Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Kokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
«■«e*»
Veljat :
začelo leto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravnlštvo ..Il Irsi1,4 v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje n a p r e j.
&
Leto XXII.
V Celovcu, 21. maja 1903.
Štev. 21.

..Nemško in slovansko delo44.
(Dalje.)
L. 1867. Ustava se vpelje. Ustanovitev dualizma. Za nameček se izroče še zvesti Hrvatje Ogrom na milost in nemilost. Posledice : Se kažejo letos v drž. ogrskem zboru in na Hrvatskem.
L. 1870. Nemško-francoska vojna. Bismarck komandira Avstriji, da mora ostati nevtralna.
L. 1892. Nemčija želi, da bi lažje protežirala avstrijske Nemce, stopiti v zvezo z našo državo. Avstrija — prikima.
L. 1897. Nemci bridko obžalujejo, da so glasovali za ustavo. Schonerer zaluča nemškim liberalcem v obraz, da so najbrže noreli takrat, ko so krpali ustavo in zajamčili vsem nàrodom enakopravnost.
Čehom se rado očita, češ, da so bili iz nazadnjaških vzrokov proti ustavi. To je grda laž. Cehi so raditega glasovali proti ustavi, ker jim ni zajamčila starih zgodovinskih pravic. Sicer so pa češki voditelji takoj izprevideli, da bodo ostali razni lepi paragrafi o enakopravnosti avstrijskih nàrodov samo na papirju in so raditega zahtevali v tem oziru točnejših obrisov in podatkov.
Komentarja k tem suhim podatkom pač ni treba! — Kako morejo pa Nemci govoriti o „Kolonisierungs-Arbeit“, nam ni prav jasno. Enkrat samkrat je poskusilo par avstrijskih kupcev, in sicer še pred Marijo Terezijo, v južnovzhodni Afriki zasesti „Delagoa-bai“. Dosegli so baje že prav lepe uspehe. A baš radikalna nemška vlada pod Josipom II. je zakrivila, da niso mogli napredovati in da so naposled omagali v boju proti portugalskim kupcem. Mogoče tudi, da ima v oččh spoštovana tetka „Tagespoštau — Franc-Josipovo deželo v severnem morju, ali pa, da smatra, kar je še najbolj verjetno, vse tiste nemške tovarnarje in veleposestnike, ki so v čisto slovanskem ozemlju — kolonijam! Saj smo ji Slovani nekaki „slabše“ vrste Culukafri.
Čudno se nam zdi, da je še le v novejšem času, ko je Slovan začel iz lastne sile vstajati na dan, Nemcem toliko do splošnega napredka in razvoja v naši državi. Kakor so že omenili, nam poprej Nemci niti nemških šol niso hoteli privoliti in so tako povzročili, da je ostalo naše ljudstvo
skozi stoletja v največji temoti in bedi. Hoteli so nas pač še prav dolgo, dolgo rabiti za navadne hlapce. Čim pa so izprevideli, da se nàrod naš sam pričenja vzbujati, čim so uvideli, koliko ne še porabljenih sil leži v njem, so napeli vse moči, da bi ga ponemčili. Naenkrat so bili pripravljeni nam dati nemških šol, kolikor bi jih hoteli, samo za Boga — slovenskih ne. Iz tega izprevidi lahko vsak politični slepec, v koliko je danes Nemcem do tega, da bi se mi izolikali. Ti ubogi slovenski kmet se ali ponemči, pohajaj nemške šole, ali pa ostani še naprej uboga para. To je parola naših «svobodomiselnih" Nemcev! In te mnoge nemške šole po širni naši domovini izvrstno delujejo liki mašine v vsenemške namene. Naši slovenski otroci slabejših talentov, ki so prisiljeni učiti se elementarnih naukov v popolnoma tujem, nerazumljivem jeziku, capajo kot muhe; prirejajo se z največjo težavo skozi kake tri razrede, ne znajo naposled ne nemški in ne slovenski in so v sramoto slovenskemu nàrodu ; otroci boljših talentov pa, ki so jo srečno pririli „post tot discrimina rerum" do gimnazije in se prilagodili popolnoma nemškemu duhu, postanejo pozneje najhujši sovražniki svojega ndroda, najzvestejši in najneumornejši borilci za vsenemške ideje.
Jasno je kot beli dan, da bi se nam moral vžgati Judežev pečat na čelo, ko bi najpogumnejše ne zahtevali — slovenskih šol za naš nàrod. Pa ne samo ljudske šole, nego tudi slovenske gimnazije in slovensko — univerzo si hočemo priboriti. Saj imamo relativno večja literaturo in absolutno razvitejši jezik, nego so ga imeli Nemci, ko so vpeljali v prvič nemščino na svoja vseučilišča. Ako nam pa bodo še kedaj očitali nazadnjaštvo in „Spiess-burgertum", ker se nečemo „naslanjati“ (priljubljena čenčarija tetke „Tagespošte“) na nemško prosveto, književnost itd., le vprašajmo jih samo: «Zakaj pa se vi niste zadovoljili s francosko, angleško, špansko, italijansko, da celo z — arabsko literaturo, ko se je vaša nahajala takorekoč še v otročjih povojih? Kdo pa je vas svaril pred Lessingom, ko je napovedal vojsko francoskemu vplivu, ki se je začel šopiriti po vaši literaturi?
Kar torej vam ni bilo ljubo, naj bode nam drago. Ej, tako pa nismo padli na glavo. In četudi smo le majhen nàrod („Nationchen“, kakor nas izvoli „Tagespošta“ imenovati) dosegli bomo,

Vojska bol
(Poleg češkega.)
Vem, da je v nedeljo 19. malega travna t. 1. popoludne donelo v ušesih turškemu sultanu.
V Mlakah v gostilni pri jecljavem Tončeku sešli so se sosedje, da bi na navadni način posvečevali sedmi dan. Pod starim ogledalom, na katerem so se lani skušale muhe z brzganjem v slikariji, ki jo jim je v veselje oštirka nehala zopet za prihodnje leto, so sedeli kmetje na drugi strani pri oknu, kjer je zelo hudo vleklo skoz pobito šipo, so se raztegovali užitkarji, bajtarji in semtertje marsikateri boljši kočar, ki je imel vsaj kravo ; za mizo pri durih, katere so bile zmirom v teku, sedela je preostala mladina, katera pride v gostilno, izpije liter in dva litra napljuje na tla.
Pod dvema boljšima mizama je bil nasipan pesek, drugod je bila nastlana rezanica. Zato je, ako je kdo iz manjše družbe izpraznil pipo, začela tleti rezanica in kadilo se je veselo pod mizo ter nad mizo.
Župan Franjo Vime, je razpihal pipo, napil se in pripovedoval, da je zdaj prišlo prav slabo vreme. Niso to bile sicer novice, da bi pri njih padale pipe iz ust, vendar pa sveta resnica. In župan je dostavil, da to znabiti pride odtod, ker je zemlja zaostala v teku.
«Pravi se, da se zemlja suče in teče. In kaj pa bi še govoril. Kakor zaostane vlak za nekoliko
ur, tako more zaostati zemlja za nekoliko tednov. Zato je tako mrzlo in sneg."
Občinski redar Foltej Oseba je hrupno pritrjeval: «Tako je! Izvrstno! Bravo!" Slišal je tako klicati na nekem shodu in zdaj se je poprijel dobre prilike. Cela gostilna mu je burno pritrjevala. Redar Foltej se ga je včeraj zopet nalezel — že šestikrat v tem tednu — in župan mu je zažugal, da ga bo prvega odstavil in da mora dati sabljo nazaj. Župan je zadovoljno prejel poklon svojemu razumu, nasmehljal se in redar je videl, da si je znatno zboljšal položaj.
Kovač Nagnisebi se je napil, odpljunil in nasprotoval, da zima in sneg prideta od drugod.
„V zemlji je ogenj. Lani je izbruhnila zemlja v Ameriki preveč ognja v zrak, in zato že sama pamet pové, da pod nami ne more biti takšne toplote, kakor prej. Zemlja se ne more segreti in nas tudi ne. To je moja misel."
Nihče ni pritrdil. Kdo pa bo držal s kovačem? Le redar je z roko zavrnil, izpraznil čašo in stisnil jo jecljavemu gostilničarju v roko.
«Dobro meri in ne govori, ko jo boš nazaj nesel!“ Gostilničar je bil jecljavec in če je držal pri govoru čašo v roki, je vse izlil. Tako močno je majal z glavo in celim truplom.
Prišel je gosposki gozdar Strele, pozdravil : «Bog daj", in vsedel se je med kmete. Imel je k temu pravico, ker je služil pri knezu in v gostilni je imel viriini glas za veleposestvo v prvem razredu. Z županom sta si celo podala roki. Knez se pelje pogosto na Dunaj, vé, kar vlada dela, od kneza zve marsikaj komornik, od komornika ulovijo koj služabniki, od služabnikov gre to navzdol k
če Bog dà, brez vas enkrat še prav čedno, četudi ne prvo mesto med ostalimi evropejskimi nàrodi.
Potrebnih duševnih sil nam ne manjka.
(Konec prihodnjič.)
Naše pošte.
„Kaj pa je tebe treba bilo .. .*
Pred nedavnim mi je tožil prijatelj ter mi slikal v žalostnih barvah ravnanje nemških, oziroma nemčurskih poštnih uradnikov, ki zlorabljajo svojo službo na najgrši način. Tako na pr. mi je pravil, da je dobil pred kratkim pismo, ki je bilo na naslovni strani tako načečkano z nemškimi kljukami, da prvotnega slovenskega naslova skoraj spoznati ni bilo. človek ne ve, ali bi se smejal s toliko «umetnostjo* ponemčenim slovenskim krajevnim imenom, ali pa bi poklical grom in strelo na prenapete poštne uradnike, ki so nedvomno nastavljeni i za nas Slovence, ne samo za tiste, koji stremijo z vso močjo na to, da bi prej ko mogoče zatrli naš mili nàrod ter pograbili s svojimi požrešnimi kremplji sleherni košček naše zemlje! Ali bi pač Slovenci v svoji lastni domovini ne smeli zaznamovati pisem s slovenskim naslovom? S tem gotovo ni preveč zahtevano!
Kaj nam pravi avstrijska ustava: Ona nam zatrjuje jednakopravnost vseh avstrijskih nàrodov! Potemtakem imamo Slovenci iste pravice pri vseh uradih, kot drugi nàrodi. A žalibože, kaj nam hasne ta naredba, ako obstoji v resnici le na papirju! Sram naj bo Nemce, da nam odrekajo vsakojake, še tako skromne pravice; le do plačevanja naj imamo še pravico. Zato torej, da smo bili Slovenci, odnosno naši pradedje, vsikdar Avstriji zvesti ter smo jo skozi stoletja ščitili in neizrečno veliko žrtvovali za svoje — tlačitelje, hvala za to je tedaj ta, da se na toli brezobziren način kršijo po postavi nam zajamčene pravice!
Kdo ne bo imenoval naravnost nesramno predrznost, ako se upajo na pošti precepiti razglednico s slovenskimi barvami ter jo tako raztrgano izročiti naslovljencu ? Ako pa jo je strgal kdo drugi, predno je prišla na dotičnika: ali ni dolžnost pošte, poskrbeti, da pride razglednica, oziroma pismo, na pravo mesto?
Slovenci, ne pustite si kar meni nič tebi nič kratiti svojih krvavo zasluženih pravic; ne trpite,
dekletom, ki služijo pri oskrbniku, dekleta to po-vedó gospej, gospa gospodu, gospod zopet logarju in ako je logar dobre volje, prepusti nekaj pristavu in ta pride z novico k lepi Strelčevi Katici. Navzgor, navzdol — kakor valovi se valja novica, s katero hiti Strele v gostilno. «Kaj pa je novega križem sveta, gospod Strele", vprašal je župan Vime.
«Vojska bo!" rekel je gozdar suho, pa ne-ovržljivo, kakor da bi bil prej sam pisal zapisnik, v katerem se je napovedala vojska.
Redar Oseba je vzel čašo in stol ter šel sest bližje med bajtarje.
«Jaz sem to zmirom pravil", dostavljal je župan Vime in redar mu je prikimoval, «jaz sem vedno pravil, dobro si zapomnite, ljubi sosedje, nekaj se bo skuhalo. In zdaj imamo to že tukaj. Kdo pa, s kom, — gospod Strelec?"
«Rus, naš, Prus, Lahi, vse se pripravlja na Turka". Gostilničar Tonček je tudi začel nekaj j jecljati, da sta bila tukaj včeraj popotna mlinarska pomagalca in pravila, da bosta šla na Turka, — ali župan je namignil redarju in redar je rekel Tou-čeku, da naj molči, ako hoče kaj povedati, ter da i naj prinese sveže pivo. Župan je ponudil redarju, da naj si dà naliti liter na njegov račun. Potem se to zavleče v občinske račune. To pa zato, da bi si redarja prikupil. Bo vojska, in če vse odide na Turka, bo težko dobiti redarja in Oseba bo dober.
«Tako pojdemo na Turka!"
«Mi že ne, gospod župan", popravljal je gozdar, «ali naš gospod pristav mora k vojakom."
«Ako bote ž njim še govorili, povejte mu, da ga damo pozdraviti."
da bi se vam tudi zanaprej v tem oziru takorekoč v obraz pljuvalo! Kakor hitro se prepričate, da se vam godi krivica, saj veste kam se vam je treba obruiti: kar naravnost na poštno ravnateljstvo v Gradec! Zaznamujte pisma le s slovenskimi naslovi! Ako stori v tem oziru vsak svojo dolžnost, se bo i pri nas na bolje obrnilo. V takih zadevah naj bomo neizprosni; pokažimo našim požrešnim nasprotnikom, da je zemlja, na kateri prebivamo, naša, a nemčurjem lahko v zobe povemo, da so — vsiljenci.
Ne bodimo malodušne kukavice!	—st.
Obèni zbor Gospodarske zadruge v Sinèivasi.
Gospodarska zadruga je imela dné 10. t. m. svoj redni letni občni zbor.
Promet je znašal v preteklem letu 408.000 K. Dohodkov za poslano žito je bilo 109.162 K. Režija in razni stroški 2600 K. Prometa je bilo v letu 1899. in 1900. 416.000 K; leta 1901. 270.000 K; leta 1902. kakor zgoraj omenjeno 408.000 K.
Sicer promet ni vzrastel, a od leta 1901. je ostalo mnogo tirjatev in žita za 1. 1902., in 1. 1902. je bil hram ob novem letu prazen, tako da bo promet 1. 1903. zopet manjši. Za žito se je v vsem času obstanka izkupilo: v letu 1899. in 1900, vkup 90.318 K, 1. 1901. 90.699 K, 1. 1902. 109.162 K, vkup 290.179 K.
Množina tega žita znaša doslej 199 vagonov. Vspeh pri vsem tem ni bil sijajen, akoravno bi zadruga zamogla biti danes na vse drugem stališču ; vzrok težkoč je bil, ker ni bilo pravega voditelja in ker tudi nadzorstvo ni bilo dosti strogo. A škoda se dà v teku let poravnati. Vzlasti lanski primanjkljaj pade popolnoma na 1. 1901. Ob novem letu smo morali žito ceniti po množini, ki jo izkazuje knjiga zaloge. Da bi utegnilo žita manjkati, se vodstvu niti sanjalo ni ; žalibog pa hram v Velikovcu ni bil dosti zavarovan in nadzorovan, in žalibog so se godile nevednosti tudi s ponarejanjem žitnih kuponov. Sicer je lansko leto imelo svoj redni promet; lanska režija in obresti kapitala so se pri žitu zaslužile, zato pa, kar je bilo popred, se mora najti zdravilo polagoma. Ravno zategadelj, ker je lanski promet tekel popolnoma redno, in ker smo spoznali, da se dà aktivno delati, upamo, da so otroške bolezni premagane, da polagoma okrevamo in zrastemo v veliko, mogočno društvo.
Vkljub velikim težavam društvo zaupanja ni izgubilo, promet ni ponehaval, akoravno so politični nasprotniki, vzlasti ob času volitev, napeli vse strune, da bi naše zadružnike odvrnili od zadruge.
Če vprašamo, ali je imel kmet doslej kaj prida od zadruge, moramo reči: dà! Zadruga je v mnogih slučajih mogla dati ljudem boljšo ceno, kot bi jo bili sicer dobili, saj se glavno delo blagajništva in knjigovodstva brezplačno opravlja in mora vsaj to ljudem priti v dobiček, kar se pri tem prihrani. Zadruga dela ljudem tisti dobiček, da ob dneh, ko pride preveliko žita na trg, cene ne morejo pasti, da ostanejo na svoji višini, ker skladišče sprejema vsako množino tudi tedaj, če v trenutku ni žita kam dejati, pusti se ležati in pozneje se že oglasi potreba. Vsaj noben trgovec v okolici nima za-
„Še danes bom govoril ž njim. Pravil je, da počaka pri nas, dokler se ne bom vrnil, da bi se Katrca sama ne bala —“
Vojska bo! Najprej sta govorila dva, župan in gozdar; potem so začeli tudi drugi, eden za drugim po občinskem dostojanstvu, gostilničar Tonček pa je med tem jecljal. Polagoma sta se na- j pravili dve stranki, ena je zatrjevala, da bo zmagal Turk, druga je stavila, da bo dobil na hrbet. Vsak je imel za svoje mnenje tudi tehtne dokaze. V tem trenotku je gotovo donelo sultanu v ušesih, da so mu morali doma hitro nekaj zapeti, da bi ne znorel.
Stari bajtar Golob je v tem hrupu in dimu potegnil gostilničarja za rokav, dal mu sešteti denar za liter piva na roko, da bi na mizi ne cvenkal, vzel je kmalu kapo raz okna, vtaknil jo v žep in kakor da ne gre rad, zmuzal se je ven. Star divji lovec.
„Bo vojska“, namrdaval je, „v vojski je treba smodnika. Predno pa nam bodo smodnik vzeli, moramo kaj uloviti za slabe čase. Gozdar je zdaj v vojski, pristav v miru in ljubezni, nekaj se dà storiti!'
Doma je oblekel dolgo suknjo, potegnil iz skrivališča pod panjem na vrtu puško, skril jo pod suknjo in šel gledat — kako gredo oblaki.
V eni uri je bil spet doma. Naznanil je zetu Blazniku, da tam in tam leži srna. Več ni bilo treba reči.
Odstranil je puško zopet na drugi kraj pod pesjo luknjo, slekel suknjo in šel v gostilno k Ton-čeku. Kapo je djal že na veži v žep, vsedel se za mizo, izpil ostalo toplo pivo in dal si je naliti sveže.
Hrupa in dima je bilo tukaj zdaj več kot prej. Gostje so prišli med tem časom z vojsko blizo v
dostnih skladišč, da bi mogel shraniti recimo 20 ali 30 vagonov žita; vsled tega mora vsaki svojo zalogo kakor hitro mogoče prodati, da ima za drugo prostor in s tem, če je preveč ponudb, se mora cena znižati.	(Konec sledi.)
Dopisi.
Beljak. (Pevska slavnost.) Tukaj se delajo velike priprave za veliko občno pevsko slavnost, ki se bo vršila ob binkoštih. Seveda se bo slavnost vršila v nemško - nacijonalnem duhu, kar značijo že lepaki po svojih barvah. Da bi le bolj peli, pa manj politikovali ! Politična pesem še nikoli ni bila lepa.
Beljaški okraj. Tudi iz Koroške, kakor iz Kranjske in Štajerske, so bili orožniki slovenske nà-rodnosti na pomoč poslani v severoizhodno Galicijo, kjer je starodavna domovina Malorusov ali Rusinov. Iz beljaškega okraja sta bila, kolikor je tukaj znano, dva slovenska orožnika tja komandirana; eden je doma iz Šmihela nad Pliberkom, drugi iz Libelič. Iz časopisov ni zvedeti prav za prav, kaj se tamkaj, ali proti državi, ali proti Židom, nevarnega snuje, ali pa, da tamošnji delavci stavko ali štrajk napravljajo in proti grajščakom nasilno postopajo. Za nas koroške Slovence je to zanimivo, da so te orožnike zategadelj izbrali, ker so slovenskega jezika zmožni, ker nemški orožniki za službo med Poljaki in Rusini niso sposobni. Slovenščina in maloru-ski jezik pa sta si zelo slična in sorodna. Tamkaj torej v iztočni Galiciji je naša slovenščina dobra in koristna, doma pri nas pa slovenski jezik v vseh šolah in uradih na vse mogoče načine zavirajo in za duri postavljajo, nemščino pa pri vseh vratih vrivajo in vsiljujejo! Naši liberalci in nemškutarji se pogosto širokoustijo in bahajo, da se le z nemškim jezikom lahko pride do skrajne meje sveta in Bog vé še dalej kam. Ta navedeni slučaj pa vendar jasno kaže in spričuje, da še c. kr. orožniki s samo edinozveličavno in toliko hva-lisano nemščino ravno posebno daleč ne pridejo. Sedaj lahko razvidite, da naše šole, katerih prvi namen je Slovence ponemčevati, že zaradi vsakdanje, dejanske potrebe nikakor niso opravičene. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudij veljaš!
Brdo ob Žili. (Pouk o umetni stelji.) Večina posestnikov brdske občine ima pravico, da dobi iz tukajšnjega eraričnega (državnega) gozda brezplačno potrebno steljo. Marsikateri jo dobi od-kazano na težko pristopnem kraju, in v nekaterih krajih je sploh primanjkuje ; pa tudi gozd seveda ne raste tako dobro in hitro, ako se vsa stelja vsako leto pograbi in odpravi. Zavolj tega misli erar že nekaj časa na to, da bi dal dotičnim ljudem namesto stelje iz gozda drugo umetno narejeno steljo, namreč šotno steljo (Torfstreu). Da bi se ljudstvo o tej umetni, narejeni stelji bolj poučilo, napovedalo je kmetijsko društvo, da se bode v nedeljo dné 10. maja po sv. maši na Brdu o tem predavalo v slovenskem jeziku. Ali ker je popotnega učitelja g. S tu k a menda naprosilo nekaj gospodov, ki pa sami stelje ne potrebujejo in seveda tudi tukaj pri eraričnem gozdu do nje nobene pravice nimajo, tako je predaval on o tej zadevi v nemškem jeziku! Po eno uro trajajočem govoru vprašal je sicer popotni učitelj, ali kdo še
četrto državo. Dobili so Carigrad. Turki pa so je zagnali in so stopili v zvezo z Angleži zoper Lahe. Potem se je cela vojska preselila na Avstrijsko, odtod na Rusko in zopet na Turka.
Dva vaška mladeniča sta dozdaj tiho sedela pri durih, kadila, pila in igrala mariaš za žveplenke, ki so bile na mizi. Priigrane žveplenke je vsak dajal v žep, tako da je moral jecljavi Tonček prinesti že četrto škatljico in se je grozno jezil.
Mladeniča Nacej in Joža sta odložila karte, zarnežikala si in prisedla k prepirajočim se oblastem. Razun bajtarja Miheja in čevljarja Bančeja ni nihče izmed pričujočih vedel za gotovo, kje in na katero stran leži Turška. Mihej, ki je služil pri deželni brambi, je trdil, da je Turška na Španskem, nasproti pa Bančej, ki se je bahal, da je bil kot popotni tovariš že v samskem stanu celo že na sami turški meji, tega ni pustil veljati in je trdil, da je to „dalje na Dravi“. Tako so gonili Turka po svetu, da se je za njim kar kadilo.
Naenkrat se je začel Joža tako smejati, da se je lampa tresla in Nacej za njim.
Vsi so pogledali nanj. Župan se je namrdnil, gozdar se je obrnil s celim stolom, redar Oseba je vstal, naravnal kapo in popravil jermen, na katerem je visela stara sablja.
„Zakaj sta se smejala ?“ vpil je župan. In vpitje je ponavljal zelo resno tudi redar.
„Ker sva rada na svetu.“
„To ni res!“
„Kako pa morete trditi, da nisva rada na svetu ?“
„Nista se smejala zavolj kaj drugega — mi to vemo!“
želi, da bi zdaj to tudi še slovenski povedal, — tega pa zdaj seveda nobeden ni več tirjal. Bilo je pa več kmetov, kateri so rekli, da se oni prihodnjič takih shodov ne bodejo več udeležili, ako se bode zopet nemško govorilo, in da naj potem tisti poslušajo nauk o stelji in živini, kateri živine nimajo in stelje ne potrebujejo. Gosp. Stuk razlagal je v svojem govoru, kje in kako se ta stelja napravi in kako se rabi; govoril je tudi o različnih dobrih lastnostih te stelje. Vendar kolikor se mi zdi, bode cela reč samo pri govoru ostala in še do poskusa ne bo prišlo. Glavni vzrok temu pa je ta, da so tukajšnji kraji od železnice oddaljeni in tudi dosti visoko ležijo, tako da so pota sem bolj slaba. Drugi vzrok je, da je stelja tako, kakor se napravi in po železnici razpošilja, trda in se kar tako ne more nastlati. Da postane za to sposobna, se mora raztrgati s posebnim strojem, ki se mora s konjsko ali vodno silo goniti; ta stroj pa stane 120 do 150 gld. Da bi hoteli ljudje to steljo le malo poskusiti, bi morali imeti za celo občino vsaj dva taka stroja, teh pa nobeden ne bode kupil. Ako pa hoče erar to steljo pri kmetih res vpeljati, tako mora on na primernih krajih postaviti posebne koče s takimi stroji, tu sem od železnice pripeljati omenjeno umetno steljo in jo s stroji za nastljanje pripraviti. Ako erar to stori, potem se kmetu kake škode ali drugih stroškov ni treba več bati in za-more potem z erarjem govoriti resno besedo, prej pa gotovo ne.
Velikovec. (V slovó!) Dné 26. malega travna 1.1. zapustil nas je naš preč. g. dekan Janez Wieser, preselivši se na novo svoje mesto kot prošt v Pod-krnos. Daši je bival g. dekan samo sedem let pri nas, je vendar obžalovanje nad njegovim odhodom v mestu in v okolici splošno in se sosebno izrazuje z besedami: škoda za takega izvrstnega gospoda! Mnogo se je trudil g. dekan za olepšanje naše veličastne mestne farne cerkve. L. 1896. je postavil novi prekrasni glavni oltar in dragoceno marmorno obhajilno mizo. Pozneje je naročil lepe nove cerkvene klopi, popravil stranski Marijin oltar in vse potrebno ukrenil, da se popravi tudi ljudstvu tako priljubljena stranska kapelica žalostne matere Božje. Na novo je zidal celo propadlo gospodarsko poslopje v dekanjiski hiši. Neumorno se je trudil g. dekan v spovednici; kar trumoma je zahajalo naše kmečko ljudstvo k priljubljenemu spovedniku. Nepozaben bo ostal g. dekan posebno čč. šolskim sestram v Št. Rupertu, katerim je bil nad šest let kot spovednik skušen dušni voditelj in svetovalec. Revežem je imel vedno odprto srce. Gorko pa je bilo gosp. dekanu tudi srce za osodo našega slovenskega nà-roda, in svojo iskreno rodoljubje je ob vsaki priliki dejansko pokazal po izredno veliki darežljivosti. Omenjam samo, da je, ko se je pred par letoma začelo gibanje za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, v ta namen daroval ogromno svòto tisoč kron. Za vse veliko dobro, kar je g. dekan v takem kratkem času pri nas storil, bodi mu ljubi Bog plačnik, ki naj ga ohrani še mnogo let v dobrem zdravju, da bi mogel še mnogo delati Bogu v čast in v povzdigo našega milega maternega jezika. Bog ga živi!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Olepšanje farne cerkve.) V postnem času smo dobili tri nove postne podobe, dve manjše za pokrivanje stranskih
„Ako to veste, potem ne vprašajte!'
Prišlo je do hudega prepira. Župan in redar sta trdila, da fanta nista dala uradnega odgovora. Nekateri so se strinjali ž njim, drugi pa so branili fanta, da nista nikogar razžalila.“
„Kaj viveste, kaj je razžaljenje? Vi tepec!'
„Vi bedak bedasti--------“
In že so bili med seboj. Pokalo pa je kakor v vojski, kedar je „ajncel-fajer“.
Krčma je bila mala in zato takoj polna, ko so se začeli dajati. Gostilničar Tonček je letel ven po palico, ali ni mogel nazaj. Nacej se je opiral ob duri in boril se je s stolom. Joža pa je zagrabil čevljarja Bančeja, vzdignil ga za rame, bilo je to pri zidu, kjer je visela znana deska s kredo narejenih črt, vzdignil ga je, gor in dol, še enkrat, in o črtah ni bilo ne duha, ne sluha. Čevljar je imel vso kredo na hrbtu.
„Pravijo, da bo vojska11, kričala je na vasi stara Obrekovalka na Klepetuljo.
„Je že! — je že vojska! Pri Tončeku so že v ognju!"
Nacej z Jožo sta vojsko povzročila. Vesta njunih črt na deski — že sem od pusta — žgala ju je kakor vest.
Zdaj naj črte plača, kdor jih je zbrisal. S Tončekom bo težek govor.	Honza.
Smešničar.
* Nasprotno. Gospodar: „Ravnokar je bil tukaj neki gospod, ki se je živahno zanimal za vas ! “ — Dijak: „Pa ni ničesar pustil za me!“ — Gospodar: „Nasprotno, nekaj je hotel s seboj imeti.'
kipov svetnikov ob glavnem oltarju in jedno nad dva metra visoko in ravno toliko široko za stranski oltar sv. Antona. Slednja, ki predstavlja drugo postajo Križevega pota „Jezus vzame križ na svoje rame“ je posebno krasna in natančno posneta po Fubrichovi izvirni podobi. Prve dve podobi stale ste 64 kron, slednja pa 70 kron. Napravil jih je v našo splošno zadovoljnost slikar Medard Skuk p. d. Ambruž v Podapu pri Doberlivasi. Ker gosp. Skuk tako dobro in ob enem tako po ceni dela, se more vsem cerkvenim predstojništvom najtopleje priporočati. Udeleženci letošnjih šmarnic pa občudujejo še nov kinč, namreč krasno popravljeni Marijin kip ob šmarničnem oltarju. Popravil je kip Matere Božje, oziroma Jezuščka celo na novo napravil, slavnoznani naš umetnik g. akademični podobar Progar v Celovcu. Obraz Matere Božje je jako mil, Jezuščekov obraz naravnost ljubezniv. Delo res hvali mojstra.
Velikovška okolica. (Pomanjkanje podjetnega duha.) Kako kmečki stan propada, kaže posebno to, ker se že več kmetij v naši okolici sploh ne obdeluje več, ampak polje se pusti v celini in pasejo se po celem zemljišču ovce, ki se drago prodajo potem v švicarska in francoska letovišča. Tako dela sosebno podjetni g. Oberhamer, rodom Tirolec, v Velikovcu, ki je pred par leti kupil veliko Hauserjevo kmetijo na Olšenici in zdaj vzel tudi še v najem za 500 goldinarjev letne najem-ščine lepo in veliko Pušlovo kmetijo na Ruštatu. G. Oberhamer je zdaj v Bosni nakupil 700 ovac, koje pase na omenjenih dveh kmetijah. Hoprijanovo kmetijo nad Mlinskim grabnom pa je vzel v najem neki drugi Tirolec, ki tudi pase po njivah in travnikih ove kmetije ovce. Mi želimo sicer obema podjetnikoma obilo sreče, ali po pravici moramo vprašati, ali bi ne mogel, kar delata ova dva tujca, storiti kak domačin Slovenec? Pač, kakor po drugih slovenskih deželah, kaže se tudi pri nas stara nàrodna hiba: pomanjkanje podjetnega duha!
Dobrlavas. (Nàrodna šega.) Sv. Florijana naše ljudstvo prav rado časti. Na poseben način ga pa častijo naši fantje s tem, da gredo „Flori-jana pet“. Na predvečer se zberejo in gredó od hiše do hiše, in pred vsako hišo pojejo pesem sv. Florijana. Gospodar jim prinese kot darilo nekaj jajc ali zabele. Da se uganja zraven dosti burk, je umevno. Prav lepo so peli lovanški fantje, ravno tako tudi goslinski. V nedeljo na to se zberejo mladeniči v kaki kmečki hiši in imajo takoimeno-vano „cvrtje“ ; vsaj je dovolj jajc in zabele. Tukaj se kratkočasijo med prepevanjem lepih pesmi. In nihče se ne bo čudil, če jim postanejo noge lahke in se malo zasučejo. Z mladeniči se pa veselijo tudi stariši in cela vas v prav poštenem razveseljevanju. Tako je prav, mladeniči, ki ste versko-nàrod-nega duha, le zbirajte se in marsikatero veselo uro boste še preživeli. Da zlobni ljudje tudi zaradi tega nedolžnega veselja brusijo svoje jezike, to pri nas ni nič novega. Na to smo že vajeni. Radi jim pustimo to veselje. Pač vsak po svoje! — Pa tudi dekleta imajo ta mesec veliko veselje s šmarnicami. Ker ima pri nas skoraj vsaka vas svojo cerkev — imamo namreč devet podružnic — zato se šmarnice v vsaki vasi obhajajo. Srce se človeku raduje, ko vidi, s kolikim veseljem se udeležuje te pobožnosti vse, staro in mlado. Gotovo ima pa tudi majnikova kraljica veliko veselje nad mladino, ki ji s tolikim veseljem prepeva mile pesmi. Mladine, ki se tako razveseljuje, Marija gotovo ne bo zapustila.
Jeriše pri Galiciji. (Ponesrečil) se je predzadnji pondeljek pri vožnji lesa posestnik Janez Kapus p. d. Žmavc; les se je namreč zvrnil nanj ter ga znotraj tako hudo poškodoval, da se dvomi, bode li ozdravel ali ne. Ce je res, kakor se govori, da je k tej nesreči pripomoglo zopet žganje, bi bilo vendar pričakovati, da ostanejo vozniki trezni ; mnogo takih nesreč bi potem izostalo.
Globasnica. (Kat. slov. izobraževalno društvo.) Dné 3. maja se je vršil v nàrodni gostilni pri Steklu ustanovni zbor kat. slov. izobraževalnega društva. V odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: Ivan Hojnik, kaplan, za načelnika; Ferdinand Krajger, posestnik, za načelnikovega namestnika; France Čebul, občinski tajnik, za tajnika; Ivan Cirgoj, posestnik, za tajnikovega namestnika; Dragotin Harih, posestnik, za blagajnika; Jurij Huter, posestnik, za blag.namestnika; FranceUranšek, črevljar za knjižničarja; Peter Huter, posestnik, in Jože Konrad, posestnikov sin, za pregledovalca računov. Ker je to društvo jako koristno in za Globasnico prepotrebno, usojamo si prositi vse rodoljube izdatne podpore. V prvi vrsti bi prosili knjig, nadalje pa, da bi se veselicam, gledališkim predstavam in predavanjem vsi zavedni Slovenci in Slovenke prav mnogoštevilno vselej udeležili. Ustanovni ud postane kdor plača enkrat za vselej 10 kron; letni udje plačujejo 1 K 20 vin. na leto; podporni pa 1 K. Vsi udje imajo prost vstop k vsem veselicam, ki jih priredi društvo.
Globasnica. (Peca se smeje.) Precej se je že postarala naša Peca, dobila je sivo brado; toda jaz ne vem, ali je osivela radi starosti ali zavoljo preobilih skrbij, katere jej napravljajo ponavljajoče se komedije v Globasnici. Kam bodo vse te norije peljale, tega si ona, akoravno je izkušena, še zdaj ne more predstavljati. Komedije, ki jih gleda Peca večkrat v Globasnici, so namreč tako raznovrstne, da bodo nazadnje še njej glavo zmešale, kakor so jo že zdaj nekaterim prismodam. Nekatere komedije so veselega značaja, in takrat se Peca smeje, druge so pa žalostnega, in tedaj se joče — dežuje! Najlepša komedija, katero je naša ljuba Peca videla, pa se je igrala dne 30. aprila zvečer. Sred popoldna zadoni trompeta — nato začnejo topiči grometi —, Peca si misli, da je prišel sodnji dan in da angelj globaške mrliče k vstajenju kliče. Pa zmotila se je! Kajti ta znamenja niso veljala mrličem, ampak zavednim, pristnim Nemcem, — godcem iz Lovank in slavnemu nemškemu (hajl!) pevskemu društvu v Dobrlivasi, — ki so se „furali“ v Globasnico, obhajat 25-letnico! — Mrak je bil legel na zemljo. Kure so šle v kurnike, nemški brambovci pa po svoje lampijončke. Točno ob pol osmi uri naznani strel, da se ima slavnost pričeti. ,Trar4, trarà' zadoni iz Malevasi in nato se prikažejo lepe svitle lučice. Spredaj greste dve veliki luči in med njima nesejo. . . „dobrega pastirja* k — pogrebu. Ko Peca teh 54 lampijončkov in ta mrtvaški (?) sprevod zagleda, se prestraši in hoče zbežati. Strah in groza spreletava vse, ko vidijo, da že Peca z glavo kima, ker opazuje, da liberalec res značajnosti nima. In ko hoče že pobegniti, začuje se čili glas gospoda nadučitelja Dreo-ta iz Doberlevasi, ki je ravno posegel po visoko g ....!! ! To jo potolaži in ona se nasmeje! G. Dreotu gre torej zasluga, da je Peca sedaj še pri nas ostala! — Rečem Vam, to je bila gnječa na farovškem dvorišču! Duri v svinjski in kravji hlev so bile že v veliki nevarnosti, da bodo polomljene, če pride zdaj v tem trenutku kaka — ploha, ali vreme je bilo ugodno in tako se je ploha še le vlila, ko so bili že vsi pri Paharju zbrani pod streho! Pa potem je lilo — do zjutraj; in jaz rečem, da bi bilo še dalje lilo, če bi le še kaj bilo. Samo 11 sodčekov so bili popili. Sodčeke so potem baje s hinavskimi solzami napolnili, ki so jih pri tej slovesnosti bili pretakali.
Šmihel pri Pliberku. (Gledališke predstave.) V zadnji številki Vašega cenjenega lista smo naznanili, kakor je bilo prvotno določeno, da nastopijo ljubljanski slovenski gledališki igralci na odru „pri Šercerju1' prihodnjo nedeljo dné 24. t. m. Sedaj pa smo prejeli sporočilo, da jim na ta dan ne bode mogoče še nastopiti ter se je preložil čas na prvo nedeljo po binkoštih, t. j. na dan 7. junija t.l. Vzrok tej preložitvi je to, ker je družba na slovenskem Štajerskem, kjer sedaj potuje in daje predstave, morala v raznih krajih po večkrat nastopiti, kakor je s početka določila, ter se je s tem v toliko zakasnila, da jej bode mogoče priti k nam na Koroško v Šmihel šele prvo nedeljo po binkoštih. — Nastopili so do sedaj že v raznih krajih ter želi povsod obilo pohvale. V Šoštanju so se s svojim izbornim igranjem ljudstvu tako prikupili, da se jih je naprosilo še za jedno ali dve predstavi, kateri želji hočejo v kratkem vstreči. Tiste igre; katere bodo predstavljali pri nas v Šmihelu, igrali so nedavno tudi v Šmarju pri Jelšah, ki so imele velik vspeh in so morali na občno željo prihodnji dan še enkrat nastopiti; tako bilo je tudi v Mariboru, Ljutomeru in drugod. Pri takih gostovanjih teh slovenskih igralcev se občinstvo vrlo dobro zabava in kratkočasi, ob jednem pa ima priliko občudovati lepo slovensko govorico in nastop ter kretanje izurjenih umetnikov. Moramo biti slavni ti družbi hvaležni, da počasti s svojim obiskom tudi naše skromne kraje ter opozarjamo vse slovenske rodoljube in rodoljubkinje na ta umetniški užitek, katerega naj nikar ne zamude. Pričakujemo torej, da se bode v dan 7. junija zbralo od vseh stranij obilo občinstva v prijaznem našem Šmihelu.
Novičar.
m
Na Koroškem.
Duhovske zadeve. Umrl je dné 16. t. m. č. g. Jos. Fritzer, župnik v Št. Danijelu v Zil-ski dolini. Porodil se je dné 19. marca 1850 pri sv. Lovrencu v Leški dolini in bil v mašnika posvečen dné 29. julija 1875. N. p. v m. !
Razpisana so mesta učiteljev na šolah v Šmohoru do 25. maja, v Št. Jakobu v Rožu do 24. maja; v Dobrlivasi in Prevaljah za učiteljici, v Črni in Krejancah za učitelja do 25. maja; v Spodnjem Dravogradu do 10. junija; v Medgorjah do 25. maja. V nobenem (!) teh razpisov ne zahtevajo znanja slovenščine!!
Osebne novice. Profesor na celovški realki, gosp. Jos. Mitteregger, je dobil vitežki križec Franc-Jožefovega reda. — Gozdarski mojster grofa
Dietrichsteina v Humberzi, g. P. Mach, je od cesarja imenovan za gozdarskega svetovalca. Na Vrbi je dné 10. t. m. umrl mesar gosp. Lorene Rainer, star 34 let. — Prestavljeni so: učiteljica E. Kuri iz Kaple na Grobniškem polju v Grab-štanj; podučitelj R. Pfeffer iz Roj v Prevalje. V pokoj je stopila učiteljica M. Walter v Borovljah.
„Bauernbund“ je dné 17. maja zboroval v Etingu pri Zgornjem Dravogradu, dné 7. junija zboruje na Bistrici v Rožu. Slovenski rojaki po Rožu — pozor!
Štefan Prosekar f. Ponesrečil je dné 9. maja gosp. Štefan Prosekar, član dobroznane nàrodne Prosekarjeve rodbine v Kotmarivasi. Ko se je vozil na kolesu (biciklju), si je poškodoval desno nogo. Žal, daje prepozno iskal zdravniške pomoči. V petek dné 15. t. m. zjutraj ga je brat, g. Matija Prosekar, prepeljal v celovško bolnišnico, a tu je še tisto do-poludne, previden s sv. zakramenti, izdihnil vsled zastrupljenja krvi svojo dušo. Dosegel je 36 let. Truplo so prepeljali v Kotmarovas. Pokojnik je bil vrl in navdušen nàroden mladenič, ki svojega nàrodnega mišljenja ni zatajil nikdar. Rad je sodeloval pri naših shodih in veselicah in mnogokrat nastopil kot pevec in igralec. Časten mu spomin !
Drobiž. V Celovcu se je dné 11. t. m. ustrelil 40letni lekarnar Jul. Lampi. — Trgovinska zbornica v Celovcu se je izrekla zoper popolni nedeljski počitek v trgovinah. — V Poljanah nad Šentvidom je dné 10. t. m. pogorela tovarna za celulozo in dva skednja. — Šoli v Kapli ob Dravi in na Brdi so razširili v trirazrednici. — Drugo porotno zasedanje v Celovcu se prične dné 2. junija. Pred porotnike pride tudi socijaldemokratični urednik Arnold Riese.
Popravek. Krajni šolski svet v Podgorjah Vam poroča, da ni res, kar pišete v Vašem listu od 30. aprila t. L, štev. 18, namreč da naš nadučitelj g. Izidor Wippel ne zna slovensko. Res je, da slovensko zna in je tudi skušen iz tega predmeta z dobrim uspehom, kar dokazujejo njegova spričevala ! ! ! — Prosimo torej za popravo po § 19. Krajni šolski svet v Podgorjah, dné 10. maja 1903.
Janez Bopač, predsednik.
Opreznost nikoli ne škoduje! V prid našim častitim gospodinjam opzarjamo iznova na to, da je priljubljena Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki se je že več kot deset let povsod obnesla za izvrstno, pristna samo v zaprtih vzvirnih zavojih z varstveno znamko „Župnik Kneipp". Samo ta Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo finejšo, prijetnejšo. Tudi če Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi ne dodaš zrnate kave, je izredno okusna in edino primerno nadomestilo zrnati kavi. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, je vedno zgolj opražen ječmen ali pivovarski slad, nikoli pa ne Kathreinerjeva kava.
Po slovenskih deželah.
Velikanski požar v Slovenjem Gradcu.
Strašna nesreča je zadela v nedeljo 10. t. m. mesto Slov. Gradec. Ogenj je upepelil tretjino mesta. V farni cerkvi je bila ravnokar popoldanska služba božja, ko začne udarjati zvon, naznanjajoč ogenj. Ljudje so hiteli iz cerkve. Ravno blizu cerkve v hiši Požganovi je izbruhnil ogenj. Močen veter je pihal in ko bi trenil, bilo je okoli 24 hiš v plamenu. Potem je posegel ogenj na zadnji del mesta in užigal poslopja. Sedaj je začel goreti tudi stolp, ki je s skodlami krit. Skodla za skodlo se je užigala kakor lučica za lučico, in nazadnje je bila vsa streha v polnem ognju. Vse, kar je gorelo, užgalo se je v kratki četrt uri, tako hitro se je širil ogenj. Pospeševal je to hitrost močan vihar in pa okoliščina, da so v pogorelem delu mesta bile hiše krite večinoma s skodlami. Vse skupaj je zgorelo 45 posestnikom 68 poslopij in pa cerkveni zvonik. — Prebivalci hiš so morali pobegniti iz stanovanj. Za njimi je švigal plamen in pokalo in podiralo se je tramovje. Ženske so hitele iz hiš z razprostrtimi rokami ter glasno jokale in plakale. Možje so se še ozirali nazaj, a vsako upanje je bilo zastonj. Tolažili so žene, a tudi samim so se udirale debele solze čez lica. Otroci so bili bledi in prestrašeni, se plaho stiskali ob svoje rešitelje ter sedaj in sedaj vriščeče zajokali. Ker se je bilo bati, da se podere stolp na cerkev, prebije obok ter nastane ogenj v cerkvi, odneslo se je sv. Rešnje telo v Stari trg. Ljudje so pobožno poklekovali in solze so se jim udirale, ko je hitel duhovnik mimo njih s sv. Rešnjim telesom. Dogajali so se srce pretresujoči prizori... Pri cerkvi je zgorela le stolpova streha. Cerkev je krita s kamnitimi ploščami in torej tu ni bilo toliko nevarnosti. Da pa pri zvoniku ogenj ni posegel na oder zvonov in na zvonove same, zahvaliti se je ne-ustrašenosti nekaterih mož in fantov iz Lehna, ki so vkljub smrtni nevarnosti šli v zvonik, ovijali tramovje z mokrimi capami ter metali zgorele pod-mostke s strehe. Vodil jih je njih vrli župan Plesnik. — Domača požarna bramba je delala neumorno. Prva je prišla na pomoč požarna bramba iz Spod.
Dravograda, kmalu za njo iz Šmartna, Velenja ter Šoštanja. S posebnim vlakom je došla požarna bramba iz Maribora. Tudi več drugih požarnih bramb je prihitelo na pomoč, vseh skupaj 10. Iz Celovca so prišli vojaki. Osobito se je odlikovala pri tem požaru kmečka požarna bramba iz Šmartna pri Slov. Gradcu. — Požar je, kakor se pravi, nastal s tem, da je Požganka vsipala še tleči pepel na smetišče, ki se je potem užgalo. Prebivalstvo je razjarjeno zaradi njene nemarnosti in jo je hotelo samo kaznovati. Le mirnejši ljudje so to zabranili. Škoda, ki jo je naredil ogenj zadnjo nedeljo v Slov. Gradcu, znaša po cenitvi politične oblasti okrog 702.000 K. Od teh 702.000 K bodo dobili komaj 150.000 K od zavarovalnic, ker niso bili vsi zavarovani in nekateri le za majhne svdte. Nekateri so rešili le, kar so imeli na sebi. Mnogim je zgorel tudi denar. Mesarju Martu je zgorelo 23 svinj in 1600 K. Veliko uboštvo vlada v mestu.
Križem sveta.
Na Hrvatskem so razmere vedno žalostnejše. Od vseh vetrov sklicano vojaštvo (87. in 27. polk sta tudi zastopana) „miri“ ubogi nàrod, ki pa vzlic temu daje duška svojemu ogorčenju z velikanskimi protimadžarskimi in protivladnimi demonstracijami. Demonstracije v največjem slogu so se vršile na Sušaku pri Reki in v Sisku, kjer so demonstrantje skoraj popolnoma razdrli madžaronski hotel „ Veliki kaptol“. Ječe so že tako polne, da „redarstvo“ ne ve kam z aretiranci. Iz Križevca poročajo, da je nagla sodba že začela svoje „miroljubno“ delovanje. Dve osebi so že obesili. V Grubišnem polju so aretirali znanega hrvatskega pisatelja in rodoljuba župnika Ivana Nep. Jemeršica in njegovega kaplana, češ, da sta hujskala nàrod na upor in delila medenj oni poziv na vstanek. V Oseku je bil aretiran urednik „Nàrodne Obrane1' dr. Lorkovic. Vse liste, ki prihajajo na uredništvo lista, zapleni na pošti redarstvo. Opozicijonalni listi ne smejo niti črhniti o demonstracijah, ker so takoj zaplenjeni. Največjo slavo pa si je zaslužila hrvatska policija v Ljubljani, kjer se je od deželnega sodišča na zahtevo banovo priredila preiskava v „Narodni tiskarni", ker je ban sumil, da se je oni oklic tiskal v Ljubljani. Seveda se ni nič našlo. Ali par zagrebških polipov straši po Ljubljani in išče zagrebških časnikarjev, ki so pobegnili pred banovo „pravico“. Obnašajo se ti polipi baje jako predrzno. Spominjamo se, da je Korber odgovoril svoj čas na interpelacijo poslanca Biankinija, da Avstrije ne brigajo čisto nič dogodki na Hrvatskem, zagrebški policijski vohuni pa z dovoljenjem naših c. kr. oblasti vohajo po vseh ljubljanskih kotih za Sirovatko in Marjanovičem.
0itG&lSSi(S&-(GS
m
Itf/ ^
' . «ste; «ste; «ste;
9AQ3AQ>9A<2£>J^B
Vabila.
I. koroško tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu s tem uljudno naznanja, da se po vabilih napovedani koncert v četrtek dné 21. t. m. radi neljubih zaprek prestavi na zdaj še nedoločeni čas, kar naj častiti vabljenci blagovolijo na znanje vzeti.	Odbor.
Kat. slovensko izobraževalno društvo v Globasnici priredi v četrtek dné 21. maja (vnebohod Gospodov) veselico, katere se smejo udeležiti samo udje društva in oni, ki dobijo od načelnika društva vstopnico. Na dnevnem redu so deklamacije, petje, govori in predstava igre: .Brati ne znajo". Veselica bo pri Šoštarju v Globasnici in se bo vršila po popoldanski božji službi ob ll2i. uri. Udje, poslužite se svoje pravice! Pridite gotovo! Odbor.
„Zveza slovenskih posojilnic" priredi v četrtek dné 4. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne v .Narodnem domu" v Celju svoj redni občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika ozir. revizorja. 3. Poročilo računskih pregledovalcev in odobrenje računa. 4. Razprava, oziroma sklepi o obligatorični reviziji. 5. Določitev o izdaji Letopisa. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev odbora. 8. Volitev pododborov. 9. Volitev računskih pregledovalcev. 10. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi	načelništvo.
Opomba. Pri občnem zbora ima vsaka v .Zvezi" stoječa posojilnica le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udeležiti občnih zborov se sme pa tudi vsak član v .Zvezi" stoječe posojilnice, toda le pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
^Loterijske številke od 16. maja 1903. Line	88	48	5	45	43
Trst	63	53	61	76	81
NAZNANILA.
Službo cerkovnika in organista
zaPodklošter je razpisana. Prosilci, ki znajo kako rokodelstvo, imajo prednost. Prošnje naj se pošljejo župnijskemu uradu vPodklošter.
V najem
se dà Podpečnikovo posestvo pri Kotljah. Obsega 15 oralov njiv, 22 oralov travnikov in 26 oralov gozda. Posestvo je v dobrem stanu, v lepi legi, ima obilo sadnega drevja, mlin in žago. Več pové Julijana Večko, pri Lagojatu v Kotu, pošta Prevalje.
za čevljarsko obrt sprejme takoj Ivan UbCIIbd Krobath v Borovljah na Koroškem.
Ako si hočete po ceni in dobro
pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Snttner-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot najboljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto. IJC- Izborna zaloga zlatnine in srebrnine,
Važno za bolehajoče * * * * na želoden!
Pomanjkanje teka, bolečine in slabost želodca, slabost ter glavobol vsled slabega prebavljanja, slabo prebavljanje itd. odstranjujejo takoj znane
Brady-eve (marijinoceljske) želodčne kapljice.
Na tisoče sahvalnih in prisnalnih pisem.
Jedna steklenica z navodilom 80 v., dvojna steklenica 1K 40 v.
IPF" Dobivajo se v lekarnah. '9$
Kjer se ne dobivajo, razpošilja jih glavni razpošilja-telj C. Brady, lekarna ,k ogerskemu kralju", Dnnaj L, Fleischmarkt 1, in sicer če se prej pošlje 5 K : 6 majhnih steklenic, če se pošlje 4 K 50 vin. : 3 velike steklenice poštnine prosto.
Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis :
Na Najvišje povelje Nj.

c. kr. apost. Veličanstva.
XXXV. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.397 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 506.880 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dné 18. junija 1903.1.
Nove litanije
ppesv.	Jezusovega
s posvetilno molitvijo in prošnjo k uajsvetejšemu Srcu se dobivajo v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. 25 komadov stane 45 kr. (poštnina 5 kr.); 50 komadov 80 kr. (poštnina 10 kr); 100 komadov 1 gld. 40 kr. (pošt. 15 kr.).
Ena srečka stane 4 krone. -*^1
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (streljke) za sadno drevje z natanko uamereno petrolovo mešanico,
svetilnice na acetilen, da se ulové leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom,
stroje za droT>ljenje stiskanioe.
Čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronospori in za žveplenje, sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, kot
zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franto.	Dopisuje se v vseh jezikih.
Štedilno milo z znamko „jelen“
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno in zajamčeno čisto.
Na prodaj je po vseli boljših prodajalnicah tacega blaga.
Paziti je na gorenjo varstveno znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštra. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.