Velika Morava" (v 9. stoletju) meji direktno na ..bolgarsko cesarstvo", kar je seveda nesmisel. Za organizatorje razstave očitno v tem obdobju na Balkanu ni drugih plemen, narodov in držav.
Tako so tudi na tej razstavi po-
Pogrče
Prej ??eJ<!vmm smo sprcmZ/Z rit? šerrfpr/moš^o po^opa/Zščc t/ršiJo Smo/rn^ pj. Pt?v/cžcvo mamo Zz Po-grč. Po Jo/gZ /?%JZ Z*o/ez?iZ je K???r/t? v 5/. /etre sr%rost/ Zr: pr/ rem z%pK-st:'/g možg P/gžg Z?i osem otro^ v g/o/?o/;Z žt?/os?Z.
ZZv/je?ijs^t? pot Pav/eževe mame riZ /?Z/a z rož/camZ posr/a?:a, ^ar je z?iačZ/rio za zaveJm ž/ve/j riaše ?ra-;*oJriosrrie s^apriosrZ ??a /^orošAiem. Naj/?ajše je seveJa za Pav/eževo ma-rer /?Z/o v zaJrij/ vojrrZ, ^o so ?:acZsrZ zapr/Z ?ije?iega moža. Osta/a je sa???a Joma ??a ^mer/jZ z orrocZ, /:arerZ/? riajm/ajšZ se je ^omaj roJZ/.
Pav/eževa mama, Zv ZzvZra Zz /<er-ja^ove JražZ??e v mo/?/Zš^Z jarZ, je z možem vzgojZ/a otrobe v zveste sZ-riove Zr? Z?čere rtaše r?aroJ?ie s^aprro-stZ. Nož P/až je /?Z/ Jo/ga /era s/o-veris^Z o/?č/r?s^Z oJ/?or?i/^ ra^o v rie^Jarij/ rZ^ars^Z, Z?aZ;or raJZ pozr?eje v ž/rrajs^Z o/?čZ?iZ. SoJe/ova/ je raJZ v Jo/?ro/js^Z 77?*g?:Z/?:ZcZ Zri posojZ/ri/cZ Zr: seveJa z JražZrro pojp/ra/ pr/za-Jevarrja Jomačega P/over:s^ega pro-svetrrega JraŠrva ,.Dar:Zca".
Pogre/?a se je aJe/ežZ/a ve/Z^a mr:o-ž/ea /jaJZ, Z?ar prepr/č/jZvo Jo^azaie, ^a^o prZ//a/?/je?:a Z?i spoštovarra je /?Z-/a Pav/eževa mama meJ rraš/m /jaJ-stvom. Pogre/*?:/ o/?reJ ie oprav:/ JomačZ žapr::^ Prar:cej NrZšroj Zr: se j: za/?va/Z/ za zvesro/?o Jo vašega va-roJvega ž/v/jevja. Prav ta/?o se je oj po^ojve v Zme^a s/ovevs^ega zastopstva v o/?č/vZ ŽZtara va^ " 'me-va ^PD „DavZca" pos/ov:7 o^č.-r?^, oJ/?orvZ^ JZp/. fp. /oza 7/a/?erv'Zi V s/ovo so zar?e?Z JomačZ pevc: poj voJst"om P/avz'?a /^ežaria.
Po^otvo Pav/eževo mamo Z?omo o/?ravZ/Z v r?epoza/?vem sf?omZr?a. "/o-/?o^o PrZzaJetema moža otrobom izrekamo vaše g/o/?o^o soža/je.
trdili znana bolgarska stališča, ki se kot je znano ne skladajo z zgodovinskimi dejstvi.
Tudi pri nas na Koroškem smo imeli ..zgodovinarje", ki so trditi, da koroški Slovenci nismo Slovenci temveč neka posebna vrsta ljudstva, ki ni ne slovensko ne nemško — Vindišarji. Vendar mlajša generacija avstrijskih zgodovinarjev, ki ni zastrupljena z nacističnim duhom, je te „krive preroke" pohodila. Samo še podtalno in prihuljeno trosijo strup, ki mu nasedajo najprimitivnejši Slovencem sovražni elementi.
Tudi glede makedonskega vprašanja bo moralo priti do jasnejših pogledov s strani Bolgarije; da narod, ki ima v Jugoslaviji svojo popotno samostojnost in ki je v Grčiji priznan kot manjšina (čeprav nima pravic kot v Jugoslaviji), v socialistični republiki Bolgariji kratkomalo ne more biti zbrisan s površine. Narod, ki ima tako slavno zgodovino in ki se je stoletja borit za svojo svobodo, ki jo je končno dosegel v sklopu SFRJ ima seveda tudi pravico, da se še naprej ohrani kot narod. Tudi po nacistih na smrt obsojeni narod Lu-žiških Srbov, je v Nemški demokratični republiki prejel popolno svobodo.
Or. Luka Sienčnik
75-LETNiK
Dr. Luka Sienčnik, dobroijski ži-vinozdravnik v pokoju je v pone-deijek obhajai svoj 75-tetni živ-ijenjski jubiiej.
Naš jubiiant izhaja iz znane zavedne Hojnikove družine v Mokri-jah pri Dobrii vasi. Ljudsko šoto je obiskovat v Dobrii vasi, nižjo gimnazijo v Ceiovcu, maturira) pa je teta 1925 v Ljubijani. Na Dunaju je študira) na veterinarski fakuiteti in promovira) za doktorja ieta 1930. Po končanem študiju je bii živino-zdravnik v Dobrii vasi.
Na njeaovi živijenjski poti smo dr. Luko Sienčnika srečati že zgodaj sred) našega narodnega živ-ijenja. V zadnji vojni se je pridruži) partizanom. Na Rogu v Sioveniji je v zimi 1944-1945 sam zbrai in napisa) pomembno deio; katero je dopoini) dr. Bogo Grafenauer: Sio-venska Koroška — seznam krajev in poiitična upravna razdeiitev, ki je izšio 1945. ieta.
Po vojni ieta 1945 je bii pod predsednik Pokrajinskega odbora Osvobodiine fronte in podpredsednik Zveze koroških partizanov. V domači občini v Dobrii vasi je bi) doiga ieta občinski odbornik in tudi drugače je njegova živijenjska pot en sam boj za ohranitev naše narodne skuonosti na Koroškem. Tako ga najdemo še danes vedno aktivnega v domači prosvetni in zadružni organizaciji, v avstrijskem merttu pa ima pomembno funkciio čiana Zveznega odbora avstrijskih žrtev fašizma in borcev oroti fašizmu. Ob njegovem živijenjskem iubiieiu mu iskreno čestitamo in žeiimo mnogo zdravih tet in piod-neaa deia na področju našega narodnega živijenja.
ČESTiTAMO
Dušan Schiapper iz Šentjakoba v Rožu in Jože Messner iz Ceiov-ca, absoiventa Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu sta v jesenskem roku promovirata za doktorja medicine.
Obema miadima doktorjema iskreno čestitamo.
Glavno mesto Socialistične republike Tadžikistan Dušanbej je že več let pobrateno s koroškim glavnim mestom Celovcem, kar pomeni, da je med obema mestoma prisrčno in prijateljsko razmerje, ki se kaže v glavnem s tem, da je prišlo med obema mestoma do pestre in prisrčne kulturne izmenjave. Tokrat je Celovec oziroma Koroško obiskala t4-članska folklorna skupina, ki je nastopila v Celovcu, v Volšper-ku in Beljaku. Povsod je bila prisrčno sprejeta in nagrajena za njihovo izvajanje z navdušenim aplavzom. Takoj prvi dan ob prihodu v Celovec, prejšnji četrtek, so gostje iz Tadžikistana pod vodstvom predsednika in tajnika Avstrijsko-sovjetskega društva, vladnega svetnika Valentina Justa in Johanna Perdacherja, bili navdušeno sprejeti v mestni hiši od zbranih mestnih senatorjev, ki so po večini stari znanci gostov iz Sovjetske zveze.
Na večerni prireditvi v Domu glasbe, kjer so nastopili odlični folkloristi, so bili poleg visokih predstavnikov Tadžikistana navzoči celovški župan Guggenberger in podžupan Medwe-schek. Pozdravne besede namestnice župana Dušanbeja Sajdove Mansura, so bile sprejete z velikim navdušenjem. Posebnost tega večera je bila vsekakor šarmantna povezovalka, ki je skupno s celovškim kolegom vodita skozi pestri program. Ob tej priložnosti je seznanila celovško publiko s posebnostmi in zanimivostmi njihovega glavnega mesta in dežele. Nastopajoči Dušanbejci so v svoj program vpletli tudi dve nemški pesmi, ki ju je skupno z njimi pela vsa navzoča in navdušena publika. Naj še povemo, da je na tej večerni predstavi sodeloval tudi koroški pevski zbor ,Wulfenia" in pomagal popestriti itak fantastično izvedeni nastop gostov.
Naslednjega dne v petek je goste iz Tadžikistana sprejel v zrcalni dvorani koroški deželni glavar Leopold Wagner. V soboto je bil zadnji nastop v Beljaku.
Spet enkrat se je pokazalo, da je
Šentpeter na Vašinjah
ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTiLA ANA KOPEiNiG
V /?o?:fJf/)f^ /T. o^:o/??*<? w:o s^rf?n/;::/Z /? zaJnjf??::: /?očZ:^K ?M /%?'-?:o po^o/?c/Z)če /ino XopfZ?:Zg pj. Pdv/Znčevo ??M;e?- Zz 3e?::pef?*r: ?M V<z-):?:;<:/?, rMdJf?* ?*e/:Jo?';d Do??M p?*osT?cff t? TZ?:;%/? Jožefa /(opfZ?:Zg%. U?wz/4 je v 76 /ft% sh^osfZ. V z^JrrjZ/? /ffr/? z/<?sJ: po s?wr:Z wož<? je z<zce/<: Z?o/c-Z?<?J/ Z?: :<?^o je J::J: o?:% po fež/?e??: fr^/jer^K' s/eJZ/g woŽK.
Pog?-e/?g se je gJe/ežZ/g z?e/Z^g ?w:o-ž/cg /jgJZ, ??:ej ?:jZrr:Z 30 Jg/?owZ^of. Pog?*e/??:o ?Mgšo je s&%p?:o s sZ?:o??: ce-/e/?z/rg/o ose??: Jg/ro^Z^oz?, pos/of//-?:o pnJZgo pg je Z??:e/ Jo??:gčZ ŽMp'g:/? /tr7fcH Goršek, /?: je v po/?oj?:Z onsg/ /Z^ zg/eJr:e že?:e /?: rzMferr. Nož r:g JorMK Jg^o so se fgJZ o/? oJp?Te??: gro-/?g oJ po/;ojr?e pos/oi?:7Z Jo??:ge: pevc: Z?: s pes??:/??:: žg/osf;r:^g??:Z Jg/Z po-g?*eZ??:/ svečg?:osjZ še fMroZ?r:ejše o/?e-/ežje.
O/? Jež^Z ZzgH/?Z /j%Z?ece rrMJe?^ /z-?*e^g??:o ofzo^o??: Zr: so?*oJ?r//?o??: g/o-^o^o sožg/je.
bi) obisk iz centralne Azije, od koder so prišli gostje poseben dogodek ne samo za mesto Celovec temveč tudi za Koroško. Kjer so nastopili dragi gostje so bili deležni velikega zanimanja in prijateljskih ovacij.
Siovensko prosvetno društvo Šentjanž v Rožu vabi na ve-seioigro
NAVADEN ČLOVEK
ki bo v nedeijo 28. oktobra 1979 ob 19.30 uri v gostiini pri Tišiarju. Gostuje igraiska skupina SPD „Vrtača" iz Sio-venjega Piajberka.
Prisrčno vabijeni!
OJ/?or
Siovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na
OBČNi ZBOR
v soboto 27. oktobra 1979 ob 19.30 uri v kuiturnem domu na Radišah. Po občnem zboru bo SPZ predvajata fiim „Povest o dobrih ijudeh".
Odbor
Dobro sodetovanje
Pomemben sestavni del celovškega lesnega sejma so poleg razstav, strokovna zasedanja in predavanja. Med predavanji igra posebno važno vlogo mednarodni gozdarski simpozij, ki je letos zasedal že desetič. Mednarodno priznani strokovnjaki in znanstveniki so se pogovarjali o pomenu pogozdovanja. Posebnost letošnjega gozdarskega simpozija je bil izlet na Pokljuko (visoka planota) na Gorenjskem.
Pred dnevi je bilo v Celovcu zaključeno zasedanje z zastopniki gozdne uprave iz Slovenije, ki so med drugim ob priložnosti celovškega lesnega sejma organizirali ekskurzijo na Pokljuko. V okviru tega foruma je direktor celovškega lesnega sejma dr. Josef Kleindienst predal navzočim zaključno poročilo in posebno številko .Gozdarskega lista", ki vsebuje dokumentacijo vseh strokovnih predavanj, ki so se odvijala na letošnjem mednarodnem gozdarskem simpoziju. Zahvalil se je zastopnikom iz Slovenije za pol lefa trajajoče predpriprave na ekskurzijo in za prijazno sodelovanje, ki je bilo poplačano z obilnim uspehom.
Na tem razgovoru so bili navzoči tudi dipl. inž. Josef Just od kmetijske in gozdarske zbornice, z jugoslovanske strani pa direktor za gozdarstvo inž. Cuk, predsednik odbora za gozdarsko obmejno sodelovanje. Stane Rozman in predsednik odbora za sejemske sporazume Boris Lasič.
Za zaključek srečanja so obiskali puškarsko zadrugo v Borovljah.
Siovensko pianinsko drušfvo v Ceiovcu vabi na
iZLET NA TOLSTO KOŠUTO v nedeijo 28. oktobra 1979 Zbiraiišče in odhod: ob 7. uri zjutraj — nogometno igrišče v Seiah.
P?-Zs?-čr:o fg/?/;c?:Z/

Drama SNG iz Ljubtjane...
fTVgJgfjevanje j J.
ŠPO R TINI V E ST IN IK
Sinča vas - SAK 1:0 (1:13)
enake ali vsaj podobne izkušnje iz zgodovine — vse to pa pri dunajski publiki v glavnem ni dano, tako da si Avstrijci ne morejo razložiti velikega uspeha, ki ga je ta komad žel v Jugoslaviji. Tako iz reakcije publike kot tudi iz strokovne kritike je bilo razbrati, da Dunajčani niso vedeli kaj početi z ..Osvoboditvijo Skopja".
Največje zanimanje je gotovo vzbudila Krleževa drama „Gospo-da Gtembajevi". Miroslav Krleža je 2a kulturno zainteresiranega Avstrijca pač že dolgo pojem v svetovni književnosti, čeprav še nobene njegove drame ni bilo videti na Dunaju. Pa tudi snov (propad — tako moralni kot finančni — meščanske družine) je v zadnjem času zelo v ospredju zanimanja, če samo pomislimo na uspešno televizijsko obdelavo „Sage o Forsey-thih", ki ji zdaj sledijo še „Budden-brookovi" ipd. Cinično bi lahko rekli, da si buržoazija rada ogleda svoj lastni propad; to je lahko storila pri Krleževi igri, ki jo je režirat France Jamnik. Boris Kralj kot Ignac Jacques Glembay je tudi razvajeno publiko dunajskega ..dvornega" gledališča navdušil s svojo igro, isto pa velja tudi za Borisa Juha v vlogi sina Leona Glem-baya.
Krleževi ..Glembajevi" so za Avstrijce značilni v dvojnem pomenu. Zgodovinsko — v tem smislu, da pokažejo propad avstrijskega ekonomskega in kulturnega imperializma na Hrvaškem pred prvo sve-
Železna Kapla -folklorni ples
Spet je potekal eden mnogih družabnih večerov tokrat pod motom ..folklorni ples" v soboto zvečer v hotelu Obir, ki ga je priredilo Slovensko prosvetno društvo „Zarja". Da je prireditev lepo uspela je pokazala polna dvorana. Zadovoljna domača publika je uživata ob nastopih domače folklorne skupine, plesala in vsekakor preživela nekaj srečnih uric ob prijetni zabavi in dobri kapljici. Za nameček so organizatorji priredili še tombolo, ki je dala veliko lepih dobitkov. Za zabavo in ples so skrbeli „Obirski fantje".
tovno vojno: ko se čuje pred vrati meščanske zagrebške hiše Glem-bajevih napoved socialnih sprememb, premikov, revolucij; da je meščansko bogastvo zgrajeno na tatvini, umoru, vlačugarstvu in da za pripadnike tega na smrt obsojenega razreda ni izhoda — tudi Leon Glembay, ki deloma spregleda ne-izhodnost položaja in nemoralo svoje družine, ne vidi zase nobene perspektive in zapade v histerijo. Propad stare monarhije — to je vsebina Krleževe drame; toda ne samo to, kajti sicer danes ne bi več mogla tako navduševati. Medtem ko na eni strani pokaže že končane stvari - propad meščanstva v Jugoslaviji, pa na drugi strani v Avstriji prepriča prav zaradi tega, ker nakaže tudi sedanjost: na tatvini, umoru in vlačugarstvu sloneča moč vladajočega razreda (ki se danes med drugim kaže v
Lep prispevek k letošnjemu letu otroka je bila vsekakor lepo uspela nedeljska revija mladinskih zborov v šentjakobski farni dvorani. Prireditelj te mladinske prireditve je bila Krščanska kulturna zveza. Nastopale so otroške mladinske skupine iz Šmar-jete v Rožu, Sel, Slovenjega Plajber-ka, Sveč, Bilčovsa, Hodiš, Šentilja, Šentjakoba v Rožu, Loč, Borovelj in Bistrice na Zilji.
Številno publiko je pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze
zatiranju manjšin) bo propadla, mora propasti, ker tak je zakon zgodovine.
Publika je to deloma dojela, zato je le skromno aplavdirala, kritik Kurierja pa je sploh onemel...
Sicer pa je del dunajskega tiska (če na primer spet omenimo Kurierja) tudi v ostalem pokazal malo „čuden" odnos do Slovencev in Jugoslovanov ter njihove kulture: obširno je poročal, da so občina, sindikati in druge ustanove pokupile polovico vstopnic ter jih brezplačno razdelile med tamkajšnje jugoslovanske delavce, ki so začasno zaposleni na Dunaju, le-te pa je pozival, naj vendar gredo v gledališče, saj bodo predstave v njihovem jeziku. Tako torej „ kulturni herrenvolk" osrečuje ..nekulturne balkance" — res nadutost, ki bi ji težko našli primera.
Franci Zvvitter ml.
Lovro Kašelj in poudaril pomembno vlogo mladine v današnjem času in družbi. Povezavo med posameznimi točkami sporeda je imela mladina — bila sta to Hanzi Sticker in Andrea Lepuschitz. Povezavo je pripravil učitelj Tone Sticker.
Revijo mladinskih zborov je otvo-ril tamburaški zbor Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero", ki ga vodi Erika Wrolich. Seveda je nastopil tudi tamburaški zbor iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sa-botnik. Oba zbora sta pionirja na področju spet zbujajočega se tambu-rašenja na Koroškem. Tudi skupina ..Mladi mi" s slovenske gimnazije v Celovcu, ki jo vodi Stanko Polcer, je bila prijetna popestritev nedeljske prireditve. V glavnem so nastopali pevski zbori in recitatorji. Tu so se posebej izkazali otroški vrtec v Šen-petru, otroci iz Šenjakoba in ne nazadnje otroci iz Bistrice na Zilji — to je s periferije našega narodnega življenja. Zbor vodi neumorna učiteljica Milena Pipp, kateri velja še posebna zasluga, da se tudi na Zilji kaže zanimanje in skrb za naše najmlajše. Na koncu lahko samo rečemo, da so se vsi potrudili in da je mladina pokazala toliko kvalitet in prizadevnosti, da obstoja upravičeno upanje, da bomo preživeli vse ujme, ki se zgrinjajo nad nami. To aktivnost mladine in vzgojiteljev pa morajo nadaljevati tudi v prihodnjih letih, ko ne bo leta otroka.
Kako izenačena je skupina spodnje lige se je spe) pokazalo v nedeljo. Od prvih pe)ih v lestvici je le Možberk remiziral, vsi drugi so zgubili. Med temi tudi SAK v Sinči vasi.
2e v 6. minuti je SAK prejel, po težki napaki obrambe gol, ki je odločil tekmo v prid nasprotniku.
Tudi v poslednjih akcijah je obramba pokazala nesigurnosti in s tem dala nasprotniku vedno znova možnosti za zadetek. Polagoma pa se je znašel SAK, kar je bila predvsem zasluga Polanska, ki ga je bilo kratkonialo najti na celem igrišču. Čeprav postavljen za napadalca je bil edini organizator vseh napadov našega moštva. Podpora sredine pa je bila minimalna. Za nasprotnika vedno spet nevarni so bili le Polanšek, Zablatnik in Hobel Martin, katerih borbenost je večkrat pripeljala do izredno lepih akcij, a tudi takrat sreča ni bila na naši strani. Dobro postavljena obramba nasprotnika ni dopustila pravih šans za gol, s strelov iz 20-ih metrov pa nasprotnikov golman ni imel težav. Četudi je imel SAK več od igre, tudi v drugem polčasu, ko je nasprotniku večkrat uspelo predreti našo obrambo je dobro postirani golman Dodič obvaroval SAK pred večjim porazom. Po poteku igre bi sicer SAK moral zmagati igro, a možnost streljati gole je takrat odvzela SAK-u kar obe točki. V 75. minuti je najboljši igralec na igrišču Polanšek po prostem strelu iz 20-tih metrov z lepim strelom le zadel prečko. Kljub porazu pa leži SAK še vedno na izvrstnem 5. mestu lestvice spodnje tige-vzhod.
SINČA VAS POD 23 - SAK POD 23 1:1 (0:1)
Po dobri prvi polovici, v kateri bi lahko streljali še več golov, je moralo drugo moštvo SAK-a v drugi polovici predati vodilno vlogo nasprotniku, kateremu je po številnih napadih tudi uspelo izenačiti. Za gol našega moštva pa je spet poskrbel Rozman, iz katerega se vedno bolj kristalizira izvrsten napadalec, ki zna streljati tudi gole.
Postava' I. moštva: Dodič, Lampichler, Jakopič, Woschitz, Pandel, Goleč, Zablatnik, Ferra (Sommeregger), Potan-šek, Hobel M., Velik (Hobel S.).
Postava moštva pod 23: Male, Hribar, Ogris, Kupper M. (Rogi), Kupper S., Grilc, Perč J., Kumer, Sošiar, Rozman, Zablatnik P.
SELAN) DOBtL) ROŽANSK) DERB) SELE ) - ŠMARJETA ) 4:1 (0:0)
Selani so zmagati v nedeljo po izredno dobri igri proti moštvu iz Šmar-jete z rezultatom 4:t. Igra je bila kar se tiče 2. razreda, na zelo visokem nivoju. Po izenačeni prvi polovici so v drugi polovici popolnoma prevzeli iniciativo domačini. Igrali so takorekoč samo še na zmago. Šmarječani so se borili na vse načine, da ne bi dobili zadetka. Toda po neposrednih napadih se je Selanom v 53. minuti posrečilo, da so povedli z lepim strelom le-gionerja Mohorčiča z 1 :0. Kar dve minuti pozneje je drugi legioner Selanov, Toševski, zatresel drugič mrežo nasprotnika. Strel Juga Florijana nasprotnikov vratar ni mogel takoj braniti tako, da Toševski ni imel težav zatresti mrežo Smarječanov. Isti igralec, Toševski, je poskrbel tudi za tretji gol. V 73. minuti, so Šmarječani iz prostega strela dali prvi gol. Za končni rezultat je poskrbel po podaji Juga Otip Peter. Torej rezultat v rožanskem derbija 4:1 za Selane. Igra se je odvijala pred zelo veliko kuliso gledalcev. Bilo jih je okoli 700. Pohvaliti je treba celotno Selško moštvo, ki je z borbeno tekmo nakazalo vse prednosti nogometa.
Postava moštva: Morič, Dovjak A. (60. Pristovnik), Travnik, Dovjak N., Olip S., Mohorčič, Olip N., Oraže, Olip P., Jug, Toševski.
V	predtekmi so Selani premagali moštvo iz Smarjete (pod '23) z rezultatom 2:0. Gole sta dala Dovjak Flori ter Hribernik Norbert.
V	nedeljo igrajo Selani, ki trenutno vodijo na lestvici v svojem razredu v Bilčovsu proti tamkajšnjemu moštvu.
tgratci Siovenskeqa at)etskeaa ktuba v novih dresih.
Revija ntiadinskih zborov v Šentjakobu
Valentin Poianšek	3
"KS	
ide)	
Veš, da mora majhen otrok, recimo tak droben dojenček prav tako po svoje umreti, četudi ne zna ničesar povedati o ljubezni in sreči.. . Prav tako mora umreti kot dozoreli starec, ki je morda s svojimi lažnim! besedami o ljubezni in sreči bogve koliko gorja povzro čil svojim bližnjim in tudi tujcem, ki jih jo pri trgovanju opeharil ali na fronti v svetovni vojni, ko jih je streljal po nalogu presvitlega cesarja. Lagal je morda še sebi? Zakaj se bojijo smrti prav taki dozoreli stari ljudje, ki so odrasli v vseh pogledih? In jih potlej na stara leta pritisne bolezen na postelj, da poležavajo sebi in drugim v nadlogo, pa čakajo na smrt kot na neki uspeh ali tudi ne .. . ker jih je strah! Čakanje s strahom pa je najhujše. Si že kdaj pomislil, zakaj strah? Ker niso govorili resnice, ker niso v resnici ljubili, ker niso bili zvesti! Vidiš, zato se jaz nikdar ne bi bata smrti! In ti se me ne smeš bati. Vse mi moraš povedati! Vse mi moraš zaupati!"
Vsa rdeča je bila v obraz in vsebolj se je približevala Domnu. Lehti so ji zablestele, in spet se je vzel od nekod skrivnosten lesk, ki je navsezadnje zgorel v njenih zenicah kakor sonce, ki tone v morje. Strastno je stala čisto blizu njega, tako da sta se dotikali prsni jabolki njegovih prsi:
Čuješ, kako bije moje srce? Veš in to srce tebe tako ljubi kakor samega sebe!"
Obmolknila je in vroče pogoltnila. Večje in lepše oči je dobila.
„Minka, time..."
„Kaj te jaz? Te mar begam Ne! Hočem te imeti čisto zase. Saj veš, kako si moj? Zato se pritiskam k tebi, da čutiš moje srce."
„Minka, ti si moja, saj veva!"
..Čigava pa bova takrat, če kdo od naju omrje?"
..Zakaj bi mora! kdo od naju umreti? Ko sva komaj živeti začela? Ko sva začela se rada imeti!"
„ln nisva ne več otroka in še ne starca, v najinih letih pa misliš ..."
„Minka, midva živiva za ljubezen in najino srečo!"
„Tudi smrti se ne smeš bati. Kdor ljubi, se smrti ne boji."
..Minka, k meni se pritisni in ne govori o smrti. Ljubezen je vse večja ko smrt..."
Dolgo sta tako stala. Potem je on sedel. Minko je vzel v naročje.
..Dornen!"
„Minka moja!"
Namesto ponovnega vprašanja je samo čakajoče zadržala dih. Predano se je zganila in sanjavo zešepetala.
..Takšnega naročja ni nikjer na svetu!"
Ognji njenega te!esa so ga oblizovali od vseh strani. Srce ji je tolklo v prsih, da je rahlo pordevata njena glava, ki je slonela na Domnovo levo stran.
..Kako zdravo in divje bije tvoje srce! Veš, ti boš dolgo živel. In še kot starec boš medveda na dva kosa pretrgal..."
Odvrnil je:
„Če bom imel čas postati starec."
Skozi zavest pa mu zazeva: Kaj, če res ne bom ime! časa...? Zadnjič so po pevski vaji govorili, da se kuha
nekaj zunaj v svetu, kar bo pripeljalo do vojne. Vojna pa bo menda vsem takim letnikom, kot sem jaz, kot so naši pevci v Korijevem moškem zboru, dala po grbi.
„Domen!"
Vstane, ko to izreče. Zakrili po laseh. Prsni jabolki vztrepetata.
..Poslušaj moje srce, kako drugače bije kot tvoje!"
Pritisne svoji nedolžni jabolki k njegovim sencem! On pa jo objame in jo poveličuje:
„Tvoj srček pravilno tolče, da se z mojim ujema!".
Obtičala sta v sladkem presledku.
„Si kdaj o tem premišljeval, kako bo, ko se ne bi mogla več dobivati tukaj ob najini jasi sredi prelepega gozda?"
Kot da drugače ne bo kos zadregi in nastajajočemu nemiru, je vstal. Zdaj je potipal spet na novico, ki je še ni razodel ljubljenki, da namerava s posredovanjem sosedovega študenta iti v Celovec za vrtnarja se učit. Zato je zgubljeno dejal:
„Če bi šel naju kdo kam drugam, bi mu drugi sledil. Pravijo ljudje, da je na svetu za vse kraja."
V ponovnem molčanju slutita oba zadrego in vznemirljivo napetost. Vsedel se je zopet, vzel Minko v naročje in jo pozibava. Zopet je tukaj misel na očeta in Sončar-jevega gospodarja, ki bi v tem pogledu trdila gotovo isto: Z dečlo se že petenajsti, ko še sam ne more na svojih nogah stati!
„Ko bi vedno tako ostalo ..."
„Tako kot je sedaj, ko sva midva skupaj, drugače pa ne, da bi vedno bil za hlapca in nikoli ne na svoiem!"
„Ko bi doli kje v bližini Kaple našel delo? Četudi si odvisen, je na kmetih kar prijetno življenje."
„Kaj bi rekel, če bi jaz prišla kam v sosesko za deklo?"
Tega nikdar ni mislil, zato se je prisrčno zasmejal, da
Dobrote iz pečice
" - Štev. 43 (1940)
Kadar morate v botnišnico
/(at/ar wordfe v /?o/n;l:Hioo, pd r:d; zd ne^d; d(; Zd	rejvov, po^/s/fte ^d wc
ti^te pripOTHoč^c, ^o Md)^o ^otrc^^i, če Mdj vdw čd^ v /^o/n/^/c/ /?/rre)c teče it! če Md) /<o fd^e rdz^o/ožet!;e ^dr naj^o/j ^et/ro. čče-<čvott!t!o č*o$te ^ofre^ovg/i.'
—	fdto, ro^ce iz ttdpirjd;
—	w/e^o zd čitčet:/e o^rdZd, ^o(ot!)^^o vo-Jo v p/dstični ^te^(et!ič^i z rdzprti/eett:,
—	wd/o og/etčd/ee, ^i t!d) venčno pri ro^i,
—	titio^ voine?! !d( in nočno ;opieo iz Mdgd;
—	^omp/eten pribor zd pitdn;e.- /?/o^ vizitke, ^Kferte, zndtn.^e, ^ewični ^vinčni^ dii nd/ivno pero,-
—	^n)ige, ne^d) nentrnJijitti^ refi);
—	/d^^o ročno (če/o;
—	rr<!wr/$ror in teJen^^i rdtčij^i progrdn; (če to ^črngi/t %?o/ni&ov ne moti), nro;
—	pepe/ni^, po^oJioo zd ^om^one in vdzo.
Ti zd<čn;i tri;e predmet; v vdti to^i dii Md)
^otič&K ^o^e dHvdri;o ttdte oie^no vz^ij/e. Ne pozd^ite te ndtiovni^d t teie^ont^imi tte-ttii^dmi in ne^dj f/endrjd.
o^itčemo ^o/ni^d.
0)tit^ pri č*oini^d, pd nd) /e-td (ezi Jomd dii v č*o/nitnici, ne trne trdjdt! (/o/go, z/dtti če gd o^it^n;e tteii^o pri;dtei;eu. ^p/o/t je /<o/;-!e, če čtoini&d ojtitčemo pogotto^rdt zd mdio čdtd, ^ot če ^i en&rdt ottdii pri njem Jd/j čd-td. ^o/ni^K tdJi ne smemo te/ejonirdti ojt čd-Sd, ^o oitičdjtzo počivd. Pri tem fčdsi/? pozdjt-/jdmo, tčd je v jtoinisnicdj? ^osi/o ze/o zgoJdj in tčd ojt eni popo/Jne j?o/ni^ /djt^o že spi/
ččdč/dr obiščemo /to/ni^d, se držimo prdtti/, &i niso sdmo stvdr v/jn^nosti, dmpd^ tdJi p/emenitosti.*
—	7Ve nosimo m« evetjd, ^i močno t/iti, i" ne preve/i^i/7 sop^ott, s ^dterimi č/ove^ ne ve, ^dj ^i poče/. Če moremo, posijemo cvetje v jto/nisnico že ti^ prej ^o/ni^ovim pri^o-tčom tjd, t/d gd že čd^d o/" poste/ji,'
—	^on^one in tdt/je prinesemo sdmo tistim, ^i jim ni tre/td t/rždti Jijete;
—	jto/ni^n prinesemo ndjnovejsi čdsopis d/i revijo, tegd /to morJd %*o/j vese/ ^ot cvetjd;
—	v /"o/ni^ovi so^i ne ^d(/imo, če ndm tegd sdm izrecno ne ponK(/i;
—	potrn^/imo se, t/d /to/ni^d storimo ^d^-sno ds/dgo, o^dmo Zdnj pismo, v njegovem imend ^omd ^dj sporočimo in pot/o/mo.
POSKUS)TE
TELEHMA AL! SV)N!MA, PO MADŽARSKO
'/2 kg tetečjega (ati svinjskega) mesa, 5 dkg maščobe, 2 čebuii, so), 3 pretta&ni paradižniki, rika.
a maščob! prepražimo čebuio, na koščke nare-lano me%o, maio zatijemo, ozoiimo in dušimo. Ma zadnje dodamo pretiačene paradižnike in papriko.
KROMP!RlEVA OMLETA
5 krompirjev, 8 dkg stanine, 5 jajc, žlica moke, so!, maio popra in drobnjak.
Krompir skuhamo, oiupimo in narežemo na kocke. Sianino zrežemo za omiete, dodamo še tope) krompir, ga prepražimo, preiijemo z žvrkijanim! jajci, ki jim primešamo žiico moke, so) in maio popra. Omie-!o iepo rumeno zapečemo, jo potresemo z drobno sesekijanim drobnjakom in postrežemo prepognjeno.
Ste se že kdaj spomnili, da bi lahko skuhali kosilo v pečici, da bi pripravili vse potrebno, postaviti lonce in kozice v pečico, jo vklopili in za uro ali dve pozabili na kuharijo? Najprej upoštevajte naslednje:
#	Jedi postavljajte vedno v mrzlo pečico, jo vklopite in ko se segreje do predpisane temperature, ki se navadno suče okrog 200°, začnite računati čas, ki je potreben za mehčanje.
#	Riž, krompir, torej živila, ki jih pristavljamo z vodo postavite na dno pečice.
#	Narastki, musake, francoski krompir in podobna jedila, ki jih morate po vrhu zapeči, seveda brez pokrova. Družbo jim delajo meso ali ribe, ki se dušijo v lastnem soku in so pokrite, če pa naj imajo rjavo povrhnjico, jih zadnjih 20 minut odkrijte.
#	Ribe. zelenjava in krompir se kuhajo približno enako dolgo, prav tako mesni cmoki, perutnina v kosih ali mlada govedina. Večji kosi pečenke pa morajo v pečico prej, da ne bo razočaranja, ko boste morali obed postaviti na mizo.
#	Jedi s krajšo dobo kuhanja pridejo v pečico kasneje. Važno je, da kombinirate jedi, ki se približno enako dolgo kuhajo.
1.	možnost: dušeni ribji zvitki z rižem, sadni narastek s skuto.
2.	možnost: goiaž, pečena jaboika.
3.	možnost: svinjske zarebrnice, krompir v kosih, čokoiadni narastek.
KAKO SE LOTtMO DELA
Za ribje zvitke potrebujemo tiiete, ki ne manjkajo v nobeni ribarnici. Najboijši so
brez kosti, so pa nekoliko dražji. Pokapljamo jih z limono, malo posolimo in potresemo z drobnimi kockami prekaljene slanine in gobami vloženimi v sopari. Lahko si pomagamo s suhimi, moramo pa jih vsaj dve uri prej namočiti v mleku. Ni jih treba veliko, ker so zelo aromatične. Ko pa bodo na voljo spet sveže, ne štedi z njimi. Meso zvijemo in zvitke naložimo v proti ognju odporno posodo. Med nje potaknemo poleti kose zrelega rdečega paradižnika, sicer pa razredčimo nekaj mezge. Zvitke pokrijemo po vrhu z nalistanimi gobami, začinimo s sesekljano mešanico čebule, česna in zelenega peteršilja in prilijemo pol kozarca belega vina. Posodo pokrijemo.
Riž operemo, denemo v posodo, dodamo potrebno vodo, solimo in zabelimo s koščkom margarine. Spet je najboljša nepregor-na posoda s pokrovom.
Sadni narastek sestavimo iz 3 banan, 2 oranž, 2 jabolk, soka manjše limone in 2 žlic seskljanih orehov. Narezano sadje in orehe denemo na dno pomaščene posode, posladkamo z vanilijinim sladkorjem in pokrijemo s skutno odejo. 2 rumenjaka ume-
šamo z malo sladkorja, dodamo sok pomaranče in nekaj lupin, 25 dkg stlačene skute, 2 žlici pudinga ali škrobne moke in trd sneg beljakov.
V	pečici razporedimo: riž na dno, ribe v sredino, 200° vročine, čas kuhanja 50 minut; narastek postavimo v pečico k rižu zadnjih 30 minut in je pečen, ko se povrhu obarva.
Kako pa je z golažem v pečici? Način priprave se razlikuje od onega na plošči, ker ga moramo na krajše presledke premešati. Mešanje v pečici odpade.
Čebulo drobno sesekljamo in denemo v jensko posodo, prilijemo olje. Meso narežemo na kocke, ki jih povaljamo v papriki, soli in moki in zložimo v sredino na čebulno plast. Zunanji kolobar sestavlja olupljen na-kockan krompir, v sezoni še zelena paprika in režiji paradižnika. Golaž zalijemo z vodo, ki smo ji dodali jušno kocko, potresemo s koščki slanine in sesekljanim česnom ter zapremo. Tekočine naj bo toliko, da bo jed do tričetrtine pokrita.
Jabolka z lupino zložimo v aluminijevo folijo, potem ko smo jim izdolbli pečke in jih nadevali z marmelado, zmletimi lešniki in rozinami ter na vrh vsakemu dodali košček margarine. Folijo ob straneh dvignemo in prekrijemo jabolka.
V	pečici razporedimo: golaž na dno, 220° vročine, čas kuhanja 90 minut; jabolka postavimo na srednjo rešetko 40 minut pred koncem ali, če jih denemo v pečico skupaj z golažem, vzamemo iz pečice po 40 minutah. Dobre so tople ali hladne.
In še pečenka. Zarebrnice položimo v pekač, jih začinimo in odišavimo ter porinemo na srednji tir.
26. oktober 1979
Drobni nasveti
^ Poškrobljeno perilo namočimo v mlačni vodi, da škrob laže odstranimo.
H! Verižice in zapestnice iz srebra, zlata ali drugih kovin čistimo tako, da jih ovijemo okrog roke in jih ščetkamo z mehko ščetko, namočeno v vroči milnici. Nato z vročo, čisto vodo splaknemo. Po čiščenju moramo nakit dobro posušiti. Zato ga položimo v segreto žagovino, ki izsrka vlago.
H Umivalne gobe kdaj pa kdaj umijemo v vroči vodi, ki ji dodamo nekoliko sode.
Krompir olupimo, razčetverimo, zalijemo z malo juhe, solimo in pokrijemo.
Za čokoladni narastek popečemo na margarini na osebo po dve tanki rezini oljnega kruha, ga denemo v skledo in polijemo z raztopljeno čokolado, razredčeno s sladko smetano ali mlekom. Nepregorno posodo namastimo, zložimo vanjo napit kruh in prelijemo z ostadkanim razžvrkljanim jajcem. Na plat kruha naložimo plast suhih sliv, ki jih prejšnji večer operemo, jim prilijemo malo vode in žlico ruma. Naslednji dan jih izkoščimo. Posebej razmešamo 2 rumenjaka s sladkorjem, stepemo trd sneg beljakov, ga narahlo dodamo rumenjakom z 2 velikima žlicama ribane čokolade in nekaj kokosove moke. Naložimo na vrh in narastek je pripravljen za pečko.
V pečici razporedimo: meso v sredino, krompir na dno, 200° vročine, čas kuhanja 60 do 75 minut; narastek pristavimo k mesu za 40 minut.
Skladiščenje zaloge
Skiadiščenje najnujnejših živi) je preprostejše kot misiite, če upoštevate nekaj osnovnih pravi!: temno, suho, zračno, hiadno. Zmrza! škoduje občutijivim živiiom ravno tako kot topiota in viaga. Ne pozabiti pred skiadiščenjem razkužiti posod z vreio vodo. Živita skiadiščite na iahko dostopnih mestih. Vse zavoje in posode oskrbite z naiep-kami, na katerih ste zabeiežiii datum nakupa. Ko dopoinjujete zaiogo, postavite do-kupijeno zaiogo vedno zadaj, ker si boste s tem oiajšaii pregiednost. Kadar skiadiščite hitro pokvarijiva živiia (moko, zdrob kosmiče in podobno) v shrambo, ki ni temna, zračna in primerno hiadna, morate živiia pogosto pregiedovati in obnavijati.
Praviino skiadiščena živiia z daijšim rokom trajanja smete hraniti najmanj po) ieta. Posebno pozornost zahtevajo mievski izdeiki, ki jih morate skiadiščiti na popoinoma suhem prostoru.
Po preteku rokov trajanja nadomestite živiia z novimi in pri tem ne pozabite označiti datuma nabave.
Živiia iahko skiadiščite v shrambah, kieteh, živiiskih omarah v kuhinji in v doma narejenih aii industrijsko izdeianih poticah aii zabojih.
Konzerve, ki jih nameravate skiadiščiti, na zunanji strani namastite, stekienke z oijem in zavitke z maščobo ovijte s temnim papirjem. Riž skiadiščite v produšnih vrečkah. Siadkor, piočevinke in testenine v originainih zavitkih na suhem prostoru.
Osnovna živiia, ki jih potrebuje vsako gospodinjstvo so riž, testenine, maščobe, siadkor mesne in ribje konzerve.
ga je presenečena gledala in objemala.
„Kaj bi ti rekla, če bi jaz šel v Celovec na delo? "
„šla bi za teboj in si tudi poiskala delo."
Potem sta se razgovarjala na vse načine. Občutila pa sta, da bi s tako spremembo nastalo nekaj novega, čemur ne bi bila kos.
Zdaj, ko je tudi ona vedela za Domnove delovne načrte, se ji je sanjalo, da se srečata kot drobna otroka pri križu sredi jase. Vse polno stez je. Vsaka pa vodi na jaso. Vselej je Domen že na planoti, če od druge strani prihiti ona. Vsak prinaša svoje stvari s sabo. Ne samo igrače, tudi druge reči. Ona je prinesla lepo izrezljano pručico, ki jo ji je podarila starejša gospa, ki občasno prihaja v trg. On pa je prikobacal s prteno malho, kakršno mu je pred leti naredila mati, ko je odhajat na kmete služit. V malhi je bilo vse polno take drobnarije, ki jo rabijo dekleta za lišpanje in še kaj. Skrivata sta svoje reči, nikjer pa ni bilo varno.
Minka se je sredi spanja zbudila ...
Zavzela se je v prvotnem omotičnem stanju, da so ji zrasle tako bujne prsi. Pravkar se je še v snu počutila kot drobno dekletce, s kitami okoli glave, z lično verižico okrog vratu. A poleg sebe je čutila Domna, s prav tako drobnim deškim glasom.
V trenutku si ni bila svesta, česa si prav sedaj bolj želi: ali nadaljevanja sladko vznemirljivih sanj ali resnice, da bi slonel ob njej Domen z vso dražljivo životnostjo, s krepkimi rokami, z zdravim dihanjem in s polnim srčnim utripom.
Bdela je v zasopli sobi in šele ob začudenem svitu ponovno zadremala, ko se je prepričala, da se prebuja zunaj v Kapli nov dan. in spet je bil Domen v sanjah pri njej: Rezljat je zunaj pred Minkinim domom iz borovega
lubja nekaj, kar je bilo otroku podobno. Ni dvigni) glave, ko je stopila ona k njemu. Ves zatopljen je bil v svoje početje. Ko se je po daljšem klicanju le uzrl, je globoko zavzdihnil: ,Zdaj tudi mene boli srce. Ne bije več tako kot nekdaj. Moje srce je zbežalo v otroka ' Ona ga je objemala in ga vesela tolažila: .otročiček je najin. Ne govoriva tako glasno, da ga ne zbudiva. Tudi moje srce je skrito v otroku '
Cez dneve, ko sta se Domen in Minka srečala, mu je potanko zaupala svoje sanje. Gledal je predse in brskal s čeveljnimi petami v zemljo. Sedla je bliže. Prislonila je glavo na njegovo levo stran. Vrh četa so drhteli rahli kodri. Z dlanmi mu je previdno zasukala obraz in se vroče zajedla vanj. Toplo sijoče dekletove oči so ga zalivale, da je onemeva) ob doživljanju novih sladkosti in skrivnosti ljubtjenkine prisotnosti. Bolestne prekipevajoče ga je hotelo daviti v grlu. Osrčje se je širilo, kakor se veča življenjski obzor ptičku ob prvem samostojnem poletu iz gorke in varne prejšnjosti gnezda.
..Minka! Minka!"
En sam vzklik je njegov glas, ko da se hoče izpovedati velikih, prav za ta trenutek prihranjenih tajnosti. Pogled se mu je izgubljal v žarečih globinah njenih oči, kamor so ponovno pribežali leski, ki so jemali z njenega telesa, kot zablisne sreča prek ponirkov ljubezni.
Minka se je pootročeno navduševala:
„Veš, da bi znala zgraditi prav tako hišico, kot sem jo gledala v sanjah! Pripeljala bi te do hišice. Potem bi hušknila in se skrila v njo. Nato bi začela tebe klicati, da se ne bi izgubil. Veš, kako bi te klicala?..."
Roke je položila proti njegovi glavi. Tople lase je imel. Ne tako mrzle kot njene kite v sanjah, ki so se ji zdele kot ledene sveče.
Domen je vroče pogoltnit in nameraval potegniti k sebi ljubico, pa je na vsem lepem zletela čez pot... in smuk v zeleno goščavo.
Namesto, da bi se pognal za njo, je obsedel in se počutil majhnega, zgubljenega. A ne takega, ki je nedorasei hlepel po materinem ljubkovanju. Zamotaval se je v svoje otročarije, nejasne spomine, neprebavljene ostanke sanj in slutenj in nejasna čustva. Obrzdal se je, da mu je čez čas odleglo. Rahlo osramočen si je priznaval, da je k sreči v tem trenutku sam s svojo nerodnostjo. Zginil je občutek, da stoji sam in nag sredi šušljajočega gozda. Nekaj se je krčilo v grlu, pa se je obvladal in se otesal: Da bi se cmeril, ko me lahko Minka vidi...?
Počasi se je usmeri) v gozd, kamor je zginila ljubica. Naraščalo je v njem nekaj novega, odrešilnega, da bi jo poklical na vse grlo. Tako, da bi se slišalo v obe dolini, med katerimi se nahaja na robu jasa sredi gozda ob križu. Drevi! se je skozi podrast. Nikjer ni kazalo, da je pravkar smuknilo skozi goščavo prožno dekliško telo z bujnimi lasmi in kipečimi prsnimi jabolki. Nagajala mu je nova skrb: Kaj bi počel, če bi ljubljenka za vselej izginila?
Dolgo je lomastil po hosti in podrasti, med debli v gozdni skrivnosti. Otepal se je vsemogočih neprijaznih domišljij. Na vsem lepem pa je slišal tik nad sabo šepet:
..Zdaj me boš moral tepsti, ker ti tako nagajam!"
In smuk... že je skočila iz grčaste drevesne krvine, kamor se je bila skrila in je ne bi mogel najti zlepa nihče. Skočil ji je naproti. Ujel jo je še tik nad mehkimi tli, ki so bila pokrita z debelo, več ali manj gnijočo plastjo leskovega listja. Padla mu je vsa razigrana okoli vratu. .Kako dišiš po svoji moškosti in lepoti!' si je mislila. Pogladil je njene rahlo spotene lase. Ona si je podrgala dlani po obrazu:
1979 Varčojmo za bodočnost naše miadine!
Posebno
v „tednu varčevanja" od 22. do 31. oktobra 1979
pričakujejo rojake in prijateije naše domače
POSOJiLNiCE
Biičovs, Borovije, Ceiovec, Dobria vas, Gaiicija, Giinje, Gtobasnica, Hodiše, St. Jakob v Rožu, Št. Janž v Rožu, Kostanje, Kotmara vas, Ledince, Ločiio, Marija na Ziiji, P)iberk,.Pod!jube!j, Podravije, Radiše, Se!e, Škocijan, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Šmihei pri Piiberku, Štebenj pri Betjaku, Št. Tomaž, Veiikovec, Vovbre, Ziijska Bistrica, Žeiezna Kapia, Žvabek
ZVEZA SLOVENSKiH ZAORUG
Ceiovec, Paviičeva 5-7 n njena postova n ca Beijak, Bambersersasse10
Pozitivna ocena obiska...
s /. srrgn;)
btiže celoviti zaščiti manjšin, so naglasiti predstavniki manjšinskih organizacij ter ob koncu izrazili, da jim ta obisk veliko pomeni tudi zato, ker vedo, da v boju niso sami, saj jih podpirajo vsi jugoslovanski narodi.
To podporo je Vrhovec znova zagotovil, ko je poudaril, da Juqo-slavija dosledno podpira upravičene zahteve slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Ko je ocenjeval svoje pogovore z avstrijskimi predstavniki, je Vrhovec dejal, da je avstrijska vlada izrazila politično voljo, da stori vse za uresničitev državne pogodbe v odnosu do obeh manjšin, vendar pa je treba počakati, kako konkretno se bo to odrazilo v praksi. ..Na pogovorih se je ustvarilo bolj ugodno politično ozračje tudi za reševanje manjšinskih vprašani." ie poudaril Vrhovec. ..seveda pa bo šele čas pokazal, ali se bodo kasneje stvari tudi tako uresničevale. Povsem jasno je. da čudežne formule za rešitev teqa vprašanja ni. lahko ie le dejanska pripravljenost za enakopraven dialog z manjšino."
S to ugotovitvijo se koroški Slovenci povsem strinjamo, saj smo že ponovno izrazili pripravljenost
za tak dialog. Predvsem pa smo z Vrhovcem enotnega mnenja v tem oziru, da bo šele nadaljnji razvoj pokazal, v kolikšni meri bodo besede in obljube, podane med obiskom, dobile potrdilo tudi v ustreznih dejanjih. Sele s temi dejanji bo namreč Avstrija pokazala, kako iskrene so bile izjave njenih vodilnih predstavnikov.
Pred povratkom v domovino se je Vrhovec sestal še s predstavniki jugoslovanskih državljanov, ki so začasno zaposleni v Avstriji. V prostorih Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju pa se je srečal z zastopniki hrvaških in slovenskih študentov in se z njimi zadržal v daljšem pogovoru.
V ostalem so med obiskom Vrhovca na Dunaju izčrpno obravnavali tudi številna mednarodna in dvostranska vprašanja ter se dogovorili o nadaljnjem poglabljanju vsestranskega sodelovanja med obema državama. V tem smislu je Vrhovec ob vrnitvi v Jugoslavijo svoi obisk v Avstriji ocenil kot zelo pozitiven ter naglasil, da je potekal v ozračju prijateljstva in odprtosti. Pri tem je posebej izrazil mnenje, da bosta obe državi na pozitiven in konstruktiven način nadaljevali sodelovanje tudi pri reševanju problemov narodnostnih manjšin.
Obisk iz Sto veni j e
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vzdržuje prijateljske stike s planinci iz cele Evrope zlasti pa s planinci oziroma s planinskimi društvi v matični deželi. „Koča nad Ari-hovo pečjo" na Bleščeči, katero je v desetih letih njenega obstoja obiskalo na tisoče planincev in prijateljev narave, je znana točka, kjer se srečavajo ljudje, ki niso obremenjeni z raznimi znanimi predsodki — pač pravi planinci.
Iz statistike obiskov slovenske pla-
Stovemho prosvetno druMvo ..Bitka" v BiHovsu vabi na
SREČANJE S KULTURNO UMETNtŠKiM DRUŠTVOM ..DOLOMiT)
iz Dobrave pri Ljubijani, ki bo v soboto 77. oktobra 1979 ob 19.30 uri pri Mikiaviu v Bil-čovsu.
Nastopajo: pevti iz Dobrave, dve pesniti in melani pevski zbor SPD .Bitka" iz BiiCovsa
Po kuiturnem sporedu prosta zabava. igra znani ansambei narodnozabavne giasbe ..TtNETA STARETA" iz Dobrave.
Prisrčno vabijeni
ninske postojanke je razvidno, da med obiskovalci prednjačijo gostje iz Zvezne republike Nemčije, sledijo jim pa Jugoslovani, Nizozemci in druge narodnosti, vsekakor pisana mednarodna družba.
V soboto so slovensko planinsko postojanko obiskali planinci Planinskega društva ..Slovenija les" iz Ljubljane. Pripeljali so se z dvema avtobusoma na Kopanje. V koči so jih prisrčno sprejeli naši planinci. Izredno lep dan so planinci izrabili za izlete na Komnico, Gračenico ter na bližnjo Arihovo peč. Planinci, ki so se povzpeli na Komnico in Gračenico so imeli čudovit razgled na bele z večnim snegom pokrite Visoke Ture s kraljem Grofšglocknerjem in kraljico Hochalmspitze na čelu. Pio povratku s hribov se je v koči razvila prijetna družabnost in kar težko je bilo slovo od deklet in fantov, ki so se poslavljali in spuščali v dolino. Predstavniki PD ..Slovenija les" so v spomin na to srečanje našemu planinskemu društvu predali lepe darove in povabili naše planince, da vrnejo obisk. Naši planinci se spet lahko ponašajo s tem, da se je krog njihovih prijateljev — planincev povečal, kar je seveda v veliko korist zbližanju in utrditvi prijateljskih stikov med zamejci in matičnim narodom.
Gostovanje SPD „Danica" v Šoštanju
V začetku septembra so se pri našem SPD ..Danica" zglasili kulturni delavci iz Šoštanja z željo, da bi radi sodelovali z našim društvom. Čeprav naše društvo skoro ne zmore več novih povezav z društvi v Sloveniji, tudi tokrat nismo mogli odreči. Društvo ..Svoboda" v Šoštanju praznuje letos pomemben jubilej 60-letnice obstoja društva. Društvo ima 60-č)anski mešani zbor, moški oktet, godbo na pihala, dramsko sekcijo in zelo razgibano mladinsko organizacijo. Zastopniki društva so obljubili, da nam bodo poslali nekaj mizarjev, ki bodo pomagali pri našem kulturnem domu v šentprimožu. To so tudi storili. Za 20. oktober pa so nas vabili, da sodelujemo na njihovi proslavi 60-letnice društva. S praznovanjem so začeli že 8. oktobra, na občinski praznik in zaključili praznovanje minulo soboto. V soboto se je naš zbor odpravil na pot v Šoštanj. Ko smo prispeli tja, nam je godba zaigrala dobrodošlico, pevski zbor je zapel v pozdrav nato pa sta nas prisrčno sprejela predsednik društva in zastopnik krajevne in občinske skupnosti. Spored slavnostne prireditve je potekal sledeče: nastop domačega mešanega zbora in moškega okteta, katerima sta sledila naš nastop in nastop mešanega zbora s Primorskega. Za zaključek pa smo skupno z godbo na pihala zapeti „Pesem o svobodi". Na stopajoči smo bili nagrajeni z navdušenim aplavzom. Ko je stal skupni zbor na odru je bivši predsednik orisal zgodovino oziroma dejavnost 60-tetnega obstoja društva. Sledila je podelitev priznanj neumornim in zaslužnim kulturnim delavcem in nastopajočim. V prijetnem razpoloženju smo nato še dolgo sedeli v jedilnici mogočne šoštanjske elektrarne. Za otvoritev našega kulturnega doma v prihodnjem letu. so nam Šoštanjčani zagotovili njihovo odlično godbo, njihov mešani zbor pa bomo povabili, kadar bo prva priložnost za to.
	AVSTR!	J A	l
	PETEK, 26.	10.:	13.55 16.15	čiti Naš
prijatetj Tomaž — 17.10 Dokumentacija o vrednosti matere v noši družbi — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Prostor za živati — 18.45 SOS otroška naseija — 19 30 čas v stiki in šport — 20.15 Burka s petjem Johanna Nestroya — 22.55 Poročita — 23.00 Derick.
SOBOTA, 27. 10.: 15.25 Enkratna tjubezen
—	17.00 Pinocchio — 17.25 Papa, čarti je reket ... — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	ORF servis — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19 00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v shki in šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 šport — 22.05 Gata večer športa — 73.20 Poročita.
NEDELJA, 28. 10.: 11.00 Ura tiska — 1510 Junaški škotje — 16.30 Krokoditi — 17.15 Čebetica Maja — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pre-gted sporeda — 18 30 Mi posebej: Živtje nje z rakom — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	Čas v stiki in šport — 20.15 Podgane
—	23.25 Poročita.
PONEDELJEK. 29. 10.: 9 00 Za predšotske otroke — 9.30 Kaj bi tahko postat? — 10 00 To je Pariz — 10.30 Corduta — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Jazbec — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Živati pod vročim soncem — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Ne-detjski šport — 21.05 Trije angeti za čar-tija — 21.50 Šport.
TOREK, 50. 10.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Angteščina za začetnike — 10 00 Razmištjujoči katendarij — 10.30 Enkrat ona tjubezni — 17.00 Za predšotske otroke —
17.25	Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tony Ran-datt v: Watter je zgubit živce — 18 25 Pre gted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sedem dni v Tibetu — 21.00 Staborazpotoženci —
21.50	Nabiratec matin.
SREDA, 31. 10.: 9.00 Tudi pošatiti se je treba — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 Lutkovna predstava — 10 30 Junaki škotje —
17.00	Lutkovna predstava — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Do konca sveta — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ljubezni vredna senca — 21 45 Uganka okoti Cerro Torre.
ČETRTEK, 1. 11.: 15.15 Tomove pustotov-ščine — 16.30 Fitm za otroke — 16.55 Rešite morje — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Nakit — 18.50 Živtjenje gre naprej — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Buddenbrooki — 21.45 Annetiese Rothen-berger predstavtja — 22.45 Poročita — 22.50 šport — 23.00 Smrtna razpoka.
pred deseto — 22.20 Moj mož, moj gospod.
TOREK, 50. 10.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 tmagine<ro
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Vesetje ob gtasbi — 21.03 šartetj — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 51. 10.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Francoščina za začetnike — 18.30
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra)
—	21.00 Podvig „A" -— 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Afera Dominici.
ČETRTEK, 1. 11.: 16.30 Vsi svetniki umetnikov — 17.10 štirideset voz zahodno —
19.30	čas v siiki in šport — 20.15 Jakob Prandtauer — 21.15 Smrt matomeščana.
		JUGOSLAV! JA
H		PETEK, 24. 10.: 8.55 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.50
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 26. 10.: 7.05 K državnemu prazniku (sodetujejo dijaki Državne gimnazije za Stovence v Cetovcu).
SOBOTA, 27. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi
NEDELJA, 28. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bom.
PONEDELJEK, 29. 10.: 14 10 Cetovški radtj-ski dnevnik — Sotisti-pevci — Pravni nasveti za vsakogar („Natoge Združenja star šev in možnosti ugovarjanja").
TOREK, 50. 10.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Cetovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, postušajte!"
SREDA, 51.	10.:	14.10 Cetovški radijski
dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 1. 11.: 7.05 V. Zaietet: „Biaženi
RAD
LJUBLJANA
Usoda nekega Chartieja — 17.45 Raznašatci časopisov — 18.10 Tri srca
—	Radenci 79 — 18 30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Gorivo — sončna energija
—	Pot obtoženega kruhka — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Stovenski kraji med seboj: Ljutomer : Šentjernej —
21.30	Propagandna oddaja — 21.30 Petro-cetti — 22.25 Propagandna oddaja — 22.30
SOBOTA, 27. 10.: 8 00 Poročita — 8.05 Ljudje in zemtja — 9.05 Z besedo in stiko
—	Hej, konjiček — hi — 9.20 Jakec in čarobna tučka — 9.35 Pobegti robot — 9.50
Patčki nimajo pojma — 10.50 Dokumentarna oddaja — Trnova pot, TV nadatjevanka — 17.35 Poročita — 17 40 Naš kraj — 17.50 Pomembno je imeti konja — 18 40 Mozaik
—	18 45 Čtovek naš vsakdanji — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Lon-
PETEK, 22. 10.: 4 30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Gtasbena pravtjica — 8.43 Naši umetniki mtadim po-stušatcem — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.00 Vremenska napoved in poročta — Na današnji dan
—	12.10 tz gtasbene tradicije jugostovan-
skih narodov in narodnosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihatne godbe — 13.30 Priporočajo vam	. — 13.50 čtovek in
zdravje — 14.00 Vremenska napoved in poročita — 14.05 Z orkestri in sotisti —
14.25	Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi
—	15.35 Zabavna gtasba — 16.00 „Vrtitjak"
—	17.00 Sludio ob 17.00 — 18.00 Od arije do arije — 18.30 S knjižnega trga — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Bratov Avsenik — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30 Besede in zvoki iz togov domačih — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Prostor za reprize — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba
SOBOTA, 27. 10.: 4.30 Dobro jutro — 9.05 Z radiom na poti — 11.00 Vremenska na-
SLOVENSK! ATLETSK) KLUB
vabi na prvenstvene teme
V	PETEK, 26. OKTOBRA 1979
SAK mladina — Polizei mladina	ob	15.30	uri
V	NEDELJO 28. OKTOBRA 1979
SAK-Grabštanj .b43.u
SAK „pod 23" — Grabštanj	„pod	23"	ob	12.45	uri
SAK mladina - Maria Saal	mladina	ob	10 00	uri
Vse tekme se bodo igrale na domačem (Koschatovem) igrišču v Ceiovcu.	prisrčno
A V S T R i J A 2
PETEK. M. TO.: 14 50 Izjo-ve mfadih tjudi k probte-mom današnjega časa —
16.50	Avstrija dežeta gtasbe — 17.50 Corduta — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Nekoč — 21.15 Toni Stricker — poktic: gtas-benik — 22.05 šport — 22.20 Zetena ko-bita.
SOBOTA, 27. 10.: 14 00 Direktni prenos iz Dunajske mestne hate — mednarodni tenis turnir in gata večer športa — 18.00 ORF servis — 18.25 Nogomet — 19.00 šport —
19.30	čas v stiki — 19.50 Ljudski odvetnik
—	20.15 Orpheus ex machina — 21.55 Veiiki btuf.
NEDELJA, 28. 10.: 15.00 Pregted sporeda -- Mednarodni teniški turnir — Darito mesta Dunaj — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Love story — 21.50 šport — 22.05 Cotumbo.
PONEDELJEK, 29. 10.: 17.55 Pregted spo reda — 18.00 Angteščna za začetnike —
18.30	Ljudje v Avstriji — 19 00 izobrazba
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Edvvard in Mrs Simpson — 21.05 Zdravje —- 21.50 Deset
Posojiinica Dobria vas vabi na
„SREČANJE
MLADiH VARČEVALCEV"
v nedeijo 28. oktobra 1979 ob 14.30 uri v kuiturnem domu v Dobrii vasi s kuiturnim sporedom.
Sodeiujejo: otroški pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni, foikiorna skupina SPD „Srce" iz Do-brie vasi, SPZ s predvajanjem zanimivega barvnega iutkovnega fitma
Otroci in starši
prisrčno vabijeni!
izdajate!), zatožntjk in iastnik: Zveza sio-venskth organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Ceiovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, te-iefon 32 5 50 - Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije.
20.50	Kako se obtačimo — 20.55 Zehtnik —
21.30	Dnevnik — 21.45 Riiiington 10 — ameriški fiim — 23.40 Kažipot.
NEDELJA. 28. 10.: 8 55 Poročita — 9 00 Za nedetjsko dobro jutro — 9.35 Kažipot — 9.55 Korenine, TV nadatjevanka — 10 40 De-ktica in deček — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Veter in hrast, ra-datjevanka — 21.10 Propagandna oddaja
—	21.15 Vetikanovi reveži — 22.05 športni pregted — 22.50 Dnevnik.
PONEDELJEK, 29. 10.: 8.55 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 2iva pesem — če-škostovaška — 17.35 Botanik — 18.00 Razvid deta oziroma natog — 18.30 Mozaik
—	18.35 Obzornik — 18.45 Mtadi za mtade
—	19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Cortezova vrnitev, opera — 21.25 Propagandna oddaja — 21.30 Kutturne diagonale — 22.10 Dnevnik.
TOREK, 30. 10.: 9.15 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Potetne kutturne prireditve
—	batet iz Trinidada — 18.00 Patčki nimajo pojma — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Ponos pretektosti — optimizem prihodnosti — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik —19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mi med seboj — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Čtovek hoče navzgor, nadatjevanka — 22.05 Komorna gtasba skozi stotetja — 22.35 TV dnevnik
—	kronika borštnikovih srečanj.
SREDA, Sl. 10.: 9.30 TV v šoti — 13.25 Nogomet Jugostavija : Romunija — 17.35 Poročita — 17.40 Vrček se razbije — 17.55 Potovanje v dežeto futk — 18.20 Ne prezrite
—	18.35 Mozaik — 18.45 Obzornik — 18.50 Moški pevski zbor tgo Gruden iz Nabrekne — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Fiim tedna: 20 dni brez vojne, sovjetski fitm — 21.40 Propagandna oddaja
—	21.45 Miniature — 22.05 Dnevnik. ČETRTEK, 1. 11.: 17.25 Poročita — 17.30
Jakec in čarobna tučka, angteška serija
—	17.45 Dnevnik bega, jugostovanski dokumentarni fitm — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Priti pred zoro, jugostovanski fitm
—	21.30 Propagandna oddaja — 21.35 L. van Beethoven: 4. simfonija v b-duru — 22.05 Dnevnik.
poved in poročita — 11.40 Zapojte z nami
—	12.10 Godata v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseti domači napevi —
13.30	Priporočajo Vam . .	— 14.05 Kutturna
panorama — 15.00 Dogodki in odmevi —
15.30	Zabavna gtasba — 16.00 Vrtitjak —
19.00	Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z nasambtom Mita-na Križana — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21 40 Oddaja za naše izsetjence
—	22.00 Vremenska napoved, poročita, šport in pregted sporeda za prihodnji dan — 24.00 Poročita.
NEDELJA, 28. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.1S Danes je nedetja — 8.07 Veseti tobogan
—	9.05 še pomnite, tovariši ... — 11.00
Pogovor s pTstušaici —	13.50 Pihatne
godbe — 14.05 Humoreska tega tedna —
14.25	S povpe\):ami po Jugostaviji — 15.10 Listi iz notesa — 15.55 Pri nas doma — 16.20 Gremo v kino — 19.00 Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci —
20.00	V nedetjo zvečer — 23.00 Vremenska napoved in poročita
Siovensko prosvetno društvo Borovije vabi na veseioigro
NAVADEN ČLOVEK
v nedeijo 28. oktobra 1979 s pričetkom ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati.
Gostovaia bo igraiska skupina SPD „Vrtača" iz Siovenje-ga Piajberka.
Prisrčno varjen!/
Menjava denarja
Stanje v sredo 24. oktobra 1979
Za 100	din dobite	55.-	šil.
Za 100	din plačate	62 -	šil.
Za 100	iir dobite	1.51	šil.
Za 100	iir plačate	1.60	šil.
Za 100	mark dobite	710.50	šil.
Za 100	mark plačate	726.80	šil.