Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra— 2. marec 1985 — številka 8 Ta konec tedna bo za ljubitelje smučanja v Iskri vsekakor minil v znamenju tekmovanj — v Gozdu Martuljku se bodo danes pomerili smučarji tekači, na startu jih bo več kot 200, v Kranjski gori pa se bo jutri na tekmi v veleslalomu zbralo kar 500 najboljših Iskrinih smučarjev. (Foto Lado Drobež) Zdrav duh v zdravem telesu Tako so že nekoč davno ugotovili stari Grki in zapisali to v svoja pravila življenja. K marsikateri stari modrosti se danes vračamo pa tudi k tej. Seveda je naš čas razvil športna tekmovanja v taki meri in v take skrajnosti, da je tudi šport postal bolj divje tekmovanje, kot pa skrb za duha in telo ter plemenito kosanje v tem, kdo je boljši. Toda, mi smo se odločili za pravi šport in pošteno rekreacijo, za resnično sprostitev telesa duha in za prijateljsko povezovanje in oddih, ki krepi naše zdravje in vzajemno solidarnost, ki povečuje tudi našo delovno sposobnost in s tem neposredno prispeva k večji produktivnosti naše Iskrine delovne družine. Skrb za zdravo telo in zdrav duh je zato tudi pomembno družbeno vprašanje. Danes si priznavamo, da sta fizično in duhovno delo enakovredna in enakopravna. To zbliževanje obeh oblik dela naj bi zbližalo tudi ljudi — ročne in duhovne delavce. Toda pogosto je to le teorija. V času oddiha, rekreacije in športa pa se vsi ti delavci, ročni in duhovni, res znajdejo na istih področjih, v istih smučinah in na istih stezah. Zbliževanje dela, ki je bilo med samim delom razglašeno, a običajno ne povsem izvedeno, odkriva v trenutkih oddiha svoja dejanska stičišča, ljudje pri športu, pri sprostitvi v naravi, se srečujejo res predvsem kot ljudje brez pregrad. Potrudimo se in vnesimo tudi v naše smernice za srednjeročno obdobje skrb, da bi res zagotovili zdrav duh v zdravem telesu. M. O. SOZD kra S sestanka projektnega sveta O sprejemanju samoupravnega sporazuma Preteklo sredo je bil v poslovni stolpnici SOZD Iskra v Ljubljani sestanek Projektnega sveta za urejanje delitve osebnih dohodkov v SOZD Iskra, na katerem so obravnavali problematiko samoupravnih sporazumov. • Že, v prvi točki so poslušali poročila o sprejemanju Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra in ugotovili, da bo večina delovnih organizacij sprejemala ta samoupravni sporazum skupno z zaključnim računom, vendar se bo, kot vse kaže, tudi tokrat sprejemanje zavleklo. Udeleženci so menili, da med delovnimi organizacijami kar ni prave zavzetosti za sprejem tega samoupravnega akta ter dodali, da tudi družbenopolitične organizacije v okviru akcije za sprejem tega akta niso opravile vsega, kar bi lahko in kar bi bilo potrebno. Ko so pregledali problematiko Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Kovin-sko-predelovalne industrije Slovenije so ugotovili, da večina teh sporazumov še vedno ni sprejeta. Ko-. maj tretjina celotne panoge je sprejel ta akt, za veljavnost tega akta, pa bi ga morala sprejeti najmanj ena tretjina. Tudi v'Iskri sprejemanja tega akta potekajo slabo in je bil akt sprejet le v redkih delovnih organizacijah. V tretji točki so člani sveta obravnavali predlog DO Zijiaj za spremembo SaS o čistem dohodku v SOZD Iskra in menili, da je bil ta akt sprejet že pred nekaj leti in da se je medtem že menjal -zakon o prihodku ter sprejeta že tudi vrsta dogovorov, ki delitev urejajo na novo. Zato Projektni svet podpira predlog, da bi Iskra ZORIN pripravila predlog za nov akt, nato pa bi videli, ali so spremembe sprejemljive, ali ne. Posebno poglavje pa je izvajanje SaS in aktovvSOZD Iskra. Ob koncu so navzoči namreč ugotovili, da za izvajanje samoupravnih aktov ne morejo dati najboljše ocene, na kar kaže tudi dejstvo, da Iskra ne izkorišča dovolj vseh zmogljivosti svoje DO ZORIN. Tako so poudarili, da njena TOZD Bil dosega zunaj Iskre izredne uspehe, v Iskri sami pa je k sodelovanju vse premalo vabimo. Tako se zdi, da imamo v Iskri nekatere samoupravne sporazume in akte le zato, da jih imamo, vse premalo pa zato, da bi jih tudi izvajali ali uporabljali. mak DELAVSKI SVET SOZD ISKRA LJUBLJANA Ljubljana, 20. 2. 1985 DNEVNI RED 5. zasedanja DS SOZD Iskra, ki bo v torek, dne 5. marca 1985 ob 9., v prostorih Iskre PPG, Ljubljana, Trg revolucije 3, sejna dvorana v pritličju 1. Potrditev sklepov 4. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 25.12.1984 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 2. Predlog Letnega programa SOZD Iskra za leto 1985, za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 Poročevalca: Zoran Polič, Božo Lampič 3. Predlogi poslovnega sveta ZT skupnosti: 1. Gospodarski načrt Iskrine inomreže za leto 1985 2. Predlog za ustanovitev začasnega predstavništva v Pekingu, Kitajska 3. Ustanovitev mešanega podjetja proizvodnje avtoelektričnih izdelkov v Pakistanu, ZEB Engeneering Limited Poročevalec: Boris Slapnik 4. 1. Informacija o razreševanju problematike v DO Telematika (Boris Lasič, Vito Osojnik) 2. Informacija o razreševanju problematike, oz. izvajanju sanacije v DO Široka potrošnja (Miro Krek, Zoran Polič) 5. Predlogi Iskre banke o odobritvi sredstev za pokrivanje izgub v DO Telematika in DO Široka potrošnja ter v DO Avtomatika, TOZD TNN Novo mesto Poročevalec: Ciril Dragonja 6. Predlog pravilnika o ureditvi temeljev skupnega razpoznavnega sistema Iskre Poročevalec: Jaka Škrbine 7. Predlog za pristop DO Iskra — Merilna elektronika Horjul v SOZD Iskra in razpis volitev Poročevalec: Matjaž Traven, Jože Golob 8. Poročilo o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju med ZPTT organizacijami Slovenije in SOZD Iskra v letu 1984 Poročevalec: Alfonz Medved 9. Aneks k Samoupravnemu sporazumu o osnovah za nadaljevanje, razširitev in utrditev dosedanjega medsebojnega sodelovanja pri raziskovalni in strokovno-tehnični dejavnosti ter na dejavnosti vzgoje kadrov med Institutom »Jožef Stefan« in SOZD Iskra Poročevalec: Rado Faleskini 10. Predlog razpisne komisije za imenovanje člana KPO SOZD Iskra za ekonomiko in plan ter za razvoj in inovacije Poročevalec: Avguštin Ciuha 11. Vprašanja delegatov Predsednik DS: Janez KERN Iskrina telefonija v Zimbabveju iskra ! iskraKibernetika Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra isk Referendu m bo treba p onoviti V Harareju, glavnem mestu Zimbabveja, so pred tednom dni uradno odprli proizvodnjo zasebnih telefonskih central EPBAX in telefonskih aparatov. Pričetek proizvodnje je rezultat poslovno-tehničnega sodelovanja med Iskro in Zimmbabvejskim partnerjem WRS (World Radio Systems) in sicer na osnovi Iskrine tehnologije. Z Iskrine strani so se slavnostn irltve med drugimi udeležili Aleksander Mihev, Blaž Kavčič In Bc Udir. Več o tem pomembnem dogodku bomo pisali v prihodnji šte. . našega tednika. (Fotografijo smo povzeli iz časnika Business Herald iz Harareja.) Referendum o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra je bil v Iskri Kibernetiki izveden na osnovi razpisa delavskega sveta SOZD Iskra. Delavskemu svetu Kibernetike je bilo predlagano, naj referenduma ne izvede do 31. 12. 1984, kot je bilo določeno s sklepom, zato je DS določil rok 7. 2. 1985 in.sklenil, da se do 15. 1. 1985 izdelajo še izračuni za OD na osnovi minulega dela za Iskro Kibernetiko. Predlog samoupravnega sporazuma z obrazložitvijo je bil objavljen v glasilu Iskra dvakrat (osnutek in predlog), o minulem delu je bilo v glasilu Iskra objavljenih več članov, članek in objava za referendum sta bila objavljena tudi v glasilu Kibernetika. Dne 2. 2.1985 je o pripravah na referendum razpravljal kolegij sekretarjev, istega dne je bil tudi informativni sestanek, na katerem so obrazložili vsebino gradiva, podali pa tudi odgovore na vprašanja. Od 4. do 6. februarja so bili v temeljnih organizacijah informativni sestanki za pripravo na referendum. Natančnejša analiza bo pokazala, zakaj referendum ni bil uspešen v šestih temeljnih organizacijah. Priprave za referendum so bile takšne, kot so bMe doslej običajne, vendar bodo morale biti v bodoče boljše. Na informativnih sestankih ni bilo vprašanj, na katera se ne bi dalo, odgovoriti. Predlagana 9% stopnja bi v DO Kibernetika zagotovila najmanj enak OD na osnovi minulega dela. Delavci, ki imajo več kot 30 let delovne dobe pa bi bi- Leipzig Pomladanski sejem Pomladanski sejem v Leipzigu, ki bo od 10. — 16. marca je zanimiv tudi za Iskro. Vse zainteresirane sodelavce obveščamo, da predvidevamo polete s poslovnim letalom iz Ljubljane v Leipzig 10., 12., 14. in 15.3. z Brnika zjutraj odhod ob 6.30, zvečer povratek iz Leipziga ob 19. Cena za polet po osebi v obe smeri znaša 65.000 din. Polet bo zagotovljen ob najmanj pet prijavljenih potnikih. Rezervacijo in potrebne in-v formacije lahko uredite pri Maji Černe, tel.: (061) 213-213, int: 31-54, ali (061) 222-105. li celo na boljšem, ker se lestvica ne ustavi pri 29 letih, ampak se nadaljuje. Nekaj vprašanj je bilo, kaj bo, če bodo rezultati poslovanja slabši in v kakšni meri bo to vplivalo na OD za minulo delo. Pojasnilo, da je OD odvisen od rezultatov gospodarjenja in vlaganja v investicije in, da se zato lahko tudi zniža, verjetno ni bilo zadovoljivo. Delavci so prepričani, da je bolje tako, kot sedaj, kot pa, da se odločajo za nekaj negotovega. Delavci prav tako ne verjamejo pojasnilu, da se lahko prepove izplačilo OD na osnovi minulega dela, če ne bo izplačevan v skladu z zakonom. Rezultati referenduma TOZD Volilcev Udeležen. ZA % PROTI % NEVELJ. % Restavracija 85 79 64 75,3 14 16,5 1 1,2 MN 204, 192 138 67,6 50 24,5 4 1,9 Vega 437 345 294 67,3 41 9,4 10 2,3 Instrumenti 553 510 365 66,0 130 23,5 15 2,7 Mehanizmi 342 320 215 62,8 92 26,9 13 3,8 TSD 405 388 196 48,4 167 41,2 25 6,2 RTC 102 97 48 47,1 49 48 — — Vzdrževanje 354 327 162 45,7 152 42,9 13 3,7 Orodjarna 286 271 117 40,9 146 51,0 8 2,8 Števci 1.344 1.194 482 35,9 683 50,8 29 2,2 Stikala 403 368 66 16,3 293 72,7 9 2,2 4.515 4.091 2.147 47.5 1.817 40,0 127 2,8 Pripombe so bile tudi glede nerazumljivosti, oz. zahtevnosti sistema. Posebej bo treba proučiti vzroke v TOZD, kjer so bili rezultati najslabši. Predloženi samoupravni sporazum je osnova za OD za minulo delo v SOZD Iskra, zato bo referendum treba jeseni ponoviti, zlasti še, ker pripomb na vsebino ni bilo. Pripravili naj bi še predlog splošnega akta za OD na osnovi minulega dela za delovno organizacijo in temeljne organizacije in izvedli glasovanje hkrati. Nace Pavlin ;r cš sk Kondenzatorji TOZD Elementi za odpravo RF motenj Dobro na domačem, slabše na tujem trgu | v m .ra Is V TOZD Elementi za odpravo ra-diofrekvenčnih motenj DO Kondenzatorji iz Semiča so lani uresničili proizvodnjo v višini 505.247.836 din, kar pomeni 14% nižjo realizacijo od lanskoletnega načrpa. Operativni načrt, ki so ga prilagajali potrebam trga pa so po besedah direktorja TOZD Antona Jeleniča uresničili v višini 90%, kar pomeni, da za 10% letnega načrta niso imeli zagotovljenih naročil. Glede na leto 1983 pa so proizvodnjo v TOZD povečali za 22%. Proizvodnja je bila lani najvišja v drugem trimesečju (za 47% višja od istega obdobja 1983. leta) in najnižja v zadnjem (za 2% višja od istega obdobja 1983. leta). Vzrok temu je izpad naročil za izvoz in preusmeritev proizvodnje na KNB kondenzatorje, pri katerih pa zara- di uvajanja in nižje planske cene ni bilo možno doseči enake vrednosti proizvodnje. Prodajo so v TOZD lani dosegli v višini 535.578.356 dinarjev, kar pomeni lanskoletno realizacijo letnega načrta v višini 91%. Letni načrt prodaje na domačem trgu so presegli za 42% izvoz pa so realizirali v višini 63%, kar pomeni zaostanek za realizacijo proizvodnje za izvoz za 7%. Razlika je nastala zaradi nedoseganja načrtovanih izvoznih cen, ki so vse bolj problematične in bodo v bodoče bistveno vplivale na naročila, če ne bodo uspeli znižati stroškov tudi s cenejšimi izvedbami svojih izdelkov. Lani je TOZD Elementi.za odpravo RF motenj izvozila za 1.612.317 Anton Jelenič: Treba bo vložiti še veliko naporov, da bomo lahko v TOZD Elementi za odpravo RF motenj dosegli večji izvoz. dolarjev blaga, od tega 89% na konvertibilno območje, kar pomeni 65% realizacijo konvertibilnega izvoza. Vzrok za to je izpad izvoza v Anglijo in Nemčijo, pri čemer pa je potrebno poudariti, da lani vTOZD niso dosegli načrtovanega izvoza v nobeno državo, prav tako pa tudi niso dosegali načrtovanih cen. Zato je ob rezultatih lanskoletnega poslovanja enotna ugotovitev, da bodo morali v TOZD vložiti še veliko naporov, da bodo dosegli večji izvoz. Tako bo potrebno ugotoviti dejanske potrebe trga in dejanske tržne cene ter sejim seveda prilagajati z ustreznimi izvedbami izdelkov, saj bo TOZD le tako lahko ustvarila predvideno akumulacijo. D. 2. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO n.sub.o., Ljubljana, Stegne 15 b, TOZD Tovarna orodij Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana, Stegne 15 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge REZKALCA Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta izkušenj na zahtevnih delih rezkanja, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 39.000 do 43.000 din KONTROLORJA Pogoji: strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj pri kontroli orodij, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek 41.400 din Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 2. marec 1985 stran 3 iskra a Iskra Iskn Spreminjajo se kupci, mi pa... Tehnično in tehnološko zaostajanje za svetom, spremenljiva kakovost izdelkov, problemi pri dobavnih rokih, nezanesljiva preskrbljenost s surovinami in repromateriali, omejeno razpolaganje z lastnim deviznim prilivom ob hraktnem povečanju zalog in terjatev — so ob številnih uspehih, ki jih je Iskra dosegla v minulem letu, osnovne značilnosti tržnega nastopa Iskrinih tovarn in Iskre Commerce v letu 1984. Zmanjšana kupna moč Kljub črnogledim napovedim in celo izgubi v tretjem četrtletju je temeljna organizacija Prodaja v Iskri Commerce svoj lanskoletni prodajni načrt presegla za 8%, realizacija iz leta 1983 pa skoraj za polovico: na jugoslovanskem tržišču je prodala za dobrih 7 milijard dinarjev Iskrinih izdelkov. Na to povečanje so vplivale predvsem višje cene. Med hujše probleme, ki pa jih ni bilo malo, uvrščajo predvsem terjatve, zaloge zaradi višjih cen, pomanjkanje nekaterih, zlasti širokopotrošnih izdelkov in pa vse bolj prisotno — zmanjšano kupno moč jugoslovanskega kupca. V nabavni dejavnosti TOZD Prodaja so za potrebe Iskrinih tovarn lani kupiliza9,7 milijard dinarjev surovin in repromate-rialov. Letni načrt so presegli za 40%, nabavno vsoto iz leta prej pa za 86%. Serviserji vse bolj uspešni Od storitev in prodaje so Iskrini serviserji lani iztržili skoraj 1,9 milijarde dinarjev in s tem načrt presegli za četrtino. V Servisu poudarjajo, da so s svojim delom v minulem letu zadovoljni, saj končne številke niso le rezultat višjih cen, marveč predvsem povečanja fizičnega obsega proizvodnje. Uvedli so tudi nekaj novih programov, se bolj preusmerili na profesionalni program, vso pozornost so namenili tudi industrijskemu remontu, itd. Konvertibilni izvoz boljši kot klirinški Iskra je lani skupno izvozila za 215,6 milijona dolarjev, od tega za 156,7 milijona dolarjev na konvertibilno tržišče. Niti konvertibilnega, niti klirinškega izvoznega načrta lani nismo uresničili, pri čemer smo imeli večji izpad pri prodaji na tržišče SEV, zlasti v Sovjetsko zvezo. Po posameznih državah je Iskri uspelo izvozni načrt doseči le v ZR Nemčiji in Franciji, skoraj povsem smo se mu približali pri trženju z Beneluxom in Turčijo, daleč pod poprečjem pa je bila prodaja v dežele Srednje in Južne Amerike. Posamezne Iskrine delovne organizacije so na tuje prodajale takole: vse, razen Elektrooptike in Mikroelektronike (ta še ni pomemben izvoznik), načrtovanega izvoza niso dosegle. CEO je letno obveznost presegel za 1%, druge pa so plane dosegale — Avtoelektrika 96%, ERO 90%, IEZE 86%, ŠP 85%, Kondenzatorji 82%, ISEZ 75%, Kibernetika 76%, Telematika 70%7 Avtomatika 67%, Zmaj-51% in Delta 30%. Vzrokov za tolikšen izpad je več, med najhujše pa uvrščajo hitro zmanjševanje mednarodne konkurenčnosti tržne ponudbe Iskre, težave pri preskrbi z reprodukcijskimi materiali iz uvoza za prizvod-njo za izvoz, padanje izvoznih interesov zaradi cenovnih neskladij doma in nezadostnih izvoznih spodbud, tako imenovanega razpršenega trženja, neurejenega računalniškega sistema in še in še bi lahko naštevali. Najbolj kritičen — uvoz opreme Iskra je lani uvozila za 111 milijonov dolarjev repromaterialov in za 7 milijonov dolarjev opreme. Pri uvozu repromaterialov smo se načrtu skoraj povsem približali, pri uvozu opreme pa smo plan uresničili le 26%... O »tehnično-tehnoloških« posledicah verjetno ni potrebno posebej govoriti. Zastopanje in Marketing Ena izmed temeljnih značilnosti delovanja TOZD Zastopanje tujih firm je povečevanje aktivnosti na višjih oblikah povezovanja Iskra in principalov, v marketinških dejavnostih pa so bile osnovneznačilnos-ti naslednje: pri raziskavah tržišč se je povečal interes za produktne raziskave, na področju sejemske dejavnosti se je Iskra preusmerila na specializirane sejme, izredno pa so napredovale tudi aktivnosti v zvezi s celostno podobo Iskre, saj bomo pravilnik potrjevali že te dni. V dejavnosti tržnega področja je bilo minulo leto lahko bi rekli precej spremenljivo, do julija je bilo povpraševanje po širokopotrošnem blagu in repromateria-lih veliko, od julija do oktobra je zelo upadlo, v zadnjih mesecih pa se je spet okrepilo. Pri investicijskih izdelkih je čutiti stalno zniževanje poprašavanja. Medtem pa se je vse leto povečevala ponudba naših izdelkov, to pa ne zaradi povečane proizvodnje, pač pa zaradi manjšega popraševanja. »Spremenili« so se tudi kupci: svojo vrednost dobivajo na tržišču dobavni roki, kakovost, cena in plačilni pogoji... LD dl Iskra Kam in koiiko smo lani izvozili O Iskrinih Izvoznih prizadevanjih je zanimiva tudi naslednja razpredelnica. Številke, ki jih objavljamo, so v ameriških dolarjih ob tečajnem razmerju — 124 dinarjev je 1 ameriški dolar. 1. SSSR 40.680.449 2. ZRN 32.913.132 3. Irak 27.800.048 4. DDR 12.673.017 5. Italija 11.284.206 6. Turčija 8.566.825 7. ČSSR 8.548.707 8. Velika Britanija 7.849.162 9. Francija 7.434.117 10. Alžirija 7.338.341 11. Švica 6.192.262 12. Iran 5.750.443 13. Poljska 5.467.452 14. ZDA 5.074.777 15. Bolgarija 2.983.872 16. Avstrija 2.472.764 17. Švedska 2.320.361 18. Kitajska 1.933.809 19. Belgija 1.876.126 20. Egipt 1.434.120 21. Madžarska 1.264.294 22. Nizozemska 1.207.290 23. Sirija 1.072.336 24. Kolumbija 1.029.332 25. Pakistan 805.417 26. Španija 780.061 27. Avstralija 625.224 28. Ekvador 565.514 29. Albanija 563.618 30. Finska 505.081 31. Sudan 504.660 32. Grčija 477.232 33. Hong-Kong 467.597 34. Libanon 396.622 35. Tunizija 395.401 36. Mehika 391.762 37. Norveška 388.306 38. Danska 369.413 39. Zdr. Arab. Emir. 364.748 40. Venezuela 326.174 41. Maroko 307.400 42. Zimbabvve 296.537 43. Malezija 293.238 44. Jemen (L. DR) 291.136 45. Argentina 213.228 46. Kuba 159.470 47. Portugalska 137.135 48. Abu Dhabi 134.568 49. Jordan 131.836 50. S. Arabija 99.521 51. Libija 95.122 52. Kenija 57.061 53. Senegal 39.067 54. Kuvvait 38.562 55. Indija 38.166 56. Indonezija 32.000 57. Oman 24.278 58. Ciper 19.600 59. Romunija 18.814 60. Kanada 18.608 61. Peru 16.906 62. Mauritius 16.817 63. Brazilija 13.100 64. Tajland 10.839 65. Čile 8.241 66. Malta 7.019 67. Kostarika 261 68. Singapur -180 SKUPAJ 215.611.822 4. stran 2. marec 1985 ra Iskra Iskra Avtoelektrika iskra Iskra Iskra Iskra Isk Tovarna odlitkov Komen V novih prostorih novim delovnim uspehom n pr iti Slavnost, kakršna je bila sredi februarja v prijaznem kraškem mestecu v Komnu, nikoli ne bo utonila v pozabo. Petek, 15. februar bo označen v knjigi zgodovine kot najpomembnejši mejnik85-članskega kolektiva tovarne odlitkov Komen, temeljne organizacije novogoriške Iskre — Avtoelektrike, saj je ta dan Mario Rebula, eden izmed prvih delavcev na tlačnem litju in aktiven samoupravljalec prerezal trak in tako simbolično odprl nove, prepotrebne delovne prostore. Oči zbranih livarjev in drugih prebivalcev Komna ter okoliških vasi so zažarele, utonil je spomin na stare, premajhne delovne prostore, nasičene s strupenimi plini, na težke pogoje dela — v zimskem času pri cca -10 stopinjah Celzija, poleti pri +40°.Vztrajanje in upanje se je obrestovalo,rodilo je novo delovno zmago. Čeprav velika, nova proizvodna hala, ki so jo za en dan slavnostno »preoblekli«, je komajda sprejela množico obiskovalcev, željnih prisostvovati poteku obeležitve treh jubilejev: otvoritvi novih prostorov, praznovanju 25-letnice obstoja livarne ter praznovanju praznika Krajevne skupnosti Komen. Slavnosti so se udeležili člani kolektiva s svojci, prebivalci Komna in okoliških vasi ter mnogi gostje, med njimi Tihomir Kovačič, predsednik sežanske občinske skupščine, predstavniki izvršnega sveta in DPO občine Sežana, predstavnik republiškega sindikata kovinarjev, Janez Kern, predsednik DS SOZD Iskra, Ivo Klešnik, svetovalec KPO SOZD Iskra, Peter Mivšek, glavni direktor Avtoelektrike, s pomočniki, Jože Eržen, nekdanji glavni direktor Avtoelektrike, predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega življenja Avtoelektrike,. direktorji ostalih TOZD Avtoelektrike in drugi. Vse zbrane je najprej pozdravil direktor tovarne odlitkov Komen Stanko Komel in v uvodu spregovoril 6 nastanku in razvoju komenske livarne do današnjih dni, ki jih je označil: »Nesporno je bilo spoznanje, da je naša TOZD s svojo, vrsto proizvodnje še kako potrebna za DO in, da je poleg sanacije stanja obvezno povečati proizvodne zmogljivosti na tlačnem litju. Na podlagi sprejetih odločitev na samoupravnih organih TOZD in DO, so v letu 1980 začeli z izdelavo ustrezne dokumentacije, na podlagi katere je DS TOZD sprejel 8. 6. 1983 sklep o izvedbi programske naložbe pod naslovom: Povečanje in modernizacija zmogljivosti obstoječe proizvodnje tlačnega liva in sanacija delovnih pogojev. Vsebinsko je ta naložba zajemala vlaganja v zgradbe, kot so nova proizvodna hala za tlačno litje in gravitacijsko litje, aneks za potrebe, vzdrževanja, energetike in ostalih služb, adaptacija obstoječih proizvodnih in pomožnih prostorov, zgraditev in ureditev skladiščnih površin, izgradnja zunanje in notranje infrastrukture ter ostalega v skupni vrednosti 135 milijonov din. Z izvedbo te naložbe, ki jo danes odpiramo, smo razen posodobitve delovnih pogojev, skozi nove proizvodne zmogljivosti ustvarili možnost za izdelavo 800 ton aluminijastih odlitkov, kar predstavlja 50% povečanje nasproti dosedanjim zmogljivostim. Ko omenjamo dosežke na proizvodnih zmogljivostih in pogojih dela, ne moremo mimo izboljšav in racionalizacij, ki so bile vkomponirane in izvedene skozi to naložbo. Tu mislim predvsem na izkoriščanje odpadne toplote za ogrevanje prostorov in pa racionalizacije, ki mejijo že na patente na področju razvoja premazov in mazanje tlačnih batov. Prav za slednji dve, ki sta plod dela naših strokovnjakov; se pojavljajo interesi za odkup licence, oz. patenta. Iskra Dosedanji uspehi nas obvezujejo in motivirajo tudi za naprej. Z izvedbo te programske naložbe smo ustvarili pogoje za uvajanje proizvodne mehanizacije in avtomatizacije predvsem za povečanje produktivnosti, izboljšanje kvalitete in humanizacije dela. Prav tako moramo v srednjeročnem obdobju, z osvajanjem in uvajanjem nove tehnologije obdelave ponuditi trgu izdelke višje stopnje obdelave fer sedanje orodjarske zmogljivosti v skladu z interesi DO dopolniti z novimi, za izdelavo orodij in naprav za lastne potrebe. Ko zaključujemo to 25. letno obdobje, lahko rečemo, da je bilo veliko narejenega, predvsem na ramenih našega kraškega človeka, našega delavca, ki je znal z lastnim odrekanjem doseči to, kar danes imamo. Zato mi dragi upokojenci in sodelavci dovolite, da izkoristim to priložnost, da se vam pred našimi gosti znova zahvalim za vse odrekanje in napore, ki ste jih doslej dali z željo, da bi uresničili naloge, o katerih sem prej govoril, torej tiste, ki nas čakajo v prihodnje. Prav tako, bi se rad zahvalil v svojem imenu in imenu celotnega kolektiva vsem tistim, ki ste nam po svojih najboljših močeh pomagali doseči zastavljeni cilj, cilj za katerega smo leta nazaj mislili, da za nas ni dosegljiv.« Za direktorjem je stopil pred mikrofon predsednik Skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič. Dotaknil se je naglega razvoja tega dela Krasa, posegel v sedanji gospodarski trenutek in med drugim poudaril: »To ne dokazujejo besede, ampak rezultati dela, ki se kažejo v tem, da naša industrija dosega zastavljene cilje, povečuje produktivnost, posodablja tehnologijo in kvaliteto dela in se s svojimi izdelki prebija na zunanja tržišča, se s tem dograjuje in potrjuje. In samo to je lahko naša pot, trdo delo ob tem, da vemo, kaj hočemo, delo, ki krepi in tako gradi našo enotnost. In eden izmed takih rezultatov je tudi otvoritev livarne, zato iskrene čestitke vam članom kolektiva, enako delavcem delovne organizacije in občanom Krajevne skupnosti Komen. V sam program proslave so se čudovito vklopili tudi mčški pevski zbor »15. februar« iz Komna, učenci komenske osnovne šole ter kulturna skupina ZSMS Komen. Kako težko je bilo iz ruševin narediti nekaj, kar daje osnovo za razvoj in s tem možnost dela in obstoja tudi drugim, bi lahko najlepše povedala dva livarja, ki sta, pred 25 leti med prvimi vlilasilumin v peščene kalupe. Skupaj s temeljno organizacijo praznujeta Jože Rogelja in Just Godnik srebrni jubilej. Njuno zvestobo sta predsednik DS in direktor TOZD nagradila s posebnim priznanjem. Tudi KS Komeh je podelila dve priznanji za dolgoletno nepretrgano delo v KS in sicer Emilu Švari in kulturni skupini OO ZSMS Komen. In za konec veličastne proslave, najslavnejši trenutek — prerez traku, odprtje novih delovnih prostorov. Ponosno je to najlepše delo s trdo roko, navajeno težkega dela opravil Marjo Rebula. Vidno vesel in presenečen je dejal za naše glasilo: »To, da sem jaz odprl nove delovne prostore, je zame najlepše darilo ter hkrati obveznost, da bomo, vsak posameznik in vsi skupaj znali ceniti pridobljene dobrine in tako še uspešneje gospodarili«, Udeleženci slavja so si nato z zanimanjem ogledali nove pridobitve kraških livarjev. MARKO RAKUŠCEK Elementi Kot celota uspešni Letošnja prva redna seja delavskega sveta DO lEZEjebila predvsem posvečena obravnavi rezultatov gospodarjenja v preteklem letu. Na voljo so že najpomembnejši kazalci, s katerimi so poročevalci seznanili delegate DS. V celoti pa bo letno poročilo sestavljeno, ko bodo končane javne razprave po temeljnih organizacijah in ga bomo v glasilu podrobneje predstavili. Ugotovljeno je bilo, da je DO IEZE kot celota v letu 1984 uspešno poslovala. Dosežena proizvodnja je za 12% presegla planirano in je bila za 34% večja od tiste v letu 1983. Zadovoljivo je tekla tudi prodaja. Povečanje prihodka pa gre predvsem na račun domače prodaje in dinarskega povečanja izvoza. Manj pa so v delovni organizaciji zadovoljni z lanskoletnim izvozom. Skupni izvozni načrt je bil dosežen le 86%, realizacijo preteklega leta so presegli za 19%. Predvsem zaskrbljujoč je izvoz na konvertibilno področje, ki je bil v primerjavi z letom 1983 dosežen le 97%. Uvoznega načrta prav tako niso izpolnili v celoti, kljub temu pa je bila preskrba z repro-materiali zadovoljiva. Še vedno je problematično stanje zalog, ki so previsoke, kar se seveda negativno odraža na stroških. Težave se pojavljajo tako pri zalogah gotovih izdelkov, kot tudi rep-romaterialov. V današnjih nestalnih pogojih nabave je sicer težko načrtovati optimalne zaloge repromaterialov, vendar bi stanje lahko izboljšali s preglednejšim sortiranjem materialov za proizvodnjo. Delegati so zato zadolžili plansko-analitske službe, da čimprej pospešijo akcije za analizo in odprodajo obstoječih zalog. V primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami v Iskri pa rezultati poslovanja kažejo dokaj ugodno, glede na panožno razvrstitev pa so nekje v sredini. Delegati DS so se nadalje seznanili z realizacijo investicij v letu 1984. Izvajanje nekaterih investicij je v zamudi, zato je delavski svet zadolžil ustrezne strokovne službe, naj pripravijo podroben pregled o izvrševanju del. Podano je bilo tudi poročilo glede ocene učinkovitosti naložbe v TOZD Magneti, ki so ga obravnavali na kolegiju DO. Odbor za gospodarjenje je priporočil, naj izvajajo priporočila KPO, ki izhajajo iz analize stanja v TOZD Magneti. Ob analizi gibanja osebnih dohodkov po temeljnih organizacijah je bila podobna informacija o uvajanju nove metodologije za oblikovanje OD, ki bo uvedla enotna izho- dišča, glede na kvalifikacijsko strukturo in, ki naj bi veljala za vse temeljne organizacije in tako odpravila obstoječa neskladja. Med naloge, ki so si jih zastavili v strokovnih službah pa je treba uvrstiti ugotavljanje dejanske izobrazbe zaposlenih in ob tem organiziranje dopolnilnega izobraževanja, ki naj zapolni vrzeli tam, kjer še vedno obstajajo razkoraki med dejansko in zahtevano izobrazbo. Z zadovoljstvom so delegati sprejeli poročilo o rezultatih prizadevanj za razrešitev problematike medsebojnega poslovanja in odnosov med TOZD Keramika in TOZD KEKO. Zadeve so se namreč razpletle ugodno, obe strani sta izkazali zelo konstruktiven odnos tako, da je bil prenos programov in tehnoloških postopkov že v celoti izvršen. Dokončni zagon proizvodnje na novih lokacijah predvidevajo v nekaj mesecih. Z delitvijo programa bodo tako odpgdle vse dosedanje težave, podani pa bodo pogoji za hitrejši tehnološki in ekonomski napredek obeh kolektivov. Delegati DS so sprejeli tudi informacijo o določitvi osnutka dogovora o gospodarjenju in združevanju deviznih sredstev DO, v katerem se temeljne organizacije dogovarjajo v skladu s Samoupravnim spo- razumom o združevanju v DO, da bodo združevale devizna sredstva na deviznih računih pri Interni banki Iskre. Na osnovi temeljite razprave z visoko stopnjo usklajenosti na vseh ravneh v DO so delegati DS sprejeli predlog načrta DO IEZE za leto 1985. Hkrati so bili obveščeni, da. je potekalo usklajevanje letnega načrta SOZD Iskra brez večjih problemov. Bile so sprejete vse pripombe in stališča, ki so jih posredovali delegati delovne organizacije IEZE. Nadalje so se delegati seznaniliz obveznostmi delovne organizacije, kot ustanoviteljice DO Mikroelektronika v ustanavljanju. Sprejeli so ugotovitveni sklep o sprejemu predloga SaS o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za o.sebne dohodke in skupno porabo po temeljnih organizacijah in DSSS. Sledili so še nekateri sklepi v zvezi z uveljavljanjem informiranja in samoupravnega odločanja. I. S. Dobro jutro, elektronika To je naziv, ki so ga v Industrijski elektroniki iz Kostanjevice na Krki izbrali za svoj novi proizvod, namenjen najširšemu krogu radovednežev. ki so že slišali za elektroniko in mikroelektroniko in bi radi sami eksperimentirali z elektronskimi elementi in napravami. »Dobro jutro, elektronika« torej ni igrača v klasičnem smislu, je bolj učni pripomoček, ki bo bodočim inženirjem, kot tudi odraslim začetnikom na tem področju, približal osnovne zakonitosti elektrike in elektronike. S spoznavanjem osnovnih elektronskih elementov, kot so uporniki, diode, kondenzatorji, potenciometri, tuljave, tranzistorji ipd in njihovih lastnosti, se lahko vsakdo, ob praktičnem preizkušanju nauči sestavljati preprosta elektronska vezja, ki so izhodiščna osnova še tako zapletenim elektronskim napravam in sistemom, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju. Z zbirko v osnovni izvedbi lahko opravimo več kot 20 poskusov, rešimo prek dvajset mikavnih nalog in sestavimo vrsto elektronskih vezij in naprav. To so: elektronska ključavnica, taborniški elektronski »stražar«, javljalnik prazne posode, javljalnik poplave v kopalnici, občutljivo temperaturno stikalo, časovno odvisno stikalo, utripalnik, elektronski izvir zvoka, mini elektronske orgle, zvočni elektronski »stražar«. Z dodatnimi elementi pa lahko sestavimo še: svetlečo številko, dvostopenjski ojačevalnik in radijski sprejemnik. Enostavno in hitro sestavljanje elementov omogoča plastična ve-zalna plošča, na katero s pomočjo vzmetne sponke povezujemo električne in elektronske elemente v električne kroge, ki jih preprosto in brez poškodb spet razstavimo. Več vezalnih plošč je mogoče med seboj spojiti v poljubno veliko ploščo, ki omogoča sestavljanje obsežnejših vezav. Ker je zbirka namenjena začetnikom, je poskrbljeno tudi za varnost, saj so poskusi, vezja in naprave načrtovani za malo napetost (9V baterije). Zbirko smo vam predstavili tudi z namenom, da bi vas opozorili, da pripravlja Industrijska elektronika za delavce Iskre prodajo pod posebno ugodnimi pogoji. Več o tem v prihodnji številki. Pripravila I. S. [S Iskra 6. stran 2. marec 1985 Široka potrošnja Industrijsko gasilsko društvo TOZD TV, Pržan: S preventivnim delovanjem preprečujemo škodo V petek, 22. februarja so se zbrali na letnem zboru člani in privrženci industrijskega gasilskega društva pržanske Tovarne TVsprejemnikov. Na podobnem zboru so se tokrat zbrali devetič; pred formalno ustanovitvijo današnjega IGD pred devetimi leti so gasilci na Pržanu namreč delovali, kot protipožarna skupina. IGD Tovarne TV sprejemnikov šteje danes sto članov, od katerih je večina podpornih. Temelj delovanja tega društva, ki mu predseduje FRANC GOSAR pa je operativna skupina. Ta šteje 12 do 15 članov, med katerimi niso le »navadni« usposobljeni gasilci, temveč že premorejo tudi gasilske častnike. Lani so iz vrst svojega članstva rekrutirali tudi mladinsko desetino, ki pa še ni pričela delovati tako, kot od nje pričakujejo. No, pa to še ne pomeni, da v letošnjem letu ne bodo vsega nadoknadili! Pržansko gasilsko društvo, ki deluje predvsem preventivno, je kar dobro opremljeno. Oprema je po večini novejšega datuma, saj so je največ nabavili lani in predlani. Letošnje leto, jubilejno deseto, bo v znamenju velike pridobitve — nabavili bodo namreč novo motorno brizgalno in tako nadomestili staro, ki je že dodobra izrabljena in rezervnih delov ni več mogoče kupiti. Precejšen izdatek za nov pripomoček bodo zmogli ob izdatni pomoči svoje temeljne organizacije, seveda pa pridobivajo sredstva za delovanje društva tudi s članarino. Ob tem velja zapisati, da imajo v temeljni organizaciji obilo razumevanja za pomen takega društva, saj aktivnim članom priznavajo tudi pravico do nekaj dni plačanega izrednega dopusta. Društvo ima vaje vsako sredo, tako da so člani v stalni pripravljenosti; udeležujejo se tudi strokovnih posvetov v občinski gasilski zvezi Ljubljana Šiška in se povezujejo z gasilci okoliških OZD in prostovoljnimi gasilskimi društvi. Verjetno gre prav aktivni prisotnosti gasilcev na Pržanu pripisati, da društvu še ni bilo treba praktično dokazati usposobljenosti ob pravem požaru. Preventivno delovanje pa seveda prav nič ne zmanjšuje pomena te nesebične dejavnosti — kvečjemu nasprotno. To dokazuje njihova budnost pri izvajanju določil požarno varnostnega načrta TOZD pa tudi dobro sodelovanje z enoto narodne in civilne zaščite v TOZD. Fleischrrian TOZD TGA, Reteče: Kmalu odločitev o bodočnosti Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti pripojitve Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč k Tovarni elektromotorjev v Železnikih temeljni dokument sanacije TOZD TGA je pretekli teden (19. februarja) obravnaval izvršni svet škofjeloške občinske skupščine — pobudnice ukrepov začasnega družbenega varstva v tej TOZD. Delegati so se opredelili pozitivno, čeprav z zadržkom glede pridobivanja sredstev za tako obratovanje. Kako pridobiti 900 milijonov dinarjev, kolikor bi bilo potrebnih za zagon dela v Retečah po novem, v tem trenutku še ni znano, odprtih pa je še tudi nekaj drugih vprašanj, ki so jih postavile družbenopolitične organizacije obeh prizadetih TOZD — v Retečah in Železnikih. Datum predvidenega referendumskega odločanja o pripojitvi (in s tem postopni ukinitvi dosedanjih proizvodnih programov TOZD TGA in prenosu proizvodnje iz Železnikov) se bliža, saj elaborat predvideva za izvedbo plebiscitarnega izraza pripravljenosti obeh strani za sodelovanje 29. marec. Koliko je ta datum sprejemljiv za obe strani, bo pokazala (tudi) razprava, ki jo bo organiziral sindikat Široke potrošnje v ponedeljek, 4. marca. Takrat se bodo namreč v Škofji Loki zbrali predstavniki DPO, samoupravnih in poslovodnih organov obeh TOZD in DO ŠP ter poskušali razjasniti nekaj spornih vprašanj. Teh sicer v tem trenutku ni več veliko, saj elaborat ponuja odgovore na domala vsa vprašanja, od prenosa proizvodnje, programa, organizacijskih oblik in pravnega statusa TOZD TGA po pripojitvi, do usode obrata v Azanji (ki dokončno »odhaja« iz Iskre). Tudi konstrukcija pokrivanja dosedanjih izgub Tovarne gospodinjskih aparatov je že znana (čeprav ne tudi pokrita s trdnimi zagotovili), žal pa ostaja dvomljiva konstrukcija za zagotovitev potrebnih sredstev za zagon proizvodnje v Retečah po novem. Tu bo vsekakor potrebnih nekaj trdnejših zagotovil, sicer bo odločanje • delavcev v Železnikih otežkočeno. Ne. bližnjem posvetu bo gotovo odprtih tudi nekaj vprašanj, ki pestijo delavce obeh TOZD; to je tudi razumljivo, saj pomislekov ne manjka na obeh straneh. Iskraši iz Železnikov se bojijo posledic, ki bi jih ne dovolj pretehtana priključitev gotovo imela, Reteč.ani pa se bodo stežka ločevali od progra- mov, ki so jih bili vajeni vsa leta doslej. Vendar bo odkriti razgovor prav gotovo razčistil marsikatero nejasnost in omogočil trdnejša tla za vse nadaljnje korake. Stane Fleischman TOZD TV, Pržan Sindikat spremlja gospodarjenje Uspešnost dela osnovne sindikalne organizacije je moč ocenjevati predvsem v povezavi z aktivnostjo njenega izvršilnega odbora, so poudarili na nedavnem članskem sestanku 00 ZSS pržanske Tovarne TV sprejemnikov. Dosledno spoštovanje nalog, ki jih prinaša članstvo v izvršilnem odboru je zato temelj uspešnega dela celotne osnovne organizacije. Sicer pa je bilo največ razprave na sestanku 20. februarja namenjene aktualni in gospodarski problematiki iz preteklega leta. TOZD TV se je lani spopadala z izredno hudimi težavami, ki so v devetih mesecih povzročile celo izgubo. Vendar pa je kolektiv pržanske tovarne z lastnimi močmi bistveno pospešil tempo proizvodnje in kot vse kaže — čeprav dokončnih rezultatov še ni — v zadnjih mesecih lanskega leta prebro- dil največje težave. Izredno zaostrena problematika — od razkoraka cen med reprodukcijskimi materiali in komponentami do ozkega manevrskega prostora pri oblikovanju cen njihovih končnih izdelkov pa do vseh posledic izredno ostre konkurence na tujih tržiščih — ta vprašanja bodo zaposlovala sindikalne. aktiviste tudi v letošnjem letu. Prav zaradi izredno hudih zahtev, ki jih je moč napovedati vnaprej, bo izrednega pomena podčrtana skrb sindikata za negovanje in razvijanje družbenega standarda, socialne varnosti in nagrajevanja vseh zaposlenih pa nič manj tudi - skrb za razvijanje in učinkovitost inovacijskih prizadevanj. Seveda pa bo temeljna naloga sindikata, kot so poudarili v seznamu programskih zadolžitev za letošnje leto, bdenje nad rezultati gospodarjenja, proizvodnje in sploh vsega, kar je povezano s poslovnimi rezultati. Zaradi nadvse zahtevnih nalog, ki jih vsebuje letošnji gospodarski plan Tovarne TV sprejemnikov, naj torej še enkrat poudarimo ugotovitev, ki so jo med analiziranjem preteklega dela sindikata postavili na prvo mesto: temelj dobrega dela celotne osnovne organizacije v tako velikem kolektivu (prek 900 zaposlenih) je odgovorno delo članov IOS. S. Fleischman Avtomatika Za tehnološko zaokrožitev programov Prestrukturiranje proizvodnje v. delovni organizaciji Avtomatika v smeri programsko-proizvodnih in lokacijsko zaokroženih enot, je poleg novomeškega bazena in stegenske lokacije zajela tudi TOZD Elementi za avtomatizacijo, Releji in Stikalni elementi. V mesecu januarju so na temo: Projekt tehnološkega prestrukturiranja vTOZD Elementi za avtomatizacijo, Stikalni elementi in Releji sklicali sestanek, ki so se ga poleg predstavnikov — tehnologov iz vseh treh temeljnih organizacij, udeležili še delavci s področja tržne, tehnološke, investicijske, organizacijske in kadrovske dejavnosti delovne organizacije. Uvodnemu pojasnilu o namenu sklica in okvirni obrazložitvi projekta, ki jo je podal Andrej Jug, strokovni sodelavec poslovodnega odbora Avtomatike, je sledila razprava o namenu prestrukturiranja: — izvesti tehnološko zaokrožitev na posameznih lokacijah s hkratnim zmanjševanjem tehnološke odvisnosti TOZD Stikalni elementi in Releji od TOZD ELA — v proizdovnjo vnesti nove izdelke, oz. obstoječe posodobiti za doseganje večje produktivnosti in višje akumulativnosti. Da bi postopek prestrukturiranja potekal organizirano in z največjimi ekonomskimi učinki so bile izdelane osnovne smernice: — izkoristiti obstoječe proizvodne prostore — upoštevati obstoječi kadrovski potencial; število priučenih delavcev se v celoti ne sme povečati, možno je zaposliti kvalificiran kader, SS in VS kader, — izkoristiti najprej in v največji meri vse razpoložljive zmogljivosti na obstoječih strojih in napravah, — predvideti avtomatizacijo montažnih postopkov — predvideti potrebno opremo za doseganje višje kakovostne ravni polizdelkov in izdelkov ter organizacijske posege za zmanjšanje izmeta. K informativnemu gradivu je bil priložen terminski plan izdelave projekta, v katerem so opredeljene osnovne aktivnosti in nosilci: TOZD Trženje je že izdelalo tržno analizo, ki prikazuje tržne možnosti do leta 1990, upoštevaje obstoječe in nove izdelke. Trenutno pa potekajo aktivnosti na tehnologiji in zasedenosti zmogljivosti po posameznih izdelkih i.n TOZD kar je osnova za pripravo predlogov. Glede na pomembnost omenjenega projekta za temeljne organizacije TOZD TELA, Releji in Stikalni elementi, bomo o poteku njegove realizacije sproti seznanjali. Š. D. Za tehnološko zaokrožitev programov: Osnove za izpeljavo projekta tehnološkega prestrukturiranja predstavlja tudi dobro pripravljena tržna analiza elementov (foto Š. D.) Prva serija sestavnih delov sistema PASO O procesnih alarmnih sistemih dislociranih objektov PASO in PASO-MINI, ki so rezultat domačega znanja, smo v našem glasilu že večkrat pisali. Danes lahko zanesljivo trdimo, da Avtomatika s svojim razvojnim potencialom, proizvodnim programom in tržno prodornimi akcijani prav na področju izgradnje sistemov za prenos in obdelavo alarmne signalizacije iz ščitenih objektov do lokacijsko oddaljenih nadzornih centrov, sledi svetovnemu razvoju prenosa informacij. To dokazujejo podpisane pogodbe za Reko in Pančevo ter aktivno sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi organizacijami pri pripravah za nastop in prodor na zahtevno, konvertibilno področje (Irak, Libija). V zelo poenostavljenem prikazu sistema PASO v vsakem trenutku sprejema in obdela množico informacij iz ščitenih objektov, ki so lahko protivlomno, ali protipožarno zaščiteni. Lokalne alarmne centrale so center zbiranja informacij, katere posredujejo različni detektorji. Te informacijevalarmni centrali ustrezno obdelajo in za sistem PASO predočijo v obliki signala: alarma, motnje ali prekinitve na prenosni poti. Za prenosno pot uporabljajo PTT omrežje. Komunikacija je lahko izvedena prek najetih vodov, lahko pa prek naročniških vodov nad govornim frekvenčnim pasom in sicer na načelu frekvenčnega premika dveh frekvenc. Za prenos signala se uporabljata frekvenci f1 = 4500 Hz in L = 4250 Hz ter nujno spremljanje f1zf2 v časovnem zaporedju 20 ms. Ravno na. tej stopnji pa so se v razvojnem oddelku integralne zaščite srečali z novo nalogo z dokaj nepoznanega področja. Delovanje sistema — njegovih sestavnih delov je bilo potrebno prilagoditi obstoječim poštnim predpisom, oz. tako, da ga bo možno priljučiti na naročniške vode. Na osnovi vsebinskih rešitev, razvitih proto- Spremembe in dopolnitve statuta sprejete V eni izmed prejšnjih številk glasila Iskra smo objavili obvestilo o prenehanju novomeške temeljne organizacije Elektrospojna vezja zaradi združitve v temeljno organizacijo Napajalne naprave. V skladu z rokovnikom o poteku samoupravnih aktivnosti je bil v petek, 8. t.m. referendum, na katerem so se delavci pozitivno opredelili do sprememb in dopolnitev statuta TOZD Napajalne naprave. Med drugim tudi do spremembe imena temeljne organizacije v TOZD Tovarno energetske elektronike ter prenosa sedeža iz Bršljina na Veliko Cikavo 22. č _ tipov in prve serije sestavnih delov sistema (SAM modul, MKM modul, frekvenčne kartice), ki sta jih pripravila Brane Orlič in Srboslav Marinkovič ob pomoči sodelavcev iz oddelka integralne zaščite, so že v septembru preteklega leta vložili zahtevo za pridobitev atesta. Po opravljenem pregledu tehnične dokumentacije in testiranju v dneh od 6. — 8. februarja 1985, so odgovorni zvezni organi izdelali potrdilo, na osnovi katerega se lahko sistem PASO priključi na omrežje avtomatskega telefonskega omrežja jugoslovanskih PTT. Informativno-tehnični podatki: SAM modul je mikroračunalniški vnosniški modul, ki sprejema in obdeluje signale. ki jih tonski oddajniki pošiljajo po naročniških telefonskih linijah. Vsak modul vsebuje po dva sprejemnika tonskih signalov. Na vsak sprejemnik pa je možno priključiti do največ 16 telefonskih linij. Sklop med telefonsko linijo in vhodom sprejema je izveden s pomočjo frekvenčne kretnice 5F47. MKM modul Modemski komunikacijski modul MKM je namenjen asinhronskemu serijskemu prenosu informacij med mikroračunalniškimi enotami na večjih razdaljah pred standardnih telefonskih linij. Omogoča dupleksno dvožično, ali šti-rižično delovanje. Izredno pomembne enote omenjenega modula predstavljajo zahtevni hibridni filtri, od katerih je v največji meri odvisna zanesljivost in točnost, oz. natančnost delovanja modula. Pri izdelavi .teh enot so bili našim razvojnikom v veliko pomoč sodelavci razvojnega sektorja TOZD HIPOT iz Šentjerneja, pri meritvah pa sodelavci izTOZDTelefonskiin telegrafski sistemi, ki imajo za te namene potrebno opremo. Frekvenčne kretnice 5F47 predstavljajo še en vitalni del sistema PASO. Le-ta vsebuje dva identična sprejemna filtra na eni plošči tiskanega vezja. Filtra sta pasivno zaporna z visoko omsko priključenim in pasovno propustnim delom. Zaporni del služi za neoviran prenos govornega spektra in preprečevanje vpada signalov za alarmiranje. Prepustni del pa te signale neovirano prenaša in v določeni meri zapira govorni spekter. Pri premostitvi centrale je potreben dodatni, pasovno prepustni filter za močnejše dušenje govornega spektra. Pri razvoju in izdelavi kretnic so v sodelovanju z našim razvojnim oddelkom, odigrali pomembno vlogo strokovnjaki iz TOZD Telefonski in telegramski sistemi. Trenutno poteka verifikacija osnovnih sestavin sistema PASO za reško področje in. v mesecu marcu bodo predvidoma zaključena vsa sistemska testiranja, ki so potrebna pred pričetkom montažnih del. Sistem PASO bo namreč predan svojemu namenu najkasneje v okviru praznovanja 1. maja in 40-letnice osvoboditve mesta Reka. Ker pa je kompatibilen z ostalimi, doma razvitimi računalniškimi sistemi v Avtomatiki (kartični sistem, dvojni evropa format, itd.), se odpira možnost njihove uporabe tudi na drugih področjih 'naših proizvodnih programov. S. D. m L#1 F£|v 11 m d i< 6%i Osvajanje releja TRK 22 V članku, ki je bil objavljen v Tehnološkem biltenu sem opisal prednosti elektromagnetnih relejev, področje njihove uporabe, zahteve trga, pogoje izdelave in tehnične karakteristike releja TRK 22. Tukaj bi pa opisal nekaj več o poteku osvajanja, od konstrukcije do redne serije. Konstrukcija in prototipna serija Prva tržna analiza za rele tega tipa je bila narejena že leta 1982, prvi osnutki za prototipno dokumentacijo pa so bili izdelani februarja 1983. leta. Ker je v svetu že več proizvajalcev takih relejev, je bilo treba izbrati takšno konstrukcijo, ki bi bila konkurenčna tujim z vsemi zahtevanimi karakteristikami in takšna, ki bi jo bila naša proizvodnja tudi sposobna izdelati ter zagotavljati stalno kvaliteto. Predvsem pa bi morala že konstrukcija omogočati velikoserijsko proizvodnjo saj edino ta zagotavlja nizko ceno izdelka. Na konstrukciji releja sta največ delala Marjan Seme, strojni tehnik in Radivoj Čebokli, diplomirani inženir iz razvojnega oddelka »releji« na Savski c. 3, Ljubljana. Prva prototipna serija je bila izdelana februarja 1984. Da smo v tako kratkem času prišli dd prototipnih izdelkov je zasluga vseh v prototipni delavnici, ki so delali velikokrat več kot osem ur na dan, zasluga predvsem zato, ker je bila prototipna delavnica takrat šele v ustanavljanju in ni bila niti dovolj opremljena niti dovolj kadrovsko zasedena. Zaradi tega je moral tudi razvojni oddelek sodelovati zlasti pri kontroli vseh sestavnih delov in hitrem izvajanju vseh sprememb, ki so se pokazale kot nujne iz konstrukcijskih razlogov, ali pa so bile pogojene z dodatnimi zahtevami tržišča. Prototipna serija je bila potem še trikrat ponovljena tako, daje bilo do avgusta 1984 izdelanih in pomerjenih prek 350 relejev, ki so služili kot tržni vzorci. Tehnološka izdelava Pri pripravljanju nekega izdelka za redno proizvodnjo ima najpomembnejšo vlogo tehnološka obdelava, saj mora pripraviti najbolj optimalno tehnologijo izdelave. V decembru 1983 leta je bil formiran projektni team ter določeni nosilci in sodelavci za posamezne na- loge. Postavljen je bil tudi terminski plan za posamezne faze, vse do prve poskusne serije, ki bi naj stekle konec leta 1984. Ker v začetni fazi ni bilo mogoče računati na popolne avtomatske linije je bilo treba izdelati več variant delnih linij, tu pa se pojavi problem medfaznega transporta, embalaže, čiščenja in kontrole podses-tavov. Kot izvajalec avtomatskih linij za stavko kontaktov, preklopne lamele in njihovo montažo je bila izbrana orodjarna iz Bagata, ker ima največ izkušenj na tem področju predvsem pri enotah za varjenje kontanktnih profilov. Orodja za vse ostale sestavne dele: jarem, jedro, kotvo, odmikač, vzmet, dno in pokrov ter vsa orodja za kovičenje, kalikiranje in sestavo celotnega releja je izdelala orodjarna v TOZD TELA. Posebno poglavje je justi-ranje releja, ki je še vedno terja ročno delo, saj je v začetni fazi nemogoče predvideti vse vzroke in posledice. Kontrola delovanja releja se sedaj izvaja na avtomatski napravi ARTIST, delo domačih strokovnjakov. Kontrolno tehnologijo je izdelal Danijel Alič, elektrotehnik iz sektorja kontrole kakovosti. V obdelavi je računalniško podprto avtomatsko justiranje in kontrola v sodelovanju z Elektrofakulteto Ljubljana. Meritve na prototipih in poskusni seriji so bile opravljene v laboratoriju razvojnega sektorja in na IKM.Tudi embalažo za celotni rele smo oblikovali, narisali zanjo orodje in preskusili kar sami. Od vseh orodij so v tujini kupili le avtomat za navijanje tuljave. Avtomatizirati bi bilo treba tudi zalivanje izhodnih nogic in pokrova, saj je to zaenkrat najdaljša operacija. Veliko je bilo še drugih in pomembnih tehnoloških problemov na vseh delovnih mestih, od priprave materiala, ureditve samega delovnega mesta, do odlaganja in kontrole po končani operaciji. Za vso tehnološko obdelavo je bil zadolžen Stane Jere, strojni tehnik iz TOZD TELA. Zelo prizadevna je bila tudi celotna skupina iz Makol, kjer naj bi se rele proizvajal, saj so morali organizirati prevzem, montažo in preizkus vse opreme in orodij ter zagotoviti delovne prostore, ki bodo ustrezno čisti in klimatsko urejeni, ker je tak rele zelo občutljiv na prisotnost tujih delcev. Pred njimi je še venko dela saj je treba odpraviti še precej pomanjkljivosti, predvsem pa izvesti avtomatizacijo izdelave releja do kraja, ker leta zagotavlja kratek čas izdelave, boljšo kvaliteto in večjo zanesljivost ter s tem tudi konkurenčnost na trgu. Ekonomska obdelava projekta Za zagotovitev finančnih sredstev je bilo treba pripraviti investicijski elaborat, ki je vseboval tržno analizo, ekonomsko upravičenost, terminski plan, cilje investicije, finančno konstrukcijo, proizvodni program, tehnološki proces, lokacijo z ekološkimi vidiki, strukturo kadrov ter kazalce finančne uspešnosti.' Na podlagi elaborata je bilo mogoče začeti s pridobivanjem sredstev za realizacijo investicije. Sredstva v obliki kreditov je prispevalo kar sedem TOZD iz Avtomatike in sicer 31 mio. kredit banke35 mio ter kredit proizvajalca opreme 18 mio, torej znaša celotna investicija kar 84 mio. Investicijski elaborat je izdelal vodja operativne skupine projekta Dušan Kalan, diplomirani inženir s svbjimi sodelavci. Celotni projekt pa je vodil in usmerjal Andrej Jug, dipl. ing. Karakteristike releja TRK 22 Rele je predviden za vgradnjo v napravah telefonije, široke potrošnje, informacijske tehnike, obdelovalnih strojev itd. in sicer v elementih za avtomatizacijo, krmiljenje in regulacijo. Konstrukcija releja je v skladu s predpisi mednarodnega standarda IEC 255, kot tudi nemškega standarda VDE 0435. Ostale karakteristike so: nevtralen, monostabilen, enosmerno vzbujanje, direktna vgradnja na tiskana vezja, vgradnja prek dvored-nih podstavkov, obratovalna napetost maks. 150V-, 125 V, vzbujal- na napetost 4,5V do 48V, poraba novitja 0,5W do 0,6W, preklopni tok maks. 1,25A, stikalna zmogljivost kontaktov 30W/50VA, konkretno gradivo AgPd 50Au, dva preklopna sistema, podvojeni kontaktni profili, križni dotik kontaktnih profilov, kontaktna upornost 60 m, preskusna napetost SOOVef-60Hz med navitjem in kontakti, temperatura okolice -30° do + 75°, pralno in spajkalno zatesnjena izvedba, odzračevanje med delovanjem, električna zdržljivost 5 x 105 operacij, masa releja 4,7 g. Od prve serije prototipov pa do danes, ko reieje že redno proizvajajo, je pote1''o komaj leto. Mirno lahko trdim da tako hitro še nobenega ref do slej nismo osvojili. Razit n, Zc, e je velika prizadevnost vseh j sodelovali v tem pr u, ,'ro /sem pa pritisk tržišča, ki je zahteval releje čimprej. Uspeh na trgu bo predvsem odvisen od tega, koliko bomo sposobni zagotavljati kvaliteto in zanesljivost relejev še vnaprej in koliko bomo sposobni redno dobavljati naročene količine, Artur Predan POGLED S STRANI PRIKLJUČKOV Osvajanje releja TRK 22: Dimenzije in razpored priključkov TRK 22 Elektrozveze Letna konferenca ZSMS Prejšnji teden so mladinci DO Elektrozveze na svoji letni seji obravnavali dosedanje delo in predlog akcijskega načrta za letošnje leto. Uvodno besedo je povzel dosedanji predsednik KS ZSMS DO Elektrozveze — Franc Kušar, ki je dejal: »Naša konferenca se je srečevala v letu 1984 s številnimi problemi. Imeli smo velik odliv članov, kar je imelo za posledico tudi prenehanje ene’ osnovne organizacije. Seje predsedstva so bile maloštevilne in po večini nesklepščne. Srečevali smo se s splošno nezainteresiranostjo in pasivnostjo članov. Poleg tega je članstvo obremenjevalo tudi dodatno delo v TOZD zaradi izpolnitve proizvodnega načrta DO. Vse to je pripomoglo k slabi realizaciji okvirnega načrta aktivnosti. Letos smo pripravili obisk vojakinj iz vojašnice »Ljubo Šercer. Dekleta so si ogledala proizvodnjo, spoznala samoupravno organiziranost, na koncu pa smo se pogovarjali o delovanju in o problemih obeh mladinskih organizacij. Ena naših stalnih nalog je tudi sodelovanje z vojaki iz kasarne »Boris Kidrič«. Udeležili smo se njihove slavnostne zaprisege, vendar pa bomo to sodelovanje v bodoče še razširili na druga področja (šport, kultura, ipd.). Letos smo nekaj več pozornosti posvetili obujanju tradicij NOV, vendar glede na množičnost nismo dosegli želenih rezultatov. Udeležili smo se treh pohodov v okviru pohodnega odreda Partizanske delavnice 99 dni in pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Skupaj z aktivom ZB smo poskušali organizirati obisk koncentracijskega taborišča Gonars, vendar zaradi izpolnitve proizvodnega načrta DO, smo akcijo preložili v leto 1985. S KOOS smo sodelovali pri organizaciji proslave za dan republike, po proslavi pa smo organizirali tudi družabno srečanje. Ob novoletni obdaritvi otrok smo poskrbeli za okrasitev dvorane in nemoten potek prireditve. V nadaljevanju so mladinci poročali o delu njihove organizacije v posameznih TOZD. pri čemer je.bila osrednja ugotovitev, da v nekaterih temeljnih organizacijah dobro sodelujejo z ostalimi DPO, v nekaterih pa. to sodelovanje ni tako, kot bi moralo biti. mladinci so tu pokazali izjemno pripravljenost. ; SIMONČIČ, predsednik konference sindikata DO Elektrozveze, enu sindikata izrazil priznanje mladincem za njihov trud pri ure- n=i™ u no ki so bile izredno DO KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerjatemeljnih organizacij združenega dela objavljamo naslednja prosta dela, oz. naloge: TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ 1. VODJA FUNKCIJSKE KONTROLE 2. VIŠJI MERILEC II za opravljanje del pri kontroli delovanja elektronskih naprav in podsestavov 3. TEHNIČNI RISAR za opravljanje pomožnih konstrukcijskih del 4. ELEKTROMEHANIK za opravljanje montažnih del na napravah za kibernetiko in robotiko TOZD ORODJARNA KRANJ 5. SAMOSTOJNI GRAVER za graviranje orodij 6. DVA REZKALCA za enostavnejša rezkalska opravila Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: Pod točko 1.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 4 letne ustrezne delovne izkušnje, — poznavanje področja kontrole elektronske merilne opreme, — pasivno znanje tujega jezika. Pod točko 2.: — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 2-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 3.: — tečaj za tehnično risanje, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — uspešno opravljen preizkus znanja tehničnega risanja. Pod točko 4.: — 3-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — 3-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 5. in 6.: 3-letna srednješolska izobrazba ustrezne kovinarske smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo do 6. marca 1985 na naslov: Iskra DO KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Nadalje se jim je Maks Simončič zahvalil še za prizadevno delo ob raznih prireditvah, izrazil pa je tudi pripravljenost sindikata pomagati mladinski organizaciji pri njenem delu. Mladinci so po obravnavi sprejeli tudi predlog akcijskega programa ZSMS DO Elektrozveze za leto 1985. V njem so predvideli naslednje stalne naloge: — stalno idejnopolitično izobraževanje članov OO ZSMS — spodbujanje mladih k izobraževanju ob delu — vztrajati pri tem, da so mladinci tekoče seznanjeni s položajem v gospodarjenju na vseh ravneh organiziranja v DO — predlaganje najbolj aktivnih mladincev za sprejem v ZK — aktivno sodelovanje z OO ZK in sindikatom — aktivnost na področju kulture, telesne kulture, ljudske obrambe in družbene samozaščite — sodelovanje z JLA, OK ZSMS Ljubljana Šiška — zbiranje papirja — sodelovanje z OO ZSMS na lokaciji Stegne — udeležba na pohodih Partizanske delavnice 99 d Naloge po mesecih: Februarja: letna programska konferenca KS ZSMS DO in evidentiranje mladincev za MDA. Marca: obravnava zaključnega računa — poslovanje DO v letu 1984 in udeležba na zimskih športnih igrah SOZD Iskra. Aprila: pohod na Šmarno goro in očiščevalna akcija »Čista, zelena Ljubljana« Maja: pohod po poteh okupirane Ljubljane in sodelovanje na prireditvah ob dnevu mladosti ter potrditev mladincev za MDA. Junija, julija in avgusta: udeležba na MDA, na letnih športnih igrah SOZD Iskra, na kulturnih prireditvah, udeležba ob dnevu Iskre in obravnava polletnega poslovanja DO. Septembra: organizacija planinske šole, razgovor s pripravniki in organizacija predavanja o političnem položaju pri nas, ali v svetu, skupaj z mladinci iz vojašnice Boris Kidrič. Oktobra: obravnava 9-mesečnega poslovanja DO in sodelovanje na slavnostni zaprisegi v vojašnici Boris Kidrič. Novembra: proslava ob dnevu republike in sodelovanje pri počastitvi jubilantov dela. Decembra: počastitev ob dnevu JLA in sodelovanje s sindikatom ob organizaciji prireditve za Dedka mraza ter družabno srečanje ob koncu leta. Mladinci so potem izvolili še novo vodstvo: za predsednico KS ZSMS DO Elektrozveze, Marinko SEČNIK, za podpredsednika pa Franca KUŠARJA. B. Č. Iskra Commerce, TOZD Zunanji trg, Ljubljana, Trg revolucije 3 objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE PREDSTAVNIŠTVA ISKRA — BERLIN Zahtevani pogoji: VS elektrotehniške, ali ekonomske smeri — aktivno znanje nemškega jezika — ZT registracija — 4 leta delovnih izkušenj Rok prijav 8 dni po objavi. O izidu vas bomo obvestili 15 dni po izteku objave. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. 2. UVOZNEGA REFERENTA Zahtevani pogoji: — končana srednja ekonomska šola — zhanje angleškega, ali nemškega jezika — 2-mesečno poskusno delo — 2 leti delovnih izkušenj. Rok za prijave 8 dni, obvestili vas bomo 15 dni po izteku objave. Delo je za nedoločen čas. Stanovanj nimamo. 3. UVOZNEGA REFERENTA S SEDEŽEM V KRANJU — ekonomist — višja ekonomska šola — znanje nemškega jezika — 2-mesečno poskusno delo — 2 leti delovnih izkušenj Rok za prijavo 8 dni, rok za obvestila 15 dni po objavi. Delo je za nedoločen čas. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov IC, Kadrovski sektor Ljubljana, Topniška 58. 61 Iskra 10. stran 2. marec 1985 Šport in rekreacija DO Elektrozveze Pomerili so se v veleslalomu in smučarskih tekih Lep sončen dan in dobro zasnežena smučišča na Soriški planini so v soboto 16. 02.1985 omogočili delavcem DO Elektrozveze idealne pogoje za smuko. Temu ustrezna je bila tudi udeležba, saj so se VI. športnorekreacijske tekme DO v veleslalomu udeležili kar 103 tekmovalci, Komisija za šport in rekreacijo je dobro opravila vsa organizacijska dela, za progo in merjenja pa je poskrbela DO Šport in rekreacija Škofja Loka. Razglasitev tekmovalcev je bila v prostorih Družbene prehrane TOZD Elektromotorji Železniki. Štiri dni pozneje so pri Živalskem vrtu v Ljubljani organizirali III. športno-rekreacijsko tekmovanje v smučarskih tekih z udeležbo 52 tekmovalcev. Tudi to tekmovanje je bilo dobro pripravljeno tako, da so zimske športne igre DO Elektrozveze v celoti lepo uspele. VELESLALOM: Ženske: B nad 30 let: 1. Beti PRAŠNIKAR, 48.36, RRNS, 2. Metka ČOŽ, 1.00.59, TTS, 3. Darja ŠIBILA PRODAN, 1.05.16 TTS, 4. Vinka SOLJAČlC, Na Soriški planini je ob sončnem vremenu res lepo. Vzdušje je bilo prijetno in nekaj naših tekmovalcev se je rade volje zbralo za skupinski posnetek. Namiznoteniško srečanje v Kranju V počastitev 40-letnice namiznega tenisa v Kranju bo 6. marca ob 16.30 v športni dvorani na Planini dvoboj 5. kola evropske namiznoteniške super lige med Jugoslavijo in Madžarsko. Dvoboj bo pripravil Namiznoteniški klub Kranj s pomočjo telesnokulturnih organizacij in združenega dela. Evropska, jugoslovanska. in slovenska namiznoteniška zveza niso brez razloga zaupale Kranju' izvedbe tako pomembnega meddržavnega srečanja. Kranjski na-1 miznoteniški delavci so se namreč v preteklosti že večkrat izkazali z uspešno izvedbo mednarodnih tekmovanj. Pred sedmimi leti so v počastitev 50-letnice namiznega tenisa v Sloveniji pripravili dvoboj med Jugoslavijo in Kitajsko in leto zatem še dvoboj evropske super lige med Jugoslavijo in Švedsko. Kakovostna namiznoteniška prireditev, na kateri bomo videli najboljše jugoslovanske in madžarske mojstre bele žogice, bo dobra popularizacija namiznega tenisa v Kranju in na Gorenjskem. Vstopnice po 100,— dinarjev so že v prodaji v turistični agenciji Alpetour v Kranju (hotel Creina). Obvestilo dopisnikom Vse dopisnike našega glasila prosimo, da pod svoje prispevke obvezno pripišejo svoj naslov in občino, v kateri stanujejo. Naslov potrebujemo zaradi nakazila honorarjev. Uredništvo RRNS, 5. Marija LUKANC, KI, 6. Milojka STANIČ, TTS, 7. Marta MESESNEL, RRNS, 8. Angelca VREZOVNIK, RRNS. A do 30 let: 1. Mateja LOGAR, 44.46, RRNS, 2. Janja LESKOVEC, 1.01.81, PMD, 3. Marinka SEČNIK, 1.02.78, DSSS, 4. Maja OBLAK, DSSS. Moški: G nad 50 let: 1. Franc BOBNAR, 45.06, DSSS, 2. Stane LAMPE, 46.68, RRNS. F od 45 do 50 let: 1. Marjan TREVEN, 41.19, DSSS, 2. Jože MRZLIKAR, 43.26, RRNS, 3. Andrej ŠMUC, 44.42, TTS, 4. Janez SCH-MAUTZ, RRNS, 5. Martin PEKLJAJ, TTS, 6. Jernej BOC, PMD. E od 40 do 45 let: 1. Matija MODIC, 41.05, RRNS, 2. Ervin LOZAR, 44,03, TTS, 3. Vladimir MURKO, 45.10. RRNS, 4. Janez VRHOVNIK, TTS. D od 35 do40 let: 1. Fedor PERŠIN, 42.39, RRNS, 2. Milan DOGANOC, 43.71, KI, 3. Marko CRNETIČ, 44.06, TTS, 4. Živko ROZMAN, TTS, 5. Janez ZUPANČIČ, RRNS, 6. Mirko CURK, TTS, 7. Vladmir ČADEŽ, RRNS, 8. Cveto PLAVEL, RRNS, 9. Boris ŠTEMBERGER, DSSS, 10. Jože HRIBOVŠEK, TTS, IT. Janez MIKEC, TTS, 12. Marjan KOBAV, RRNS. C od 30 do 35 let: 1. Jože ZALAZNIK, 43.39, TTS, 2. Rojšek VIKTOR, 43.97, RRNS, 3. Peter REPŠE, 45.41, TTS, 4. Tomo ŽBONTAR, RRNS, 5. Silvo STARIČ, RRNS, 6. Ivan BARTOLOVIČ, RRNS, 7. Robert LEŠKO, RRNS, 8. Nikola BAKARIČ, KI, 9. Mile MRAVLJE, KI, 10. Franc HRASTAR, TTS, 11. Lado LISJAK, DSSS, 12. Edo FEKONJA, DSSS, 13. Jovan STANKOVIČ, TTS. B od 25 do 30 let: 1. Mitja KERŽIČ, 39.25, TTS, 2. Franc STANOVNIK, 40,71, RRNS, 3. Aleksander ZAJC, 41.75, TTS, 4. Franc MOŽEK, TTS, 5. Aleš BABNIK, TTS, 6. Bojan GORIŠEK, RRNS, 7. Roman OTOLANI, PMD, 8. Gregor BANCELJ, TTS, 9. Bernard SLAVEC, TTS, 10. Dominik JERAN, RRNS, 11. Marjan GRUM, RRNS. A do 25 let: 1. Dražen PUFEK, 41.26, RRNS, 2. Franc LENARČIČ, 41.29, PMD, 3. Zdravko LIKOVIČ, 42.24, TTS, 4. Janez ŠUBIC, TTS. 5. Matjaž AVŠIČ, RRNS, 6. Igor JAKIČ, TTS, 7. Marjan BRODAR, TTS, 8. Matjaž SKUL, PMD, 9. Jože STIPIČ, PMD, 10. Rajko ZAKRAJŠEK, PMD, 11. Matjaž MRVAR, RRNS, 12. Bojan FUGINA, TTS, 13. Zvone GORENC, RRNS, 14. Jani PERŠL, PMD, 15. Božidar ŽNIDARŠIČ, PMD. EKIPNA UVRSTITEV 1. RRNS 345.46, 2. TTS 390,76, 3. DSSS 460.22, 4. PMD 490.44, 5. KI 490.59. SMUČARSKI TEKI Ženske: C nad 40 let: 1. Beti PRAŠNIKAR, 14.12, RRNS, 2. Kristina PLANIN, 16.48, RRNS, 3. Angelca VREZOVNIK, 19.23, RRNS B od 30 do 39 let: I. Marija LUKANC, 12.47, KI, 2. Jana GRUJAKOVIČ, 14.02, TTS. A do 29 let: 1. Milena MATKO, KI. Moški: 2 kroga C nad 40 let: 1. Jože MRZLIKAR, 22.14, RRNS, 2. Janez ŠCHMAUTZ, 23.28, RRNS, 3. Andrej ŠMUC, 24.01, TTS, 4. Mitja TRPIN, RRNS, 5. Jože ŠUŠTARŠIČ, TTS, 6. Matija MODIC, RRNS, 7. Malin PEKLAJ, TTS, 8. Metod KAČIČ, DSSS, 9. Jurij HRIBOVŠEK, RRNS, 10. Franc BOJO, TTS, II. Janez VRHOVNIK, TTS, 12. Roman KUNAVER, RRNS. B od 30 do39 let: 1. Slavko PORENTA, 19.19, PMD, 2. Franc MEGLIČ, 20.16, RRNS, 3. Mitja ZORNATA 20.53, RRNS, 4. Viktor ROJŠEK, RRNS, 5. Fedor PERŠIN, RRNS, 6. Ivan RANFL, RRNS, 7. Marjan KOBAV, RRNS, 8. Tomo ŽBONTAR, RRNS,.9. Stane KRANJC, PMD, 10. Silvo STANIČ, RRNS, 11. Janez MIKEC, TTS. 12. Marko ČERNETIČ. TTS. 13. Silvo DRČAR, TTS, (Dalje na 13. strani) Planinsko društvo Iskra prireja planinski izlet na Paški Kozjak (1273 m) 9. 3. in ne 16. 3. kot je bilo objavljeno. Dobili se bomo 5.45 pod uro. Prijavite se na tel.: 061 329604, izlet bo vodila Sonja Vilfan. Viševnik Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo priredila v soboto 9. marca 1985 tradicionalni turno-smučarski izlet na 2050 m visoki VIŠEVNIK nad Podkljuko. Zbrali se bomo ob 7. pred hotelom Creina in se z avtobusom odpeljali na Rudno polje na Pokljuki. Vodnika J. Šparovec in M. Čelik nas bosta popeljala po uhojeni stezi tako, da bomo z zmernim naporom v dveh urah dosegli cilj—vrh Viševnika. Upamo, da bomo tudi tokrat imeli srečo z vremenom in uživali v čudovitih razgledih. Tisti, ki boste imeli s seboj smuči, boste deležni še uživaškega dodatka ob spustu v dolino. Udeležencem priporočamo dobro pohodno opremo in vsaj smučarske palice. Cena prevoza bo 200, din. Prijave z vplačilom sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO do srede 6. marca in planinski poverjeniki. Naš sobesednik ing. Slavoj Jenko Vztrajnost In navdušenje sta rodili rezultate »Drago Zrimšek je bil zares izjemen človek,« je nadaljeval svojo pripoved ing. Slavoj Jenko. »Ko so magnete preselili v nove prostore v Šiški, se je še bolj zagrizel v delo. Delal je nenehno dan in noč in skušal na vsak način po receptih iz strokovne literature ugotoviti sestavo magnetov. Te sestavine so bile aluminij, nikelj, železo in druge kovine, ki so skupaj zlite tvorile magnete. Vendar pa se mu te zlitine niso in niso prav posrečile. Delal je natanko po recepturah iz strokovne literature, a uspeha ni bilo. Kljub temu pa ni odnehal in ni vrgel puške v koruzo. Kmalu smo začeli prehajati z izdelave velikih magnetov na izdelavo majhnih, ki so bili kot čepki v notranjosti zvodnikove tuljavice. Te magnetke je imel Zrimšek v livarskih okvirih, izdelal je ustrezne modele, nanizal je, sam ne vem koliko valjčkov in jih potem meril. Nobenega uspeha. Potem je lepega večera, ko je bil pravkar spet izgotovil novo šaržo mag-netkov, začel meriti in spet ni bilo nič. Magneti so sicer bili, vendar so bili nekakovostni. Iz jeze je vzel kalupni okvir, tla so bila betonska in nanje stresel pesek, skupaj z valjčki tako, da se je vse premešalo, zaklenil je svojo delavnico in odšel domov. Naslednjega dne, ko se je bil čez noč malce potolažil, je zno- va prišel v službo in začel svoje delo spet od začetka. Pa mu je takrat padla v glavo misel in si je rekel: »Tako sem ves čas skrbno pazil na vse, zdaj pa bi rad še enkrat videl, kako zanič so oni magnetki, ki sem jih bil prejšnji večer vrgel proč, da bi jih vsaj primerjal z novimi.« Ob primerjavi pa je ugotovil, da je prejšnji večer odvrgel magnetke, ki so bili v bistvu pravzaprav dobri. Takoj je ugotovil, kakšen je moral biti gradient ohlajanja, kako hitro se mora zlitina ohlajati, nakar jetudi ugotovil način ohlajevanja, gradient spuščanja temperature tako, da je nove magnete začel ohlajati na podben način, zakopal jih je torej v pesek in na ta način dobil ustrezno ohlajevalno okolje. In od takrat je proizvodnja magnetov redno stekla po njegovi recepturi in ves njegov trud, upornost in prizadevanja so bila tako bogato poplačana. Tu bi rad povedal zanimivo primerjavo iz.zgodovine znanosti, ko je, si licet parva compo-nere magni, na podoben, v bistvu slučajen način prišel do svojega odkritja penicilina Fleming. Tudi njemu je pomagal slučaj, vendar je pri tem pomembno, da znaš to slučajnost asociativno in domiselno dojeti in seveda tudi uporabiti. In nekaj podobnega se je pripetilo Zrimšku z njegovimi magneti. Te magnete so takrat poimenovali »AINi« magneti, sestavljeni pa so bili iz aluminija, niklja in železa. Kasneje je nastali tako imenovani »alniko« magneti, dalje »tikonal« magneti, njihova poimenovanja pa so pomenila vse kratice njihovih sestavnih delov, oz. sestavin, kot aluminij, nikelj, kobalt, titan in podobno. Najprej so bili tako imenovani izotropski magneti, kar je pomenilo, da je bil njihov sestav v magnetni masi ehakomeren, kasneje pa so se pojavili tako imenovani anizotropski magneti. Izotropski magneti so imeli to posebnost, da so bile njihove magnetne lastnosti v vseh smereh enake, anizotropski magneti pa so imeli eno smer predestinirano, kar je pomenilo, da so imeli boljše magnetne lastnosti od izotropnih magnetov. Namen in pomen anizo-tropskih magnetov je bil v tem, da so bili najučinkovitejši v tisti smeri, v katero so šle magnetne silnice. TO je bil Philipsov patent, ki je bil eden redkih patentov samo zaščiten s primesjo kobalta. S kobaltom si videz manj pomembni magnetni oddelki v velikih železarnah po svetu. Takrat smo si znanje pridobivali na najrazličnejše načine, tudi z nekakšno »industrijsko špijonažo«, kot bi dejali danes. Veliko smo namreč potovali po svetu in se zares pri najrazličnejših tujih proizvajalcih zanimali za vse ter si prizadevali, da bi si ob tem nabrali čim več njihovega znanja in izkušenj. Tako sva nekoč z Zrimškom obiskala znano avstrijsko železarno Bohler v Kapfenbergu. Tam sva naletela na nekega dr. Raidla, ki je bil v tej Sredi leta 1948 se je IEV z vsem, kar je do tedaj že uspel ustvariti, preselil iz začasnih raziskovalnih in razvojnih laboratorijev v Vegovi ulici, v prostore bivše Rižarne na Linhartovi ulici, s čimer so bile zagotovljene tudi boljše prostorne razmere za nadaljnji razvoj inštituta in njegove plodne in raznovrstne dejavnosti. namreč lahko pridobil zgoraj omenjene lastnosti, brez primesi kobalta pa ne. Zanimivo je, da nam takrat ni Philips povzročal zavoljo njihovega patenta nikakršnih težav in tudi grozil nam ni s sankcijami, saj je končno moral .takrat, ko smo sami začeli izdelovati ustrezne in kvalitetne magnete, prenehati s pošiljanjem, oz. izvozom takšnih magL netov v Jugoslavijo. Danes menim, da smo bili takrat zanje v nekem smislu nepomembni, kot so bili na- V prostorih slovenske filharmonije pa je nekaj časa deloval in gostoval akustični laboratorij IEV. železarni vodja oddelka za magnete. Ko sva bila z Zrimškom pri njem, nama je dr. Raidl dal na voljo svojega asistenta, ki nama je razlagal vse, od začetka in tudi marsikaj pokazal. Tako sva tam zares marsikaj videla in si tudi zapomnila. Vsekakor so bila takrat takšna potovanja po Evropi in obiski v znanih tovarnah zelo koristni in pomembni. Najina tedanja potovanja smo tako zares lahko takrat imeli za »industrijsko špijonažo«. Kot vidite, tedaj smo se res na vse načine trudili in si prizadevali, da bi si pridobili čim več znanja in izkušenj, tudi tujih, vendar pa je vse naše delo takrat vendarle slonelo na našem takratnem izrednem elanu, delavniku brez uradnih ur, nenehnem razmišljanju in preizkuševanju, ki nam je požrlo tudi marsikatero noč brez spanca. Sicer pa smo bili takrat sorazmerno mladi in kot takšni navdušenci in fanatiki svojega dela in poklica, med katerimi je zavzemal vsekakor pokojni Drago Zrimšek pomembno in častno mesto ter se je s svojim delom in rezultati svojega dela vsekakor z zlatimi črkami zapisal v temelje Iskre ter pri tem prispeval ogromen delež, ki je omogočil Iskrino danes sodobno in napredno proizvodnjo, temelječo na lastnem znanju in entuziazmu njenih pionirjev.« C; Priprava na tekmovanje v veleslalomu. 14. Marko ZUPANČIČ, RRNS, 15. Božo ZUPANČIČ, RRNS, 16. Drago LOGAR, RRNS, 17. Miro PODGORŠEK, RRNS. A do 29 let: 1. Marjan BRODAR, 16.22, TTS, 2. Franc STANOVNIK, 19.36, RRNS, 3. Zlatko ČONČ, 21.17, RRNS, 4. Zvone JERALA, RRNS, 5. Franc MOŽEK, TTS, 6. Andrej DOLENC, RRNS, 7. Josip SRNKOVIČ, RRNS, 8. Bojan GORIŠEK, RRNS, 9. Marko ŠPINDLER, TTS, 10. Darko JUSTIN, TTS, 11. Zvone FILIPIČ, RRNS, 12. Marjan GURM, RRNS, 13. Franci KUŠAR, KI. B. Č. Prvenstvo Kibernetike v smučarskih tekih: II. prvenstvo Kibernetike v smučarskih tekih smo organizirali 30. januarja na tekaških prograh golf igrišča pri Bledu. Ženske so tekle na 3 km dolgi progi, moški pa na 6 km. Skupaj je nastopilo 56 tekačev. Najboljši čas (14.37,9 sek) med ženskami je dosegla Marija Bešter — Mehanizmi, med moškimi pa je najhitreje pretekel daljšo progo Srečo Bešter — Vzdrževanje v času 17.58,1 sek. Po končanem tekmovanju je najboljšim podelil priznanja in kolajne direktor TOZD Mehanizmi Damijan Hafner. REZULTATI: ŽENSKE C: 1. M. Krampi 15.58,60, 2. M. Bertoncelj 17.30,1, ŽENSKE B. 1.1. Jemc 19.13,9, 2. V. Rozman 20.06,65. ŽENSKE A: 1. M. Bešter 14.37,9, 2. T. Logar 19,08,7, 3. M. Žula 19,32,4. MOŠKI D: 1. V. Šmid 25.08,5, 2. M. Rant 25.54,3. MOŠKI C: 1. M. Vidic 19,29,5,2. F. Gros20.19,4,3. L. Dagarin 21.17,3, 4.E. Zaplotnik, 5. R. Štros, 6. A. Pogačnik, 7. M. Golčman, 8. J. Vukelj, 9. M. Krampel, 10. J. Bartol, 11. M. Pečnik. MOŠKI B: 1. P. Veskovič 19.26,7, 2.' Z. Pogačnik 19.36,9, 3. F. Faganel 20.40,8, 4. F Fister, 5. B. Kersnik, 6. M. Albinini, 7. M. Tepina, 8. J. Košir, 9. M. Mazi, 10. B. Fister, 11. R. Kožar, 12. T. Pogačnik, 13. R. Rozman, 14. F. Kemperle, 15. B. Zalesnik, 16. J. Babič, 17. M. Zelnik, 18. A. Lapanja, 19. T. Toman, 20. A. Šubic MOŠKI A: 1. S. Bešter 17.58,1,2. P. Kejžar20.59,70,3. F. Justin 21.05,00, 4. V. Praprotnik, 5. J. Bohinc, 6. T. Burazin, 7. J. Pogačnik, 8. S. Martinjak, 9. M. Justin, 10. J. Štirn, 11. I. Podbevšek. R. Kožar V veleslalomu: V tekmovanju posameznikov objavljamo čase prvih treh v vsaki kategoriji in dosežena mesta vseh nastopajočih. REZULTATI: Krajša proga: _ ŽENSKE D: 1. M. Bertoncelj 42.58, 2. V. Keše 46.25, 3. D. Bohinc 52.21. ŽENSKE C: 1. A. Žagar —45.77,2. V. Rozman —48.82,3. F. Jeruc — 49.65, 4. A. Železnik, 5. M. Štefan. ŽENSKE B: 1. M. Turnšek — 41.10, 2. N. Šimenc —42.30, 3. I. Skubic — 47.75, 4. S. Štempihar. ŽENSKE A: 1. R. Triler — 43.87, 2. M. Benedik — 45.25, 3. V. Bohinc — 47.26, 4. M. Smolej, 5. Z. Eržen, 6. R. Ribnikar. MOŠKI G: 1. D. Hafner — 39.66, 2. R. Faganel — 40.88, 3. F. Brezar — 43.00, 4. M. Rakar, 5. J. Rupar, 6. A. Dolžan. MOŠKI F: 1. V. Stritih —38.04, 2. O. Govekar — 39.45, 3. M. Koblar —40.91,4. M. Krampi, 5. S. Pogačnik, 6. S. Rakar, 7. M. Urh, 8. F. Cerar, 9. D. Chvatal. MOŠKI E: 1. M. Vidic — 39.44, 2.1. Kejžar —39.76,3. R. Pikec —40.31,4. J. Bečan, 5. A. Aberšek, 6. M. Derlink. MOŠKI D: 1. J. Rupar —39.08, 2. L. Meglič— 40.63,3. F. Oven — 41.11,4. M. Albinini, 5. J. Mohorčič, 6. A. Naglič, 7. S. Vidic, 8. A. Jereb, 9. F. Premru, 10. F. Planker, 11. P. Palma, 12. L Grešak, 13. P. Bidovec. Daljša proga: MOŠKI C: 1. Z. Pave — 37.82, 2. T. Pogačnik — 39.51,3. J. Jurjevčič — 42.77, 4. Z. Debeljak, 5. B. Fister, 6. I. Kavčič, 7. T. Šturm, 8. A. Jeler, 9. E. Lupišček, 10. F. Faganel, 11. R. Lipušček, 12. M. Gradišar, 13. S. Rozman, 14. T. Jelovčan, 15. K. Rozman, 16. J. Oražem, 17. J. Rozman, 18. A. Lapanja, 19. M. Mandelc, 20. Z. Mikič, 21.F. Kalan, 22. M. Štromajer, 23. J. Babič, 24. J. Pernuš, 25. F. Deržič, 26. J. Mihelič, 27. M. Zaplotnik, 28. J. Kalan. MOŠKI B: 1. S. Kavčič — 38.88, 2. B. Solar — 41.59, 3. J. Bohinc, — 42.17,4. S. Rozman, 5. F. Resman, 6. M. Fister, 7. M. Žitnik, 8. B. Logar, 9. J. Perko, 10. D. Hajdarovič, 11. B. Bohinc, 12. J. Anžič, 13. F. Pogačnik, 14. S. Perko, 15. B. Šmid, 16. C. Gros, 17. M. Destovnik, 18. M. Janičijevič, 19. D. Pavlin, 20. J. Smole. MOŠKI A: 1. M. Hafner— 37.58,2.1. Kržišnik — 39.67, 3. T. Gatej — 40.56, 4. J. Pogačnik, 5. A. Remškar, 6. S. Murovec, 7. M. Rešek, 9. M. Markovič, 10. C. Hajdarovič, 11. A. Piškur. 12.1. Ahačič, 13. J. Šmigovc, 14. B. Vidmar, 15. T. Plešec, 16. F. Novak, 17. D. Sajovic, 18. T. Perne, 19. K. Vizjak, 20. R. Stojanovski, 21. M. VVeisseisen, 22. P. Mišič, 23. D. Mihelič, 24. B. Žepič, 25. F. Petrič, 26. M. Jermančič, 27. B. Bertoncelj, 28. G. Francelj, 29. B. Skuber. R. Kožar Erojada ’85 na Pokljuki Športna komisija sindikalne organizacije DO ERO je tudi letos organizirala prvenstvo tovarne v obliki Erojade. Tekmovanje je bilo v soboto, 16.2. 1985 na smučišču ob Šport hotelu na Pokljuki. Čudovito sončno vreme je obetalo enkratno prireditev. Tekmovanja se je udeležilo prek 100 tekmovalcev; veleslalom je bil zelo razburljiv. Proga je bila kratka in nezahtevna tako, da so prišit na svoj račun tudi tekmovalci s povprečnim smučarskim znanjem. Po končanem veleslalomu smo imeli atraktivno tekmovanje na zračnicah. V ekipi so bili trije tekmovalci, upoštevali smo čas zadnjega tekmovalca, ki je pripeljal skozi cilj. V tem tekmovanju so se lahko izkazali tudi ostali udeleženci. Razglasitev rezultatov in kosilo smo imeli v Šport hotelu. Predsednik DS Stane Stare je čestital vsem tekmovalcem in ostalim udeležencem zaželel še veliko športne sreče. Podelili smo medalje in priznanja. Za zračnice pa so prvi trije od žensk in moških dobili lične nagrade, za zaključek smo iz vrtečega bobna izžrebali še nekaj praktičnih nagrad, nato pašo se pfisotni zavrteli ob prijetni glasbi. Zahvaliti se moram Marjanu Urhu, direktorju Šport hotela, ki nam je s sodelavci omogočil prijetno počutje in solidno postrežbo. V večernih urah smo se vračali domov s prijetnimi občutki, z dobro voljo za nadaljnje delo, da bomo premagali vse težave in napore, ki nas čakajo v letošnjem letu. REZULTATI: Dne 16. februarja smo na Zatrniku organizirali 3. prvenstvo Kibernetike v veleslalomu. Nastopilo je 162 smučark in smučarjev, ki so se med seboj pomerili v 11 starostnih razredih na zelo dobro pripravljenih veleslalomskih progah. Ženske in starejši moški so tekmovali na krajši progi, ki je imela 21 vratič, na daljši progi, ki je imela 24 vratič pa so tekmovali moški A, B in C razreda. DEKLICE DO 10 LET: I.S. ZUPAN 34,75, 2. I. JANC 44,51, 3. A. JANC 48,33, 4. M GOLOB, 5. Š. IVANČIČ, DEKLICE NAD 10 LET: 1. B. JAVORNIK 26,56, 2. N. ZUPAN 29,75, 3. M. MIKLAVČIČ 29,82, 4. M.ŠTILEC, DEČKI DO 10 LET: 1. B. BOHINC 33,06, 2. T. IVANUŠA 33,91,3. S. TERAN 37,45, 4. G. DROL, 5. B. HEGLER, 6. M. POLANŠEK, 7. R. KRT (Dalje na 14. strani) Tekmovanje je potekalo nemoteno v prekrasnem sončnem vremenu. Zal se tekmovanja zaradi spremembe termina ni udeležilo večje število prijavljenih tekmovalcev. Med ekipami je zmagala ekipa Števcev, ki je zbrala 1001,5 točke pred Mehanizmi (886,7 točk) in Instrumenti (564,2 točke). Sledijo Vega, MN, Vzdrževanje, Orodjarna, TSD, DS—KOM, DS—ATS, RTC in Stikala. Najboljši čas na krajši progi (38,04 sek) je dosegel Vlado Stritih — štev-, ci, na daljši progi pa je bil najboljši Matjaž Hafner — Mehanizmi s časom 37,58 sek. Na razglasitvi v hotelu Svoboda na Bledu je direktor Peter Kobal najboljšim podelil pokale, kolajne in priznanja. Natečaj za obeleževanje 40-letnice Iskre Iskra Commerce, TOZD Marketing razpisuje interni anonimni natečaj za idejne rešitve obeleževanja promocijskih akcij ob 40-letnici Iskre. Grafični oblikovalci, propagandisti in industrijski oblikovalci iz delovnih organizacij Iskre, ki se želijo natečaja udeležiti, lahko dobijo besedilo razpisa in druge informacije v Marketinških dejavnostih, Poljanska 31, tel.: 324-979. Šport in rekreacija DEČKI NAD 10 LET: 1. P. JAVORNIK 24,32, 2. S. ŠTILEC 26,98, 3. T. BAJŽELJ 27,27, 4. I. ZUPAN, 5. P. KEŠE, 6. G. POLANŠEK, 7. M. NOVAK, 8. P. KERN, 9. P. HOMAN, 10, B. GOLOB, 11. G. KRČ, ŽENSKE A: 1. A. UDIR 29,19, 2. B. SEVER 29,77. ŽENSKE B: 1. H. SOLAR 31,45, 2. A. PERME 32,69, 3. V. HRIBERNIK 36,01,4. J. KOSEC, 5. D. KRČ. MOŠKI D: 1. J. PINTAR 26,50, 2.P. KEŠE 26,57, 3. M. GROHAR 36,18. MOŠKI C: 1. M. ČELIK 25.04, 2. J. ŠTILEC 27,55, 3. R. KRIŽNAR 27,56, 4. A. JAGODIC, 5. M. JANC, 6. D. PREISINGER, 7. A. KAŠTIVNIK, 8. A. TERAN, 9. C. HEGLER, 10. V. HOMAN, 11. A. TOMAŽEVlC. MOŠKI B: 1, M. DEBELJAK 23,68, 2. I. POLJŠAK 26,31, 3.-4. D. PREZELJ 28,08, 3.-4. M. RIHTARŠlC 28,08, 5. B. KESTEIN, 6. S. IVANČIČ, 7. L. BITENC, 8. F. JEGLIČ, 9. M. BOHINC, 10. F. PESTAR, 11. J. BEŠTER, 12. T. PIRC, 13. Z. KORENČAN MOŠKI A: 1. V. PARTE 21,24, 2. R. ČIMŽAR 23,45, 3. B. KOŠIR 24,02 4, F. VRHOVNIK, 5. N. LOMBAR, 6. J. KUHELJ, 7. Z. OBLAK, 8. F. ŠUŠTARŠIČ, 9. F. ŽAN, 10. B. BUKOVNIK, 11. B. KOZJEK, 12. B. PIRC, 13. B. ilovar, 14. a. Černe,15. d. mikiC, ie. b. Gašperlin, 17. s. žontar. Jožica Kosec pred ciljem Razpisna komisija ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, TOZD Tovarna antenskih naprav, Vrhnika, Idrijska c. 42 1. Vnovič razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske, ali organizacijske smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju — pasivno znanje enega svetovnih jezikov 2. Razpisuje dela in naloge VODJE PROIZVODNO TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika izpolnjevati še naslednje pogoje: — končand visoka, ali višja strokovna izobrazba elektro, ali strojne smeri — pet let prakse na podobnih delovnih nalogah — pasivno znanje enega od svetovnih jezikov 3. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge NABAVNI REFERENT Pogoji: — Srednja izobrazba strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na komercialnih delih — vozniški izpit B kategorije — 2-mesečno poiskusno delo. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do 18. 3. 85 po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Iskra, TOZD Antene, Vrhnika, Idrijska c. 42 z oznako — »za razpisno komisijo«, oz. »komisiji za delovna razmerja«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 18. J. BEGELJ, 19. M. TRILAR, 20. B. MEŽEK, 21. S. GOVEKAR, 22. D. SEDEJ, 23. M. UDOVC ZRAČNICE ŽENSKE: Kapetani ekip: 1. DEBELJAK, Burger, Žiber21,5, 2. MIKLAVClC, Kristan, Bevk 28,7, 3. ERŽEN, Mubi 31,6, 4. PROSEN, Gaberšek, sever. MOŠKI: 1. JEGLIČ, Štilec, Šušteršič 8,6, 2. NOVAK S, MIKIC D., Sitar 10,3, 3. SUHADOLNIK B. Ivanuša, Udir V. 12,9, 4. TOMAŽEVlC, Černe, Kuhelj, 5. AJDOVEC, Begelj, Lipovšek. Avtomatika tekmuje Kranjska gora, 16. 2. 1985 — sreča z lepim vremenom, dobra volja, približno 350 udeležencev in organizacija brez napak, za katero je poskrbela služba za družbeni standard s prostovoljnimi delavci; to je le nekaj značilnosti letošnjih zimskih športnih iger Avtomatike. Tekmovanje se je odvijalo v veleslalomu in tekih, hkrati so bile tudi izbirne tekme za udeležbo na zimskih športnih igrah SOZD Iskra. V ekipni uvrstitvi so bili najboljši smučarji iz TOZD Avtomatske in varilne naprave, drugouvrščeni so bili tekmovalci iz TOZD Sistemi, tretje mesto pa si je priborila ekipa iz TOZD Trženje. Rezultati: Veleslalom moški: A razred — 1. Gorazd OREŠNIK, 2. BorisTANCAR, 3. Matjaž KOMPI-JUT — vsi Naprave, 4. Janez HOČEVAR — Stikalni elementi, 5. Stane LINDIČ— AVN, 6. Dalibor BOŠKOVlC — Naprave, 7. Franc KOBE —TENEL, 8. Toni ŠTEPEC — AVN, 9. Gregor MOSER — Naprave, 10. Brane AVBAR — TENEL, 11. Srečo BOGOVIČ — Naprave, 12. Uroš SNOJ — Orodja, 13. Vili BERTALANIČ, 14. Marko MOJŠKERC — oba TELA, 15. Jani TERČEK — Orodja. Veleslalom moški: B razred — 1. Mišo MAGUŠAR —Sistemi, 2. Janez NOVAK — Rl, 3. Borut ČERNIVEC, 4. Jernej SLUGA — oba Sistemi, 5. Matjaž ZALAZNIK — AVN, 6. Boštjan BERGOČ - DSSZ, 7. Jože JELNIKAR, 8. Dušan TERČELJ — oba Rl, 9. Silvo MESOJEDEC, 10. StaneJUVANC — obaTENEL, 11. Matija SPRUK —AVN, 12. Zvone SNOJ — DSSZ, 13. Niko FERDIN — Orodja, 14. Dušan RAZPOTNIK — Trženje, 15. Egidij BACUN — AVN. Veleslalom moški: C razred — 1. Stane ŽVANUT — Trženje, 2. Matjaž ŠUŠTERŠIČ, 3. Tine TOMAŽIČ, 4. Matjaž PAJENK, 5. Janez KARNIČAR — vsi Sistemi, 6. Franc OPEKA —Trženje, 7. Andrej MATTIAS—Sistemi, 8. Tone GOLOB — AVN, 9. Franc PAVČEK — TENEL, 10. Bojan SEVER, 11. Andrej ISKRA — oba TELA, 12. Dušan RAVNIKAR —TENEL, 13. Marjan ULANC — AVN, 14. Miro KIKELJ — Rl, 15. Miodrag GOLUBOVIČ — Naprave. Veleslalom moški: D razred — 1. Tomaž SOČAN — Rl, 2. Lojze RIHAR — DSSZ, 3. Jure PETRAČ — AVN, 4. Miha KONDA — TENEL, 5. Rado ŠERJAK - Trženje, Janez KUNAVER, Brane NOVAK, 8. Marko FRANCE — vsi Rl, 9. Darko PREPELUH, 10. Boštjan ŠKORJAK — oba Trženje, 11. Miha SKUMAVC — Sistemi, 12. Ivan KUKOVIČ — Naprave. 13. Jože UNK — Rl, 14. France PLEVNIK — Trženje, 15. Borut DOLENC — DSSZ. Veleslalom moški: E razred: 1. Rajko LUŠNIC — Sistemi, 2. Jani NOVAK — Orodja, 3. Jože FAJDIGA, 4. Uroš TRAMPUŠ — oba Sistemi, 5. Janez ČARMAN, 6. Darko MALOVRH — oba AVN, 7. Janez MURN — TENEL, 8. Anton KASTELIC — DSSZ, 9. Jože HREN — TENEL. Veleslalom moški: F razred — 1. Miha ŠKERJANC — AVN. 2. Janez FINK — TENEL, 3. Andrej FEGUŠ, 4. Jože COKAN — oba AVN, 5. Viktor KOROŠEC — Treženje, 6. Lado SLAVIC AVN, 7. Franc ŠINKOVEC — TENEL, 8. Marjan STRLE — TELA, 9. Anton KUŠAR — Rl, 10. Marjan LESKOVŠEK, 11. Anton FEVŽAR — oba TELA. 12. Mladen TRIFUNOVIČ — Trženje, Veleslalom moški: G razred — 1. Pavel MATJAŠIČ — Rl, 2. Pavle KOŠIR — TUNEL, 3. Karel LAZAR AVN, 4. Ivan MARN TELA, 5. Franc PETERCA — Rl, 6. Ciril ISTENIČ — TELA, 7. Dušan KALAN — DSSZ. Veleslalom ženske: A razred — 1. Jadranka PRODNIK — Trženje, 2. Maruša DAMJAN, 3. Petra OBLAK — obe Sistemi, 4. Helena FEVŽAR — TELA, 5. Maja PECENIK — AVN, 6. Mojca DEČMAN — Sistemi, 7. Saša Bezek — Trženje, 8. Andreja RIFELJ — TENEL, 9. Andrej KOSEM — Naprave, 10. Jana ZAJC — Sistemi, 11. Vida BAJC — Trženje, 12. Marjeta KUMELJ— TENEL, 13. Maja LEKŠAN — Trženje. 14. Ljubiva GLAMOčANIN — Rl. Veleslalom ženske: B razred — 1. Irena OB ER ČK AL — Trženje, 2. Zlata ŠVARC — Naprave, 3. Bernarda AVSEC, 4. Mojca RAZPOTNIK — obeSistemi, 5. Avgenija ŠKRLEC— Trženje, 6. Sonja BATISTIČ—DSSZ, 7. Danica BRIC — Rl. 8. Nina KOCIN — Trženje, 9. Helena MLAKAR - AVN, 10. Staša BRICELJ — Rl, 11. Lučka COŽ - Sistemi, 12. Alenka PUKL, 13. Dani RIHAR— obe DSSZ, 14. Olga GALLE — RI, 15. Raža BEVC — TENEL. Veleslalom ženske: C razred — 1. Stanislava BAJIČ — Rl, 2. Lojzka KOGOJ — Trženje. Teki moški: A razred — 1. Mirko VEROVŠEK, 2. Primož ZIDAR — oba Orodja, 3. Janez NOVAK — Rl, 4. Peter LEVEC — Naprave, 5. Anton SV-OLJŠAK — AVN, 6. Slavko KERŠMANC, 7. Dušan TERČELJ — oba Rl, 8. Tomaž FURLAN - Trženje, 9. Jani TERČEK — Orodja. 10. Andrej KRISTAN — TELA. Teki moški: B razred — 1, Janez SERŠE —Trženje, 2. Miha SKUMAVC — Sistemi, 3. Janez KLEMENČIČ — TELA, 4. Boštjan ŠKORJAK — Trženje, 5. Jože BERDNIK — TELA, 6. Drago METLJAK — Naprave, 7. Dragan MIRANOVIČ — Sistemi. Teki moški: C razred — 1. Karel LAZAR — AVN, 2. Ivan MARN — TELA, 3. Vladimir DEKLEVA — Orodja, 4. Pavel MATJAŠIČ — Rl, 5. Jani NOVAK - Orodja, 6. Niko AMBROŽ -AVN. Teki ženske: A razred — 1. Jožica TANCEK — DSSZ, 2. Sonja EREMITA — Rl, 3. Danica KRŽIŠNIK — DSSZ, Teki ženske: B razred — 1. Marjana RANGUS - DSSZ, 2. Zvonka VERŠlC - AVN, 3. Jelka FIJAVŽ -DSSZ, 4. Cvetka ŠUŠTERŠIČ — TELA. Teki ženske: C razred — 1. Breda JANČAR — Naprave, 2. Lojzka KOGOJ — Trženje, 3. Maruška JAKOPIČ — DSSZ, 4, Lojzka ČARMAN — AVN. Kotiček za Iskraše Kaj moramo vedeti o krznih? Krzno je vse bolj moderno pa tudi vse dražje. Prav zato pa plemenita, draga in rado nošena krzna moramo negovati z dobršno dozo previdnosti; tako bodo dolgo dobro izgledala. Pravzaprav niti niso zelo občutljiva. Če jih zmočimo, ni nobena nesreča. Nazračnem in po možnosti suhem prostoru se hitro na novo osuše, moramo jih le dobro otresti in osušiti ter obesiti — toda ne preblizu izvoru toplote. Naprašene jope, ali plašče očistimo tako, da z roko udarjamo po notranji strani obešenega krznenega oblačila. Tu seveda ne smemo uporabiti iztepača. Ustrezen obešalnik za plašč, ali krzneno jakno pa je ena izmed pomembnih reči. Zato pazimo, kakšen bo. Jasno je tudi, da krzna ne smemo stlačiti v ozko omaro, ker to škodi dlaki, krzno pa na ta način izgubi tudi obliko. Krzna ne spravljajte v plastično vrečko, ker sicer izgube sijaj. Namesto tega priporočamo lanene vreče, seveda pa je najbolje (ne pa tudi najceneje), da krzno čez poletja shranite pri krznarju. Le-ta ga bo strokovno, skrbno negoval, vi pa boste gotovi, da vanj ne bodo zašli molji. Omaro, v kateri shranjate krzno doma pa naj bo skrbno zaprta, posprejajte pa jo tudi s posebnim sprejem proti moljem — med letom pa le včasih poglejte, da se v krzno vendarle niso vselili molji. bk Govorica rok Psihologi trdijo, da človekov obraz veliko prej laže o njegovem bistvu kot njegove roke. Te odkrivajo njegovo pravo naravo: grobo, ali občutljivo, odločno, ali obotavljivo, razumno, ali nagonsko, prijazno, ali zahrbtno. Človekove roke veliko močneje razodevajo njegov značaj, usodo in poklic, kot bi si to mislili. Kolikokrat se nam zgodi, da pozabimo črte obraza, roke in njihovo govorico pa si zapomnimo. Dostikrat roke, ki tolažijo, ki negujejo, ali pa počivajo na prijateljevi rami povedo več kot besede. Njihova govorica je iskrena —puhle fraze, ki so se vrnile v našo vsakdanjo govorico, jim še niso prišle do živega. Prešernova družba RAZPISUJE NAGRADE ZA POVERJENIKE — prvo v višini 20.000,00 dinarjev — dve drugi po 15.000,00 dinarjev — sedem tretjih po 10.000,00 dinarjev Nagrade bomo podelili ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986. Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985. S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo, kot poverjeniki Prešernove družbe. Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27,61000 Ljubljana, tel.: 218-909, ali 218-950. Misli Izkušnje so ime, ki ga dajemo lastnim zmotam. Skrivnost večne mladosti je v tem, da se nikoli ne vdajaš čustvu, ki ti ne pristaja k obrazu. Všeč mi je če vem vse o svojih novih prijateljih in nič o svojih starih. Samo politiki lahko na vprašanje odgovorijo z dvema napačnima odgovoroma. Zgodovina bi šla svojo pot, če bi se Krapinski človek znal smejati. • Ste že slišali? V ZDA je približno toliko piščancev, kot je ljudi na vsem svetu... Kdor živi brez sleherne norosti, ni tako moder, kot se mu zdi. Pogovor z duhovitim človekom je, kot igra na odlični violini. Odgovarja na vsak dotik, na vsak drhtljaj loka. Čustva ljudi, ki smo jih nehali ljubiti so vedno videti nekoliko smešna. Mali, genialni umetnik je navduševal slikarje in kritike, zaposlil pa jp tudi psihiatre. Vsako platno je namreč poslikal samo do polovice. Znanstvene raziskave niso prinesle uspeha pa se je ojunačil nekdo in otroka vprašal naravnost: »Zakaj poslikaš le spodnjo polovico?« Odgovor je bil preprost: »Ker više ne dosežem!« • Ste že slišali za državico, ki je tako majhna, da nima zapora. Kdor karkoli zgreši, mora stati v kotu... e Ali kdaj pomislimo, če res lahko pričakujemo srečno prihodnost in brezskrbno starost, če bodo skrbeli za nas naši otroci, ki so jim sicer vsi delili pozornost in udobje, le ljubezni ne. Za ljubezen je bilo doma premalo časa, drugje pa je preprosto ni bilo. Pravijo, da so otroci kot skrinje. Samo to, kar smo vanje vlagali, bomo lahko enkrat tudi jemali iz njih. • To kar milijoni ljudi po svetu željno pričakujejo od znanstvenikov je aparat za daljinsko upravljanje sosedovega TV aparata. • Dr. Levvis Thomas je v članku »Življenje celice« zapisal: »Povedal bom skrivnost, ki jo internisti poznamo, veliko ljudem pa je še neznana. Ta skrivnost je naslednja: večina bolezni se izboljša samih od sebe, če jemljete kakšno zdravilo, ali ne!...« Šala Starejšo ameriško turistko so na popotovanju po SZ zasipali s komplimenti, kako dobro govori rusko. Vprašali so jo, kje se je naučila. Odgovorila je, daje bila rojena v Petrogradu. Hitro so jo popravili: mislite v Leningradu!. Želela bi si, da bi bila tako mlada, da bi bila rojena v Leningradu — toda jaz sem bila rojena v Petrogradu, jim je odgovorila. S Iskra 2. marec 1985 stran 15 era a bralcevlskra Isk Al’ prav se piše kaša...? Več bralcev nas /e ustno in pismeno opozorilo na deljenje besed v našem glasilu. Res je, da je staro, klasično pravilo deljenja besed danes v rabi načelno opuščeno, saj pravopis dovoljuje sorazmerno svobodno deljenje besed, kljub temu pa se s pripombami bralcev strinjamo, da je včasih to deljenje smešno in skoraj absurdno. Zato smo se obrnili na tiskarno v Novem mestu, ki stavi naše glasilo, naj nam pojasni, čemu prihaja do takšnih nevšečnosti, ki samo kazijo sorazmerno dobro grafično podobo našega glasila. Stavcem je danes mnogo teže kot v starih, lepih svinčenih časih: ne vedo, ali naj delijo po še vedno veljavnem pravopisu stare zaveze (1962), ali po načrtu nove, ali po posluhu, ali po krajevni rabi, ali po neizgovor-Ijivosti besed ali — kar tako! Stavek delajo na računalnikih, s prešibkim (stabilizacijskim!) spominom za toliko izjem tako majhnega naroda, nihče pa si ne upa napisati trdnih pravil za deljenje v sodobni slovenščini. Tako lahko dobavitelji programske opreme res samo skomigajo z rameni: zmenite se pa bomo naredili! Zato deljenje v našem časniku nikakor ne more biti vsem po volji, včasih pa sploh nikomur ne! Deljenje namreč opravlja računalnik avtomatično, popravljanje njegovih napak na že osvetljenih stolpcih pa je zamudno in drago delo. Grafiki so nam sicer obljubili, da se bodo potrudili kolikor je le mogoče, čisto vseh pa si vendar ne upajo zadovoljiti, dokler ne dobe brezhibnega programa za deljenje. Prosimo torej, da z razumevanjem sprejmete njihovo in naše opravičilo, hkrati pa vas prosimo za pomoč pri zbiranju najbolj pravih pravil za pravilno deljenje v našem jeziku. Uredništvo » 1 oglasi Iskra Iskra Nova akumulatorja 12 V/45 in 12 V/60 Ah ugodno prodam. Informacije 213-213, interna 14-54. Več vrst elektrostikalnih naprav, novejše in starejše izdelave zahodnih proizvajalcev ter manjšo količino bakrene žice in kabla izredno poceni prodam tel.: 064 47-548 ali služba 064 61-981, int. 18 Prodam lepe pelargonije z dvojnimi cvetovi, skupaj s koriti, za okras balkonov. Ponudbe na 343-912. — Kaj proizvaja vaš TOZD? — Tega pa ne vem, jaz sem vendar direktor skupnih služb. (ra Ion. ra Križanka Iskra Iskra Iskra Iskra Žrebanje novoletne križanke Zaradi reorganizacije Glasila Iskra in zaradi kadrovskih sprememb smo novoletno žrebanje opravili šele pred nedavnim. Verjamemo, da se bo izžrebancem vendar posmejalo, ko bodo videli rezultate žrebanja, četudi so le-ti malo pozni. Nagrade bodo prejeli: 1. Anton Beranek, V. Vlahoviča, Kranj 800 — 2. Metka Bogataj, Slomškova 11, Ljubljana 500 — 3. Milena Markovič, Ve-ličkova 19, 61430 Hrastnik 500 — 4. Tomaž Rupnik, Frankovo naselje 53, 64220 šk. Loka 200 — 5. Mateja Goetz, Pot za krajem 6, 64000 Kranj 200 — 6. Vida Pirc, Iskra Commerce, Trg revol. 3, Lj. 200 — 7. Mrak Etelka, Staneta Rozmana 4, Kranj 200 — 8. Mojca Potočnik, ATS, Iskra Kibernetika, Kranj, Savska loka 4 200 din. d ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo,- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/t, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, . Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.