' __ ' ^ " f ' ' ' " ' ........ ^ ' ' ' ; " ' " -" -li I Mestne novice. Clevelandske Slovence je pre-J šinila vest, da se morajo politično zavedati, t Novi državljani. ZA ČITALNICO. —Lansko leto okoli maja meseca se j-e začel prvi boj za politični napredek Slovencev v Cleveland«. Tedaj smo šteli kakih 600 Slovenskih državljanov v našem mestu. Bili so to ve-U i činoma starejši ljudje, ki pre-j bivajo v naselbini, od 15 do 25 let, in ki so papirje dobili tedaj. ko jih je bilo silno lahko dobiti. Ustanovil se je tedaj tudi politični klub. pri katerem pa je bilo jako težavno delovali, ker ljudje še niso. zavedali. kako zelo potrebujejo - skupnega nastopa v politiki, da pridejo m a prej. X a iT« I je se I je ka-zalo tudi premalo zanimanja. ker pri klubp je bilo-pre \ malo mladih in delavnih moči. J Od onega časa pa je postajalo I vsakdan bolje. Morili in sve-\ tovali smo na vse strani, ne-|J- prestano »ilili tisoče naših ro-R Jakov v Clevelandu. ki imajo j priliko, da postanejo državljani, da se čimprej poslužijo te pravice, in klic ni bi zaman. Posebno zadnje čase moramo zaznamovati najlepši napredek na polju slovenske politikv. Povprečno deset prošenj za državljanstvo dobimo vsak dan. ■prav vsak v tednu. To je naj-jlepwe znamenje, da se je SIo-/ venec prebudil ter bo politic-[ no samostojno nastopil. In ta > napredek mona veseliti vsake-človeka. fcrtpri, čani smo, da bo je?eni voliTo V ' v CTevelandu najmanj 2000 Slo-/ vencev, napram 600 lansko le- > to. Toda n»so Še vsi prišli, ki bi lahko. Se vas je dovolj, ki ste pet let v Zjed, državah m ki imate pravico postati držav- I Ijan. Požurite se, da ne bo prepozno. Vse prošnje za držav-Ijaski papir se sprejemajo do 14. junija, »n kdor pozneje vloži prošnjo ne more voliti. Kdor pa nima še prvega, naj si ga takoj preskrbi. Kdor je sklenil tukaj ostati, vsakdo naj vzame papirje, ki mu bodejo ob vsaki priliki koristili. Na dan, torej! Omeniti moramo Še, da Coition Pleas sodišče, ali tako-zvani "novi kurt" ni odprt zve-j čer. \Tekaj rojakov je šlo tja, J pa so se morali vrniti. Samo / sodjšče Zjedinjenih držav na glavni pošti je odprt zvečer, če se 11a.n1 naznani prej. Toliko v ravnanje vsem, ki zvečer hodijo v mesto po papirje. fV. * " • , ! | : —Poleg politike, ki je tako j potrebna za narod, moramo 1 j. gojiti tudi izobrazbo Slednja / se pridobi, če človek. 111 nogo ' > koristnega čita in o' prečitanih stvareh premišljuje. Cleveland- ■ ' ska naselbina ima svojo Slovensko Narodno Čitalnico, ki , je vsega priporočila vreden iz- | obraževalni zavod. V njej do- j bite vse slovenske starokrajske ( '11 ameriške časopise iii na sto- , tine dobrih knjig. Mcsečnina * 25 centov je tako majhna, da ■ »o premore vsak. Za čitalnico ; naj vlada splošno zanimanje. ■ j Nahlja se na 1157 F,. 6i st Št. , 'Št'., Clajr a ve. je prošen, da se « oglasi prej ko mogoče v uradu I za državljanske pravice. V pro- i šnji se je urinila napaka, katera se mora sedaj popraviti. \t . ■pal . r ) —V nedeljo, 17. marca se vr- 1 ši-seja podružnic* Ciril Metoda < Uljudno so vabljeni vsi člani. 1 ker na dnevnem redu je mnogo 1 jako zanimivih točk. J Bftjtft.. j ---V petek. 22. marca >je»vrši I redna seja Narodne .Dobrodelr 1 —Srbsko Narodno gledališče iz New Yorka pride v nedrljo v Cleveland in uprizori v Grdi-novi dvorani dve k rats 11 i igri po nvcntt" "Gjido" in "Boj na Kosovelu polju". Marsikateremu je znan ta ln»j junaških Srbov iz zgodovine. Bjlo je leta 1389 po Kristu, ko so pridrli Turki nad Srbijo, ki je bila tedaj mogočna država, kateri je vladal modri car 1/izar, Vsled izdaje v lastnih srbskih vrstah in 1 vsled silne turške krvoločnosti. 1 so bili Srbi od Turkov pobiti, f in se niso mogli dvigniti skoro - 450 let več. Vso to lepo zgo-1 dovinsko povest vidite na odru - v nedeljo v (Irdinovi dvorani. - Začetek ob pol osmih zvečer. ; Vstopnna je majhna. } —Z ve/, i ni maršali so poslali v torek zvečer nekega Know-i jesa v neko kitajsko trgovino na Ontario St. da kupi opij. katerega je prepovedano pro-} dajati. Izročili so mu zaznamovan dolar. Knowies je res , dobil opij. nakar so maršali inlrl' v trgovin«, zaprli lastni-, ka in zaplenili vse blago. Rnovvles je pa Šel kot priča na ) pošto. Ko pride okni i ehe ure ponoči i/ poštnega poslopja, ga pa napadejo Kitajci pri svitu električnih lučij in ga tako pre-( tepejo, da je napol mrtev obležal. —Dramatično podporno dru-■ Štvo "Lunder-Adamič" priredi ' tja velikonočno nčdeljo lepo na-: rodno igro "Miklova Zala". Povest igre je znanfr sleherne-mu Slovencu in društvo se pri-• dno pripravlja, da v vsakem ozirn zadovolji občinstvo. Delajo se Velike priprave; društvo -e preskrbi ob tej priliki 1 s povsem novimi kulisami, katerih delo se je poverilo doma- ' za ostale potrebščine bo najbolje preskrbljeno. Podrobnosti pozneje. —Kdor cenjenih g. trgovcev ; želi oglas v velikonočni številki našega lista, naj se oglasi do konca tega meseca ali pa naj izroči svoje naročilo na-1 šenm zastopniku g. Moharju. Posebne cene oglasom za Ve-likonoč. —'Kakor vsako leto. tako bo-lenio tudi letos poslali en izvod nase velikonočne številke v staro domovino na vsak naslov, ki ga nam prinesete. Številka s poštnino vred velja 10 Centov. Prijatelji v stari domovini se vedno vesele novic iz Amerike, torrj jim bo velikonočna številka našega lista ra-vifo prav prišla. Naročila sprejemamo do 30. marca. Ust bo obsegal i(> stranij. —Vsem onim, ki vprašujejo po primernih knjižicah glede' vprašanj in odgovorov, ki se j stavilo pri skušnji za državljan-! ski papir, naznanjamo, tla bo-,letno imeli to stvar kmalu zalogi. Stvar je v delu in bo jako pripravna za vse. —V veliki nevarnosti so bili : v torek zvečer potniki St. Clair kare. Motormati, ki je vodil karo, je bil pijan in je vozil tako, da so se potniki neprestano zaletavali med seboj. Bili so v veliki .nevarnosti, da trčijo s kako drugo karo. šele štirim, močnim policistom se je ^osrečilo- prijeti pijanega motormana «n ga odvestii v zapor. Za kazen je dobil $25.00 ' globe, plačati mora sodnijske ' stroške in i(y dni i bo delal v • 1 krtačnici, poleg tega pa izgubi še službo. —Krčinar Louis £altrukonis l je tožil katoliškega župnika 1 Rev. Haleburda, ker mu je sle- ] dnjl očital, da je tat in ropar 1 in je ljudi svar«l prea obiskom j njeg*>ve gostilne. Gostilničar ] je tožil župnilka na $10.000 od- ! škodnine. Porotniki so sicer 1 priznali . da je župnik kriv obrekovanja, toda gostilničarju so J namestu $10.000 prisodili samo 1 en dolar za srčne rane. Ohioski sleparji. Zadnji postavodajalec, ki je sprejemal podkupnino v prid trustovih postav, je sedaj obsojen. SENATOR ANDREWS. Columbus. Ohio. 14. marca, krnsko leto smo poročali, da so prišli Burnsovi detektivi na sled velikanski korupciji v postavodaji dišave Ohio. Kazni tiržavni poslanci in senatorji so se dali podkupiti od trustov in so sprejemali večje ali manjše svote denarja, da so potem glasovali za tako postavo, ki dela veliko korist zavarovaln 111 drudbam. Detektivi, ki so prinesli ta >tvar na d#n, so postavili v sobah vseh podkupljenih poslancev, takozvani "dikta-graf", ^troj, ki je vjel vse besede. ki so se govorile med za stopniki kapital:stov in državnimi posl/inci. 1. junja lanskega leta je bil obsojen poslanec Owen Kvans na $500 kazni i 11 izgubil svojo posIan.-k< čast, ker je vzel $500 o dnekega zastopnika trustov julija je bil obsojen Rodu. v Diegle na. 3 leta ječe. ker se jv dal podkupiti. In sedaj je pr šel' na vrsto celo senator La Korest Andrews. Obsojtn j. bil v sredo zvečer, da je kriv podku djenja in poslan je bil za 2 leti v .državno ječo Senator Andrews je iz bogate rodbine, ki je bila vedno spo-k t ova na. pa vendar ga je zlodci premotil, da je vzel tisoč dolarjev od nekega trusta in glasoval za gotovo postavo, ki je v korU, tuutu. Ku >!;>*! govoriti porotnike, da je kriv. je omedlel in se ni mogel rakJično končan in sicer z delno »ago delavcev. Štnajkafski »ododbor je izročil štrajkars«uu odboru povečano lestvica delavskih plač. Po polurne®' posvetovanju je odbor skleail, da sprejmejo novo plačo ji zapove delavcem, da se vrjjfcjo na delo. Štrajkarj: se izj^jjjajo, da so dobili skoro vse. ar >o zahtevali devet mesejj nazaj, ko Si- j o štr.ijk pričel ? Sliši se, da ne bo samo dela' :em v Law renče, \la*s. poj »čana plača.-ač p.« tudi vseuj onim, ki so službi The Ai iricati Woolen Co. in teh je Col i ^oolorx) .Med drugimi ^ ihte vami. ki jih štrajkarjiJ avili, je bi la tudi ta, da flSinorajo vsi štrajkarski vodittji oprostiti jtčv1. lsonii>anijaBje obljubila, .da bo našla pot«ako naj pomaga vinožem izMapurov. V-i dJavci, kSso prej slu žili *) centov in ftanj na uro, dobivajo < dslej ^B centov na uro. kdor je prejBmel 11 centov,dobi sedaj j^B.m oni, ki so dobivali 20 dflptov na ufo bodejo prejcma|i*edaj 21 centov. Ce z urn o esettisoč mbž, izurjenih vojakov, koraka proti kitajskemu glavnemu mestu. Namen vojakov je. da zopet proglasijo cesarja za vladarj-a in preženejo republikansko vlado. o r 11 Ženski sodnik. Gleenwpod, Colo., 14. marca Tukajšnji trgovci, ki so uvažali v mesto opojno pijačo, se silno boje. ker morajo pred ženskega sodnika. Tudi porotniki I so same ženske ! Proti policiji. Ko je policija napadla štraj- karje, so se slednji uprli in napadli surovo policijo s kamenji. BOJ POVSOD. Berolin, 13. marca. V mestu Herne, kjer se sedaj vrši pre mogarski štrajk, je nastopili1 policija z vso silo. da bi naredila "mir in red", Policija j; bila pomnožena za vsak slu čaj. Strajkarjem se j'e zdelo po sto; anie policijc presurovo, nakar -o se uprli ;n začeli trn-tati kamenje na policijo, ki i« korakala po mestu. Tudi več strelov iz revolverjev je bil» od lanih. Policija pi tudi ni bv la, z;ič'Ja jt- strrljati in ti stre lila dva štrajkarja. Mnogo po-licstov je bilo ranjenih od padajočega kamenja. Kakor pravijo poročila, je bila včeraj napad, na policija, ko je sprem Ijevala -kabe na delo. Razljn ceni štrajkarji so se spopadi1 tako silno s policijo, daje bil« več delavcev ubitih 111 mnogo silno ranjVnih. V mestih, kjer je štrajk. so kompanije naročile pokrite vozove za \*se d. lavce, ki hočejo delati. \' H h vozovih se vozijo na delo in iz dela \ >ak voz spremlja ne kaj policistov. raznih mestih pride do vsakdo njih spopadov nVed polic jo in štrajkarji. Sle Inji postajajo vsak dan bol odtočni. Policija je zaprla veli ko štrajkarski h vodij. Berolin. 14. marca. Tukaj ce tlijo število štrajkujočih prt mogarjev na >00.000 oseb. rav nn laW,,, km Uu ■»ar,. Jta. m je vrši? zadnji velik? premogaV ski štrajk. Radi štrajka je pri šlo tudi do govora v državnem zbAru. Več govornikov je zahtevalo. da se mora v onih kra jih, kjer se vrši štrajk, razglasiti vojno stanje, da ne bodej« nadlegovanj delavci, ki hočej delati. London, 14. marca Na An gleškem vlada radi štrajka pre mogarjev zelo žalosten polo žaj.. Najslabše je v Wales. Tam so skoro vsi ljudje od vi -ni od premogarske obrti. V mestu Cardiff strada 700 družin, in vlada dobiva vsak dan nove prošnje za jn>dporo. Skrajna siromašni na vlada v vseh strajkarskih krogih Ljudje nimajo kaj jesti. V parlamentu ^e je član zbornice izrazil. -seca aprila primarne volitvv. Za te volitve se je registriralo 536.5.2.2 volivcev. Izvolijo -«e državni in nnsetni uradniki. s Domača skušnja. Vednost j«.1 posledica skušnje. Poskusiti moramo mnogo stva-rij predno pridemo do uspehov. Ravno tako so delali naši sta ri očetje. Vsa zelišča in zelenjave so prej preskusili, dokler niso sklenili, katero naj se rabi za hrano, katero za krmo in katero za zdravilo. Vsak rod je dodal kaj novega, dokler nismo f dosegli sedajnega stališča zdravilstva. Združili so razna zelišča, da so naredila večji in hitrejši učinek na telo. Na ta način se je pronašlo tudi dobro znano zdravilo. Trinerjevo ameriško grenko vino. Trajalo j\e precej časa in skušnje, dokler se je znravilo spopolnilo kakor je danes. Rabi naj se pri boleznih v prebavljalnih Organih, kadar zgubite apetit in moč. kadar ste zaprti, imate glayobol. ste nervozni. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333—39 Smrtna kazen. Delegatje ustavne konvencijr v državi Ohio, namerava- v jo odpraviti smrtno kazen. NAPREDNA KONVENCIJA Columbus, Ohio, 14. marca Smrtna kazen v državi Oh i bo odpravljena, če sprejmi konvencija poročilo sodnijsk ga odseka konvenrije, ki del novo ustavo za državo Ohio, in če bodejo ljudje pri jeser škili volitvah to stvar odobril'. Delegat \\V J. Butler it govoril, da smtrna kazen n;k, -kor ne straši morilce in druge Velike zlocince od njih zločinov. To -e je dokazalo v 011 i'h dilakemu jf diiiklt. razven proti sodnikop najvišjega državenega sodišč Sprejel se je predlog, da n"; so vsi pokrajinski uradniki v/. volijo samo za dobo štirih k n;ikiw ne more nikdar več v< Ijen biti. Ustavna konvencijr naj se opravi, ker je predraga in mesto nje naj guverner inn nuje 15 mož, ki bodejo delal načrte za novo ustavo. Preteče ni teden je konvciK vičo do vseh volitev. Sevenn 0 tem predlogu bodejo jesen šele moški volivci glasovali, či so zadovoljni nežnemu spol; podeliti pravico glasov. Ponesrečen napad. San Antonio, Tex., Dva ro parja sta napadla osebni vlak Southern Pacific železnice tei prisilila z revolverjem stroje vodjo, da ju je spustil v ex presni oddfelek vlaka. Tu st: prisilila expresmana, da je sto pil v kot, in dočim je eden ro parjev kradel blago in denar je drugi stražil uslužbenca. Na enkrat pa da expresni usliur benec znamenji z roko, in ro par misli, da stoji nekdo z njim, radičesar • se obrne. \ •tem hipu pa udari uslužbenci roparju s kladivom po glavi da se ropar takoj mrtev zgrudi na tla. Medtem se vrne njegov tovariš, bogato s plenom obložJen. Uslužbenec ustrel nanj in ga tako dobro pogodi, da je bil tudi drugi ropar takoj mrtev. Roparja bi odnesla $35.000, če bi se jima posrečil napad. . -o- . I I Žalosten položaj. Lizbona. Portugalska, 14 14. marca, odkar je bila tuka_ proglašena republika, vlada j( po vsej državi silno žalostn. i razmere. Ljudje se puntajo pt vseh krajih, uprizarjajo se vo jaški upori, štrajki se vrše eden za drugim, in po celi držav,; vlada splošna nezadovoljnost. Republikanska vlada ni kos svoji nalogi, ker ne zna trdo po popri/eti za vladne posle in ' pomagati prebivalstvu. ■ffc- ' ■ Turki poraženi. Rim 14. marca. Poročajo t da so bili Turki v bitk' 1 Pet tisoč Italijanov je napadlo Turfce, ki so brojili 3500. Kakor pravijo italijanska po ročila. je bilo v tej bitki 3000 1 ur ko v uDitin. Amer. premogarji. Če vsa znamenja ne lažejo, tedaj se začne v najkrajšem času velik štrajk pre-mogarjev v Ameriki. , ,4 m MALO PREMOGA. ^ New York, 13. marca. Važni dogodki se vršijo sedaj * j. tem mestu. Zbrali so se premogarji v treb distriktov iz Pfcnn-sylvanije in objednem lastniki, premogov i h rudnikov, da. **r posvetujejo, za kakšno plač<> naj delavci v prihodnje delajo in koliko ur naj delajo. Od us* peha teh pogajanj fyo o0 ,»r? volji raziglasiti štrajk. če nist* zahteve fpolnjene do r. april*. -o--Am Gorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika« Mr. RUD. PERDANA, ki je polno pooblaščen, da zastopa naš list, pobira naročnino, oglase in tiskovine ter od pravlja vse druge posle, ki so | v zvez< z našo tiskarno. Naf-prvo ob šce državo Californijo; Oregon in Washington. Vseaa | rojakom ga prav toplo priporo- ; čamo in upamo, da jim (m»|| povsod najbolje in praviln® azh I Tli i., m _A ]L1a Ji I Vi If AT7 9 r nCDltt ■ ZaKlau 1I1KUV! Historično politični roman. ^MŠŠŠL. spisal Sir John Reteliffe; jjtf& f za Clcv. Ameriko priredil L. J. tega hleva ?" I Jezdec zasmoka z jezikom, s "Hudič!" reče, "potem se vam » mora na vsak način muditi, če I • aii vaša ekselenca nudi naj- j boljšega konja, katerega prese- 1 ga samo oni, ki sem ga danes I videl pri prokletem Francozu." r "Torej?" \ "Z vrancem, senod don, lah- \ ko naredim v ->4 urah 25 milj." 1 '"Do petinntrideset. senor." I **Ali se lahko zanesem?" Poslanec poseže v žep in J privleče na dan zamazan ro- t žnivenec in umazana igralne | karte. Prvega pobožno poljubi < in ga zoopet vtakne v žep. kar- 1 te pa položi na mizo. j "Katad, senor obljubim vam 1 pri teh kartah in na mojo be- j $edo kot poštenjak." 1 "Dobro. Pripravite se. da sedite že v desetih minutah na 1 konju." < Arispe, senor?" 1 "Ne! V istem trenutku zve- j ste za pot, ko prejmete pismo. < Osedlajte konja!" Poslanec se priklone in od- ! ide. 1 "Nepotrebno je," pripomni j guverner. "da zve poprej, kam ; gre. Če 1110 hitro jahal, tedaj j |ko lahko jutri ob tem času v ; San Ferdinandu pri ladiji Santa Trinidad..; Rad Ivi vas torej prosil za neko uslugo, gospod lord." "Govorite!" "Vaša ladija je v pristan šču. Bodite tako dobri, in prepeljite ladij o ven iz pristanišča in sicer tako. da jo zapazi vsaka ladija, ki pride od juga sem. Kakor hitro pride tja ladja Tr nidad, bodite tako doobri in izročite kapitanu pismo, katero vam pre skrbi m do jutri." I "les!" "Gospod poročnik, storite to uslugo in napišite pismo na kapitana Fab jana Floreno, da naj takoj po prejemu tega pisma z vso hitrostjo odplove v Guajmas. V petnajstih minutah mora biti poslanec na potu. Drugi poslanec, ki odide bo naznanil naše načrte generalnemu guvernerju v Arispe. Vaša visokost, lord Drisdale, bo pa tako prijazna, da ne bo spremljala pri pregledu vojske." l,ord Drisdale prikima iti4 reče, da ostane še tri dni j v tem kraju, nakar od'potuje v San Francisco. Dočim je ljubosumnost guvernerja, narodno sovraštvo in I še en drug vzrok, katerega po zneje navedemo, delalo grofov i ekspediciji ovire, je imel grof pri svojem povratfou z liacien-derom ravno tako važne po-menke. G'rof jahp nekaj časa kakor nem zraven bogatega posestnika, po glavi mu rojijo neprijetne misli. D as i je ljubezen i { do lepe in ponosne Španjolkt tekom vožnje iz San Francisco | , zelo hitro napredovala, da je j , grof v resnici poprosil za nje- j no roko pri očetu, vendar se j , je 'z političnih 6»rov sklenilo,'] da se ta zveza še nekaj časa | skriva in ne izda. Bal se je pa očitanja svojega starega prija- t telja Bonifacija in prizorov s Suzano, čemur vsemu bi se; rad izognil. Vendar je sprevi- , del, da se mora počasi tudi 11a | to pripraviti in Suzani razlo- N žti potrebo njegove, zveze s j hčerjo mek-itkanskega hacien- „ dera. j, Tembolj ga je začudila j. liaeieuderova izjava pri guver- s nerju in ga skoro razialila. Mi-slil je torej, da je zadnji čas. | da pove obema osebama, kaj s namerava, ker je vedel, da se c nudi za to ugodna prilika. In c tla stvar nikakor ne more več t odlašati. ,, Medtem je pa haciendero čakal, da ga grof nagovori, in v ker se tu ni zgodilo, je bil r vzbujen don Kstevanov span- y ski ponos. "Zdi se mi, senor (j konde", reče ponosno, "da sem j( se motil v svojem pričakova- t nju. Pričakoval sent, da se mi n bodete takoj zahvalili, ko sem javno razglasil zaroko moje ^ hčerke iz plemenite rodbine c Montera; a vi pa molčite, kot s riba, dočim se imava toliko j važnega pogovoriti. Mogoče vatn je žal zveza z mojo rod-liino, ki ima tako dr>l>ro kri kot t kraljeva?" e "Oprostite, don Kstevan! Saj veste sami. koliko mi je na tem ležeče, da se poroka čim- \* prej vrši. ker te3ko pričakujem ji dneva, ko postane senorita Do- z lores moja. Toda zdelo se ml k je silno čudno, ker ste tiazna- s nili zaroko, dasi ste sami pri- f, poročali, naj ostane stvar tal- ji na, dokler niso cilji doseženi." g Senator prekine grofa, v go- z vonu. "Cilj je veliko bližji kot 11 vi mislite. Moj zaupni slutžah- a nik mi je v*e povedal, kaj se h je zgodilo na mojem domu. r dočim smo se mi mudili v San d Francisco. Polkovnik Juarez z silno sovraži vse plemenite rod- p bine dežele. On je v zvezi z j generalom Karbajalom v Tex- t asu in se hoče sam proglasiti t za generalnega guvernerja dr- j d žav Sonore in Chihuahua. Da, i p , . 1 . .. • « « • 1 iance " "Toda kaj pravi sedajni ge-| neralni guverner v Arispe?" "On je mož brez odločnosti in Juarez se ga nikakor ne boji. On se boji samo naše eks- pedicije, ker pričakuje, da se združimo z veleposestniki, nakar 011 nima toliko moči, da bi se nam ustavljal. Juarez ni pričakoval, da pridejo naše 1a-(11 je tako hitro v Guajmas, si-! cer bi nam gotovo že kakšno I zapihal. Raditega je pa vas " skušal takoj pri prvem korakru ' na meksikanski zemlji osme-! Siti. Poslal vam je divjega konja in pričakoval, da vas vpričo množice vrže iz sedla, toda vaša moč in pogum vam je pridobila novih privržencev. Posrečilo se mu je pa. da vas je LI očrnil pri generalu, in skuhal se je načrt, da razdeli vašo L ekspedicijo na manjše posto-1 jarfke ol> meji in s tem zlomi vašo moč. Ravnali bodejo z vami kot s častnikom meksi-kanske armade in ne kot s poveljnikom. in nekaj o tem ste 1 že slišali." Grof si popravi brke pori no-som. "Ventre Saint GHs!" reče. "temu pol Indijancu l>i rad pokvaril njegovo veselje. Zakaj bi torej v teh okoliščinah čakali in pozneje izvedli, če ' isto stvar že lahko sedaj nare-' tlimo?" "Baš to je. senor konde, kar bi rad z vami govoril. Primerno se mi je zdelo, 'da sem to rej naznanil zaroko svoje hčere. da vas spojim s tem naznanilom s tukajšno aristokracijo, iti da zapeljem guvernerja 1 jk hitrejšemu delovanju, pri čemur nam lahko odkrije nevede nekaj svojih načrtov. Izdal se je dwvolj. Kakor hitro smo v moji hiši v San Fernando, lio-.'ent nadalje govoriti. Se ta večer bodejo moji poslanci obvestili naše prijatelje, tla so pripravljeni in nam pošljejo pomoč. Grof, ali se vi lahko zanesete na svoje ljudi?" Grof se zasmeje. "Kakor so čudni ljudje v moji četi, vendar sem prepričan; tla bi z menoj vred napadli peklo, samo ce bi i vedeli, kje je pot dq pekla." " Tem bolje, senor konde," ! reče senator bolj tiho. "Kraljeva krona Sonore mojim vnukom pač ne bo ttška." V globokih mislih nadaljujeta oba možka svojo pot. * + * V San Fernanthi je vjadalo ta večer jako razposajeno življenje. kakor Iri bili obsedeni vsi duhovi. Četa, ki je bila cele tetine zaprta na lailijali, je sedaj pograbila ugodno priliko, da se nekoliko oživi. Vsi. katerim je v San Franciscu o-stalo še kaj denarja, so hiteli sedaj, tla zapravijo zadnje dolarje. Poleg tega je pa grof svojemu zakladničarju Bonifaciju zapovedal, da izplača ljudem plačo za en mesec, da se toliko bolj kratkočasijo v Guaj-masu. Grof je razdelil svojo četo v manjše oddelke po 30 ali 40 mož, in vsakemu oddelku jc podelil načelnika. Prvemu oddelku je uačeloval Diego Mun-joz. druzemu Antonio Perez, tretjemu Jatan Rakunha. četrtemu VVeidcman; petemu pa Hi-polit Moravski, neki Poljak. Mojster križonos bi moral sicer tudi dohiti posebno poveljstvo. pa je to čast odklonil. Prosil pa je grofa, da si sme zbrati izmeti vse čete kakih jiei ali še-t zanesljivih mož. s katerimi bi tvoril prednjo stražo efcspedieije. 1 kakor se je grof pri svojem prihodu v Guajmas prepričal, je guverner Juarez popolnoma , zanemaril svoje dolžnosti. v o katerih je obljubil, tla jih bo spolnil napram ekspedicije gro- j fa. Vse postopanje guvernerja je kazalo, tla hoče guverner grofovo ekspedicijo nalašč j>re- . zira«ti. Ves dan ni bilo nobenega guvernerjevega poslanca ( ali uradnika, da bi kaj preskr-hel za ekspedicijo. Grof je to- ] rej zapovedal, d» postavijo ljudje pod milim nebom šotore za prenočišče, in ker so ljudje preživeli noč večinoma pri pi- 1 jači in pri igri, seveda ni bilo treba mnogo prostora za šotore. Poleg tega so pa bili ljudje tudi toliko prijazni, da so 1 postregli vojakom z vsem, kar ] rdfacijem V jc pa naselil v - velikem trgovskem stanovanju, ki je bilo lastnina haciendera 1 don Estevana, in kamor Je - spravljal pridelke iz svojih ob- - širnih farm. V e V stanovanju grofa in ha- - Ciendera se je vršilo medtem a živahno življenje in vrvenje, li Haciendero je poslal posebne - poslance na vse strani dežele, - ki naj obvestijo prijatelje, tla 0 pridejo v najkrajšem času v s mesto, da se pogovorijo o važ-u nih dogodkih. I11 ko se stori - noč. začno prihajati v hišo du- - hovni v črnih kutah, se začne- - jo pogovarjati s hišnim go-a »podarjeni skrivnostno in nati- - homa. da celo dva vojaka iz - trdnjave sta prišla, in ko jima 2 je haciendero nekaj omenil. 1 sta odšla zadovoljnih obrazov > v bližnjo igralnico, da tam za- - pravita denar, ki sta ga pri ha-i cienderti zaslužila. 7. Grof je medtem vse zvedel. - kako so se njegovi ljudje iz- - krcali, in obiskal je tudi šotore t- ob pristanišču, kjer so ga ljudje sprejeli z velikim veseljem. - Posebno grof in načelnik prve čete, Diego Munez, sta se za- . pletla v živahen pogovor. 1 "Koliko mož, senor Munez. - imslite, da lahko dobite v tem 1 mestu ?" ? Pripomniti moramo, da je - bil Munez domačin iz Guajmas, kjer je poznal skoro po- r levico prebivalcev. - "Stodvajset, senor konde. in vsi so pripravljeni, da rešijo - duše iz vic. Toda sedajni njih - vodja, je proklet federalist. - da--" » "No in?" "Talko, da na moje tovariše ? ne smete preveč šteti, razven * če — — " Govor častitega Muneza »e - nekoliko ustavi in /. negotovim - pogledom se ozre na svojega - načelnika. ) "Želim, da govorite jasno in > odločno, kapitan. Saj ste sa- > mi videli, kako ravnajo z nami \* tem mestu." > "Karamba! Mislim, da je ■ ljudstvo dobro, samo vlada je i zanič. Toda. senor kapitan, če i bi vedel, da ni nevarnosti za mene, da bi me obesili, bi se kmalu znebil sedajnega vodje ■ zadruge težakov v tem mestu. In če bi zatisnili še eno oko. za slučaj, da začne eno ali dvo- • je angleških skladišč v tem mestu goreti, no tedaj mislim, tla se lahko dobijo moji ljudje. > 'IV/.aki v mestu že dolgo časa > niso imeli nobene revolucije, in sedaj si želijo spremembe." Grof se zasmeje. "Saj razumete, Munez, da pri takem po-; hodu kot ga imamo mi, ne J smemo zapustiti v tem mestu ' sovražnikov. Koliko časa bo- j dete torej potrebovali, da pregovorite svoje častite tovariše za našo tlelo?" "Ta noč in drugo jutro bo zadostovalo. Seveda zahtevali bodejo, tla jih pošteno trakti-rani." "Razumem. Tuikaj je sto dolarjev! Upam, da bo zadostovalo." "Mislim. Ali ima vaša ekselenca še kaj povelj?" "Sedaj ne. Jutri tekom dneva mi naznanite, kakšen uspeli imate. Dotedaj pa molčite." Novupečeni poveljnik položi z globokim poklonont roko na srce. "Vaša ekselenca se lahko popolnoma na mene zanese." Komaj je bil Munez zunaj, se že privije v sobo dolga in koščena postava nekdanjega baptistovskega duhovna Slon-ga. Ko stopi v sobo, se prične viti pred grofom kot črv in priklanjati do tal. "Nebeški Bog bodi z našim vzvišenim i generalom," reče nosljaje. "Vi ste kakor luč, ki nas bo vodila skozi dolino teme k izviru luči. ki se*v pregrešnem jeziku ime-1 nuje zlato. Naj mi torej visoki general oprosti, ker se drznem ; motiti ga v njegovih mislih." I Toda grof ni bil v položaju, da bi imel dovolj časa posluša-! ti enake neumnosti, radičesar kratko .odvrne: "Kdo, zlodja, te je spustil k meni v sobo? Izdal sem povelje. da ne sme nihče k meni." "Usmiljeni ljudje bodejo usmiljenje dosegli. John Meredith, ki čuva vaša vrata, se ni mogel zoperstavljati mojim prošnjam in mi je dovolil, da :' - u i'-/ ' '*:-■' ■ ■ ■ ■ . tli jaz skazal usmiljenje. Ukazal bom človeka zapreti, da bo, vedel drugič povelja spolnjevati. Se4aj mi pa kar hitro povejte, kaj vam leži na srcu, da se vas prej znebim." ' Slong je razumel, da ne sme dalj časa grofa vleči za nos in rabiti njegovo potrpežljivost. S j ponižnim poklonom torej odpre vrata in spusti v sobo neko drugo osebo. In ta oseba ni bil nihče drugi kot nekdanji korzar, Rudeči Volk. Za trenutek se grof seveda začudi in že seže po revolverji* ki leži na mizi. toda značilen pogled Slon ga ga prepriča*, tla ni nobene nevarnosti. "V nebesih je več veselja radi grešnika, ki se spreobrne, kakor nad pravičnim človekom," noslja baptist naprej. "Stopite torej pred grofa, povejte mu, kaj vas teži na srcu, in 011 bo svojo mogočno roko stegnil nad vas." "No, ali bom konečno zvedel, kaj mi pravzaprav hočeta povedati!" zakliče grof jezno. "K zlodju," godrnja ropar, "nepotrpežljivi ste! Ali mislite, da je staremu morskemu volku, kakor sem jaz, tako lahko priti z mirovnimi predlogi pred moža. ki mu je zvinil roko?" "Tako? Prišli ste. tla mi stavite mirovne predloge?" "Damn it! Yes!" Grof se zaničljivo zasmeje. "Mojster Rudeči Volk, kjer se hočejo staviti mirovni predlogi, morajo biti dve stranki. Vi ste hoteli meni zasaditi nož v srce, jaz sem vas pa prijel za roko. tla svojega dejanja niste mogli zvršiti. Ali ni bilo to prav?" "Radi mene!" mrmra ropar, "imenujte to. kar hočete. Sedaj imate moč v rokah. Zlo-dej naj me požre pri živem telesu, če sem še kdaj kakega človeka prosil odpuščanja. No. zlotlej, če že ravno hočete slišati, naj pa povem, da sem bil norec tedaj, ko sem se hotel vam po robu postaviti, in žal mi je, gospod!" "To je nekaj druzega," od- ( ! vrne grof. "Dobro je: pridite torej k stvari,) mojster Rudeči Volk." "Stvar je ta. tla sem pri va- , ši kompaniji stopil v službo. ! Saj veste, pri kateri priliki." , "J 11 vi želite, da razvežett pogtfdbo z menoj?" reče grof. ( "Dobro, govorite s kapitanom | Perezom. Jaz sem zadovoljen. Moj zaupnik m i je sicer že dovolj povedal o vas, da bi vas . sani najraje odpustil. Naročil , bom blagajniku^, da vam izpla-i ča za tri mesece naprej, kar bi zaslužili." ] "Zlodja, jaiz ne maram vašega denarja, pač pa vaše pomoči, in te mi ne smete odreči, ker ste mi skrivili roko." "Mojo pomoč?" "Da! Ali me niste vzeli v svojo družbo?" "To je pravilno, toda mislil sem, da sami želite pogodbo pretrgati." "Satan naj me takoj vzame, če mislim na to. Ta prokleti Anglež bi me ob prvi priliki živega spekel na ražnjtt." "Kateri Anglež?" "Ta zlodej, ki se imneuje lord Drisdale, in katerega ste ( tlanes dobili v San Jose pri gu- j vernerju. On ima star prepir z } menoj ter jc moj smrtni sovražnik." "Pa se pošteno bojujte z njim, in kdor je močneji, ta bo J dobil bitko." . ' . ] Iz krvavih očij korzarja se J prikaže diaboličen pogled. "Go- 1 rje njemu, če prideva skupaj J kje na samem. Toda moja pest 5 še nima moči, da bi se dvignila 1 proti nasprotniku." * "Če je to oni Anglež", reče grof strogo, "o katerem mi je Bonifacij pripovedoval, tedaj j ima lord pač pravice dovolj, da 1 vas obesi na prvo drevo, Ker taiko smrt ste stokrat zaslu-; žili." Korzar temno pogleda proti tlom. "Radi mene! Saj Sovek j samo cnkrait umrje! Kaj škoduje torej, če radi nepoznanega Angleža prelomite besedo, katero ste dali meni, ko ste me < sprejeli v službo." Po teh be- < sedah se korzar obrne, da za- i pusti sobo. Glasni grofov klic t "stoj t" ga pa ustavi. I iL^ I ga vseučilišča nameravajo i>a dan otvoritve parlamenta vpri-zoriti splošno stavko vseuči-liščnikov, da s tem vplivajo na to, da bodo centralne oblasti pospešile zgradbo novega vseučilišča. sta našla v domači šupi škatljo, napolnjeno z arzenikom. Iz ra- ! dovednosti sta arzenik poku si- < la in ga dala tudi sestri Mariji, ! Dva otroka sta v strašnih bolečinah umrla, eden pa je Še J vedno v smrtni nevarnosti. Slovenske trgovine. SI ^ travni© priporočamo rojakom: SALOONI: FRANK JENSKOVIC, 5393 St. Clair ave. JOS KOZELY, 4734 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR. 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St. LOV. PETKOVŠEK, cit>5 Addison Rd. ANTON ZAKRAJŠEK, Q91 E. 64th St. FRANK STERNISHA, 6400 St. Clair ave. KALAN & KOGOJ 5oo6 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, ^ 6304 St. Clair ave. JOHN ZALAR 61 jo St Clair ave. FRANCES LAUSCHE 6121 Stf viair ave. JOS GRILC rp* r • 1029 E. 6ist St. „ JOE NOSSE. 1226 E. 55th St. JAKOB LAUSHE, 6101 St. Clair ave. ^ ANTON KUHELJ, 3822 St. Clair ave. __ AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St ^AWT" FRANK JURCA, 1287 E. 55th St. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA, 6025 St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR, Addison Rd. N. E. JOSIP BIZJAK, 6026 St. Clair ave. MATH HRASTAH , 5P*o Si."ClkirftWt. ' V JOHN MAJZELJ 5128 Gins ave. ANTON NOVAK 1056 £. 61st St .v ANTON BRODNIK 6514 luniata ave. * JOHN ZUPANC i! 1021 E. 62. St. ^ FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave. JOHN CIMPERMAN, 1259 Marquette St FRANK PDCELJ, 3209 S. Clair ave. J. JERMAN, 3840 St Clair ave. FR. KMET, -J 39.22 St. Clair ave. • J. KRALL * 961 Addison Road. JOHN KRASEVEC 1009 E. 62. St. 1 A. POLONICH 8 t 00 Union ave. Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. 6102 St Clair ave. JOS. MEDEN, 1063-1065 E. 61 st St. GROCtiRIJE. PREVEČ ft PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. R. CERKVENIK it 15 Norwood Road. KUHAR JAKftIČ 3830 St Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St. ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR 1336 % 55 St- Slovenska izdelovainica amodk. JOHN BRESKVAR 1364 —• E. 36 St. BRIVNICE. FRANK SKERJANEC, 6124 St. Clair ave. A. BENSA, 3338 St. Clair ave. MESNICE. OGRINC & AN2LOVAR, 6124 Glass ave FRANK VESEL, 4034 St Clair ave. MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN 1604 E. 81 St , ČEVLJARSKE PRODAJALNE : FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave. * KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOHN GORNIK. -f^^ 61O5 St. Clair ave. ! ANDREJ JARC , • ^ 61; o St, Clair ave. \ BELAJ & MOČNIK 6205 St. Clair ave. -- % > BANČNI ZAVODI - A FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovd. 6104 St. Clair ave. TOBAK IGRAČE in CANDY STATIONERY, GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave. M. ERMAKORA \ 6116 ST. Clair ave. ŽELEZNINA -POHI*T-VOi i. t. d ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6108 — 10 St. Clair ave TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM JERNEJ KNAUS, * 6129 St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St. M. MAREŠIČ 43^2 St. Clair ave. |9 IZDELOVALNICA MEH- v KIH PIJAČ. ) JONH POTOKAR 4x26 St. Clair ave. KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA, 1129 NORWOD Rd. LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave. | Slovenska trgovina lenaklii slamnikov in klobukov poaeb- noat je oprava n^veat. ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave. Trgovina z moško opravo ta čevlji FRANK KENIK, 6301 St. Olair ave. URAR IN ZLATAR. \ ANTON SAMSON 6200 St. Cl^ir ave. FRANK Cpm 6120 St. Clair ave. , Department store ANTON KAUSEK 6202—6204 St Cbiir ave. To io sami slovenski trgovci, katere slovenskemu ob* činstva v naši naselbini priporočamo. Pa tudi roj^l po drugih naselbinah te lahko poslužuj«jo teh naslovov, in ka dar rabijo, naj piiejo na en^ga teh trgovcev ki jim bo drage volje postregel. Upamo, da se njih sgasi le več. ki do sada) le niso oglatem. Natančneja pojasnila dobite V uredništvu 6119 St. Clair ave. * Anglesko-Nemški sporazum. Nekateri nemški listi javlja-i jo, da je v nemško-angleškem | razmerju skoraj pričakovati I sen/icijolnalnega preobrata. Po skrivnostne mobisku angleškega -vojnega m nistra Haldane v Berolinn je začelo to vpra-1 sanje zopet veliko aktualiteto , f in odvrnilo celo pozornost nem-J ške javnosti od interesantnih f in važnih, notranje političnih vprašanj. / Ore za velikansko stvar. An-j tagonija med Neme jo in An-/ glijo visi od nekdaj kakor Da-j moklejev meč nad angeljem evropskega miru. Boj med o-I bema državama bi narnah razvnetij krvavo bakljo po celem / kontigentu, obstoječe državne zveze bi prisilile tudi neintere-sirane veles le, da pograbijo za orožje: bilo bi to pravi boj vseh proti vsem, svetovno klanje in zmagovalci bi morda u-, trpeli prav toliko, kakor pre-J magani. Veliki gospodarski in j * kulturn uspehi modernega razvoja narodov bi bili za dolgo i uničeni. Pred nedavnim časom so debate v nemškem in angleškem parlamentu pokazale, da so vse te grozne možnosti balansirale na ostrini angleškega meča. Znano je danes, da so bili Angleži tik pred mob lizacijo in j da so že dvigal: svoje orožje proti nemškemu nasprotniku. Ko so postajala francosko-; nemška pogajanja glede Maroka vedno teiavnejša. so spod-i bujali Angleži francosko vlado j k energičnemu nastopu, prepričevali so jo. da je sedaj naj- j ugodnejši trenutek za politiko revanže in AngVja sama je pripravila svoje kolosalne vojne : čete. Zbrala je brodovje ob vzhodni angleški obali, pripravila vse za mobilizacijo armade: j istočasno bi se bila navalila vjSa oborožena sila Angl je in Francije na kopnem in na mo-i^u na Nemčijo. Za Avstrijo bi (jbil takrat nastal casus foederis , /in z nemško armado vred bi se ' borili-našj fantje — za gospodarsko in polit eno prvenstvo j nemškega zaveznika. Pravijo,j f da je vojsko preprečil le taktični spor med francosko in an- j jrleško ajmraliteto. Francija je zahtevala, da vpade angle- i ška armada v Nemčijo od severozahoda, to je preko Belgije. Holandije, ker bi bila si- ( cer ov rala mobilizacijo franco- ; ske vojske. Angleška admira-litet« j*a je izjavila, da je tako | severno ležeč! prehod čez morje prenevaren in bi onemogo- j, čil ušesno akcijo velikanske angleške bojne flotile...... Zamujeni trenutek se ne povrne več. Nemčija'je bila med ! tem veliko nevarnost spoznala, j popust la je v svojih zahtevah I glede Maroka in na Franco-; f skem , je bilo zmanjkalo prave] korajže. Francoski politiki sot u videval i, da bi si pri krvavem j sporu obeh velikanskih nas-; protnikov le opeki prste in odrekli so se vlogi tistega, k; f hodi za druge po kostanj..... Vojna furija se je morala umakniti v ozadje, toda ostala je na svetovnem pozorišču. V angleško r nemškem razmerju je vprašanje ali vojska ali ne že davno rešeno. Najresnejši politik1 tu in onstran kanala so prepričani, da se velikanske gospodarske težnje obeh velesil ne bodo mogle rešiti drugače. kakor z orožjem v roki. Visoko razvita Nemčija je za Anglijo na svetovnem trgu prenevaren konkurent, katerega gospodarske ambicije so tesno zvezane1 z dalekosežn mi , političnimi načrti. I V Angliji' velja pravilo, da.] mora angleška država ostati na morju tako močna, da je ne premore združena sila, katerihkoli dveh ostalih državi To pravilo je ( v praksi uveljavljeno v štev lu in moči angleškega bojnega brodovja. Nemčija je v zadnjih letih krčevito razvijala svoje pomorske sile. vedno več dreadnoughtov. tor-pedovk in .podmorskih čolnov so spuščali Nemci v morje in tako je razumljivo, da si Je j Angl ja lansko leto, ko si jc « bila svesta fraracoske pomoči posebno važno predložila vpra- j s3.ni? * kdai i K'dsi z^ccti oo* .--. .- Zbližanje Nemčije in Fran-c je je spremenilo situacijo. V ! angleškem parlamentu so vstali motžje, ki ne verjamejo v potrebo angleško - nemške vojske n pod1 vtisom francosko-nemške sprave se je tudi Angleška odločila spremeniti svo-u taktiko. V Londonu in \ Berolinu se bojijo velike odločitve. ki grozi postati za eden ali pa £a drugi narod smrtna. Državn ki so zopet pričeli govoriti o spravi in na tihem so ^e obnovila že tolikrat preru-seiia pregovarjanja za angleško - nemški po raz um. Angleški vojni minister je prišel v Berolin ter predložil nemšk m državnikom določene predloge. Največja skrb Anglije je preprečiti nadaljni razvoj nemške vojne mornarice; za ceno, da opusti nemška vlada gradnjo novih ladij, so pripravljeni Angleži mnogo žrtvovati. Hočejo u god ti raznim nemškim aspi-raciiam v Afriki ter so pripravljeni za koncesije v orijental-skili spornih vprašanjih. Zdi se, da so pogajanja ugodno tis pela.... Vprašanje kdaj ? je torej fco-pet odloženo. V zavesti, da je odločilni trenutek le odgoden, oklepati obe držav' dogovor. Vsi notranij vzroki bodočega konflikta ostanejo neodpravlje-ni in pač tudi neodpravljivi. Bas iz tega vidika pa je ve-levažno presojati tudi avstr j-sko politiko. Popolna navezanost na Nemčijo nas tišči v najnevarnejše vrtince; prisiljeni smo deliti ž njo vse nevarnosti. združene z germansko ekspanzfvnostjo. Tukaj čakajo novega zunanjega m nistra velike naloge, na katerih bo preizkusil svoje državniške talente. Avstrija kot nemški zaveznik nima le dolžnosti temveč tudi pravice in v svojem živ-Ijenskem nteresu mora naša diplomacija svariti in zadrževati v Berolinu, pokazati svetovni javnosti, da hoče vse za ohranitev miru ter končno stremeti za tem, da se naša država priblža velikim sosedinjam, stoječim izven trozveze. Zdrave iu močne zaveznice so gotovo v našem interesu. Toda presilna nemška ekspanzivnost ne ogroža le angleških interesov tenivčč tudi — naše. Grof Aelirenthal je v maroški krizi deloval pomirjevalno, varoval se je odkrito nastopiti za nemške zahteve, dobro vedoč, da je bila struna že itak silno napeta. Ta avstrijska "hladnost" je takrat v Berolinu jako ozlo-voljila. toda tem bolj je zadovoljila vse one, ki smatrajo za prvo in edino nalogo avstrijskega državn ka, da varuje interese svoje domovine. Na tej poli naj bi pokojnemu predniku sledil grof BerchtoM, oprezno in previdno. ' SI. ...-—"—O——— Smrt I^ub^ančana v valovih Soče ■ i Zadnji teden popoldne se je odigrala v Gorici burna žalo-igra, v kater! je izgubil življenje mlad Ljubljančan, najbrže dijak. Nekako okrog pol štirih po poldne je prišel na poštni urad na državni postaji mlad človek. da dvigne iz poštne hranilnice na podlagi knjiž ce 40 kron. Pošta pa je bila od ljubljanske pošte opozorjena, da netalo skuša dvigati denar na podlagi ponarejenih knjižic. Zato je bil poštni uradnik takoj pozoren 11 je konštatiral, da je knjižica ponarejena. Po-sjal je po policijskega stražnika, ki je imel službo na postaji. Ko stopi stražnik v urad, plane mladenič mimo njega'na plan ter zbeži. Začel s.e_ je divji lov, katerega se je udeleževalo več dijakov in drugih ljudi. Begunec je bežal po novi dovozni' cesti proti Fonu ter mimo bivše mitnice zavil na "solkansko polje. Dijaki š'o mu prišli že večkrat tako blizu, da bi ga bili skoro prijeli; a begunec jih je vsakokrat pre-, podil z revolverjem, ne da bi streljal. Drl je kar čez polje proti Soči. Na solkanskem polju se je pred neko h so za daleč je Soča. Žena je vsa pre-padena pokazala smer, nakar je fant tekel naprej. Stražnik Budihna, ki je med potjo vrr gel raz sebe plašč in suknjo, je bil kmalu za njim. Dohitel ga je na skali* t k na.j Sočo pri hiši konjederca. Begunec si je l»il med tem žc sltkel površnik in suknjo ter spravil vse v sveženj. Pet korakov pred njim mu napove stražnik .aretacijo. Fant za hip premišlja. nato pa plane, predno ga je stražn k mogel zagrabiti, s strme skale naravnost v Soči), ki jo je hotel prepla viti. Obleko in revolver je držal v roki. Očividno je nameraval preplavati Sočo ter uiti. Toda Soča je ravno sedaj silno narasla ter ga je zanašala vedno nižje. Plaval je vkljub temu, da je bil napravljen, izvrstno. Če bi voda ne b la tako narasla, bi jo bil najbrže tudi preplaval. Tako se je'boril z valovi kakih 700 metrov daleč doli do Soškega mostu pri Pevmi, na katerem je bilo že polno ljudi, ki so opazovali pr zor. Tik nad mostom pa, kjer j hudi vrtinci in voda vedno zelo < globoka, je izginil pod vodo in se ni več prikaza! na povr-' šje. Ni dvoma, da je utoni. Ce bi ga bil stražnik mogel prijeti in bi bilo na skali med /ijima prišlo do boja, bi bila najbrže oba padla v vodo in uton la. Na knjižici, ki je ostala na pošti, je podpisan kot dijak Fr Muley, rojen leta 1892. v Ponikvi na Spodnjem Štajerskem, bivajoč v Ljubljani, Zaloška j cesta št. 30. Vendar pa ni go- | tovo, če je to njegovo pravo 1 ime, ker je najbrže tud ime potvorjeno. Po zunanjosti so-; diti je bil star 17 do 18 let čedne zunanjosti ter je nosil očala. Knjižica je bila vložena — seveda za manjšo vsoto — pred 4 dnevi na ljubljanski po-, šti. Imel pa je pri seb še o-krog 7 knjižic, ki pa jih jc vrgel v Sočo in so jih videli, \ kako so plavale po Soči. Oči- , vidno, da se je bal bit prijet ravno radi teh knjižic, ki so bile najbržje tudi pomaranče. Ta dogodek je. vzbudil po Gorici veliko senzacijo. Govo-rlo se je takoj, da je nekdo hotel vlom ti v postno blagaj- , no. da je streljal stražnik za , njim, a on nazaj, da je bil be-K < gunec ranjen itd., kar pa se- 1 veda ni resnično. ♦ * * Ime je samoumorilec skoro < gotovo falzificiral. Najbrže m dijak, vsaj v Ljubljani ni na mestnem zglaševalnem t.radti zglasen noben dijak s tem '- 1 menom in tud? na Zaloški rest i v Ljubljani ni štev. 30. Slepar je bil oblečen v jako čedno črno obleko. Kakor se poroča iz Gorice, trupla še niso dobili. Soča je jako velika, zato trupla še ne bodo dob li tako hitro. ^ Na knjižico, s katero je izvršil , sleparije, je bilo vloženo iK. < on pa je i K falzificiral na 40 p K. Goriška pošta je bila ofove- r ščena od dunajske, naj pazi. ] t • '■■ 1 RAZNOTEROSTI. Streli v angleški zbornici. —j' London, 26. februarja. Med da-našnjo sejo državne ^born'ce , se je dogodil slučaj, ki je vz- < budil veliko senzacijo. V neki ' predsobi državne zbornice je kar naenkrat začel neki duhov- , nik streljati z revolverjem v • strop. Stražniki so-ga takoj prijeli in odpeljali. Najbrže ni ' duševno normalen , Škandal pri pogrebu. Soboti- j < ca, 27. februarja. Na tukaj- < šnjem pokopališču se je pri ne- ' kem pogrebu dogod'1 škandal. Ko je župnik Bela Reich govo- , ril ob odprtem grobu, se je < neki pijan fant Štefan Kantor neprenehoma norčeval. Ko fant..nikakor ni hotel odnehati. , mu je župnik priložil zaušnico. Fant je potegnil nož in se je | hotel zagnati na župnika, ven- j dar sp p£.,to okoli stoječi za-, branili. Končno so ga aretirali. | Avtomobilska nesreča. • — Berolin, 27. februarja. "Lokal-anzeiger" poroča iz Londona: Ne daleč od $untingtona je 1 bil pri neki avtomobilski nesreči ubit neki dijak, pri kate- 1 rem so dobili dokumente, ^glaseče se na ime Orweu. Pone-srecenec je on siricniii niaiir Krasno razsvetljeno okno se kmalu izplača. Mali trgovec mora svojo izložbo potisniti na , cesto. Kdor pa ima električno razsvetljena okna, mu tega ni treba. Lepo razsvetljena okna privabijo ljudi, ki vedno kaj kupijo. Telefonirajte po našega človeka, ki vam ho razložil, kako naj razsvetljite okna. The Illuminating Co. Sales Department 232 Superior Ave. N. E. i FLeischmanns Yeast i Naredi | Najboljši krilil^ . na svetu. \ • i ► (Hitra metoda) (Druga metoda) i kos Fleišmaiiovih dr* ž. j žlici masti ali masla, kos Kleišmanovih drož, i žlica soli, 1 kvort tople vode. , . I'/jkvorta tople vode. lVj kv. presejane moke, 1 • kvort e presejane moke. ' 1 1 2 žlici sladkorja, i žlica soli. j žlici masJa ali masti. 2 žlici sladkorja. Rarzredčite drože in sladkor v topli vodi, do- Razredčite drože in sladkor v enem kvortu to- denite masla ali masti in polovico moke. To me- ple vode, nakar pridenite en kvort in pol presejane šajte, dokler ni mehko, potem pridenite še osta- moke. Dobro premesite. Potem pa položite v stran nek moke. To položite v posodo, namazano z ma- * na precej gorak prostor za poldrugo uro. Kadar je slom, pokrite in postavite na stran na pjecej to- testo že dobro shajalo, pridenite ^n pint tople vode, pel prostor, kjer ni prepiha in počakajte dve uri. masla ali masti, kar je moke ostalo in solite.. Pre- Potem pa razdelit^ testo v hlebce. Položite je v gnjetite popolnoma in položite v namazano posodo dobro namazane ponve ali posode, katere napolni- pokrite in pustite shajati za eno do dveh ur. Potem te do polovice. Pokrite in pustite shajati eno uro, ^ Pfložitev v .P080^' ko stf razdclili tcst° 113 Webu , *^ ,. , ce. Pecite stirideset do petdeset minut, toda po pr- ah toliko časa, dokler ne postane vsebina se enkrat vih desctih minutah R mora biti toplota peči manj- večja. Pecite štirideset' do petdeset minut. ^ kot sprva Xa Ttcepi naredi štiri velike hlebce. Pomnite:—Pri tem kruhu rabite lahko dva ko- Vse skupaj vas velja kakih 5 ali 6 ur dela, in če sa drož, ker kruh bo boljši in si tudi Čas prihranite. se ravnate po tem, dobite izvrsten uspeh. " ' ■ " - .... •. •..!•' - . .•-:>>- ■ • .. ' 4 * ■ ' ' ' ■ ■ " ' • ■ ' ■ ' ' ■ ■ . -A ^ Pišite po nai prem^ski katalog. Vprašajte svojega groceija auy. J THE FLEISCHMANN COMPANY, 01 P* "^Ufiw^zfcfr^fcAwtS'S1* CI A. a! ^ n fk ^^klftiMa J MAvO LJ« l^inCi^CllUl iJt«| VrlvTvlfliWIi ^^WWBr^, j CLEVSLANDtKA — lakaj« v tor* in petek. - Naročnma: KA AMERIKO: .......*»oe ZA EVROPO:........ *£» Cleveland po poiti .. lajo Posamezne Številke po 3 MM. .'r' ' _____ Dopisi brez podpisa in osob-rsioeri se ne sprejemajo. V*a pisma, dopisi in deaaf m: j še pošiljajo na: "Clevelandske Amerike" {» <6119 St. Cleir eve. N. 8. Cleveland, Ohio. »S£ i "Clevelandske. Amerike" Jle*«ed Tuesdays end Fridays 1 6(19 St Cleir eve. N. B. Cleveland, Ohio. 1 , , , t ' Read bv 15.000 Slovenians ' < Krainers) in the City of Cleveland end elsewhere. AdtJiUiug rates on request. Tel Cuv Princeton 1I9 •i "^Vmrrrd as second - claes ji f»ri r limitary 5 1909, et the tl ijv-i office at Cleveland. Ohio (| tt-»Vr 'hr of Mar 3. 1879" t . —- ■ - 1. n 31© aa Fri. March 15*12 Vol V. * s 4 ^lABMfflMflMM, fc 88 '"j _______ _ h ___________ _. . . __ Še nekaj o nasede- ■ vanju v Ameriko - j • Poročali smo že večkrat, da ^ S > sedajni komisar na naselniš- (J( j iceip otoku v New Yorku, na |J( j Rllis Issland, jako trdosrčen (j( -človek, ki sodi o naseljencih (|( gkakor turški paša, in da se mo- r pil« vsak novodošli naseljenec n< brr.y pogoja podvreči vsem nje- 1)T I jpovim zahtevani. Resnica je, r «la naseljevanje v zadnjih letih ^ itako narastlo, da je treba nuno- st go uradov, velikega nadzor- , . •stva «1 precej pameti in pre- k- ppwetiaseljence, od katerih se s f: :priča£kuje, da postanejo tukaj ( •dobri dnžavljani. če bi imeli I »v Ameriko prosto pot vsi lju- so okoriti no-\bemtn postavam, ni treba po- os ilnšati nikogar. Vsak je za se- ) ' Jšbe gospodar in neovisen. Ka- ia 'dko napačni taki pojmi, se * vsakdo prepriča, ko je nekaj |H tukaj prebival. Drugi zo-lf»er mislijo, da *e v Ameriki ce- ii. «di mleko in med. da >e pobira la raia ceMi denar, brez truda in K! •dela. In ne motimo se, če po- iil ^"■»emu, da večina ljudij. »ki pri- n; i gxdnoma napačno.. s« Zjedinjene države m) dežela j»> vleki. Tukaj je treba trdo in ni silno delati za vsak cent, ka- la "ierega hoče kdo dobiti. Ante- U Bikanec ne bo nikdor dal n«če- zastonj, pač pa bo prej \ prepričal, če je človek, ki za- si hleva denar, tudi v resnici vre- v< elen svojega plačila. in Res je. da so bili nekdaj tu- M ča«, ko se jt1 delo lahko do- ei Ibilo. Jco je zlato ležalo po go- ti *ah in divjinah ter čakalo pro- d *pekfcor}ev. da dvignejo in Iz- d< ltoristijo. Res je. da se je vce- ti *ab delalo lepo goljufijo z ze- si mljišci. ali pa so se tudi na b pošten način pridobila. 50 let ji -oaza} si dobil zemljo prav po- P ceni, kolikor si jo hotel, delo k ai dobil kjer je bilo. toda ka- t« War se časi povsod spreminja- s« t jo, -e tudi v Ameriki. ljudstva v Zjedinjene države, . je priinoralo vlado, da je izda-„ la posebne zakone v varstvo domačega dela in v varstvo I nred sumljivimi elementi. k: so D1 silili v Ameriko. I11 zakaj ne II bi vsaka dežela imela pravico, t (la pripusti samo take osebe v , svoje prostor«;, ki odgovarjajo . vsem zahtevam one dežele? To je naravna stvar. , ()zrimo se torej na naselje-H vanje v Ameriki, ki seje končalo / letom 191 1. Tekom dvanajstih mesecev je prišlo sem en milijon enainštirideset li-soč in 570 novih naseljencev. , Vsakdo mora priznati, da je to naravnost velikansko števi- ] 1 lo. In če hoče vlada imeti o 1 vsakem naseljencu natančno I kontrolo, natančen popis, te- ! , daj morate pomisliti, koliko de- ] 1 la to povzroči. Nasprotniki na- < , eluiške oblasti so tedaj zagna- > ' velik krik. da je bilo izmed l 'tašega števila celih -»4 tisoč ' naseljencev poslanih v staro b iiomovino, od koder so ]>rišli, I ker -o se naselniške oblasti pre- I pričale, da niso dobri naseljenci /a to deželo. Seveda, 24 ti- I soč ljudij je tudi veliko število, k in kdor natančneje ne pomisli, ne ve. zakaj je bilo toliko lju- n dij poslanih nazaj. C'e si pa to število natančneje ogleda- k 1110. dobimo kmalu preglede in > >e bode m o prepričali, tla so naselniške oblasti ravnale precej t revidno pri dopuščanju našel- ; mkov v Zjedinjene države. š Poglejmo torej, kakšnim ose-bani se je odrekla pravica na- s eljevanja: Naselniške oblasti r io izključile SKitajcev in " * 11 poslale nazaj na Kitajsko, .er so prišli sem kot pogodbeni delavci. Postava Zjedinjenih Iržav namreč pravi, da nihče ki ima delo že naprej obljubljeno, ne sme v to deželo, Kajti pogodbeni delavci so n»jslabš: delavci, ker se zavežejo, da bodejo delali za tako plačo, ki je A »ruinotna, inker si taki delavci Vl ne morejo nikdar pomagati na- 111 prej. Nadalje se je izključilo 589 takih oseb, katerim so se ni dokazali zločini, povzročeni v Ur« stari domovini. Izključilo se je P' 134 poligamistov, to je takih, tr ki imajo dve ali več žen, 5 v( anarhistov, to je takih, ki ve-rujejo, da je treba vsako vlado s silo razbiti, nadalje 316 pro-stitutk, kupljenih deklet za be- /x 0 suženjstvo in 179 mož, ki r:i so spremljalii te l>ele sužnje. ("e so se ti ljudje izključili, ne u more nihče ugovarjati. ut Nadalje imamo poročilo, da l"; je naselniški urad zavrnil 31J3 (»seb, katerim se je dokazalo, da imajo nalezljive bolezni, in ,l ki bi bile nevarne za vse pre1 st. bivalstvo. Ce je to res ali ne, ( 1 z.a to so odgovorni zdravnilki. ^ !ii imajo to stvar v rokah. Lah-ko se pripetijo slučaji, da na-selniška oblast pošlje kako ose-!»o nazaj, in se je pri tem zmo- 1 lila. Toda če vzamemo število u 3U3 proti številu nad en mi- 1c 1 i/011 naseljencev, tedaj je sma- | trati mogoče, da je med en milijon ljudij nekaj oseb nevar-no bolnih. , . , k\ Ost-alie nam sedaj se 15.907 J( oseb, ki so bile zavrnjene iz |. javne dobrodelne zavode aJi pa take, ki niso zmožne, da bi pod- |h l»irale sebe in družino. : 1 K tioto\o mora vsakdo prizna- ce li. tla je vsakdo zmotljiv, in tako tudi uaselniška oblast na b'lliis Islandu in p<> drugih kra- K jih. kjer prihajajo naseljenci v 1H naše države. 1'rathiilku na na- ki seln;ski postaji je tes'ko odlo- d« ■žiti. kateri naseljenec je spo- ču soben, da preživi sebe in svo jo družino, če je oženjen, ker za uradnik ne ve. ali |>o tak de- ra lavec dobil delo ali ne. ko pri- nj le xein. Kdor pozna današnje kt '.alostne delavske ra/.tncrc v p| Ameriki, ta mora priznati, da ni -i država ne more naprtiti še vr več brezposelnih kakor jih že pr ima. Pa so še drugi vzroki. 1. Mogoče kdo misli, da se prihod en milijon delavcev v enem le- st tu ra/gubi. Mogoče kdo misli, m da ta milijon delavcev, ki pri- m de v enem letu v Ameriko, dobi ol takoj delo? Mogoče kdo mi- jil sli. da so tovarne v Ameriki vi baš čaikale tega milijona, da s\ jih takoj namestijo pri delu? je Pogledati pet moramo t»*%ii. n< kakšni ljudje so bili, namreč ti teh milijon ljudij, ki je prišel m sem tekom leta 1911. Vseh skupaj je bilo 138 570 & s, 11.793 dobrih kmetovalcev. i- -'88.745 jih je bilo samo po po- <, ki cu kmetčkih delavcev in o 214.300 dninarjev, to je takih, o ki delajo za vsako plačo vsako e delo. In kakšn-o delo dobijo >, taki ljudje. Ali naj gre,do in v -podrinejo svojega sodelavca, 0 ki je že dalj časa pri enem in ? istem delu? Sramotno bi bilo to. I11 kaj zaslužijo povprečno | - amerišlki' delavci na teden?j - $8.50. Ali je to delavska pla-. ča? Ali naj se za te denarje 1 izda stotine dolarjev za vož- - njo. samo, da se more preživeti yb takih plačah? All i mo- c re mož, ki ima ženo in otroke, - pri takem plačilu kaj druzega > delati kot stradati? I11 če nam > kdo govori, da ne more, tedaj - lahko d oka že m o. da za take - plače hodijo sem delavci iz 1 - drugih detžel, da se z njimi pre- 1 - živijo. Kaj pa onili 500.000 delavcev. ki so prišli sem, ne da ; ■ bi sploh kaj znali, ne da bi bili 1 , sploh o kakem delu poučeni? j Po mnogih krajih .>e danes de- 1 . la po dva ali tri dni na teden. 1 . Nekje celo manj. I11 vendar i prihaja vedno več praznih rok, 1 ki nimajo ničesar, pa bi vse \ rade delale. Kaiko more vedno > nov svet v tovarne? Delo pov-, 1 od prenehuje. povsod ga manj- \ ka. delavcev pa hodi vedno več t sem. Tu se more nekje nehati. 1 Iz tega vzroka pa ni treba v torej obsojati naselniške obla- v ;ti. če je previdna pri dopu- k ščanju naseljencev v našo dr- 11 žavo, pač pa naj se obsojajo t samo taki slučaji, katere je v e resnici treba obsojati. t --o--„ Stroški maderne vojske. j; —1 .. !. Dandanes ni "spas'' vojsko d začeti. Ona država, ki začne u vojsko, prevzame na sebe sil- ii no odgovornost. Nedavno tega, j< ko so se zbirali vojni oblaki ]; nad Francijo Nemčijo in An- v glijo. in le malo je manjkalo, r, pa. bi začeii pokati kanoni na o< treh straneh. Toda ti grozeči n; vojni oblaki se nikakor še ni- v so polegli, in vsak trenutek la- b hko pade iz njih debela toča, i< ci bo silno mlatila po razdra- p< ženih narodih. Cdavni vzrok, ti zakaj velesile še niso začele s< z vojsko, je ta, ker nobena ne st ve ali je dobro pripravljena ali v; ne. Toda pri moderni vojski ne smete računati samo na vo- n; jake in bojne Indije, pač pia dt tudi na grozovite stroške, ki zadenejo deželo, katera se spu- J] sti danes v boj s svojo sose- ti dinjo. čl Kakšni so vojni stroški in kako naj izračunamo že na- prej? Na štiri dele se morajo sj računati vojni stroški. Prvi del k; obsega stroške, ki se tičejo vojske «ame. in ti stroški se jn razderijo na mobilizacijo, opra- bi v o vojakov «n transport voj- m ske, nabava konj. plača in u- ni prava. Poleg tega pa pridejo še stroški za orodje, ki se pokvari ali obrabi in stroški za .■Mreljivo. Pozneje pa morate računati še stroške, ki jih imate - hrano in postrežbo vojnih ujetnikov. Ko se je leta 1871 čc bojevala Nemčija s Francozi, g< je porabila samo za te stroške pi celih i-'50 milijonov mark. pi Drugi del vojnih stroškov je nj zguba, ki nastane radi vojske, ii K t emu moramo računati zgu- di bo delavskih močij onih mož, F ki sd \ vojski, mesto da bi n doma delali. Nadalje morate ra- tc čunati koliko ljudij je ubitih, ti koliko jih postane nesposobnih ki za celo življenje, koliko se 1110- v; ra plačati onim, ki so bili ra- dj njeni, preračunajte vojaške po- K kojnine. koliko myra država oj jilačati odškodnine posameznim si mestom in krajem, kjer se je in vršila vojska. Za te stroške je in preračunih Nemčija leta 1871 m U30 milijonov. b< Veliko večji je pa tretji del £< stroškov vojske. V tem delu či morate računati vse zgube, ki p; nastanejo deželi v prometu in st obrti. Železnice zgubijo na svo- c« jih dohodkih, ker morajo pre-'os važati vojake, obrt zaostaja, ni svet postane manj vreden, ker Z je ves opustošen. L^ta 1871 v sj nemško - francoski vojski so J K ti stroški znašali celih 2250 ji milijonov. ' vi V četrto vrsto vojnih stro- m skov pa spada oni denar, ki ga ji :v. pokrajine, k a/t ere slučajno pri-o- dobi. Nemčija je /zdala za El-' in z/icijo in Lotringijo 200 milijo- h, nov mark. Skupmo torej lahko co preračunamo, da je veljalo jo Nemce francosko - nemška voj-in .»ka celih 5 tisoč milijonov. a, Iz teh številk vsakdo lahko in preračuna«, kako silno težavno lo je danes začeti moderno voj- 10 I sko, ker slednja je danes zdru-1 ? j žena z mnogo večjimi stro-a- ški, kakor je bila 40 let naje zaj. Dandanes bi sicer vojske ž- ne trajale tako dolgo kot so :i- svoje dnij. Včasih niso imeli [>- tako si ne ga orodja kot danes, e, in dandanes postavijo države fa tudi bolj izvežbane ter številni nejše vojake v vojsko kakor ;tj pretečena leta. I11 če preraču-:e nattto, da na • primer postavi i/, ena država pol milijona voja-5- kov na vojno polje, in so po- 1 v prečni stroški za vsakega 1110- : la ža dnevno 5 dolarjev, znese to 1 11 11a dan poltretji milijon dolar- ? jev. Sedaj pa vzemimo, da bi j morala danes moderna država j 1. mobilizirati 3 milijone vojakov, , r če bi hotela taka država ohra- ! c, niti svoj ugled. Tri milijone j e vojakov po 5 dolarjev na dan i 0 znese dnevno 15 mliijonov do- 1 -tIarjev, in če računamo, da bo - vojska trajala eno leto, tedaj j i: bo treba državi odšrteti 5475 j i. milijonov dolarjev. Če pa še 1 vzamejo, da pride mornarica ■ - v poštev, ki je veliko dražja < - kot vojska na suhem, tedaj pa j - moramo prvo imenovano svo- \ -) to podvojiti, tako da bi stala v enoletna vojska več kot deset tisoč milijonov dolarjev. Poglejmo, koliko je veljalo nekaj zadnjih vojfck. Angleže je veljala burska vojska, ki je' *" trajala 902 dneva 4000 milijonov marki Ruse je veljala japonska vojska 3900 milijonov, Japonce pa 2900 milijonov mark. Pomisliti pa moramo, > da so imeli Anglefži približno ' malo vojaštva v južni Afriki, • in tudi Rusi niso imeli več kot , 300.000 vojakov na bojišču, in i Japonci še manj. Seveda pra- • vijo, da ona država, je pre-1 niagana, inora plačati vojno odškodnino. Je že res! Kje pa naj taka premagana država vzame denar, da plača. Če jo bo že vojska veljala od 5 do 10 tisoč milijonov, kje pa naj potem vzame še dTugih deset tisoč milijonov, da- jih plača r< sovražniku. Država v takem |a stališču mora bankerotirati. Iti lr vse narodno blagostanje zaspi Z za stoletja, če pride taka šiba n< nad Ziarod, da se zaplete v mo- k' derno vojsko. j€ Ti računi, katere smo nave- gi dli so povzeti po nemških av- p< torjih. Francoski izvedenci ra- j« čunajo še veliko večje svote za s< današnjo vojsko. Silna nesreča v< pa bi nastala, če bi se vnela st splošna evropska vojska, pri p« kateri bi bile udeležene AngH- N ja. Avstrija, Nemčija. Rusija si in Italija. Zvedertci pravijo, da I bi taka vojska veljala 60 tisoč si milijonov, če bi trajala samo 8 p mesecev. F ki RAZNOTEROSTI. Medeni tedni v podmorskem ^ čolnu. — Kdo drugi bi bil ne- ff go ameriški milijonar, ki je J prišel na ori^finelno misel, na- J praviti svojo svatbeno potova- ^ nje v podmorskem čolnu in u- Jje iivati medene tedne pod gla- $ dino Tihega Oceana. Colonel j Fleming, ki bo 15. marca po- JI ročil hčerkg Edito chicaškega tovarnarja Gloverja, je dal za 5 to šalo nič nego štiri milijone ^ kron. In tako je 011 prvi pri- tf vatnik, ki ima podmorsko la- | djo. AmerLški tehnični list 'The i Engineering World' natančno *? opisuje to 1-uksuriozno podmor- sko ladjo Colonelovo. Ladja i- 5 ima ime "The Mi*terious" in f ima 600 ton. Na ladji je 15 J mornarjev. Dvojico Fleming ^ bodo spremljali tudi zdravnik, tf Šest gostov in potrebna služi n- f čad. Dom. v katerem bo mladi S par užival medene tedne, ob- * i stoji iz velike spalnice, jedilni- j; ce, v kateri sedi lahko osem oseb, salona, kadilnice, knjiž- I j nice, kopalnice in oblačilnice, Za goste so pripravljene tri j: spalnice, vsaica s kopalnico, j; 1 j Kapitan in zdravnik imata svo- (| ji lastni kabini. Kakor je raz- |f ;vid^o, bodo medeni tedni pod,j morjem prav prijetni. Prevroče , jima najbrže ne bo. 1 i . ' - ■ . .- • ,,-jt>Si -v,"-v" i M* i tm ' . - ri- nu pri Opčinah se je obesil <1-1 3bletni fant Ivan Milič. Vzrok: o- neredno življenje! co V konkurz je prišel v Go-rici laški trgovec v Raštelju 1 Oto Krainer. V Gorici so tr-| govske razmere sploh želo 10 slabe. 10 _________________;_________ 'j" • Imaš kedaj Ll- , 0- neznosen glavobol in si neznas a- pomagati? Stori kot Mrs. A. S. :e Stast-ny, Dii Bois, Neb. ki pi-so še: "Ko 1111* ni nič moglo ustali viti hudega glavobola, poslala s, sem v lekarno po Severove Pra -e ške zoper glavobol f Severn's 1- W afers for Headache and Neu- >r ralgia) Prvi mi je bolečino i- zlajšal, ki je izginila popolno- \,'i ma, ko sem drugi prašek vze- 1- la." Prodaja se v lekarnah, ce- )- 11a 25c. Zagotovi se, da je na ). škatlici ime: \V. F. Severa Co. o Cedar Rapids, Iowa. r- ------—--- jj Oii.intiiiiiiiiiiiiiinritniMi-i^ii.nii.iPinviiitiini'- i) a !! Kruh kakovosti, j ' \ •^—■^mm^mmm^mmmmmmmm_ ' 1- i[ Potkuaiteen . J I; j VIENNA kruha, j - i I I j t ; J Svet svak dan t pri grocerjlh. CftcjA^CaibBaMigCf. ! j *ii'aMMP«ir!rnii!'a!iiiir»a»B»aaaaaaŽ /-3- Naznanilo in priporočilo. Spodaj podpisani še priporočam vsem rojakom v Clevelandu, posebno pa v Newburg in okolici ter vsem rojakom po Zjedinjenih džavah v obilen nakup lepe zlatnine. Imam vsakovrstno urno kolesje, kakor je rojakom po volji, najboljšega izdelka. Imam na izbero lepe vertiice, obeske, prstane, z jednotnim znakom. Posebno se priporočam ženinom in nevestam v nakup poročnih pr- . stanov, in pri meni bodete bolj • post reže ni kot pri krivonosnih. ; Nadalje prevzamem vsakovr- ; stna popravila, za kar jamčim. ; Dobijo se tudi grafofoni in ; slovenske plošče. Rojaki, ne ; pozabite gesla: Svoji k svojimi ; Podparajte domače ljudi ne ! krivonosnih. Joe. Marinčič, Siox Marble ave. S. G. Cleveland, O. ju i i sem, ker f i sem posla* io | šal vaš svet in se^ fl l^^ff(1jn i^- 1- j Ozdravel me je bolečin v ill-ltilF a ^^grlu in križu, da ee počutim sedaj ^^^ čisto zdravega. Vsaka družina Sjj^pp^S ^ CMJID bi ga morala imeti. Cufajte se p ■ n a W a ponaredb. 25 in 50c. steklenioo. l^^sR t- T. AD. RtCHTER © CO.. 115 Pear! Street, New York. N.Y. Dr. RlchUrjeve -Contfo Pilule olajfeju. (23c. all 6O0.) /*■, i'fL a " ----------------------- ogenj 1 Zavarujte se proti nezgodam! ogenj i V J • f\ Pa-« iil'iveniikem asu varovalnem »K^ntu A; Hatfner-ju Zavarujem hiše, pohištvo, steklene šipe (plate glaas) blago. BfcladUtea (stock) vaeh vrst. konje, vozove, ter sploh vse kar vam more te* t tujec zavarovati. POSEBNOST! Kadar se selite, ne pozabite premenltt nsstova u* zavarovalni poltcl. ker v alufiaju ognja bi ne dobili odškodnino. leu< I velja tudi kadar oddaste posest temnu drugemu. Da si prihranite t* ts In nepotrebnih sttnostlj pridite k meni ln jas vam uredim vse ' potrebno ln zastonj. Vse informacije slede zavarovalnine zaatoaj. Oglasit« se pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tujcu. I Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St. Olalr in 40. . ceste ed §. are zjutraj A» I. we svefor. j -A.. HAPPNER, •^VS^S^y- v I 1 ' Dobite si vrednost denarja. j « Vi veste, koliko vas plin velja na mesec. Sedaj pa skusite pomisliti, koliko druzega blag« bi mogli kupiti z istim denarjem, ki ga izdate na mesec za plin Koliko ugodnosti in dobrote dobite vsak mesec od plina. Vi dobite polno vrednost za vsak cent na plinu. Pliu je veliko cenejši kot premog in nič pepela zraven. Rabite plin! \ Vam ni treba vedno žgati plina, da imate dober \ ogenj, kadar Selite. Isto minuto, ko priigete plin, vazn J daje peč toplino. Isto minuto ko prenehate kuhati, zaprite plin. Vam ni treba zastonj igati pl na. Kadar rabite plin, dobite zakar plačate, postrežbo, udobnost, čistost, vročino; vi malo plačate, in plačate samo kaf dobite 1 . | jp9| The East Ohio Gas Company Masonic Temple Building, 1446 BAST 6tti STREET j: Največja slovenska trgovina I ji. In pogrebni zavod. I j; Kaadeliena v dva Ma la v polal meri a aajftaejtts* pripravami i ' preskrbljena. Trgevlsa sa nakup pohištva, aradja. prnmnt. ptraods. ► <' barve, stekla la drafa. Pdgntet savod je s aajflaaJMml nlpisi^ t j I preakrMJsa. Ml preskrbujemo aajlapše hwt»4i v sadaiaUteet ► i' ljudij, sakar Imamo besa lUviia sakval. za vaakl UMI lamam dve l j; ambulaaea ta ttaa Imflje. Trgavtea edprU ae€ la Am. ta n»ai > ii^KS SBf. A. Ordltm, agTŽJm [ h ■ ;, ) mmmwm■■■ WW* ^ V 111 111 I I I I BT°ilm «>ro4- 1 f U I U I I U L Blkom> P^^'iem I )) ^ I I« ■ I H p ali ibibmh t stara i rmunL—- )) toviiR iiurji« kar pa m|hitri|i, Ha|!lttM|« la 111111111 1 11 preskrbi i FRANK SAKSER U 82 CortUnat St, New York, M Y. fl -Podružnica:-— S 6104 St. Oair Av«., N. ELr Oarak^O. (( Cema bi draga« segati, ake Ta« Ta« rejak a^Jb^fte ' H pestraie! Sedaj peMliaas { I 100 kni avstrijski veljav« za $20.50 | g m poštnino vr*d» , ^ j Slovenska Dobrodelna Zveza "t . Predsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. Podpredsednik MARTIN' COI.ARIČ, 1188 E. 61st St. ■Tajnik. FRANK HUBOVKRXIK, 1243 E. 60th St. 1 Zapisnikar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. • Blagajnik MIHAH L JALOVEC, 6424 Spilker Ave. Nadzorniki: P>NTON OSTIR. 6030 St. Clair Ave.; FRANK ZORIC, 1365 E. 55th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair ave. Porotniki: ■ ANTON A H ČIN, 6218 St. Clair Ave.; ANTON BENCIN, I 4414 Hamilton Ave.; FRANK 21 BERT. 6124 Glass Ave. f , Pooblaščenec ANTON GRDIXA, 6r27 St. Clair Ave. / Vrhovni zdravnik J. M. SELIŠ K AIR. 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi in druge uradne stvari, .naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo C L E V E L A N D S A AMERIKA. IZ GLAVNEGA URADA. Spremembe pri društvih: Poročilo za mesec februar. SUSPENDIRANI ČLANI. Prvi mesec. I <- Društvo stev. I. I , John 'Cvetko c. št. 78, Frank Horvat c. št. 104 Edward k Krečič c. št. 158, Jos. Zupan c. št. 164. Jos. Stefe c. št. 192 ) Frank Nusdorfer c. št. 204, Joh n Tekauc I. c. št. 235, John Tekauc II. c. št. 236, Ig. Germ c. št. 243, Jos. c. št. 257, John Tranite c. št. 273, Frank Suhadolnik c. št 281, Martin i' Avsec, c. št. 285, Karol Hren c. št. 287. Jos. Butara c. št. 2t)t. ) J®*- Vauličič, c. št. 308. Iz društva štev. 2. Ivana Paul i 11 c. št. 342. Iz društva štev. 3. J van Šebenik c. št; 393. Drugi mesec susp. Iz društva štev. I. Anton Ogrinc c. št. 200. Jobii Rus c. št. 347, John Klemenčič c. št. 352, John Umek c. št. 370. ZOPET SPREJETI. V društvo št. I. Jos. Žokalj c. št. 10, Jos. Preskar c. št. I 57> John Hlad c. št. 67. Jos. Lončar c. št. 77. John Skvarca ic. št. 142, Al. Šenk c. št. i6sv Ant. Sernfl c- št. 175, Anton Stavič c št. 172, John A liku st ime. št. 187, Frank Čoš c. št. 220, Anton Kaušek c. št. 229, Anton Telesnik c. št. 242, John Turk c. št. 272 Mih. Turk c. št. 302. Jos, Ferlin c. št. 360, John šlo-j gar c. št. 381. V društvo št. 2. Ana Judnic c. št. 328, Marv Znidaršič y c št. 328, Mary Kužnfk c. št. 333. j V društvo štev. 6. Anton Kotar c. št. 436. tf j PRESTOPILI. 1 / Od društva štev. 1. Frank Žagar c. št. 103 k društvu št. 6. rjohn špefoek c. št , 208. Fr. Hudovernik c. št. 307 k društvu št 3. IZOBČENI Iz društva štev. I. Jos. Žulič c. št. 137. Al. Gornik c! št. J -254, Ignatz Novak c. št. 321. PRISTOPILI. V društvo štev. I. Joh ti Beli*: c. št. 449, Anton Zakrajšek /c. št. 450^ John Jančar c. št. 451. Frank Bizjak c. št. 452, Fr. / Kuckr c. št. 453, Andrej Dolenc c. št. 454, Jos. Dolenc c. št. ' 455, Frank Vegel c. št. 456, K. Paušič c. št. 457. V društvo štev. 2. Mary Gruden c. št. 485. V društvo štev. 3. Frank Belaj c. št. 484. V društvo štev. 4. Ana Jalovec c. št. 486. V otročji oddel. / Agnes Knaus c. št. 487, Rozi Jerše c., št. 488. V društvo štev. 5. John Jvirman c. št. 447- Tomaž Lever J c št. 448. Frank Poje c. št. 48^. NOVO DRUŠTVO. Številka 7. Jakob Fortuna, a št/458. J ose t PoleS c. št. 459. Frank Marinčič c. št. 460, Prm. Kogoj c. št. 461, Al. Prelogar ' c, št. 462. Jos. Mišlaj c. št. 4(13. Anton Jerše c. št. 464. Jos. I ICošir c. št. 465. Ig. Mayer c. št. 466. Frank Mayer c. št. 467. Jos. Furlan c. št. 468. Jahti Blatftik .c št. 469. Fr. Sajovic c. /st. 470, Ant. Kozoglav c. št. 471. Jos. Novak c. št. 472, Ant. i Mihelič c št. 473, Mike Pečjak c, št. 474, Karol Bradač e. št. 1 475, Anton Jerančič c. št. 47G. Frank Dernač c. št. 477. Frank Cerjak c. št. 478, Ant. Ctigelj c. št. 479. Fr. Mauer c. št. 480. Jos. M'arincic c. št. 481, Frank Keržič c. št. 482. Frank Miku« št. 4*3 t OPOMBA:—Vsaki tajnik (ca) društev S. D. Z. naj pregleda, če je vse v knjiženo oziroma priobčeno, za slučaj kake I pomankljivosti pri poročilih itd. naj ta1,,;.; t :' ' ' £ Ti • več iz hiš. Okoli celega okraja, kjer menijo, da so cigani |><>-po sta vili kordon. Umor in samoumor. K a sel. 27. februarja. Včeraj se je tu dogodila grozna žaloigra. Pekovski mojster Habisch je prišel v stanovanje svoje neveste ter večkrat z revolverjem na njo ustrelil. Smrtno ranjena se je zgrudila na tla. Ko je prihitela mati nevestina na pomoč. je tudi to ustrelil. Habisch je nato skočil z okna stanovanja, ki je v četrtem nadstropju ter obležal na cesti mrtev. 'Novi tolminski brigadir. — Za poveljnika novoastnovljene, v Tolminu nameščene infante-rijske brigade je imenovan poveljnik 18 infairterijskega polka polkovnik Gustav pl. Mal-zer. Umri je v Zatični Andrej Pajfc, 78 let. Zadnji sin slavnega ruskega vojaka Pajka. Matin jc priredil več javnih špiritističnih večerov. Vsleil kritike gotovih krogov so skle-j nili reditelji prirediti posebno sejo, pri kateri hočejo jasno in neovr/eno pred pričami iz znanstvenih / krogov in sodnikov ugotoviti, koliko je na stvari resnice. Poskusno sejo so napravili zadnji četrtek. O-krog mizice se je vsedlo 9 urle ležnikev in medij. Vse udele-žence so zvezali na rokah in nogah 'stotako tudi medija. Mizico so postavili tako, da bi še poznalo, če bi se najmanj premaknila. Na.to je stopila komisija v kot in medij je c, tvoril sejo. Toda dosegli niso, kljub 20 minutnemu poskuše-vanju prav nič. Medij je zaspal, mizica pa se ni prav nič premaknila. Po zaključku seje ;e medij povedal, da se je pac udeležil duh. toda bil je ženski in jako uporen, ter ni hotel delati, ker so bili udeležene: zvezani ? Bogat prosjak. Te dni jt našla policija v Berolinu 11a Xeniškeapisačev (škrivanov) in drugih boljših delavnih moči. Kdor želi priti naj se nemudoma najavi na c. k. okrajno glavarstvo v Črnomlju, kamor naj pošlje tudi svoj natančen naslov. Domov pa naj ne hodi kdor ne misli doma vsaj na pol tako delat] kot v Ameriki! C. k. okrajno glavarstvo v Črnomlji. NAZNANILO. Xaznanjam občinstvu, posebno prijateljem in poznanim, da sem prevzel na svojo roko saloon od J. Lavšeta na 6101 St. Clair ave. vogal 61. ulice. Opremljen je na novo. založen z dobrimi pijačami in smodka-111 i. Post reči hočem vsem dobro, po skromni »možnosti. Se priporočam za obilen pose t Josip Kalan NI). Sprejmejo se tudi rojaki na hrano in stanovanje. Vzame se pošteno slovensko dekle v službo istotam. (27) Zajutrek za stotisoče. Kako važna stvar je plin, kako mnogo udobnosti nam vsak dan ponuja! To je tako velika udobnost, da včasih pozabimo. koliko iKim stori dobrega. Pomislite samo na zajutrek! . J V tem velikem mrazu je sto-tisoč delavcev, ki gredo na delo vsako jutro pred 8. uro. Večina izmed njih mora vstati že red 7. uro, in mnogo izmed onih, ki hodijo daleč v tovarne, morajo vstati že pred zoro. Za vse te ljudi je najbolj potreben zgodV.11 zajutrek, ki pomeni dober začetek za dnevno delo. Ce zajutrek ni pripravljen, morajo biti lačni ali so pa pozni pri delu. Peči s premogom vas mnogo veljajo in prinesejo mnogo težav. In baš tukaj kaže plin svojo dobroto. Ce imate plin v hiši, nistt' nikdar kasni. Nikomur ni treba pred časom vstajati, da se zakuri peč. Vi rabite samo žveplenko. Karkoli želite, vse lahko s peče t c na plinovi peči v kratkem času. Zajutrek je narejen v minuti. Hiše, ki imajo plin, so čiste. Plin se sam izplača, zatorej bi ga morali vsi razbiti. Naprodaj je prav poceni gro-cerija s polno opravo in s sigurnimi odjemalci na zelo lepem prostoru. Ker imam kupca tujca, opozarjam rojake, da ie sedaj za nje lepa prilika. Več se poizve na 6002 St. Clair ave. (23) Igralci, pozor! Naprodaj je dobro ohranjena tri-vrstna harmonika iz stare domovine. Vpraša se na 3683 K. 4# St.; blizu Forest Citv parka. (22) FRANC M. JAKfilč Slovenski tolmač pri sodnijah. 3922 St. Clair Ave. Delo dobi dober kovač in več me/ž na Scrap Iron jardu. Stalno delo za dobre ljudi. Vprašajte na 8434 Kinsman Rd. —---(23) Dobra mlekarna se proda po nizki ceni radi odhoda iz Cle-velanda. Poizve se na 1380 E. 47. cesta. Louis Štepic. (23) VABIM vse znance in prijatelje np god sv. Jožefa, posefbno vabim vse Joiete, da se udeleže v pon-deljek zvečer, t. j. 18. marca domače veselice, pri kateri se bodemo domače pomenili, pili, jedli in kadili. Imam še nekaj želodcev, Šunke in klobas. Nekaj vina in pive, in vse to bodemo spravili pod streho v pondeljek zvečer, pri . 1 I 6m6 St CUr ave. 1 ■ JL r .. ;.;■) t. ... . , ŽENSKE IN DEKLETA, POZOR! Ce želite dobiti sveže, jako lepe in dobre kiklje iz čiste volne ali redke, kupite iste oie cene niso višje kot jih plačujete za slabša zdravila. \'aša posebnost je iz- , delovanje zdravniških predpi- 1 sov in samo najboljša zdravila ' prodajamo našim odjemalcem. , H. guenther, lekarnar, , Addison Rd. in St. Clair. vino! vino! ; Concord vino po Soj galona, « zelo fino Niagara vino po $1.20 ' galona na drobno. Vse moje * vino je pristno, dobro in iz- , delano iz najboljšega grozdja. < JOS. KOZELY, 4734 Hamilton ave. (30) t OGLAS! ; Ustanovila se je v Cleveland, * Ohio, slovenska podružnica re- , da Modernih Makabejcev, in-|< korporirano 1881. Glavni sedež ' te organizacije, ki je ena naj- ' boljših in najcenejših zavaro- t valnih in podtpornih društev, je < v Port Huron, Mich, kar se « lahko vsak v časopisih prepri- ' Ča. Podružnica se imenuje * Carniola Tent, št. 1288. Seje ] se vršijo zvečer vsako drugo in , četrto sredo v mesecu v Ke- < nigovi dvorani, 3908 Superior * ave. blizu 38. ceste. Uraduje * se v slovenskem jeziku. Račun- 4 ski tajnfk Fred. A. Telatko, « 1571 E. 41st St. N. E. spreje- * ma vse plačilne uloge in ko- ' respondenco. - 4 Frank Žnidaršič. Fred. A. « Telatko, John Ločniškar, od- « bor. (23) < Dekle zmožno slovenskega in ' angleškega jezika dobi dobro « in stalno delo. Vpraša naj se pri New York Dry Cleaning Co. 6428 St. Clair ave. (22j _ * HI5E NAPRODAJ. $3400 — 18 sob, za 4 družine, rent $38.00. Lot 50x120, blizu E. 64. ceste in St. Clair. Tlakana cesta. $2200, dvojna 'hiša, 5 sob vsaka, lot 40x135, tlakana cesta. Blizu Payne Ave. in E. 36. ceste. $3600, — 16 sob, za 4 dru- < žme, lot 40x160. Rent $38.00, blizu St. Clair in E. 69. ceste. Vprašajte pri McKenna Bros. ■ »385 E 55t'h St. (26) I Ce bi vedeli ? ■--■: .. 1---r ., , , , , _JS < Koliko snovi za vsakovr- < stne bolezni imate v svojih * ustih, če imate slabe zobe! ■ Priti morate k meni takoj. , Snovi za bolezen, slednjo . čimdalje bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Ce , niso vaši zobje v dobrem položaju, požirate vselej, ka-darda: uživate hrano. del va.Ših zob. Ali ni to lepo? Mi zdravimo zobe brez bo- ( lečin in vam dajemo nove j zobe brez plošč. Naše cene j so najnižje in delo ter materija! najboljše. Preiskava zastonj. Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. Odprto zvečer. Vprašajte j soseda. REP CROSS, zobozdravniki. MM 9L Clair ave. vogal j Addi*0"s Rd I nadatrook 111 ja* j&j»jarje jfjojgjmjmjm 1 J MATIJA SKENDER^I 2 Slovenski in Hrvatski j^vni i.otar J Ameriko in star* kraj. IH 5 Sp^«"« toit* ~ ,n toln.uO, »« B<1Kodbc, proinjr i* dolgo« tukaj in t itarcn, k,«j« ~ llVr*„je vm» v n. t«r.ko ^ ftroko »padajoča dela. Cenr vedno zmernr. - Svoji k .vojen,,.' 2 5241 Butler St. Pittsburg, Pa 1 I ^ BELL PHONK 7 R KIRK «1 \ IzHehiie slike za ženitbe in družinske slike, otroak« *like. po najnovejli modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. I Kdor od rojakov;; Jm še ni pil naravnega domačega vina ali pristnega Kra- 4» t «» karjevega brinjevca, tropinjevca ali drožnika, naj ni- « > I * kar ne pozabi vprašati nas, glede cen, predno se obr- • " tt ne kam drugam. <» Mi jamčimo za vsako naročilo. Ako se vitjo na J > * * potu pokvari, nadomestimo ga z drugim. « » ** Mi smo prepričani, da vsak novi ■ naročnik, ka- t , teri enkrat od nas naroči, ostane vedno naš zvesti 1 * t» odjemalec zato, ker je vedno z pristnim domačim bla- J J «» gom postrežen. Prepričajte se sami. « > ii PRVA SLOVENSKA DRUŽBA | " The t 0hio BSndy DistiI,inK T ;; 6102 St. Clair Ave Cleveland« O. | : ah ]» pr' sledečih tvrdkah kateri so «» , » edini glavni razprodajalci za Ameriko: 4» Rus« & Pr-ndergast Bros. Co. Pueblo. Colo. 4» Tbe S ivenian Liquor Co. Joliet, 111. j* Pnric Petkovšek, Waukegan, HI < » A Justin, Rock SpHng^ Wyo • 'if I I 111 >11 I ■!■» 11 > II fr»>| 111111»» in^ID 7PI C slovenski pqgrbb- JUiJlr LCuC. NIK IN TRGOVEC. • " " *-" Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zalaga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprte nač in dan. JOSIP ŽELE, eioe st. clair ave. —.....I.-.L....»......aen————» i DOMAČE VINO? i ; , Naprodaj imam veliko zalo^r« dama narejenega ! ; I vsakovrstnega čistega vina. Prodajam ga doma in ! i ! tudi pošiljam na vse strani Zjedinjenih držav. Vsa 1 naročila izvršim hitro in točno. Vsem rojakom se < '» priporočam za obilna naročila. I M. SKEBE, 960 Rd. S Points, ; I Colllnwood, OA/a < 1 ____BjSij v ! JOHN O0RWIK, S^ l i I Pripar^UB m tub rojakom t nakup loptk, Meralk In trfo«- f i alk joMuklk la tlmiklh obtok tar ank^a]. Prodajam okloko V I po aori la lo aarojoao. Pri»oro«aai so ilaTaiA druttvma J ▼ aanwwo aalforaa ta imftnjoa m 4rn«a krojakka aaraflOa. M Prlporofiaaa tail arojo toliko saloca raok aoftklk potrokMte. M man zalo*ntk vam sokolskhi potiub*oin. > Tel. Prmcetaa 240a SVOJ K SVOJIM! B ji............................................Ill| j im* Angleščina brez ititBlji! j § Po aafwiSa ilovmko ai|IHftt thrace, t nimata ia aagteSka ilftf, do- w ram I f Kakonaj.pj.no? 1 Kdor dovolj in zmerno spi, | bo gotovo vedno zdrav. Člo-I vek naj torej vedno toliko ča-||sa spi, dokler se ni dovolj o-Skrcpčal in se čuiti zmožnega za delo. Zal. da temu ni po-v-od tako. Največ trpijo siro-mašnejši sloji prebivalstva, katerim preobilo delo in skrbi C marsikdaj ne privoščijo dovolj wu.*£itka. Kogatejši sloji prebi-| valstva so pa dandanes preveč : nervozni, ker imajo premalo krvi in preveč bolnih živcev. Slabo znamenje nervotfnosti pa f.,je, kadar nervoznost bolnika ne pusti več mirno in zdravo čim mlajši je človek, temve-| čje poželjenje ima za spanje. Novorojeni otrok spi v prvem letu svojega življenja več kot čuje, in to dela otroka zdravega. Mladost potrebuje več zdravega spanja kol odraščeni človek. Najmanj spanja potrebujejo stari ljudje. Koliko tir smemo spati? Navaden, zdrav Hsplovck, bo imel vedno dovolj osem ur, največ devet ur spanja, in to pri ljudeh od 15 do 20 leta. Od tega leta naprej pa zadostuje popolnoma se-demurno spanje do 50. leta. Naprej se pa spalni čas teško določi, ker v starosti ima človek razna opravila, ki včasih bolj ali manj silijo k počitku. Glavno vprašanje pri spanju pa je vedno in vedno: Na kateri strani naj ležimo? Ali smemo pozimi kuriti v spalnih so- Kar se tiče zdravnikov so vprašanje, na kateri strani naj spimo, že zda v ne j rešili. Zdravniki pravijo, da je najslabši počitek na brtbtu. ker se hrbtni liivci, ki so najbolj občutljivi, prehitro razdražijo. Na levi strani telesa je srce. in če ležimo na levi strani, motimo srce pri delovanju. O-staiu' nam torej samo še desna stran, in ta je v resnici najibolj priporočljiva. Preveč c^bati se pa seveda nikomur ni treba, ker pri spanju* tudi ve-^fftco pomaga navada. Zdravi in trudni ljudje spijo v vsakem položaju prav dobro. Več pa lahko povemo o drugem vprašanju, aH naj kurimo pozimi naše spalne sobe. Zdravniki pravijo, da ni toliko odvisno spanje človeka od tega, če je soba zakurjena ali ne, pač pa če je zrak v, spalni sobi zdrav in čist. To je najbolj važno. Gorkota zraka ni toliko vpljivna kakor pa či-stota zraka. V gor k i sobi je zrak lahko ravno tako čist kakor v mrzli, odvisno je vse od tega, če so sobe zračene. Če je pa zrak v sobi še tako čist, človek pokvari ta zrak z dihanjem. Pri dihanju namreč iz-hlapeva ne samo škodljivo ogljikovo kislino pač pa tudi neke strupene sopare, ki se naredijo pri prebavljanju v želodcu. Iz tega torej razvidite, kako potrebno in važno je, da zrak | v spalni sobi večkrat menjate. , K sreči imamo v spalni sobi precej ventilatorjev, ne da bi vedeli za to. Peč. ki dobro ldrav bo in tem manj razvadi, Toplota človeškega telesa . .,iura vedno strinjati « toplo- 1 zr<"ika, k; ga obdaja. Koli- I .Ve r manjši je razloček men ro- 1 ■!<;'o v postelji 'n med toploto 1 v sobi, tem laglje bo človek < zjutraj vstal. Če je sobai, v ka- ' o ri spimo, zjutraj ledeno mr- i /la, se gotovo vsak l>oji vstati, 1 •1 rad še nekaj časa poleži in ,\ tako zamudi svoje delo, ki ga ' m ra opravljati. Na ta način •»ripomore nez:Vkurjena soba < več k lenobi človeka, kakor i zmerno zakurjena. Preveč me- ]. trke in gorke postelje niso n - I olar zdrave. Ničesar pa ni bolj p •lezdravega kot niokra poste- t 'ja. ker iz tega nastanejo najbolj nevarne bolezni. Postelje s postanejo mokre, če stojijo k mokrih sobah, ali pa če me- r /la in vlažen večerni zrak pri- c laja skozi odprto okno v sobo. č Napačno mnenje je. da je 1 »unočni zrak veliko bolj škod- z 'jiv kot zrak po dnevu. To je n mogoče samo v onih krajih, h kjer se nahajajo stanovanja v y :ik čvirnath krajih, in kjer po-n>či vstajajo plini, ki sicer po- ti Inevu mirujejo. Vr krajih, kjer d gorovje, pa je ponočni zrak v istejši kot dnevni, kakor tudi š v ravnih krajih. j. Najbolje je, kakor smo spr- ^ * a povdarjali. Sobe naj bodejo 1 Inevno dobro zračene, zrak naj c bo primeren, in vsakdo bo po ^ ovojem dnevnem delu dobil do- t aer in izdaten j>očitek. n 11 Izjema. ii Ivo Trošt. ^ c Ljubice va Metka je bila v f nemali zadregi. Življenja pom- n lad se ji je smehljala, življenje k o je vabilo: pridi, vzemi, vži- 'j vaj. V uedriju je nosila list, p ijegov list, kjer ji obeta naj-opšo bodočnost iti sveti zakon, b Njeno srce je pa bilo strto, žalostno. b Sama je bila na svetu, sama (| kot trst v puščavi b cz sorod- v u kov, dobrotnikov, brez sve- v lovalcev, O ne! Svetovalcev je (1 bilo mnogo, a samo tak;h. ki n bi bili radi izkoriščali njeno lepoto v svojo korist. u Veselila se je Metka svoje ^ lepote. Saj ji je bilo znano, da ^ jo zavidajo za njo njene ,vrst- ,, ti ice bogate gruntarske hčere. 0 Vsaka ženska je .rada lepa in j, vsaki laska pridavek: najlepSa. yt Toda še mlada je spoznala u M etika, da je lepota sicer dra-gocena, vendar ne najpotreb- „ uejša ženska lastnost. Svet je j>raktičen. Poleg lepega razgle- y da na deželi ima rad tudi oku-1 y sen p igrizek, z lepo žensko S( tudi lepo doto. In te pa rifim S] vsaka. ^ Kje naj jo vzame Metka. županova dekla? Vzrastla pri n tujih ljudeh, je že izza rane mladosti okušala očitanje, da , zastonj dobiva obleko. No, de- , klica, naj si še mlada in dro-'ma, je izkušala z marljivostjo ^ ustrezati osornim, skopim go- ^ spodinjam. S tem si je šiloma pridobila nj:.h priznanje. Str- ^ me st i si pripovedovale |>ri Mit- . tlencu na vasi. da je Metka iz-med vseh prite-peiik —■ brez očeta iu matere — prava izje- 111 ma. Součciike so ji \ šoli očitale f šabnost, ker je v soli odgovar- U( jala najboljše, pisala najlepše. lL pa se je pričkala z njimi, da 111 ne mo e nič zato,' če je — bolj- 11 še glave. In zopet je morala slišati očitanje: "Kako more st biti taka le umnejša od naših. * ko, je bila njena mati pohujša- SI nje <;eli fari. ona sama pa nezakonski, zaničevan otrok, vz- ,u gojen na občinske stroške!" 111 Tega očitanja Metka ni mo-gla zavrniti. Solze so jo zalile IK iu skozi solze je prašala svoje sa nreganjalke, zakaj jo vedno "'S dražijo s to — resnico. tJ' "Zato, ker ne boš nič boljša za kot tvoja mati. Občina te bo Pr redila na stsroit, kakor je njo." Tako so gladili pot v življe- če nje osemnajstletiii devojki - Nj ikrbni sosedie in iicovorne so- po ■ 1 .n ... . zah je našla vsaj začasno to- a lažfbo. Ali njeno srce se je ve- 1 e dno odločneje upiralo temu. i j- Kakor d ugod je hotela biti < v tudi tukaj izjema. Z neomade- I r- ževanim življenjem jim hoče < 0 dokazati, da se motij oin kruto s a varajo s svojim škodoželjnim 1 č prorokovanjem. |j Približal se je čas, ko so me- 1 nile vaške mamice, da se njih s Fi besede preminjajo že v resnico, s - Zal mladenič, marljiv rokode- 1 - Icc, le tnalo starejši od nje, 1: - trbožen kakor ona sama, ji je t ) rekel nekoč, ko jo je došel iz • c cerkve gredočo v nedeljo od 1 - vel ke maše: "Metka, rad te - imam. Le za te hočem delat , r , ko si prislužim dovolj, pa se v 1 .vzatneva. Ali me počakaš?" — t 1 Metka mu je verjela, prikimala d 1 zadovoljno in mu v pot dilo. I i dala iz nedrij rdeč nagelj. Z d • njim se je Francelj postavljal popoldne med fanti 11a vas:. v Povedat' ni hotel, katera mu č ga je dala. Razodel jim je le u toliko, da je rekel: najlepša. n Vedeli so dovolj. Saj je mar- k i sikdo pogledal za krasno de- s 1 klico in vzdihnil: "Skoda, da ž nima denarja". Ker ga Fran- b celj tudi ni imel, se ni nikomur o čudno zdelo, če se imata rada. 11 Toda vrstniki so mu vendar o zavidali zalo dekle in vaške z mamice so mu namigavale. da I , bi se ga ne branila niti — e grnntarska hči, ker je priden t< :n dobe , \Ti jim verjel. Hudo n mu je pa bilo in sklenil je, s1 da se umakne zlobnim jezikom n v poti — v Ameriko. Tam p še prej zasluži dovolj, da piše zi po — njo in se vzameta 7 Metko. Tudi ona je odobravala v 1 njegov načrt. Spremila ga n celo v Ljt\l)ljano na železnico, k 1 Solze žalosti iti vesele nade je ti točila ob slovesu. Videla je že s) naprej: v malem gospodinjstvu tr mlado mamico, skrbečo za 1110- ir ža in svoje malčke. $ Vrnila se je v rojstno vas k iti živela v prihodnji sreči, k' sj ji je pa prečrtala račun. Fran b< celj je šel iu se ni več vrnil, iz Pisal je dvakrat, trikrat. V A-, vi me tki so še bogatejše neveste 1* kot doma gruntarske hčere. d< Taka Američanka ga je dobila, L pa sta se vzela. št Metka je preklinjala svojo bedo in izkušala vstrajati v misli, da žemska lahko živi tudi le brez moža. Gotovo bi bila tu- di di sedaj dosegla častni pride- p; vek izjema ter bi bila dlje časa ji v.strajala v tej žalosti in po- bi irtosli, ko bi tnožkih .ne mikala pi njena lepota. g1 Neki pomladni večer se je n< oglasil pod njenim oknom — ' Seljanov Milko, edinec najbo- hi gatejšega posestnika iz sosed-nje vasi. Ni 11111 verjela in ga J» odslovila. Oglasil se je drugič P« in tretjič — zaman. Slednjič je začel obetati, da se odpove w tudi očetovi dedščini, če jnu domači ne dovolijo, da vznir« K njo, ki jo ima raje kot samega S|' sebe in vse na svetu. ' l)elat: •»' znam," je trdil. "Pojdem za upravitelja na kako veliko po- • L sestvo. Zato sem se učil go- sl( spodarstva. liova že živela." VJ Sedaj tpu je Metka ve jela, za-kaj I udi njo je veselilo življe- /;i nje ob zaslužku svojih rok. Skrbnim vaščankain ni osta-la dolgo skrita ta zveza. Obde- 1 lov a le so njega in njo tako vztrajno, da so vse dbznali nje- ( \ g(»vi starši. In Milktt se ni go- )l dilo dobro tiste dni. Očetu je moral potrditi, da je vse to samo mladostna šala in materi je obljubil, tla vzame nevesto, ki nuv jo je ona že izbrala. Metka je tedaj služila v rod- . . J , . . m; 111 vasi pri županu, kjer >0 ime- li po tedanji navadi tudi gostil- s } no. Zato ni bila prav nič čuda. ^ če je prav kmalu izvedela vse tudi ona. Mati županja jo je resno, materinsko svarila: "Ta- ^ ko dolgo te bo imel rad. da se te naveliča. Potem se oženi z <1 ttgo. Tebi ostane — živa . _ sramota." J,0 Metka 111 verjela. I udi poz- ga neje ni verjela, ko so vaške yt mamice že tleskale z rokama: "Aha! Ali ni res tako! Narav- nost za materjo!" Verjela je samo Milktt. ki jo je tolažil: sn "Samo toliko časa moram trdi- ^j. ti, da vzamem drugo, da mi ^e zapišejo premoženje, potem ne pridem po te.*' Mati je izbrala Milku rde- čelaso bogato Erno s Pristave. Njemu so zapisali vse obširno posestvo in določili na dan po- --r^v— f • ' 'if - ; )- Razglašen je bil že d ugi in tretji oklic v župni cerkvi in j. Metka je še zmerom čakala, ti da pride Milko po njo. Ni ga i- bilo. Prejokala je vso noč in e sklenila v Užaljenem srcu, da 0 se 111 u osveti, ko pojde k poli roki ali odi poroke.s Res ga je čakala in nevesti vpričo ženina in »vatov zabru-li sila v obraz: "Le imej ga le, ). saj smetano sem že jaz poliza- - la.*' Nevesta je pa odgovorila i, brez zadrege: "Le imej ti sme-e tano, jaz imam pa Milka." / • Minuli sta potem kaki dve J leti. e Metki trden sklep je bil, da , ne pogleda nobenega možkega ; več. Zlobni jeziki so ji bili v - tem času že docela obgrizli 1 dekliško čast. a ni obupala. > Dokazati je hotela še vedno, : da zna biti tudi v tem izjema. 1 Na koncu vasi se je nasel i . v novo hišo neznan gosposki t človek. Pripovedoval je, da je J umirovljen uradnik, bi bil a
  • k* J.. ^.i . Ej Nove obleke! — j i f Izdelujemo po najnovejši modi. Delo tudi garantiramo. Velika zaloga spomladanskih sampelnov na razpolago. Pridite in si jih oglejte. • * f I F. H. MER V AR, krojač. Čudna slabost. — 1 i 1 i I i. Up in ii i| i m i ! ji nj , | i" i i ' • lil / ' ' . / r ; . Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih alabostij, katerih varok si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavijalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take oaebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na.vseh pre-bavljalnih organih. Očisti celo telo in Daje moč celemu telesu, < daje bogato kri, • regulira sistem. T / To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO, m To naravno zdravilo je naiejero iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredno-sti prebavljalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo ai morali rabiti pri: Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov, zaprtju in njegovi posledici, ponovnih glavobolih, revmatični^ napadih, nevralgiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, koliki in krčih, napet ju in bruhanju. in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost < telesa. Po lekarnah. ^ ;J f) JOSIP TRINER, : Importer In exporter. |; tffm ib- ? * rf v1 wbo-H Fi* '* -»vb s K$t -r libm i'l|.a| 1333-9 S. Asfelond AvC._CHICAGO, ILL. ...... p. * Zofka Kveder Jelovšek. Ura je bila še le deset in vendar so bile ulice že prazne in t?he. Lepa, jasna in mesečna zimska noč je vzdignila nebo visoko v neskončnost. Pogled se je potopil v zvezde, vedno višje v večne, nedosegljive daljave, omamljen od vesoljstva ' in molčeče, taijinstvene lepote. Srce se je zgenilo in sanje so iskale neznanih ciljev, objele so tuje svetove in so ugasnile, kakor raketa poslana v črno J noč, vsa bleščeča, v hipu rojena in umirajoča, brez cilja brez moči, svetla črta izapisana v temo in pogoltnena od teme brez sledu. V duši je raslo hrepenenje, vzdigovalo se je ne-} kam v večnost, razlivalo se je iz duše, kakor iz prepolne čase, do zvezd je šlo, v neizmerje in padalo je naizaj v dušo, grenko, kakor pelin in pekoče, kakor ogenj. ZalkaJj toliko želj, toliko mislij v čtoveku, ki je kakor črv? Zakaj, tla objamejo umrljive oči večnega vesoljstva skrivnost, zakaj, da trepeta srce v neizmerni poželjivosti, (, do konca lačno, do smrti ne-utešeno ? O slepota, o zadovoljnostl Krila zafrfotaijo: kvišku! Proč od visaikdanjasti, nad življenje, nad sebe! Ali kako visoko leti orel, ki so mu vkovali noge v verige? Ostani človeik! Ostani smet v smetišču! Stopinje so odmevale po tlaki!, oči ki so blodile v nedostopnih višinah so se povesile. * Mehanično si jc prižgal cigareto, kakor omamljeno je u-tihnilo premišljevanje. Deset uta. Na delo, k račun-nom! Še par dni do Novega leta, a bilance še niso končane. Ulice so tihe ali v kompto-arih, po trgovinah, po pisarnah še pišejo, še delajo za zaprtimi šaluzami. Tudi to je / cilj, da so računi r redu da j so bilaince v knjigah narejene; J — to so ideali vredini direkto-I rja filijalkej ene najmočnejših I bank v državi. Saj je včasih ponosen na to, i j kar je dosegel s svojimi tride- „ j setimi leti, saj se mu včasih I rdi, da kraljestvo, kjer je kralj < ni Urtco malenkostno in ničevo. I Tako lahko, prožno stopajo noge, prsa so vteJbočena, usta na- i peta v zadovoljen smeh, glava nacimernih, častohlepnih mislij i polna. Ali v nočeh, v taikih nočeh je vse, kakor prazen, ničvreden lišp, smešen in neokusen. Uspehi — finančni uspehi v i korist tujih žepov — to naj bi 1 bila cenena lira am ponosu ? Res, t ako se objektivno sodi, podjetja, ki jih je vstvaril on, niso j le dobiček banki, dobro obre- i stilo akcijonarjem, ne — več! j Kaj ni mnogim ljudem, par t i stotinam morda dal kos kru- t j ha ,do smrti. Ne preslab in go-' tov kos kruha! Hvalijo ga in t sam se večkrat z zadovoljstvom zaveda svoje moči. i Ali kaj je to?! Ničeven griž- j ljaj častihlepja in samoljubja, j Premalo, da bi napolnilo živ-J tjenje. i Kako lepe so zimske noči. i Bele in jasne, tihe, veličastne. A vendar tuje, brez čustva, i Samo to čutiš, katko krasno je s vse. kako slavno visoko. Ali r v dušo ne pride taka bela, sre- j ' btna noč. Trda je ta lepota in I mrtva. r Ulica se je delila, še opazil ni, da je šel na levo, mesto c na desno. To je bil njegov pri- t vaten pot, tam pa je šlo življenje. Samo želje in sanje so Š šle včasih opazil. In je stopal dalje in ni* o- z pazil. Ulica pa je hitro peljala- Iz ji j mesta ven. Sto korakov in že ! h so se razmikale hiše, vrtovi so se začeli, ob cesti so stala dre- n vesa. Mal breg se je vzdignil in hiše so ostale zadaj. z Obstal se tu. In čudil se je, | n da ga je zvabila noč v ta kraj. že se je obrnil, da bi se vrnil nazaj. Pa ga je nekag klicalo, j v nekaj ga je mamilo dalje. Hi-, n tro je stopal v hrib. Ko je bil j v gori, je pogledal nazaj. In ve-; n lik se mu je zazdel svet ta hip. Na levi je ležalo mesto, ji Rmeno so brlele cestne luči n ■ i ! i A&gg ♦ i,'' ,s do v isokih gor, ki so stale na j horizontu. Nebo se je videlo tu še višje, neizmernejše in po-1 i suto je bilo z neštetimi miljoni j in j zvezd. Bela in svefcla je peljala ] ne ! rimska- cesta čez nebo, pretkana na s skrivnostnimi tujimi sve- ] >o tovi. Velik in srebrn je stal me- < sec nad gorami. i io Kaj veže človeka s temi ne: a- beškimi lučmi, z vesoljstvom ? < ^a Kakšna pot pelja iz vekov te-:e. min v vekove bodoče? Kakšna so ! nit je med njim in večno pre- > le teklbstjo in večno bodočnostjo? e, Obrnil se je. Pogled mu je : io zdrknil raz zvezdnatega neba < 0- in šel je po samotni pokrajini, ja ki je tiha in speča ležala na i ia drugi strani h iba. In zdelo se ie niu je, da je nekaj zašepetalo, e- da je vsa pokrajina pred njim | e- in za njim zašepetala in da so i je vse .zvezde odgovarjale z neba < a- in vsa vesoljnost: je Ljubezen! Ljubezen! 0, Ali samo veter je zapihal od ; e, leve strani. Tam so zašumeli i lj, vrtovi in gaji. sence po tleh so je se zganile in zatrepetale. jo še par korakov je stopil in ] t- bil je pred samotno vilo. Me- \ ta srec jo je obseval in veter je ti, šumel okrog nje, ona pa je *t e- gluha stala vrh hriba. Vsa ok- č na. so bila temna in vse je I molčalo. i ! Takrat se je nevkldjiva pest v- stegnila v njegovo srce in za- i bolelo ga je v prsih neusmi-il>, Ijeno, i e- Pokaj je p išel sem? Okna so temna. Deset je še le ura . *t in okna so temna! . Tukaj je tista, ki jo ljubi t a-' ali tuja je. i 1- Tuja je i nokna so temna! e. Prezgodaj je še za spanje, i i- ljubezen pa je sladka v temi. i- Duša se vtopi v dušii. daleč \ odstopi svet, vse se odmakne, s i- Preteklost in bodcJčnost se \ strne v en sam hip. Tihi oils' jemi, molčeči poljtrbi — več- u >- nost, (flkrivnost vesoljstva in r- neiztnerja, neminljivosti ključ! j Temna okna so se zapičila c v njegovo srce, kakor kremplji j( a krvoločne zvari. Vse srce so i; mu raztrgala, da se mu je telo ]j >- stresalo v divji bolečini. j( h On jo ljubi aH ona je tuja! ]j . Zdaj ta trenutek jo morda () >, objema njen mož, o! p Zakaj je prišel sem? p h Okna so temna. Njen mož ti lj jo ljubi in poljublja. V njene >. lase je stisnil svoj obraz, iz | >- njenih ust pije ljubezen, na v t- njene p si je položil glavo. .|> a Okna so temna! Vsa okna so d ij temna! Stisnil je pesti, h Zakaj,. zakaj ? si n Njegova je bila in ni več. / Tuja je. za vekomaj je tuja in n v nikoli več ne bo njegova. Ni-►1 koli več jo ne bo poljubljal, ji 1, nikoli več obj-enial! O, vesoljstvo, o večnost, ki ^ je bila, o večnost, ki bo, vse X - med teboj in menoj je pretr- v ! gano in končano, Umrl sem Y. r tak'rat, ko je ona izginila za n - temi temnimi okni. d Dna je tuja in okna so tem- j, i na! si Obraz se mu je spačil od ob- lj upa, pritisnil je pesti na oči in - je zastokal! le Proklet! Izobčen! Izgubljen! Zdaj ta trenutek jo ljubi njen mož. zakaj okna so tem- ]>i . na! bi In pal je na kolena v sneg . in peklenska bolečina, peklen- ž* ? ska zavist, peklensko hrepene-i nje, sto strašnih, silovitih moči v, - je napolnilo njegovo dušo in se p< i borilo v nji in ga pehalo v črnega obupa grozo. rt I Vsa bela in krasna noč na- vs > okoli se je pogrezmila v pekla • temo. O," ona je tuja. Zgodaj je > še in okna so temna! ši Zadaj v mestu je zabrnelo v m - zvonikih. Ure so bile pol. (>i Zdramil se je, vstal. Veter t je šumel močnejše, nebo je po- ki :! bledelo v tenki megli. , pi > še ertkrat je pogledal v tem- di - na okna in se vrnil v mesto, pt I "Ona jc tuja in jaz sem bla- bi zen!" si je ponavljal in hitel »j nazaj. .. m Ni se ozrl. I Kmalu je bil zopet v mestu, ,j v ulicah in zavil je na desno, ol ■ na glavni trig. Bled je bil ali .J I j visoko je nosil glavo, ponosno ; nagnjeno malo nazaj v tilnik, ta i Uradniki so še sedeli pri svo- j jih, mizah. Skoro ysi so se vr- ži i nili po vtčerji, da končajo, kae - , vo prišlo zopet par novih moči na j Sluga mu je pomagal odloži-ilo'ti zimnik: "Vsi so marljivi," 0-1 je dejal, zakaj vsi so se nade-ini jali lepe renumeracije o sklepu tla leta. a- "Dobro. Samo, da končamo, e- potem bo zopet mir," je lekel ie- on. In ukazal: "Prinesite čaja iz kavarne. Za vse, tudi za me. ie7 Potem naj gredo. Jaz bom o-ii? stal sam." e- Odšel je v svojo sobo. na Kakor ubit je padel v na-e- slanjač. Prižgal je cigareto, a? Nalil si je vode, ki je vedno je stala pripravljena. Malo mu je l>a odleglo in sel je k pisalni mizi. ii, Uradniki so prihajali poro-na čat in se poslavljat, se Sluga je prinesel čaj. 10, Slišalo se je zaključevanje m pisalnih miz in omar s knjiga-so mi in papirji; zapiranje vrat; >a odhajanje. Nekdo je potrkal. Gospodična Nela je vstopila. )d 2e pet let je v banki. Kar je :Ii izstopila iz t govske šole. so "Kaj ste tudi vi ostali, gospodična?" je rekel. "Ni bilo in potrebno in pa nerodno je, kdo e- vas bo spremil domov?" je "Vsi smo prišli. Kar se pa je *iče spremljevanja, sem naro-k- čila bratu, da pride po me. Xe je bojim se sicer, ali mi stanujemo v predmestju." st Položila je nekaj listin pred a- njega, »i- "Jaz sem gotova s svojimi računi, gospod direktor", ia "Dobro. Zelo vestna ?te. ra AnUbicijozna. To je lepo." Pogledal jo je. Plavolaska je bila. bi njeni lasje so bili svetli in bujni, oči modre in odane. "Lahko noč!" je rekla in se e. ( b nila. 2c je bila pri vratih. 11. "Gospodična, ne hodite še! fč Vprašal bi vas rad..." Čudil e. se je sam, kaj mu je nareko-*e valo besede. >- "Kaj?" je vprašala in se vr- č- nila nazaj k mizi. i" "Ali se spominjate? Takrat - pred dvemi leti?" la "Česa naj se spominjam?" se ji je nasmehnila, o Res — česa? Tako malo je o bilo. Še pričelo se ni in st> je končalo. Parkrat jo je poli ljubil takrat, ko še ni poznal la one druge. Par rož ji je dal. par lepih besed ji je rekel. Tn potem nič več. Molčala sta o •ž tem. Pozabilo se je. e "Ali se ne spominjate več? z Lopo je bilo." Mehko je go-ia voril in sani ni verjel, da jc bilo lepo. Žal se mu je storilo. 0 da je p ešlo. "Saj ni bilo -nič*" je rekla. "Nič in vendar. Lepo ni si i m na to." Naslonil se je na- - zaj. "Poljubil sem vas in si n niste jezili." 1- "Človek je včasih otročji!" I. je rekla. "Poljublja — in ni M * " "A jaz vidite, ja z-bi rad... e Zopet bi želel... Ali bi me vi poljubili, če bi, vas prosil n za to?" Zelo zapeljiv je bil a njegov glas in zdelo se mu je, da si želi. silno želi. da bi ga poljubila. Njegove ustnice so strepetale. Tako željan je bil ljubezni! 11 Pristopila je še bližje. In lepo, priprosto je rekla: "Ako ! želite..." 11 Sklonila se je in ga polju- - b'la. In nekaj lepega, čistega je bilo v tem. 1 Njega pa je presunila silna - žalost. Kako brezni i selno je njego-i vo početje! Kako otročji so t! c poskušaj i! "Minilo je, gospodična!" je rekel. "Kako je to žalostno, • vse je minilo..." 1 In je odšla. Vse je utihnilo v poslopju. , e Sam je ostal ali delal ni. Pu-šil je cigarete eno za drugo, v mehanično. Misli so prihajale. odhajale... r Nekaj je trepetalo v srcu, i - kljuvalo. In tesnoba je rasla, pusto, prazno je postajalo v - duši. Prazna se je zdela pot • pred njim, do smrti prazna in - brez smisla. • Samo ljubezen je sreča, samo ljubezen je večnost. Ali ona, ki jo Ijifbi, je tuja.; » Zgodaj je še bilo , a njena okna so bila temna! i __________; > Zakaj se človek ne ubije v • takih strašnih nočeh? - i In vendar, nekaj silnega je - življenje... r . -, « so našli otroci, ki so se igrali, v neki luži reke Aniže trupli mlade dvojice, ki sta imeli roki skupaj zvezani. Utonila sta se sama. Moža so spoznali za tovarniškega delavoa Fr. Schei-. termanna, dočim nje niso spoz-nali. a j Stavka avtomobilskih šofer-' jev. Pariz, p6. februarja. Anar-}m histični elementi med avtomobilskimi šoferji poskušajo še nadalje vznemirjati lastnike av-tomobilov in tovarne za av-tomobile. Včeraj se je posreči-° lo policiji priti na sled celi za-e roti, ki je imela namen po-L gnati v zrak depot največjega avtomobilskega podjetja, ki i-ma uo.ooo 1 bencina. Policija in orožništvo je za s t raz i lo vse e dohode k skladišču. , L- __-_________ Naši zastopniki. Sledeči rojaki »u pooblus t čeni pobiran naročnino, proda e jati knjige, uaročati ti^Ku\iiu in pobirati oglase v svojih iu selbinah () Za Chicago, 111. Fr. Mravlja, () 2050 W. j^rd St. Chicago, 111. a Za Springfield. III.: Anton Kuz-žnik. ijoi So. totli. St. J e Za Forest City, Pa. John Oso-1 lin, Box 492.I Za Moon Run, Pa.; Frank Strti mljan, Box 238. Za Manor. Pa. Frank Demšar, ii ' Box 253. Za Creb Tree, Pa.. John Tonic. . Box 94. Za Ironwood. Mich. Jos. P. lt Mavrin, 132 Luxmore St. - Za Fly, Minn. Jos. I. Peshel. Box 165 e Za Kansas City. Kans. Anton Zagar, 330 N. Ferry St. ! Za F. Mineral, Kans. Ig. Schlu I ge. Box 47 - Za Kock Springs Wyo. Am Justin, Box 563 - /.a Fnuni Claw, Wash (osepL Malnaritch. I 7:,\ Great Falls, Mont. John An-zac. Rainbow, Dam _» /a ontevirleo Uruguay. Južna Amerika. Frank Istič.. i 245 Libertad. ■ Za Toliet. Til. John Jevitz i.vV Cora »St. 1 Za Barber 10:1, C), in okolico Al. ftalanf. L14. Sterling ave. 1 Zn Meadow Lands in Cannons burg Pa. Lenard Lenasi. Box 5? Meadow Lands Pa r Za So. Sharon in Sharon, Pa. Jakob Peršin, Box 66fr. So. Sharon, Pa • Za Beaver Falls. Pa. Nick. Klepec. 1836 — 3rd Ave. • Za Broughton, Pa. in okolico. Ant. Demšar, Box 131;. Za Bradock, Pa. in okolico. Iv. Grni. B 57. Braddock. Pa Zn Newark. O. John .Gabrov-šek, 114 Jefferson St. 1 Za Indianapolis, Ind. Lovrenc Bizjak, 743 No. VVarman av. Zn Clinton. Ind. John Jnrc. Box 18^. ' Za država Pensvlvania John 1 Batich. R. D. No.i Box 38 Washington, Pa. Za De Pue. Ill, Frank March. 1 Box 295 Za LaSalle, Til. in okolico A. Štrukelj, 1202 Main St. 1 Za Conemaugh. Pa. Frank Prestavec. Box 174. Za Steelton. Pa. \nton Hren, 2:9 So. Front St. Za Luzerne. Pa. Anton Vozelj. S^o Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny. ( Pa. Ignac Podvasnik, 4734 ' Hatfield, Pa. 1 Za So. Chicago III. John Golob 3545 — 95 St-Za Waukegan. Til. F. Grom, 1212 — loth St. Za No. Chicago Fr. Osredkar, 1 Box 546 ( Za Milwaukee in West Allis. Wis. Ant. Hren. 208 Grove St. Milwaukee. Wis. ' Za Linkoln. Til. Karol špent, i 702 Sherman St. j Za Aurora. III. John Marsich. . 586 No. Broadway. ; Za Sheboygan. Wis. John 1 Grandlič. 1110 No- 8th St. j Za Mohawk. Mich, in okolic%|, John Kocjan Box 25. 4 Za Calumet. Mich. John Ster- benc, 706 Oak St. i Za Aurora. Minn. Jac šerjak, Box 275. i ; Za Gilbert, Minn. John Fran- l cel. Box 26. ! i Za Chisbolm, Minn. John Arko 1 Box 826. J i Za Eveleth, Minn. John Kat»- 1 I Sek Box 615. 4 i' I-' . •> i'i-«* ' - • ' .'^ii v rii, >1, ^ li ;" i'. . ■•, - i, ': Društveni oglasi. e — >- i- Društvo "Sava" št. 87. S. S. P- Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6021 St. Clair ave. - Predsednik Ant. Lekan 1264 >_ E 55 St.; tajnik Anton Lakner e 1101 E. 63 St.; blagajnink Tom r" Jereb, 1268 E. 55 St. — V dru-štvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo ro-l" jaki, ki so preporačili 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, a ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 šm tnine. 1. febr. 13 e Slov. l.ovsko Podp. društvo •inn Kvo*e r<*dne seje vsako 'rinrc) nedelio v mesecu in s»-, v'er ob 2. uri popoldne v John G'"d i novi dvorani. V dru§tvo se ^ »prejemajn člani od 16 do 45. , V*a Vstopnina po starosti •'ohpvka podpora znaša 00 t :ia leden. Predsednik Jos. Rus, E. 55 St.: tajirk Jakob I Božu 11, 1164 E. 61 St. r. j an. 13. >. j Društvo sv. Janeza Krstnika, i.\5t- r.S.K.J. Predsednik Fr Mila vec, 1031 E. 61 St.; tajnik i. Tv. A v se c 3858 St. Clair ave.: '.lag. Anton Prijatelj. 401; St. • 'v.iir ;:vc. zastopnik, Louis Lali ?i 1033 Tv 62 .St. Društvo plačuje 'epo tedensko bolniško podpo-o in je eno najmočnejših drtb t te v. Seje se vrše vsako tretjo ] .icdeljo v mesecu v John Grd -; novi dvorani. 6021 St. Clair ave n Dr. zdravnik J. M. /Seliškarj t. 6127 St. Clair ave. 1 npr 12 I K. K. podp. dr. Srca Jezusa ( ma svoje redne seje vsako <|ru-^ nedeljo v mesecu ob 1. uri l( .»opoldne v Knausovi dvorani. , Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj. preds. 5613 Carry ave. , I erne i Krašcvec. podpredsed. Math| CM)lak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.;John Levstek blagajnik; F. Levstek y in F. Komi dar odbornika. Maršal A. Skulj. Društveni 0 zdravnik F. J. Schmoldt, 5132 , Superior ave. Uradne ure od '—8 zvečer 30. dec. ti. K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne se-( je vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-*ovi dvorani. Vstopnina od 17 / do 30 leta $1.50 ; od 30 d0 45 ( leta $1.75. Mescčniua je 40c . n bolniška podpora po $5.00 t na teden. Katera želi pristopiti , mora hiti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana štepec. 1204 E. 40 St.: p I. tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave. 1 19. marc 12. ^ Samostojno' K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed. Frank Koren. ,1583 E. 41 St 1 I. tajnik Fr. Košmerlj. 455 E. 152nd St. Collircwood: II. taj. J Peter Pikš. 6305 Glass ave. Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 ' St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. (1. jan. 13 * 1 Društvo "Delacev", št. 51 S. D. P. Z, ima redne seje vsako zad*njo nedeljo v mesecu, ^b 2 J pop. na f)Co6 St. Clair aVt. i Društveni uradniki: Jos. Žele,' 6108 St. Clair ave. predsednik. Primož Kogoj, 6006 St. Clair i -ave. tajnik. John Svete. 6120! St. Clair ave. blagajnik. I>ru- \ * štveni zdravnik za pristop je! dr. Wh te. Y društvo se spre- ' jemajo Slovenci od 16. do 55. ' leta. Za $1.25 na mesec se za- 1 1 varujete za $7.00 bolniške pod- j pore in $(>oo smrtnine. Za na-daljna pojasnila se obrnite na ; društveni odbot. !' 15 marc 13. , Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J. j ima svoje redne mesečne seje ■ prvo nedeljo v mesecu v Knau- ; sovi dvorani. Preds. Mike Set- i > nikar. 6131 St. Clair ave. I. taj. : Jos. Russ, 1306 E. 55 St. drustj < • zdravnik JL Sliskar. 6127 St. Clair ave. Jer. Knaus, zastop- Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. avg. 12 Dr. Slovenske Sokojice iinai« svoje redne mesečne seje vsa-co drugo nedeljo v mesecu s mali Knausovi dvorani ob 2 uri popoldne. Novopristopivš. mora biti vpisana po kaki se stri Sokolici. Starostka Zofka Birk 602'., Glass ave.; tajnica Marija Pe terlin, 6314 Glass ave.; 11. taj uica Antonija Likar 6014 Co* lins ave. CoIIinwood O.; bla gajničarka Ana Gorenc 1258 li S5 St..; dr. Zdrauiik J. Seliškui 0127 St. Clan ave (, 1 jau. 1 Dr. Slovenija ima svoje re dne seje vsako prvo nedeljo \ mesecu ob 2. popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave N. tv Kdor želi pristopiti 1110 :a biti upisan mesec dnij po prej po društvenemu bratu. Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plr. ča bolniške podpore na tt den. — Preds. Frank Špelk 3504 St. Clair ave.; tajnik Fr. Rus 6104 St. Clair ave. N. E blagajnik Anton Pijelik 1758 F 43 St. Bolniki se imajo javit bolne ail zdrave pri predselniki. Fr. Spelko, ali pri tajniku Fr. Russ. 3». dec. ij. Si. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v me secti v Knausovi dvorani ol 2. uri pop. in redne vaje vsal-pondeljdk v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. Zel 1253 E. 60 St.: tajnik Jos. Gla vie, 1126 li. 61 St.; blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clai ave.. načelnik F. 11. Mrvai 1336 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od 16 do 30 leta in plačuje $6.00 bolniške pod pore. Udnina znaša 50c na mesec. (1. avg. 12. Dr. sv Frančiška, št. 66, K S.K.J. ima svoje redne sei* vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79th St. Predsed nik, Egidij Vrhove 2562 E 79. cesta, prvi tajnik, Josij Perko. 6914 Grand Ave., za stopnik Anton šuštersTČ, i6if Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. marc M Tel. in pod. dr. Slov. Sokol ustanov. 3. jun. 1897 'nia svoj. redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 S? Clair ave ob 2. uri pop. s. č Starosta Jos. Kalan 6006 St Clair ave.; tajnik Fr. Httdovcr nik 1243 E. 60 St.; hlagajnik Iv. Pekolj. 5613 Carry ave.: dr. zdravnik J. M. Seliškar 612;* St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak drugi torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. do ^29. za telovadce od 8 d< 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave. 1. jan. 13. K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutov dvorami na 3611—81 St. Predsednik John Lekan 3559 1 E. 80 St. S. E., tajnki Josip ! Trček 3596 E. 78th St. S. E. : blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. j 1 Mlad. pod. dr. sv. Antona 1 Padovanskega v Newburgu ima svoje redne .mesečne seje vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M. I Plutovi dvorani na 3611 E 81 st St. i Predsednik Jos. Lekan 3556 e. 80 St. ; tajnik Dom. Blatnik 3538 e. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 e. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 e. 82 St. 1. jan. 12 Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo pop. p^ 2. uri in redne vaje vsaki 2. in četrti torek ob 8. uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik. 6105 St. Clair Makse, 4229 St. Clair Ave.; S Društveni zdravnik J. M. Se-jl liškar. Vsa pojasnila daje prvi S tajnik. 1, jan. fjjj K. S. P. dr. sv. Barbare, tM 6. spadajoče k gl. post. v FoJ3 rest City, ima svoje redne mo* I sčne seje vsako prvo nedeljo 1 v mesecu in sicer ob 10. dopt " V Grdinovi dvorani V društvo | se sprejemajo člani od 16 i 45 1. Vstopnina je po starosti, j Bolniške podpore se plača $7. J na teden in takoj po vstop«. -Predsednik M. Colarič 118« e. 61 St.; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. 1 Vintar, 1141 R. 60 St. Pojas-| nila dajeta predsednik in tajnik Slovenska Narodna Čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 e. 61st St.. Knjige se izpo- ' sojuiejo vsako nedeljo od do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do o zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; blagajnik Jakob Pdžun, 1164 e. 61 St. (1. jan. 13 j Samostojno Pevsko in podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob S.uri. Predsed. Maks Temistokle, 67a e. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 e. 152 St.; tajnik Carl Lampe 16007 Waterloo Rd.; blagajnik Martin Janežic, 5706 Waterloo Rd. 1. aptr 12 I Ciril Metodova Podružnica, št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grost nevarnost, da postanejo Nemci a'i pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole Letni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v ; Knausovi dvorani. Predsednik, L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol, 6127 ,; St. Clair ave. Mike Sctnikar, 6131 St. Clair ave. blagjanjik 4. avg. u. Narodna dobrodelna Družba v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelajudu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamez ni darovi so dobrodošli. Predsed., L. J Pire, 6119 Št. Clair, ave.: tajnik J. Vidervol, 6127 St. Clair ave : Mike Setnikar, Magajnik. 6131 St. Clair ave. 4. avg. tt Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugI torek v mesecu v Knau so ve j dvorani. Odborniki so: Predsednik, Frank Butala 6220 St Clair ave: podpreds. Ivan Zulič, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj 5613 Cary ave.: blagajnik Jos. žele 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Av-sec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba. 4 avg. 11 Žensko podporno društvo "Clevelandske Slovenke", spadajoče k S. D. P. Z. v Conemaugh. Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Fran-čiška Penko tajnica, 3557 E. 81 St.; Frančiška Juh blagaj-nica. 3533 e. 82 St. Dramatično in podp. dmltvo Lunder-Adamič, it 20 S.S.P.Z* ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldae. , Društvo daje $8.00 bolniško podpore na teden in $500 smrt- f nine. Reden mesečni asesment | je $1.00 Predsednik J. Marn, 6401 Bonna ave. I. tajnik Ig« , Smuk 6401 Bonna ave.; blagajnik Fr. Lah, 1157 E. 61 St. Natančnejša poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obtl- J nemu vstopu. Sprejemajo s® | tudi ženske. (1. jan. 13. vjti i c" • » I Ne veni, kdajin kje »tm cul nočnih sanjali, morda jp je nezavestno zaslutila duši v tihem pomladnem večeru, ko plava tožn<» fantje na vasi. Morda mi jo je pravila mati, ku sem bil še majhen in sem se komaj Gospa Smrekarjeva se je vračala od^ig eba. S:na edin-ca, dragfrga Milana so ji pokopali. Žalostno je povesala oči in zdajhmlaj so se vlite solze ic njih. Ustnice so bile trdo stisnjene in na njih je počivala globoka grenkost. Uvela lica in sivi lasje so ji dajali stari-kav značaj, žalobna obleka in droben nizek klobuk, so nehote obrnili pozornost na človeka, da je pogledal za starko in opazoval njeno klaverno postavo. Počasi je stopala gospa Smreka rje v a in poleg nje je (u:dila dolga, suha gospodična, stara najmanj trideset let. "GoNpa, ne žalujte tako! Tri dni že točite solze brez prenehanja. Ne jeste, ne pijete in ne govorite. Potolažite se! Milan je bil tako dober,* zlata duša. Mi no je živel, da skoro ni vedel nihče zanj. Kot Sv. Anton Puščavnik je bil. Za svet se ni brigal, le bral in bral je in študiral ter upal, da nekega dne postane koristen narodu. Omagal je pod klancem, ker je bila pot naporna • in strma. ^iiiTirl ni kot premaganec, kot itonagalec je u-mrl, čelo ovenčano z lavoriko, obličje blesteče radosti in nebeškega sijaja. — Ali sle videli, koliko je bilo pogrebcev: gospodov, študentov, dani in goapodičen? Vse sočustvuje z vami, gospa! To naj vas to- Tako je govorila gospodična 1 Agata, a gospa jo ni poslušala. Imela je svoje misli, živci so 1>i(i napeti in na duši ji je j; "Gospa, tudi meni se je zgo-pdlla nesreča. Mnogokrat sem vam p a vila o njej. Imela sem ženina, lepega, imenitnega, pogumnega in veselega, da ga je bila radost pogleda*i. so za njim dekleta, če je e kar vrstile: dolge in kratki naravnost ' in počez. Pred neko hišo / malim vrtom Ma sv ustavili. "Hvala /a spremstvo, gospodična Agata!" je ihte rekla gospa Smreka rje va. "Potolažite >e gospa. V kratkem vas oluščeni." Segli sta si v r<>ke in se razšli. Gospa Snirekarjev;; je odšla v svoje stanovanje. V večji >obi je še dišalo po kadilu in svečah. V kotu je stal visok oder, pregrnjen z belimi ten-čicami in ves ozalsan s cvet-jem, zelenjem in podobami svetnikov, na mizici je stal kropilnik z blagoslovljeno vodo in veliko leseno razpelo. Težak. . opojen vonj je ležal v v sent stanovanju, čeprav so b-la odprta okna in ^e je usipaln svetloba pomladanskega sdlnca po starem pohištvu. Gospa Smrekarjeva se je sklonila na stol in začela jokati, da so ji solze cu koma lile po obrazu in sc ji je stresalo drobno, suho telo. Dolgo je tako sedela in premišljevala svojo osamljenost in si želela smrti. i ■ .....-Lil "O ti moj Uog, zakaj si po klical njega, mladega, lepega, mene staro, sivo revo si pa- pustil samo, tako' Osamljeno! Kdo mene rabi na svetu? V napotje in spodit ko oouu ljudem. Milan oi, se pa vesel 1 mladosti in stvarstva, dela in napora. Vse bi ga ratio imelo !n b 1 bi še lahko ka(j velikega." Tako je tarnala starka, ko je zabrnel iz male sobe dro-eu glas. Pepelknsta grlica je /.a^rlila parkrat, žalostno je zag i d a*, kot bi slutila, kaj se je godilo te dni okrog nje. (iosap se je vzbudila iz svojega premišljevanja in si z belim robcem obrisala oči. "(iti ca tudi žaluje," je rekla in odprla vrata v malo sobo. V veliki zeleni kletki je sedela na tenuki lati grlica, si otresala perje in kimala z glavo in pohlevno, obračala drobne oči po postelji, nr'zi. fotografijah in slikah. "Uboga zivalica, piti ji še nisem dala!" je vzdrhnila go-pa. odprla kletko in vzela i/, nje stekleno koritce, ga oprala in napolnila z vodo in položila na prejšnje mesto. "Vendat mi je nekaj ostalo, k lir nie ho vedno spominjalo njegovega dobrega in blagega srca. Grlica naju bo družila." In začela je govoriti s pti ■<>, kakor > staro znanko ali ! brr> prijatelj et»: "Kajne, grlica, mi dve bova mislili nanj, nikdar ga ne pozabiva. Saj še veš. kako te je prinesel Milan v litso! Grlica je prikimala, gospa je ■ a govorila dalje, Hii je že bolan, \ upal je udno, da ozdravi. Ko pride pomlad, pojdem na božje soln-i'e. pa lik evani. V gozd pojdem in čez polje namerim kakor med mlado pšenico iti rde-i mak, pa se nav/ijem svežoga zraka, mehkega kot žarnic t in volnega kot svila. Xa Posavje pojdem in se kopljem vsak dan, pa bom zdrav. Zdravnik priporoča I rili nt izprehode, tečno | hrano, malo sedenja iu malo I u še v nega dela. Pa brez berila •te morem živeti in ne morem." Tako je bral od jeseni naprej kakor v dneh svojega zdravja, ko je studi al na Dunaju. \Ti-i -cm mu pustila gor. saj mi jc : zdravnik ukazal, naj pazim I nanj. In pazila sem, Bog mi je pr^ča. A ni me ubogal. Ko idil legla k počitku, je prižgal : luč in bral in bral. da so ga za.skeh.de oči. (*'ez dan je hodil po mestu in okol ri s povešeno glavo; vedno zamišljen, kakor obsojenci. Xa tistih i/prehodih t v je našel, saj še veš!" In grlica je znova.prikimala, kot bi razumela vse. "Dva pagiafvca sta te pre^a njala in bičala za teboj kamenje. Zasmilila si se mu, ko te je videl. Zapodil je paglavca. Hvaležno si ga pogledala in mu prifrčala na ramo. Vzel te je v roke iti te prinesel domov, ti kupil kletko in te vsak dan krmil, napajal, gledal, božal in se pogovarjal s te-! hoj," Grlica je zagrlila in ozbočila vrat. Na oknu se je prikazal velik črn maček, se udobno zlekirl na solncc in s svojimi sivimi prekanjenimi očmi zrl na kletko iu črno opravljeno gos p« >. Starka je obrnila m ko je agle\lala mačka, ji jc prišla zopet težka misel v dušo. Tako lepo se je potolažila s pripove (lovanjem. z.daj t; pa pride grd, črn m;>ček in ji zmede in -kali vse veselje. Zamahnila jc z roko in zapod:la nadležneža. Zamijavkal je potuljenec. jezno pogledal in skočil na vrt. Tam se je stegnil ob zid, dremal in p edel. "Da se mi več ne prikažeš!" jc rekla gospa Smrekarjeva. Grlica je pa veselja zagrlila, ko*- je izginil neljubi gost iz osednje liile. "Zdaj sva sami. Zato morava »kleniti trdno prijateljstvo. Vsak dan bova mislili na Milana, vsak dan, vsak trenutek." Tedaj je šinila lepa misel v starkino glavo. Stopila je v veliko sobo, snela s stene Milanovo sliko in jo obesila poldg kletke. In pod njo je postavila klečalnik, nanj razpelo, blagoslovljeno vodo in svečo. "Vsak dan boni molila zanj. i vsak dan in svečo bom priži- < gala pred razpelom.'* i Tako je sklenila gospa Smre- 1 : \■ ■ v- i >.., \ \ \ t kijeva. In potem je phpove-1 do Vala grlici o »vojifc, mladih | dneh. o svoji ljubezlii in s eči. j Uila je učiteljica, lepo vitko i dekle. Zaljubil se je vanjo pro-fesor in jo vzel za ženico. In jobila sta sinka Milana. Ko je začela starka govoriti 0 svojem ed ncu, so ji zable-stele oči. bleda lica' so ji za*-žarela. Pripovedovala je vso zgodbo o sreči iu nesreči, žalosti in veselju, o smrti svojega moža. ki je umrl mlad i in ji pokladal na smrtni poste- j lj' na .-rce Milana in zopet Milana. '.Zvesto sem izipohije vala dolžnost. sin mi je bil vse, p.i mi ga je ugrabila smrt. in od njega m: n ostalo drugega kot ta slika in pa ti, grlica! Ti -i mi priča, da je :tnel moj siu blago srce. Vem, da za njim ravno tako žaluješ kot (r lica> je zatisnila ur, kakor delajo ljudje, ki so globoko ganjeni. Zagrlila je, in pok i mala z glavico. z vrta so se plašim po:zgu i.ili poslednji žarki, mir je le g;d na predmestje: Gosp'i Smrekarjeva je prižgala luč pred razpelom, pokleknila in se utopila v molitev, kjer je našla tešilo in lek duševnim ranam. * * * 7. grl co je torej sklenila sta ra gospa Smrekarjeva tesno prijateljstvo. z njo se je raz-gova jala o sedanjost in pre teklosti, o žalostnih in veselili Inch. Vsak dan je molila za Milana, vsak dan se ga je spominjala. Grlica je grlila ob njeni moliv:. sklanjala glavo, po-mukala kljun v vodo. napihovala ter otresala pepelnato perje. Tako se je starka pola goma utolažila. čeprav so ji prišle pogosto solze v oči ob pogovoru z gospodično Agato. m ibu ji je bil bitje, ki ji je b lo neprestano v mislih, s kater m se je ved p o pogovarjala, ki je sicer umrlo, a samo njegovo telo je bilo pokopano tam pri sv. Krištofu, duša pa je živela dalje. In te duše je bila gospa Smrekarjeva vesela. v maju je hodila pogosto na, Milanov grob. Nosila je tja, cvetja in zelenja te prekleč^Ja | rje ure med visokimi kanie-irtlliii spomeniki in selestečimij tihotnimi cipresami. Grlica; je doma samevala, včasih zafrfotala v kletki, si snažila drobne noge in dremala. a to se je zgodilo le redko, ker so bili dnevi lepi in so dolgi trakovi zlatih žarkov padali v sobo in plesali po ste iialt. Gospa Smrekarjeva je pri-nesla domov zelenja in cvetj in okrasila / nj'm \ so sobo, posebno Milanovo sl:ko in gr ličino kletko. (irlica je tudi rada sanjala, posebno ob prijetnih mesečnih nočeh. Mesec je lil svoje lile dovijoličaste žarke skozi okiu na aviiost na njeno kletko in na Milanovo sliko. Gospa t Smrekarjeva je spala mirno, le tmntatn je malce vzdilinila. kot Iji sanjala. Me-to je dre malo \ globokem snu. polja m> dremala in gore \ daljavi. , \ taki noči se jc zdelo gospej Snirckarjevi, da j: pripoveduje grlica o Milanu. Prav ljubko in počasi ji je pripovedovala, kot pripoveduje babica otrokom pravljice. "Od lanskega leta sem ga poznala. Ka\ no pred enim k »••m sem i^a videla prvič. Tja proti Golovcu je hodil na iz-prebod. kje sem bivala tedaj 1 h d v soko streho, \'a prvi mali "e mi je prikupil njegox , obnvx. Tedaj je se plulo ponosno življenje v njegovih žilah, o boleziii se ni bilo sleihu, dasi t se je morda skrivala v prsih | in izpodjedala počasi zdravje, kot črv orehovo« jedrce. Počas' je hodil pesnik po kamenitib -stezah iti travnatih potih in vedno mislil. Le malokdaj je vzdignil glavo in pogledal po solnčni ravnini in na zeleneči gozd. [«ii moje oči so takoj opazile v njegovem pogledu ljubezen. skrito in tiho, ki gori tako tajno, da jc nihče ne zapazi, • a vaplamti naenkrat v mogočen kres. Le strmite mamica njegova, in poslušajte! Milan je ljubil, dolgo ljubil. Ko pa je uvklel. da mu ne bo nikoli prav njeni ljubezen, je začel rtbupavati, oprijela se ga je otožnost, opil . aA ' ■ ivv ■ r. m ... ii >■• ' . * . i, !■■:., ! c je z/i h p v vrtincu življenja i in si nakopal bolezen. Njegovo ponc/sno tdlo se je uklonilo, i zaznamovala ga je smrt s svojim mrzlim dihom. Tam ob Hradeckega mostu v največji in najlepši hiši jc bivala Milena. Bogata je bila i-n ponosna, vitjta in bela v o 1 braz kot morska pena. Davno r jo je spoznal Milan in jo vzljubil. sam ni vedel kdaj. Ob naj lej s h dnevih je pohajal tam ] ob Ljubljanici in pesnil njej n: čast. Približati se ji pa ni tipal Bil je preboječ in preobziren. j Lani je pa dobil pogum. Začel se je zavedati svoje časti, nje- i gove ime je bilo znano, posebno mlada dekleta so brala med vzdihi njegove verze in novele Ivcpa noč je bila in ravno-tako. je s jal niesec v sobo^.k" •e sedel pri mizi in pisal pis ma. Pisal ji je. da jo ljubi. ()dposla-l je pismo drugi dan in dobil hiter odgovor. M leua • e je jt žila nad njegovo pre-d zinostjo in mu zatrdila, da. cr • ne bo nikoli ljubila. — Milan je prvi tremruk obledel, zaske-lelo ga je v srcu. zatrepetal je. sedel na stol :n se zjokal. Po tem je vstal, si obrisal oč: io krenil v mesto. Tisti večer s« je vrnil prvič vinjen domov. In vi ste ga kregali gospa, in su rov je bil z vami prvič v ž:\ Ijenju. Čez par trenutkov ga je premoglo čustvo zgrudil se je tire posteljo in joikail kot o-trok in priznal vam je vse. Tolažili ste ga, poslali na Dunaj, da se pri študiju 'aztrese. Ali prva struna je bila počena. Zašel je iu zboUd. Ko se je poleti vrnil, ste se w-a ustrašili. Bil je hudo bolan! bolehal je. lazil okrog. Tam po Dolenjski cesti, okrog Golovca je najrajši lazil. Tam je tudi mene dobil. V bolezni je izprevidel, kako je bilo škoda njegovega življenja, kako je zgrešil ^svoj cilj. In obljubljal jc Bogu, da bo hodil nova pota, če ozdravi. A čuval se ni. Skrbno sem pazila, ko me je krmil, kako se mu je od dne do dne sušila roka, kako je ve tlela koža. Po zimi je legel in n: več vstal." Gospa Smrekarjeva se j j sklnn la p< koncu v sanjah in i se prebudila. Grlica je sklanjala glavo, hi • na je sijada ravno na Milanov sliko in kletko. Mesečni soj y j t e pet al in blestel daleč nao krtig. * »► * 1'iilo je nekega dne v začet ku jeseni. Predmestni vrtovi s bili polni sadja, po Pasavju m barju je bilo vse živo. Kmet ji : so kosili otavo. brusili kose iu spravljali bogate pridelke. Včasih je ležala dolgo v jutro gosta megla, čez vse ljubljanski polje, le polagoma so jo prod rali solnčni žarki, popoldne v so pa bili lepi. jasni in prijetni Gospa Smrekarjeva je od. šla na pokopališče obiskat svo 1 je ga Milana. Dolgo je klečala j med c presami. Sveti ur v j vladal \ njeni duši in nemote no se je pogovarjala s svoji m sinom. In zazdelo se ji je na-1 enkrat, kot bi ji Šepetal tola z Iji ve besede, k« it bi jo klical k sebi. "Kmalu prideš za mano. ma ti!" je dejal. "Le kmalu p idi!' Dolgo jc klečala gospa i te/.k*) se je poslovila od gro ha, kot bi. se poslavljala žad n j io. "t'udno mi je. Kot bi ne pri . šla nikoli več nazaj, kot bi m bilo zapisano; jutri uinrješ. de nejo te na mrtvaški oder. oble eejo ti novo črno obleko m potem pride duhovnik, blagoslovi te. v krsto te polože. kr , sto zaprt i in te odneso senile i k sv. Krištofu." Pomolila je še malo. potem je pa odšla domov vesela in zadovoljna. Ko je odprla vrata v tnalo j sobo, jo je pretresel strah, da je vstrepetala po vsem životu. Na tleh je ležala grlica, vsa k vava in tisti veliki maček jo je davil. Skozi okno je pri- j šel v sobo. vrata pri kletki so bila samo priprta. Gospa Smrekarjeva je pobra- j la mrtvo ptico in jo dela na mizo. Starka je žalostno ogle- j dovala grlico in jokala: tako je jokala^ kot bi izgubila lep spomin. Oarla se je na Milanovo j podobo na steni in zaželelo < jo je v dušo. g • • • "Vse mi je jiobrala smrt, tebe in grlico." Spomnila se je vseh pogo-' vorov s ptico, vseh sladkih ur. ko je molila ob kletki p i prižgani sveči. Tudi zdaj se je začela pogovarjati z njo, jo božati itfc niilovati. Naenkrat je pa začutila sla-j bost po vsem životu, jezik ji je bil kakor prikovan v ustih. ; Niti besedice ni mogla izpre govoriti. "Moj HtJg. kako mi je hudo! V posteljo ležetp," si je mislila. Legla je v posteljo, oblečena in hotela klicati ljudi, da ji pridejo na pomoč, pa ni mogla. v edino bolj je bila trudna in le ena želja ji je vstajala \ duši: spati, spati in sanjati k-pe sanje o Milanu'iu grlici, o sreči mladih let. o možu in zopet o Milanu in grlici. "Pridi, mati. pridi!" jo je klical Milan, velik in lep. kakor ni bil nikdar v življenju. "Pridem", je mislila starka in jje nasmehljala. Prijel jo jeza roko in vedel kvišku, daleč, daleč nad zvezde. ♦ * * 1) ngo jutro je stopila go spodična Agata z veselim li-eetn v stanovanje gospe Smrt kar je ve. Nesla ji je novico, da je postala nevesta. Novi ženin ',e prijazen, potrpežljiv, pohleven in ima rad psa kakor ona. a kako se je začudila, ko je aašla starko v postelji, z. odprtimi očmi, blaženim nasmehom na ustnicah. Na mizi je ležala grlica, vsa krvava. "Gospa Smrekarjeva, kaj še spite?" Starka se ni ganila- — "Gospa, ali ste bolni?" — Nobenega odgovora, nikakega mi gljaja z glavo. "Mrtva je," je vzkliknila in obšel jo je str ah. Hitela je po mestu naznanjat novico. Vsakemu je govorila s solzami o starki in njenem sinu in dostavila, da jo je mislila' povabiti na svojo svatbo. "Gospodarjem" in posestnikom priporočam nakup barve, stenskega papirja in drugih stvarij, posebno šeleznin, ker se bliža toplejše vreme. Naj nekoliko pojasnim: Ker sem v minulem letu prodal zelo veliko barve za bar-i vanje hiš zunaj in znotraj, sem tudi za letošnje leto pre-skrbel veliko barve vsakih vrst ter posebno fino barvo, ki je jatnčena za pet let. Imam novo barvo samo za znotraj, k: jc moderna, nove vrste, ki m mo take svetlobe kot druge barve, pač pa je naravna. le tos bo zelo mpderna. Lahko z vodo umivate po stenah, pa ne bode nič škodovalo. Lahko ostane več let. To je ena naj-boljili barv posebno za ona stanovanja; kjer se večkrat se- j lijo naselniki. Priporočal bi torej gospodarjem, da poskusijo to barvo .ker bo njim v ko rits in hišam radi manjših stroškov. Tudi stenski papir imam. kdor hoče poceni olepšati sobe. imam ga na izbero. Kole so po 3, 4. 5, centov. Imam mizarsko rodje kakor žeblje; ključavnice, škropilnike i. t. d Vse to/je vedno v zalogi. Skušal bom. da vedno postrežem najbolj domače, da bo vsak zadovoljen, kdor bo kupoval pri nas. Kdor. ni zadovoljen, se i ii ii blago zamenja. Toliko za gospodarje. "Gospodinjam" priporočam lepe vozičke, katerih bo treba par tisoč, da vsak s nček iji hčerka dob' svojega za lepi spomladni čas. Že jih imamo zelo veliko novih in še vedno prihajajo iz tovarne. To so nove vrste vo-zovi, ki va nibodejo zelo ugo-| dni,. zadovoljite vaše lju-' bljenčke. Koristno in zdravo je za. otroke, da jih popeljete na sveži zrak. ker so morah biti celo zimo v hiši pri peči. ! Sedaj bo vsak dan boljše, ako-ravno bo še katerikrat burja ■ zapiskala, hudega ne bo več. Priporočam torej vsem materam. da kupijo vozičke pri nas. ker imamo zelo lepo zalogo. | Oglejte si jih in primerjajte cene. pa bodete gotovo pri nas kupili. Imamo tudi lepe pre-; . proge, za sobe ali na jarde., Zibeli, ki se same zibljejo, ku-; hinjsko orodje, porcelan, in si-i cer več' kot smo imeli prej. Sedaj je čas, spodarjem in gospodinjam. a. -'Grdina, trgovec. Oba telefona.. . noč in dan. (21 j j TIib Dornback & Buckhotz Co, PLUMBERJI ( Napeljujejo eevi zh vt»do , in k na le, krijejo strehe, polagajo cevi zh g«s in • delajo kopališča. Se pri- ' poročajo roja kom. 1 __ _ i i, ------------- 7109 St. Clair av. > Bell Phone East 3365 J Evropski način j zdravljenja t bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez nij, krvi, strupa, revmatizma. živčnih boleznij, nezmožnost' ,za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega ka , tarja, katarja v grlu, zdravljen je v grlu, zdravljenje pljuč, že- j i lodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovških električnih kopelji, j elektro-magneta, z vdihavan - 1 jeni ozona, vibriranjem, x žar j ki in z vsemi drugimi metoda 1 mi ,ki se rabijo v slavnem kar lovškem zavodu, kakoj; tudi \ 1 kopališčih v Emsu, Nauheimn in Francovih kopelji, kakor jt priporočal profesor Riter voi ^ Bauer v Monakoveni in pro < fesor l Thomas, Hofrath * Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L E. S1EGELSTEIN j 308 Permanent Bldg., 1 746 Euclid a ve. 1 Uradne ure: od 9. zjutraj do < a. popoldne, ob nedeljah o it da it. \ k yctra n Arnpriifunclfii ti T v rllllVl litulljna Črta. * Najpripravrnjl« in najcctiejin jiarol rod im črta ch Slovcnre in Hrrftt*. Reyul«rna vožni« med New-V or k oni, Trstom in Neko. Krži postni in novi pnmhrndi na dv« vijaka: Cesar Fran Josip ]. odpelje prvič iau New Yorka^ '^ 15. junija '12. \ si pn ni i ki init io bre/žicni bno-iflv. eleUtrii'no rn?svetljavoin 80 niodein< urei» t»i — Hrana jedo-. 1 mneri •— Moin- ij in zdravniki S gtoorij' .^lnvei.sko in hrvaško. Zri nndnlne infoi itmcije rrnc in voiie listke ohriiitf uit nttl-zn«t«tpniktf nli pa na: PHtLPS ms. & c#. 6«i'I Agt's, 2 Wisningtoi SI., Ntv-Vut* s * POZOR ROJAKI • 6i*i» lini** MI • .< .j 'lit Ji i 7 l/IMil vo in najbolj** sredstvo xa rut u odstranit«* Ktun la pomada, od katar« mniCno modkJm ln ftenaklm sraatejo lepi U^ ■Je; ravno tako moikema iraataje lapi brki la brada. Revmatlsam t n> kak la nošah se popolnoma odatraal, . ramo tako kurja oteaa, osebliaa. * bradavic« ln potne noče to ldrarila hitro odstrani. Vpraiajte prt J. WAHCIC, 109a E. 64th it. Clavaland, Ohio. POZOR! Rojakom naznanjam, da zavarujem otroke in odrasle na hranilni način pri najboljši a -meriški zavarovalni družbi. Vsa pojasnila o vsakih policah dajem zastonj. Frank J. Turk • (28) 1361 E, 53th St. I SLOVENSKA DVORANA, ! MIHAEL SETNIKAR, i o niMI HT. CLAIH AVE. •f Prlnoalan IM4 X. > Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko 4w .S, rano v Cleveland u za veselice, igre. ea poroke in kr- ■5 stne sla vnosni kakor tudi xa vse druge prilike. £ Pripproča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f E1 Bernardo Cigar Co. (SAM SCHUL1ST) naxnanju s', slovci skeim oMinstvu, posebno pa slorcnskiai goetil niča tja«, da j« otroril ua .V<11 St. Clair Ave. \-t!ik« prodajuln« in toTarnoaa »idet -vanje SMbl>K. Prodaje sc nadro no nde'eio. Po>«bnoat jci Jsck Ra bit duhon ra ž*e«Hti in Jack Kabbit inodke, in hc vnuke druge vrni* smodke. Imamo vse cigarete in duhan za ciyarete r n del* o i« drol no. Za obilen ponet se priptiroi a BI Bemard-O Cig-ar Cc. (SAM SCHlfLIST, Izdal vatel).) 5&H St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 1 ■1_______ _ __I - ■ ' - ----------- ■" —-1-1---1-1 - ■'"S—* 1 1 GEO. TRAVNIKAR, f jgf 705 SO. ST. CLAIR ST. 8 TOLEDO, O. • flL Staro znani trgovec z doffiačim pristnim vinom. Se jS* W priporoča vsem starini o«'jemalcem kakor tudi vsem ro- fijt 2 jakom za obilna naročila pristnega domategft vino. H flfcaT Pišite po eene ^ 11 ' " .......—.' mmmmmmmmggmggj/ m m MWilj Tf H K vem, da imajo Slovenci vedno rai ]> i ^fr^r^s žlahtno ^ insko kapljico, scvm naredi č letos pravizvr^taoVino, katerega pošiljam !1 r rBx ^ po celi Ameriki. Pišite 00 eene, in prepri- ! 1 i ^^ čali se bodete, da iimim dexbro vino po ! r. ., nizki ceni. • I LOUIS LACH, i I * 1 ■ I a • • >033. E. 62nd St. -> Cleveland, Ohl^a j M \ VAŽNO naznanilo: J Naznanjam rojakom P<> Ameriki, da sem dobil 5 f naravnost iz stare domovine prave slovenske Štefane, & litre in pol litre, katere prodajam po nizkih cenah £ ; slovenskim gostilničarjem. Razpošiljam po celi Ame- » JO8. ZALOKAR, I 1 899 Addison Road. , Cleveland, Ohio. T ■■ i "V;"'