DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Leto X Štev. 9 (483) TRST - SOBOTA. 8. MARCA 1958 Posamezna štev. 25 Lir S. MAREC e ul* Zori I, Jani unig' l»lllll!U!l||l|||liiiil|||||||l|l|||||||||l|||:!|!||ll||!|!|||!ini!lll|IIllllUI!:lllilinllllllllllllllll]llllll!llllllllII1lll!llllllllllllllllllllllllJII -, Misi ik. pominjamo se važnega datuma 1910. leta, ko 10 žene na mednarodnem kongresu socialistk, na ^"■edlog dosledne borke I (Tlaie Pr°glasile in, Bri z tok marec za -ene SZ mednarodni L J £lraznik vseh žena. To ni 'ilo slučajno, marveč nuj. o, ker pe bilo zapostav-.ahke janje jn izkoriščanje žena ari d Svetl1 tedaj še okrutnej-trume#6 kot danes in ker so voj-iaja zJohujskaški krogi priprav-aef ;ia*’ Pryi svetovni pokol. 19.15 ■ °Sumno in smelo, brez i - 21.ltrfdiu pred žrtvami, so se Juiesiapredne žene odločile za Matij%ot korbe za izvojevanje rnik: . J J pravic88*111*1 pravic in za pretira. Preči te v vojne nevarnosti. netijsJtPstni marec predstavlja iaše iz*atn že od svojega nastan-tu borbeni praznik vseh 16. Sl,llaPrednih, svobodoljuben B. F*ih in demokratičnih žeta obiha v svetu za priznanje nji-enakopravnosti in .30 čASeb pravic, za mir in pri-to ReS»ate]jstvo med narodi. . -Nedc ije iz k '3.30 pri So šle prve astanti. | , ite borbo verza: ; ■■f^ tem dolgem obdobju d W> žene s svojo aktivno u-i», 1. relcžho v borbi dosegle "“*ogo uspehov, največ u-asha PSpe|10v so pa žene dosegle ter v '-f -socialističnih deželah, alonfik je**e Sovjetske zveze s< aajmla le. prve v borbo proti last istke iim zatiralcem in vojnim aije d< ^“ikom in so že leta rd VVa "I*1 odločno zahtevale od ». HI- trske vlade, naj preneha tojno. S svojo borbo so tka Sovjetske žene pripomogle 4 rešitvi mnogih proble-tet «VP*ov na socialnem, gospo-in viUarskem ‘chuh: Področju, adrni» I J es r 1 P emu vzgledu so sledi-mnik *e žene drugih dežel, po-dra lSSe^n° v drugi svetovni ) ZabV°^ni ln pozneje, ko so od me: ["bke Kitajske do Jugo- r 3lov<6*avije jn male Albanije v ira Ifcžkih objektivnih okoli-prof° Tnah dale svoj doprinos, ali na a s« bili v kratkem ča-■ 18.50zgrajeni temelji, ki so ; rodili svoi sad ne sa- ta) o %0 Občini efr in kulturnem svoj sad ne v priznanju enako-r‘osamt’^ravnosti, temveč tudi v 0 Vo* tzbremenitvi žene pri >JdbeU^,; lažje vključuje v proli.) «-“kt-ijo in se tako gospo-intiagt>“trsko osamosvoji. Osa-isba P6 "0sv°jitev žene jamči bla-o Gruhnjo jn srepnejg0 bodoč- jj!°st njenim otrokom in v ^"'"bžini. Vendar pa s tem avnib ,e Bi zaključena naloga de-ighieri' "okratičnih žena teh de-kajti današnji medna-°dni položaj terja še na-^aljnje borbe vseh žena ,"ez izjeme, da se ohrani Q 8 Zagotovi mir v svetu. .issi, , la ); b»! a mirno >žitje - led narodi se po^i ^ ca: se1 . zahtevi po mirnem so-L •med narodi, po spo- ponov K. VanJu pravic in enako-jravnib av**Osti velikih in malih » (Do^bodov različnih plemen ’:,rvnl L v današnji dobi izraža ponc'[j 8 “biroljubnega sožitja. |j. Je obvladala misli mi-i.iih°n°.v zena *n ki postaja /ob sila proti tistim, ili 1 ) la I n Mld >b 16- a 'CZa demokratičnih že-kr.V°(*i na našem trža- ška kriza se na tržaškem ozemlju, spričo namernega zanemarjanja proble-mov s strani italijanske vlade, poglablja. Vsakodnevno naraščanje cen pri-zadeva vse delovno ljudstvo. Zveza demokratičnih žena je letos začela mnogo konkretnih akcij proti draginji, za izboljšanje življenjskih pogojev, za višjo življenjsko raven. Ob devet mesecev trajajoči stavki, ki so jo vodili tržaški kovinarji za svoje pravične zahteve, da bi dobili isto plačo, kot jo dobivajo kovinarji v drugih mestih Italijanske republike. je bil na pobudo naše ženske organizacije ustanovljen enoten odbor raznih ženskih gibanj za pomoč družinam stavkajoči h delavcev. Mobilizirane so bile žene, ki so z raznimi pobudami enotno protestirale pri tukajšnjih oblasteh, raznih ministrstvih in vladi za takojšnjo rešitev težkega stanja prizadetih družin. Ta enotna borba je dokazala značaj ZDŽ, ki je enotna organizacija, ki vključuje žene različnih političnih nazorov in verskih prepričanj. Nujno je potrebno, da se v takšni organizaciji združijo razna ženska gibanja za skupno vztrajno akcijo, za uspešno reševanje vseh problemov. ki sé tičejo slovenskega in italijanskega ljudstva na tem ozemlju. Grenki sadovi komisarske uprave na našem področju Poziv Marti'1 ,j0 ‘B Področju žene v borri ”artMeZ.a Rllr’ za rešitev pro-:°:n‘ loV(J ki zadevajo nji-nsl ZIVljenje. Gospodar- vsem ženam Danes, na mednarodni praznik žena, poziva ZDŽ vse slovenske in italijanske žene v združeno borbo za uresničitev ženske emancipacije, za nove razmere in pogoje, ki so potrebni za zagotovitev varnosti žene. materinstva in otrok, za resnično enakopravnost žena v družbi, v družini in produkciji. za odpravo brezposelnosti, za zaposlitev mladine. Če bomo e-notno zahtevale ustanovitev proste cone, obnovitev in učvrstitev naše industrije in pomorstva ter ustanovitev avtonomne dežele, bo preprečena izselitev naše mladine, bo zagotovljen nas narodni obstoj. Kajti v tej ekonomski krizi je najbolj prizadeta slovenska mladina. Letošnji 8. marec bomo praznovali v novi situaciji, v pripravah na bodoče volitve. Volilne pravice, ki so si jo žene priborile v dolgoletni borbi proti fašizmu in v osvobodilni borbi, se moramo posluži-ti na bodočih volitvah zavestno in odločno, da zagotovimo obrambo naših narodnih in socialnih pravic. Potrebno je krepiti bratstvo med tu živečima narodoma, da nas bo v naših težnjah podprlo ita-ljansko demokratično gibanje in nam pripomoglo, da bomo Slovenci zastopani v političnih organih Italijanske republike. Ustvarjajmo pogoje za dosego enotnosti vseh Slovencev, za dosego enotnosti med tu živečima naro-domtfš Ta enotnost, za katero se zavzemamo dolga leta, nam bo zagotovila mirno in srečnejše življenje in bo pokopala tiste sile, ki sejejo sovraštvo, da bi ustvarile razkol med Slovenci in Italijani. Naj 8. marec, mednarodni praznik žena, se bolj utrdi prijateljstvo in bratstvo med narodi v svetu ! Živel 8. marec! MARIJA BERNETIČ 2 adnji grenki sad komisarske uprave v našem mestu, je bil prisilen razpust odbor i Trgovinske zbornice in isto tako prisilna odstranitev prof. Luzzatta Fegiza s predsedniškega mesta. Zadevni dekret dr. Paiamare je imel velik odmev v javnosti. Sicer se je mnogo govorilo tudi jeseni 1955, ko je takratnega predsednika Trgovinske zbornice kap. Cosuli-cha nadomestil prof. Luzzatto Fegiz. Ob tej priliki so zamenjali tudi odbor, ki so ga razširili s predstavniki malih gospodarstvenikov. Takrat se je prvič vnela široka diskusija o vlogi Trgovinske zbornice, do-čim je bila prej smatrana kot sektor do katerega imajo dostop samo določene in omejene kategorije oseb. Kar dva kričeča primera Tokrat je vprašanje drugačno. Ne gre samo za izredno važne gospodarske probleme, marveč tudi za možnosti doprinosa, ki hi ga lahko dala Trgovinska zbornica k obnovi Trsta, postavljajoč se pred vlado tudi na stališče kritike in ne Velik odmev v javnosti odstavitve prof. Luzzatta Fegiza in odbora Odstavili so iudi člana odbora za rotacijski sklad na stališče poslušnosti ali prosjačenja. S tem se je dokazalo, da so Tržačani, tudi če gre za ugledne osebnosti, ki niso v vrstah politične opozicije, prepuščeni na milost in nemilost demokristjanske vlade in njenih krajevnih predstavnikov. Vsak trenutek si lahko katera koli oseba pričakuje dekret tega ali onega komisarja, ki ga bo odstavil z mesta, ki mu ga je poverila zainteresirana kategorija. Dovolj je, da iznese 4-udi najmanjšo kritiko, odstrani pa se ga .lahko tudi brez vsakega vidnejšega razloga. V zadnjih dveh tednih smo imeli kar dva laka primera : kričeči primer Trgovinske zbornice in drugi, sicer manj kričeč, ki pa vseeno dokazuje obstoj komisarske mentalitete. Gre za dr. Gattegna, člana upravnega odbora rotacijskega sklada, ki so ga odstavili in nadomestili s funkcionarjem iz ministrstva za industrijo in trgovino. Odstranili so ga brez vsakega pojasnila, ki bi vsaj opravičilo ukrep. Apel za volilni sklad ]$! a zadnji seji je federalni komite odobril apel na vse prebivalstvo za prispevanje v volilni sklad nase federacije : DRŽAVLJANI! Kampanja za politične volitve je že v teku. Vlada, velike industrijske in finančne skupine trosijo milijarde za stranke, ki branijo njihove privilegije proti težnjam in potrebam ljudstva. Komunistična partija se obrača do vas. delavcev, kmetov, uradnikov, intelektualcev in obrtnikov s prošnjo, da ji pomagate v bitki za skupno dobrobit delovnih slojev mesta. Naša federacija razpisuje za 1, maj in volilno kampanjo ljudsko nabiralno akcijo za tri milijone lir. PRISPEVAJTE! S tem boste dali vaš doprinos k uspehu borbe za poraz dušečega klerikalnega monopola, ki upropasča mesto, za demokratično vlado, ki bo uresničila prosto cono, avtonomijo Ozemlja, okrepitev pomorstva in tržaške indust je. Sleherni vaš prispevek je kamen, ki ga boste doprinesli k zgradbi naše gospodarske obnove! TOVARIŠI! Mobilizirajte se v tej veliki akciji, ki bo dala partiji več sredstev za bitko, ki je že v teku. Potrudite se z vašim delovanjem in najrazličnejšimi pobudami, da bomo dosegli cilj treh milijonov lir! Resolucija fed. komiteja "C1 cderalni komite Avtonomne tižaške federacije KPI je v soboto odobril resolucijo v zvezi z odstavitvijo predsednika Trgovinske zbornice in vprašanjem razpisa občinskih volitev. V resoluciji se ugotavlja, da je diktat, s katerim je bil odstavljen predsednik Trgovinske zbornice in razpuščen izvršni odbor nova resna potrditev, da se klerikalna vlada spreminja v orodje, ki služi demokri-stjapski stranki za njene strankarske namene. To je bilo razvidno tudi iz pisma, ki so ga poslale vladne oblasti strankam kot odgovor glede na takojšen razpis volitev za tržaški občinski svet. V pismu so oblasti zavrnile zahtevo na podlagi iste «teze», ki jo je že prej iznesla krajevna KD. Spričo vedno težjega klerikalnega vsiljevanja, ki duši mesto in povzroča veliko ogorčenje vseh Tržačanov, federalni komi. te Avtonomne tržaške federacije KPI obnavlja predlog, ki ga je že. stavil strankam in političnim skupinam glede na takojšnje upravne volitve, za skupno akcijo ali vsaj za večjo dejavnost vsake stranke zase, da se odpravi na naši občini škodljiva komisarska uprava. Federalni komite istočasno u-gotavlja, da je treba povsod napraviti konec nedemokratičnemu komisarskemu režimu, posebno pri Delavskih zadrugah, da končno neha nenormalno stanje, ki ga mora mesto že več let prenašati. Zahteva nadalje odstranitev sedanjega generalnega vladnega komisarja, ki je veren birokratski izraz osrednje rimske oblasti. Sedanjega komisarja naj nadomesti kvalificiran politični eksponent. V zaključku izraža resolucija željo, da bi se po dolgih letih komisarskega režima končno u-resničile občutene težnje Tržačanov po avtonomiji ozemlja, ki je pogoj za demokratičen razvoj in gospodarsko obnovo. Politične ideje dr. Gattegna pri stvari gotovo nimajo nobenega opravka znan je kot liberalec. Gre izključno za kritiko proti sistemu naglih in nedemokratičnih odstavitev funkcionarjev in predstavnikov kategorij. Tako ni mogoče več naprej. V poslanski zbornici je bilo izneseno vprašanje odstavitve predsednika Trgovinske zbornice in spričo tega so začeli zvra-čati odgovornost drug na drugega. Očividno je ostala vlada v zadregi zaradi velike reakcije na ukrep v javnem mnenju. Take reakcije si merodajni krogi gotovo niso pričakovali. Nekaj pa je gotovo in to so zadnji dogodki še v večji meri dokazali : Trst se noče več prilagoditi komisarskemu režimu treba je sklicati volitve za občinski svet. dr. Paiamaro je treba — zaenkrat takoj nadome. stili s politično osebo, ki ne bo slamnati mož v rokah vlade za spletke KD, marveč bo imel čut odgovornosti do Trsta, ki ni nobena kolonija, nad katero je treba «vladati». In ta nadomestitev naj velja samo za kratko dobo, ki je potrebna, da se končno ustanovi avtonomna dežela, katera bo na našem nebu za vedno razpršila vse komisarske, oblake: FERDI ZIDAR Zveza demokratičnih žena Jutri, v nedeljo 9. marca ob 10. uri bo v mali dvorani gledališča Rossetti (ul. Crispi) svečana proslava Mednarodnega dneva žena Na osrednji proslavi bodo govorile : Nella Marcellino članica vodstva Zveze italijanskih žena Marija Bernetič in Libera Sorini Predsedovala ho Jole Defem tajnica Zveze demokratičnih žena Najavljamo nadalje spored nekaterih okrajnih proslav: Danes, v soboto 8. t.m. : TREBČE, v Ljudskem domu. govori Marija Bernetič: ČAMPORE, v Ljudskem domu, govori Natalia Zilli; GRETA, v kulturnem krožku, govori Libera Sorini; BOI. J UNEC. v kinodvorani, govori Franc Gombač; Sv. KRIŽ. v Ljudskem domu. Proslavo z bogatim kulturnim sporedom in plesom organizira krajevni enotni odbor, ki se je ustanovil na pobudo ZDŽ. PROSEK, v dvorani na Kontovelu ob 20.30. na pobudo krajevnega enotnega odbora. Sodelujeta domači pevski zbor in godba. Skupne proslave bodo danes tudi na Opčinah. v Dolini in Lonjerju. Jutri, v nedeljo 9. t.m.: RTCMANJE, oh 18. uri. govori Marija Bernetič. V drugih okrainih kro kih in vaseh organizirajo žene proslave za člane. Na te proslave je vstop dovoljen proti predložiti vabila. Sklepna resolucija konference kmetov \ Na podlagi poročil in di-skusije, ki je sledila ugotavlja skupna konferenca članov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da so se obravnavali vsi pereči problemi našega kmetijstva. Ugotavljamo, da nameni konference, ki je bila sklicana za analizo stanja našega kmetijstva in zato. da neposredni obdelovalci našega področja izrazijo svoje mnenje o zadevi, ki je za kmete življenjske važnosti in zato, da še enkrat izrečejo svoje misli in predloge ter, da postavijo upravičene zahteve, so bili • ioseženi. Ob tej priliki hočemo strniti v celoto vse zahteve in predloge, ki so bili izrečeni ali v poročilih, ali v raznih intervencijah. Kmetje, neposredni ob. delovalci našega področja, združeni na kmečki konferenci. ugotavljamo sledeče : 1. Naše kmetijstvo je v težkem položaju zaradi pomanjkanja kapitalov. V skladu s tem menimo, da je nujno potrebno povečati intervencijo državnega kapitala z ustanovitvijo «Sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje tr. žaškega področja». 2. Za pospeševanje proizvodnje na obalnem področju, ki pretežno zadeva pospeševanje trtoreje, vrtnarstva in cvetličarstva je nujno potrebno povečati u-porabo malih strojev. Ta ugotovitev velja tudi za kraško področje, ki potrebuje manjše stroje tudi z ozirom na razkosanost zemljišč, ki predstavlja Od 21. do 23. marca gospodarska konferenca tržaških komunistov "IVT aša federacija organizira gospodarsko konferenco, ki bo ■*"’ v Trstu od 21. do 23. marca. Na konferenci bodo tržaški komunisti predložili svoj volilni program v izpopolnitev programa KPI. V splošnem poročilu, ki bo podano na konferenci, bodo poleg objasnitve težkega gospodarskega stanja nakazane osnovne točke, ki jih komunisti predlagajo za gospodarsko obnovo našega mesta. Konferenca se bo zaključila v nedeljo 23. marca z javnim zborovanjem. Gospodarstvo našega področja se že skozi vsa povojna le- ! žrtvovalnosti. Saj so to isti de-I lavei, ki so rešili tovarne iz na-j cističnih k remijev in jih po i vojni obnovili. j Ali je upanje, da se v teh : podjetjih stvari menjajo? Zad-| n ja borba kovinarjev GRDA jo. ! dokazala, da se lahko okrog ta stalno bori s težavami, kar je posledica posebnih političnih pogojev, ki so nastali in obenem zaradi pomanjkanja konkretnega vladnega načrta u-strezajočih ukrepov. Imeli smo dobe, ko so imele tovarne precej dela, toda prišlo je vmes zelo pogostoma mrtvilo ; tovarne in podjetja so zašla v krizo, prevladovati je začela zaskrbljenost, negotovost in pomanjkanje resnih pobud. Mislimo na resne pobude in pri tem seveda ne pridejo, v poštev vsa lista podjetja in tovarne, ki so zrasla s špekulativnimi nameni i" so morala kmalu napovedati stečaj. Tako se je razsipalo stolinc milijonov in kljub temu je ostalo na cesti stotine delavcev, moških, žensk in mladine. Manjkajo dejansko resne investicije, to je s strani vlade in IRI, ali vsaj take, s katerimi ni mogoča špekulacija. S socialno politiko, ki jo opeva KD in raznimi obljubami se prav gotovo ne bo rešilo krize in se ne bo preprečilo, da bi Trst ne imel najvišjega odstotka brezposelnih v Italiji. To je tembolj resno vprašanje, če pomislimo, da v nobeni drugi pokrajini ni država udeležena v industrijskih kompleksih s tako visokim odstotkom kot na našem področju. Trst razpolaga z izvrstno specializirano delovno silo, ki se pa izseljuje v vedno večjem številu in to prav posebno iz podjetij IRI. Zakaj se delavci izselijo? V GRDA, Arzenalu, Uva in drugje so plače prenizke, delavec zasluži premalo, preganjajo ga zaradi njegovih idej, kaznujejo ga in diskriminirajo. Metode ------------ j naših tovarn osredotoči pozor- proizvodnje so zastarele in de- : nost vsega mesta in da še delavce, ki občuduje napredek ! lavski razred v svojem najbolj tehnike in bi hotel videti po- i borbenem in organiziranem je-zilivne rezultate, dejansko trpi, , dru lahko postavi na čelo za kor vidi kako se trosijo energi- zahteve obnove in napredka, je, Rapitali, material, sam pa je žrtev vedno večjega izkori- , ščanja. Največjo odgovornost nosi ! vlada, ki se ni pobrigala, da bi njena podjetja IRI izpolnila svojo nalogo. Prav to vprašanje bo moralo biti na gospodarski konferenci nase partije predmet diskusije, ker je tesno povezano s splošnim gospodarskim vprašanjem našega mesta. Podjetja IRI so v našem mestu razočarala, čeprav so prejeli delavci nešteto priznanj delavski razred obdržal svojo vodilno vlogo ne samo za njegove nujne probleme, ki so posredno povezani s splošnimi, marveč da bo imel to vlogo prav pri splošnih problemih. Z borbo mora prisilili vlado in IRI, da se bosta resno pobrigali za Trst s tem, da izboljšata ladjedelniške naprave, zaposlila več delovne sile, posebno mladinske tako. da bodo podjetja IRI lahko v prvih vrstah kar se tiče proizvajalne Treba je prizadevanja, da bo I dejavnosti našega mesta. splošno značilnost našega področja. 3. Za napredek vseh vej kmetijske proizvodnje so nujno potrebni slovenski kmetijski tečaji in ustanovitev slovenske kmetijske šole, v katerih se bo šolala naša kmečka mladina. 4. Na našem področju je nujno potrebno ustanoviti kmetijsko posestvo, ki bi se ukvarjalo z reprodukcijo semenskega materiala, proizvodnjo sadik sadnih dreves in trt. V to posestvo bi bila vključena tudi postaja za umetno osemenjevanje goveda. To posestvo bi delovalo v skladu s kmetijsko šolo. 5. Potrebno je izdelati načrt za skladno pospeševanje in razvoj vseh kmetijskih proizvodnih panog z ozirom na neposredno bližino tržišča. 6. Pri vseh pospeševalnih načrtih je potrebno nuditi vsestransko podporo tudi mali kmečki posesti, ki ima dane pogoje za samostojni obstoj. Ta podpora bi morala tudi upoštevati možnost razširitve male kmetijske posesti. 7. Skrajni čas je, da se razširi tudi na naše področje zakon za vzajemno bolniško zavarovanje kmetov. Ta ukrep bo nedvomno i-mel daljnosežni odmev za mladino, ki dan.* s najraje zapušča zemljo, ker vidi v omalovaževanju kmetijstva le zapostavljanje proizvajalcev kmetijskih dobrin. 8. Do danes so oblasti zapostavljale naše predstavnike in niso upoštevale nobenih predlogov naših strokovnih organizacij. To dejstvo povzroča v naših kmetih ogorčenje, zato zahtevamo. da se odslej pri imenovanju predstavnikov v kakršen koli organ ali komisijo, ki se ukvarja s kmetijskimi vprašanji u-pošteva dejstvo, da Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov predstavljata pretežno večino kmetovalcev našega področja. Ob tej priliki ostro obsojamo dekret generalnega vladnega komisarja, na podlagi katerega so bili povišani davki na zemljišča. Pridružujemo se vsem gospodarskim krogom našega mesta v protestu proti n-krepu generalnega vladnega komisarja, s katerim je razpustil Izvršni odbor tržaške Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo in odstavil s predsedniškega mesta osebo, ki se je upala povedati resnico o gospodarskem položaju našega mesta in področja. Obsodba škofa iz Prata in volilni manevri KD p roti vsem pričakovanjem kle-rikalnih krogov se je proces v Firencah zaključil z obsodbo škofa iz Prala in oprostitvijo zaradi njihove sposobnosti in po. i župnika Aiazzija. Florentinski , sodniki so obsodili škofa mons. Pietra Fiordellija zaradi obreko. vanja zakoncev Bellandi na 40.000 lir globe, plačilo sodnih stroškov in povračilo škode civilni stranki ter na plačilo stroškov obrambe civilne stranke. Izvršitev kazni je ukinjena za dobo petih let, obsodba se ne omeni v kazenskem listu. Partijski aktiv V torek 11. marea ob 19.30 bo v dvorani Ljudskega doma, ulica Madonnina 19 partijski aktiv. Sekretar federacije tov. Vittorio Vidali bo poročal o današnjih problemih volilne kampanje. V ablieni člani federalnega komiteja in kontrolne komisije, sekcijski komiteji, sekretarji celic, tajništva tovarniških celic in tovariši, ki imajo vodilna mesta v množičnih organizacijah. Vstop z vabilom. prevladovanja cerkve nad državo. V svoji jezi so šli vatikanski krogi tako daleč, da so odkrito napadli sodstvo, ustavo in državo. Najbolj se je zagnalo vatikansko glasilo, ki je par dni po obsodbi pisali da smatra cerkev sodnike, ki so obsodili škofa za izobčene, kot je treba smatrati za izobčena tudi zakonca Bellandi. Za «Osservatore Romano» je obsodba škofa «vmešavanje v svete cerkvene Odkrit napad na državo pravice in kršitev svobode Obsodba visokega cerkvenega J duhovne službe ter določb kon. | dostojenstvenika, ki je v vrše- • kordata». * n ju svojih pastirskih dolžnosti 1 šel čez mero in s tem trčil — kot vsak drug italijanski državljan ob zakone italijanske države je zelo razburila vatikanske kroge. Obsodba ni bila v bistvu nič drugega kot logičen zaključek procesa zaradi obrekovanja. Vatikan pa je seveda videl v tej obsodbi «napad na cerkev » in privlekel je na clan argumente, ki bi vsekakor bolj spadali v dobo srednjeveškega mračnjaštva in inkvizicije. kot pa v moderno dobo, ki se je otresla mračnjaštva in Tudi škof Pietro Fiordelli se je v nedeljo v govoru, ki ga je imel v Firencah spustil v odkrit napad proti suverenosti dr-zave in sodstvu. «Bog ni hotel je dejal da bi v Italiji priznali popolno versko svobodo katoliški cerkvi. Toda če jv kdo mislil, da me bo po tem. kar -e je zgodilo, prisilil k molku, se moti.» Neznatno in povrhu tega še pogojno globo je smatral za svojo «kalvarijo». Preveč bi se zavlekli, če bi hoteli navesti vse pobude raznih škofov in klerikalnih krogov, s katerimi so skušali na vse načine napihovati pravično dejanje florentinskih sodnikov. Dvignili so se do neba kriki, da je v Italiji cerkev «preganjana», «zatirana». «potisnjena v stran» itd. in začeli so organizirati «javna žalovanja» ter druge podobne manifestativne demonstracije. Toda kmalu so odkrili svojo igro. Kmalu se je izkazalo, da v bistvu ni šlo toliko za obrani-bo «preganjane» cerkve, marveč za vse kaj drugega, ki s cerkvijo in vero nima nobenega opravka. . V7sa kampanja se jv že čez nekaj dni usmerila p«> poti volilne špekulacije v korist Krščanske demokracije. \ zaključku daljšega članka, ki ga je objavilo vatikansko glasilo, se pravi «da morajo katoličani zaupati le lastnim silam» in «la «je razpršitev glasov, ki (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2 DELO 8. marca 1951*- m OB 8. MARCU MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENi tržaške žene združene v borbi za mir in blaginje Pozdrav naše federacije Tržaške žene! Prisrčen pozdrav vsem vam ob priliki 8. marca. Mednarodnega dneva žena! Od dnevu, ko se žp več desetletij proslavlja doprinos, ki ga žene vsega sveta dajejo družbenemu življenju obnavljajoč obvezo, da se bomo borili za emancipacijo žene — poudarjamo mi komunisti zahteve, ki so v našem programu: 1 — za boljše pogoje življenja tržaških družin enakost plač in dostop v vse službe pokojnino gospodinjam zaščito dela na domu zdravo vzgoja in pravico do dostojnega dela mladini gradnjo ljudskih stanovanj izboljšanje socialnega skrbstva za že- ne in detinstvoi DEMOKRISTJANSKA VLADA JE MNOGO OBLJUBLJALA ,r A Ni ZADOVOLJILA TEH POTREB LE NOVA VLADA, SPOSOBNA IN VOLJNA VODITI POLITIKO MIRU IN SOCIALNEGA NAPREDKA, BO MOGLA ZAGOTOVITI BLAGINJO IN VE-DROST TRŽAŠKIM DRUŽINAM. Naj bo letošnji 8. marec dan enotnosti vseh tržaških žena, Slovenk in Italijank, dan skupne zaobljube, da bodo dale svoj doprinos v borbi proti raketnim vzletiščem siromaštvu socialni krivičnosti za mir obnovo Trsta spoštovanje pravic vseh žena Delavke! Gospodinje! Demokratične državljanke! Udeležite se proslav 8. marca! AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA K Pl Velika naloga ki je nobena slovenska žena ne more prezreti ednarodni elan žena. ki ga žene praznujemo L,v. Žene-delavke imajo na^lei^ nje osnovne zahteve : L Enaki socialni in ekolfy^Qi ski pogoji za delavko kot z» j™ lavca, kar se še do danes ni Uajb sničilo. Ženske plače so v na|0; dustriji povprečno za 16 Aie. nižje od moške, za 30 odst.j 'h1: žje v kmetijstvu in za 14 Agi nižje za uradnice 2. in 3. ^eUt tegorije. N c 2. Izvajanje zakona o z»4®čje delavkc-materp. Zaradi saK že vlade in delodajalcev, sfW., menjeni zakon prepogost» ” krši. 3. Izvajanje zakona o vajL šivu, zaščiti delavke in inl^O letnih. Ž 1 n en nenn„«„ ZahtCV^i (j ^ Obstojajo pa perspektive za večjo zaposlitev žena in sicer z otvoritvijo državne tovarne za izdelovanje cigaret, ki hi morala zaposliti kakih 800 že-na. Nadalje je za podeželje vprašanje otvoritve strokovnih tečajev. Tudi povečanje trgovskega prometa hi imelo za posledico povečanje dela za malo in srednjo industrijo, kot slaščičarsko, živilsko in industrijo likerjev ter več dela za o-blačilno stroko, pralnice in trgovino na splošno. jih postavljajo žene-delavkf^ 'Pre N,.; Pi za te zahteve se demokr»»1^ ženske organizacije, CGIb L KPI vztrajno borijo. Celc^(; V' uresničitev teh zahtev p*j v veliki meri odvisna od (j- bodočih političnih volitev- ko*" di tržaške žene dajo lahk» lik doprinos s tem. da jo svoj glas KD in volij» oj: KPI, ki je najmočnejša of‘ ] cijska sila in odločilen či»'|) za korenite spremembe v dočem sestavu vlade. *'aKa V 4udj rea 195Č- marca 1958 DELO Stran 3 Rubrika za propagandiste 1C se Imd1 a pravi li prol )dročja , in it oblem j sloveti o varisi' pozitii tia je iristopn enih že Gospodarska konferenca O ospodarska konferenca. ki jo sklicuje naša federacija za 21, 22. in 23. marca, je nadvse važen do. godek, ki mora že sedaj zanimati naše propagandi, ste. Konferenca bo predstavljala izhodiščno točko za objavo volilnega programa naše federacije v okviru nacionalnega programa. Tovariši morajo že sedaj posebno skrbno širiti tisk. ki sc ukvarja s pripravami za konferenco, popularizirati njen značaj in važnost, objasniti državljanom, s katerimi pridejo v stik, osnovne teme konference, ki bodo obravnavale gospodarsko obnovo. Osmi marec V današnji številki posvečamo drugo stran zahtevam in problemom žena. Naloga tovarišev je organi- zirati Široko razprodajo te številke z zvezi s proslavami 8. marca, katerim morajo dati kuministi svoj doprinos s tem, da seznanjajo ženske množice in tržaške družine na sploh s programom komunistov v zvezi s problemi, ki bolj neposredno zanimajo žene. Propagandni material V tem tednu so bili razdeljeni letaki s pozivom komunistov Združenih ladjedelnic svojim delovnim tovarišem. Važno je, da se letak dobo razdeli po velikih tovarnah in da tovariši sledijo temu delovanju v okviru posebne kampanje rekrutaeije med de-lavci. Federalni komite je te dni objavil posebno pismo tovarišem, ki ga je treba razdeliti med vse . člane partije, ker je v njem poziv na mobilizacijo vseh sil za volilno bitko. KULTURA IN ZNANOST 1111 lili Važnost točnega delovnega načrta za volilno kampanjo |a jbolj nujna naloga vseh sekcijskih komitejev je r°učevanje in čim bolj kon-ri>t"a sestava jasnega delovne-! »«črta za volilno kampa-r • Načrt bo moral predstav-podlago vsega delovanja v ^°čih mesecih in zato bo tre-njegovo izvajanje skrbno nlrolirati teden za tednom in Se<‘ za mesecem. Tudi če ko treba sčasoin izpopolnje-h, bogatiti in vnašati kakšne Pravke v skladu z razvojem spanje, mora biti načrt že aj točno določen tudi v po- pwi'0b"O8tih- . okoristiti m ‘kušnje preteklosti Splošne smernice impostaci je . > ~ Ì *itnPanje so znane vsem sek-> •k*m voditeljem. Voditelji ^ Poznaj° tut*i politične, f-be in etnične posebnosti ruja, v katerem delujejo in torej okrog kakšnih tem “tora razvijali akcija ; imajo tazpolago važne in korist-izkušnje iz prejšnjih volil-1 kampanj ter poznajo spo-1 'nosti in pomanjkljivosti ,"je organizacije. Vse to mora 1 Predmet proučevanja, ki r°dil najprimernejše nači-‘ dela za sedanjo kampanjo. re torej za to, da izkoristi-- Vse podatke, vse izkušnje Znanje sekcijskega komiteja 1 'zdelamo načrt, ki naj bo se-a'ljen takole: prvi del naj bo r®anizacijskega značaja, drugi Js'nčen finančnim vprašanjem, 1 iji pa vprašanjem pisane in s,ue propagande. Z organizacijskega vidika je ^;i‘a okrepiti predvsem sekcij-1 ' ‘ komite in celične komiteje, ( 11 j1 id ti organi mogli učinkovito ^tWa»i in bi znali dobro raz-1 jnji 1 'bevati naloge ter voditi traj- re ji za o kolektivno delo. Sekcijskim jem si jz lovartl) j«i stanujejo v 71 " y,1 rji, ki jim bodo dodeljeni. važne organizacijske pro-1116 je treba prišteti določitev misli sekcija prirediti ter določiti koliko zborovanj bo o-krajnega značaja, koliko manjših in letečih, koliko hišnih sestankov ter pri tem nakazati najbolj primerna mesta za ra. zna zborovanja, teme, ki so primerne za vsako posamezno zborovanje in moiebitne govornike sekcije. Načrt mora vsebovati zborovanja, ki bodo zlasti posvečena ženam in raznim kategorijam prebivalstva. Upoštevati je tudi najbolj koristne metode za populariziranje teh pobud ter tehnična sredstva, ki so potrebna za pripravljanje vabil itd. Ža pisano propagando je treba, poleg materiala, ki bo izdan v vsedržavnem okviru in s strani federacije, proučiti posebne argumente’ ki bi jih lahko o-hravnavali v sekcijskih lepakih. Proučiti jé treba tudi možnost objave sekcijskih biltenov, o-krožnic itd., ki jih je tiskati v tiskarni ali samostojno razmnožiti. V načrt je treba tudi vključiti pobude, ki jih ho sekcijski komite sprejel za širjenje tiska, zlasti uPUnita», «Dela» in «Lavoratore». Proučiti je treba nadalje primerne kraje (trge, križišča, dvorišča ), ki so primerni zn postavitev transparentov in zvočnikov. Za izpolnitev načrta in omogočanje njegovega izvajanja bo potrebno sestaviti sezname tovarišev, ki jih je mogoče mobilizirati za razna dela (govorniki, sestavi j alci letakov, uredniki biltenov, tovariši, ki znajo risati in dobro pripravljati napise, raznašale! tiska, kurirji, tovariši, ki bodo lepili lepake itd.) Vse delo je nedvomno že v teku v vseh sekcijah. Treba pa je priti do izdelave konkretnega. resnega in podrobnega načrta ter začeti delo na podlagi v načrtu označenih smernic. Kd 4)i„^ miš®le 'arišev skrutinatorjev, zastop-ckoti «v ter predlagateljev liste, ki 1 " i1' lahko najti v sekciji. s n' t, važna in dolgotrajna ' jj9 °8a pa je stalno prizadeva-*11 ' I* ' d" se delo okrog volilnih 0d'1,l;,',<9l'V «zvija v redu, na podil v,,lilnih seznamov in z do-, ,‘*v'jd vsaki celici enega ali I6« Serio; za-f»čj, : 14 in 3. li sab1. Sedežev kot specifično pod-e delovanja. 'I;.,^aloge sekcije . dan n nil^OllteV itevf* nj e sedaj moramo predvideva-■lavkf.^ “'doge sekcije v zaključni fa-okral'V ‘Hupanje in na dan volitev GlbJ». e'"žanje bolnikov, kurirji, P* F°Ve dcža f |d%erl.t.Zava s tovariši člani odbora itd.). od >A. lna®čni del načrta ite*. C1 7'j nabiranja prispev- e ' tudi ?a^rtu je treba nakazati Stevilo zboravanj, ki jih Rekrutacija med delavci V okviru posebne akcije za pridobivanje novih tovarišev v tovarnah so komunisti Sv. Marka, Tov. strojev, Arzenala in Sv. Roka naslovili na svoje delovne tovariše poziv, ki ga delijo delavcem v obliki letaka. V pozivu vabijo delavce, naj o-krepijo partijo delavskega razreda s tem, da vstopijo v njene vrste, kajti utrditev KP v mestu in zlasti v tovarnah je najboljše jamstvo za dosego in o-krepitev delavske enotnosti, da bi se mogla vedno bolje organizirana delavska sila zoperstavljati gospodarjem, ki jih podpira ICD in njeni zavezniki. Tovarniške celice so že imele svoje sestanke, na katerih so bile sprejete obveznosti in določene smernice. Tovariši iz Arzenala so priredili posebno konferenco, na katero so bili povabljeni delavci, naš* simpatizerji, katerim je govoril tov. Sema. Za prihodnje dni so na sporedu nadaljnji sestanki že določeni v posebnem delovnem načrtu za to posebno kampanjo rekrutaeije. Glasbena Matica je zabeležila nov uspeh I/ soboto zvečer je Glasbena Matica priredila v Avditoriju koncert, ki ga je vodil dirigent Oskar Kjuder. V prvem delu koncerta so ob sprem- Mladi gojenci solisti pokazujejo lep napredek Presenečenje večera: 11-letni violinski mojster opere «Nikola Šubic Zrinjskid, ki je ena najbolj popularnih hrvatskih in sploh jugoslovanskih oper. Nastopili so sopranistka Elvira Piščanc, tenor Re-nato Kodermac in bariton Miro Cuk ter moški zbor in orkester. Izvedba je zelo ugajala, tudi zato, ker so melodije Oskar Kjuder Ijavi godalnega, orkestra nastopili solisti, mladi gojenci Glasbene Matice, pianistka Tatjana Uršič, oboist Andro Vuga in mali 11-letni violinist Žarko | Hrvatič, ki je preihtavljal pravo presenečenje tudi po svojem dobrem nastopu, ki kaže v njem lastnosti bodočega pravega solista. Tudi prva dva, ki Elvira Piščanc sta že javno nastopila, sta tokrat pokazala lep napredek in se bosta prav gotovo z nadaljnjim študijem še izpopolnila. Drugi del koncerta je obsegal duet in liliale iz Zajčeve Renato Kodermac te opere zelo efektne in dojemljive. Sledila je skladba priznanega skladate ja Ubalda Vrabca oBilečanka» prirejena za mešani zbor in orkester. Navdušenje občinstva* ki je izvedbo po. zdravilo z odobravajočim ploskanjem je najboljši dokaz, da sta tako orkester kot zbor, pod spretno taktirko dirigenta zadovoljila poslušalce in dobro podala to, kar je skladatelj izrazil v svoji kompoziciji. Delu Glasbene Matice, ki je po vojni na novo začela z vzgojo slovenskega glasbenega naraščaja in z obujanjem zanimanja slovenskega občinstva zn glasbo, gre vse priznanje. Zelo razveseljivo dejstvo pa je. da Zgodovina diplomatskih jezikov z vsako javno prireditvijo GM narašča število oseb, ki prisostvujejo njenim koncertom in s tem dokazujejo svoje razumevanje in čedalje večje zanimanje za glasbeno življenje tržaških Slovencev kar je plod prizadevanje naše glasbene usta- Mednarodni festival Čajkovskega v Moskvi onec marca in v začetku aprila bo v Moskvi velik mednarodni festival pianistov in violinistov vsega sveta. Festival se imenuje po Petru Iliču Čajkovskemu Festival Čajkovskega. Za nastop na festivalu se je doslej prijavilo že blizu 80 glasbenikov iz okrog 25 d ržav. V ocenjevalni komisiji, ki bo ob zaključku festivala podelila nagrade, so priznani svetovni glasbeniki iz številnih evropskih in izvenevropskih glasbenih središč. Organizacijskemu odboru festivala predseduje Svetloba zvezd nam odkriva skrivnosti vesolja novejših časih so se začele zvezde spuščati z neba in co prodrle v našo atmosfero, v naše domove, kot si pred dobrimi desetimi leti še zamišljali nismo. Zato jih moramo od bliže spoznati, se z njimi sprijaznili in jih smatrati kot nekaj, kar je v tesnem sorodstvu z nami. Sprijazniti se z njimi pa ne pomeni, da jih moramo zvečer opazovati na jasnem nebu in si skušati zapomniti vsa njihova znani sovjetski komponist Di- imena. Celo zvezdoznanci mitrij Šostakovič, To je prvi poznajo vseh imen, kajti minili tovrstni mednarodni glasbeni 1 so časi, ko so učenjaki do na-festival v Sovjetski zvezi. j tančnosti poznali z zvezdami Sodelovanje med narodi koristi in napredku miru ne 7. februarja letos je bilo v Moskvi zborovanje predstavnikov sovjetske kulture ter zastopnikov raznih panog življenja in dela Moskve, Leningrada. SSK Ukrajine, Georgije in Armenije. Na zasedanju je bilo ustanovljeno Združenje za kulturne stike med Sovjetsko zvezo in Italijo —ZSSR-Italija. Ustanovitev Združenja odgovarja želji širokih plasti sovjetskega javnega mnenja, da se utrdijo medsebojni odnosi in razumevanje med narodi Italije in Sovjetske zveze. Združenje bo s svojim delovanjem skrbelo za seznanjanje sovjetskega ljudstva s kulturo in življenjem italijanskega naroda ter o-benem prispevalo, da bo italijan sko ljudstvo spoznalo sovjetsko kulturo in znanost ter življenje narodov ZSSR sploh. Za predsednika ustanove je Ustanovitev Združenja ZSSR-Italija Nedvomno je la pobuda vredna največje naklonjenosti, ker bo pripomogla k okrepitvi odnosov prijateljstva in sodelovanja med prebivalstvom Italije in Sovjetske zveze v korist splošnega miru in napredka. Vodstvo Združenja ZSSR-Italija je že prejelo nešteto brzojavk in pozdravov ob prili- ki ustanovitve. Tudi pokrajinski odbor Združenja Italija-ZSSR v Trstu je poslal pismo, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo in prepričanje, a da bo ta pobuda prispevala k utrditvi stikov za medsebojno spoznavanje ter k pospešitvi kulturnih izmenjav med obema deželama. Nagrajeni najboljši znanstveni filmi Čim bolj svetle so, tem več energije oddajajo Sonce je oddaja 40 milijonov kvintalov na sekundo f/ e takoj v začetku vzpostavljanja diplomatskih odnosov med raznimi deželami sveta se je pokazala potreba po osvojitvi skupnega jezika, ki bi se ga mogle posluževati vse dežele v svojih medsebojnih stikih. Prvi diplomatski jezik je bil latinski, ker je bil vpliv cerkve v svetu takrat zelo velik. Temu se je neprestano upirala Francija, ki je bila vedno proti papežem, čeprav je bila sama katoliška dežela. Franciji so se kmalu pridružile tudi vse protestantske države. Ker je tedaj v Evropi prevladovala politična hegemonija Francije, je postal v začteku 18. stoletja diplomatski jezik francoski. Prve čase je bil francoski jezik v rabi skupno z latinskim, kateremu je nekako konkuriral, toda po dunajskem kongresu leta 1815 je začel veljati kot edini diplomatski jezik. Leta 1919 so pariški dogovori in pakt Društva narodov priznali, poleg francoskega, tudi an. gleški za uradni diplomatski jezik. Z upadanjem francoskega vpliva v svetu in naraščanjem vpliva anglo-saksonskib držav, zlasti Združenih držav Amerike, je začel angleški jezik vedno bolj izpodrivati francoskega in ga počasi ponižal na drugorazredni jezik v mednarodnih odnosih. Po drugi svetovni vojni se je z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov leta 1945 znatno povečalo število diplomatskih jezikov. Danes je pet uradnih polnopravnih diplomat- 2 adnjjč smo poročali o Med. bil izvoljen znani režiser Grl- narodnem festivalu znan- gori j Aleksandrov, dočim so bi. stveno ‘ tehničnih filmov, ki so le v predsedstvo imenovane ra- | ^ Pnre. V. Joganson, predsednik Zveze ukrajinskih skih jezikov : francoski, angle- Trije novi jeziki so bili uvedeni zato, ker govori te jezike ogromno število ljudi v svetu (okrog 600 milijonov na Kitajskem, 200 milijonov v ZSSR in 100 milijonov v Južni Ameriki, Španiji in na Filipinih). V praksi se pa »še nadalje rabita v glavnem angleški in francoski jezik, dočim je kitajski le formalno diplomatski jezik, ker so Ljudski republiki Kitajski po volji zahodnih imperialistov zaprta vrata v OZN in njeni odnosi z zahodnim svetom se hote omejujejo. se je 28. februarja zaključil prvi del festivala, ker se bo zaradi velikega zanimanja in o- pisateljev N. P- Bazhan, tajnik vodstva Zveze skladateljev v Moskvi J. A. šapo ri n, litvanski katoliški škof P. M. Mazhialis, bivši sovjetski poslanik v Italiji A. E. Bogomolov in drugi. Združenje namerava tesno sodelovati s sorodnim združenjem X" Italiji (Ilalija-ZSSR) ter misli navezati stike tudi z drugimi italijanskimi kulturnimi in socialnimi ustanovami ter kulturnimi osebnostmi, ki jih zanima razvoj kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo. dobravanja javnosti prikazovanje teh zanimivih filmov nadaljevalo po vseh večjih mestih in industrijskih centrih Jugoslavije in bo festival trajal še skoraj leto dni. Gl) zaključku prvega dela festivala so bila v Beogradu podeljena priznanja najboljšim festivalskim filmom. Zlato medaljo «Nikola Tesla» je prejel sovjetski film «Atomska energija za mirnodobske namene» kot j jetskemu filmu «Pot k zvez-najboljši tehnično - znanstveni j dam». Vsi ostali filmi so pre-film. Srebrno Tesiino medaljo jeli spoinin.ske diplome. je prejel italijanski film «Čarobna svila»* bronasto pa angleški film «Ustvarjalni d tab». Iste tri medalje so bile določene tudi za domače filme na festivalu. Zlate medalje žirija ni podelila z obrazložitvijo, da domači filmi na festivalu kvalitet, no zaostajajo za inozemskimi. Srebrno medaljo «Nikola^Tesle» je prejel domači film «Po sledi rakete», ki jé bil najboljši jugoslovanski film na festivalu, bronasto na film «Začelo se je». Za najboljši tehnični film je bila podeljena zlata medalja «Boris Kidrič» japonskemu filmu «Sonce in radijski valovi», srebrna medalja je bila podeljena vzhodnonemškemu filmu « Ultrazvok», bronasta pa sov- posejano nebo. Zato pa ima poznavanje neba danes vse globlji pomen. Danes se posveča mrogo večja pozornost vprašanju, kako so sestavljene posamezne zvezde, kakšna je njihova kemična sestava ali pa njihova zunanja temperatura in celo njihova svetlost. Vse to ima malo kaj opraviti z «imenom» zvezde, ugotovi se pa lahko s pomočjo zelo delikatnih naprav, ki se vse bolj izpopolnjujejo. Eden od posebno važnih podatkov je na primer stvarna svetlost zvezde. Ce vidimo, da se ena zvezda bolj blešči kot druga, še ni rečeno, da je njena stvarna svetlost večja, kajti lahko se nam zdi svetlejša samo zato, ker je nam mnogo bliže. Če bi mogli postaviti obe v isto oddaljenost, bi se čisto lahko zgodilo, da bi bila tista, ki jo mi vidimo manj žarečo, svetlejša. Sonce je, na primer, izmed vseh zvezd navidezno najbolj svetla, toda zvezdoznanci so po mnogih merjenjih in proučevanjih ugotovili, da spada sonce med manj svetle zvezde in je na nebu mnogo drugih, ki ga po svetlosti prekašajo. Zanimanje učenjakov Zakaj se učenjaki neba tako zanimajo za svetlost zvezd? Zanimajo se iz zelo važnega razloga, ki je lahko vsakemu razumljiv, če upošteva dejstvo, tla svetlost pomeni količino svetlobe, ki izhaja iz zvezde in količina svetlobe pomeni energijo, ki jo zvezda izžareva v prostor. Poznati dejansko svetlost zvezd pomeni poznati e- nergijo, ki jo oddajajo ; pomeni razumeti kaj so v resnici zvezde in kaj lahko predstavljajo v skupnosti pojavov s ve-ta, v katerem živimo. Mogočne energetske peči Vzemimo na primer sonce, ki nam je najbližje in s katerim imamo vedno opravka ter poglejmo kakšna je njegova svetlost oziroma energija, ki jo vsako sekundo izžareva v prostor. S poskusi, ki jih lahko tudi preprost človek izvrši, ki jih pa zaradi omejenega prostora ne moremo opisati, so u-gotovili, da iz «sonca izhaja v eni sekundi ogromna količina energije, ki dosega astronomske številke, katerih človeštvo še- označiti ne zna : številki e* den sledi namreč več kot trideset ničel. To fantastično številko so pa znanstveniki preračunali v utežne mere in od kri-li, da sonce izžareva vsako sekundo količino energije, ki je enaka štiridesetim milijonom kvintalov. Sonce torej izgublja vsako .sekundo štirideset milijonov kvintalov energije, Li se izgublja v prostoru v obliki svetlobe. Iz tega nam lahko postane jasno, zakaj se zvezdoznanci bolj zanimajo za svetlost zvezd, kot pa za njihovo ime. Zvezde predstavljajo namreč mogočne energetske peči ki vsebujejo neizmerne količine energije» Ne pozabimo pri tem, da spada sonce med manj svetle zvezde in so v vesoljstvu še druge, ki so 100, 1000, 100.000 krat svetlejše od sonca. 570 let stara ura Francosko mesto Rouen ima na svojem velikem stolpu, ki spada med mestne zanimivosti, uro, ki bo drugo leto stara 570 let. Uro je izdelal urar Johan de Felein let, 1389. Ime moža ki je sestavil takšno tehnično čudo, je po krivici pozabljeno. V vseh stoletjih ni bilo na uri posebnih popravil in gre vendarle na minuto točno. Urarji, ki so jo preiskali, so izjavili, da ne kaže njeno kolesje skoraj nobenih znakov obrabe. ~y^ mesecu marcu se Slovenci spominjamo pisatelja Josipa Jurčiča, ki se je rodil 4. marca 1844. Bil je prvi veliki pisatelj in je v svojih delih zajel vso slovensko zgodovino ter napisal tudi nešteto povesti iz kmečkega življenja, v katerih je posebno dobro zajel resnično domače življenje preprostega ljudstva. Dal nam je prvi slovenski roman (Deseti bratJ in prvo tragedijo v slovenskem slovstvu (Tugomer). Sredi največjega dela je umrl za jetiko 3. maja 1881. V spomin velikana Josipa Jurčiča homo v par nadaljevanjih objavili pričujočo krajšo povest «Pipa tobaka». p avbi Slamniku, graščinskemu oskrbniku na Koprivnjaku, začeli so že v njegovem štiridesetem letu lasje izpadati. Ne zaradi tega, ker bi bil v mladosti preneizmemo življenje užival ; moj bog! gospod Slamnik ni ničesar užil, kar bi dejal, da je greh. Preveč je bil boga in sveta boječ. Tudi zaradi velike učenosti ne, kajti po četrti latinski šoli je bil študent Slamnik strašno trojko v spričevalu svojemu rajnemu očetu domov prinesel. To je krivo bilo, da ni potem zopet v šolo šel, nego bil nekje za pisarja in pozneje za oskrbnika na graščini. Lasje so izpadali iz Slamni-bove glave iz svojega nagiba. Da bi to ustavil, strigel se je na gladko in zaradi tega je imel glavo, kakor bi bil majhno luno človek posušil. A posebno neprijetnega lica ni bil. V istem štiridesetem letu je gospod Slamnik začel opazovati, da perica njegove srajce slabo pere; da se pri suknji zmerom kateri gumb odtrga, ki bi ga dobro bilo prišiti, ko bi ga kdo prišiti imel ; da je hrana pri bližnjem krčmarju, kjer je moral kositi in večerjati, zares predrago plačana. In več ena-kih tožb je našel. Ko bi se oženil, bilo bi vse drugače. Gumbi bi bili prišiti, perilo v redu, mislil je še" druge reči, ki bi tudi bile, a katerih ni, da bi nn glas pripovedoval. Pavel ni imel navade mnogo govoriti. Ali mislil je mnogo in vse do zadnje črte. Tege JOSIP JURČIČ: PIPA TOBAKA se. je bil naučil pri številkah, katere je v knjigo bilo pisati dan na dan in iz katerih je bilo treba natančnih rezultatov iskati, da je gospodar vse v redu našel in ž njim zadovoljen bil. Torej je Pavel tudi ženitev do dna preštudiral. Naprvo je v poštev vzel svojo mesečno plačo in je računil, kako in s koliko bi dva izhajala, to se ve, pošteno in precej dobro. Potlej je številil, koliko bi žena prigospodinjila, kar je zdaj gotovih stroškov. Račun je na vse kraje in po vseh preudarkih vrlo dobro kazal. Samo ena stvar mu je v križ hodila in pobožni Pavel je sum pred seboj noter do kratko pristriženih las v glavo zardel — v križ mu je hodilo, kako bode potlej, ako bogu v glavo pade, da ne bosta samo dva, nego s časom trije, štirje (več ne!) v Slamnikov! družini. Ni znano, kako je Pavel ta pomislek premagal, a pre-magai ga je gotovo, kajti preden je šest tednov minilo, že je rojila po njegovi glavi samo misel, kako pač dobiti ženo. - To je bila težava. Slamnik je povsod, kjer so ga poznali, veljal za človeka, ki ne mara ženskega rodu videti. Še njegov gospodar gra. ščak, ki je bil oženjen in starejši od njega, bil je na slabem glasu, da poleti rad z mladimi delavkami na polju govoriči in se šali. On pa z nobeno ni govoril, razen kar je bilo potrebno, in še to tem osorneje, čim mlajša ženska je bila. Dostikrat je videl, da so se mu smejale ; jezilo ga je to pač, ali kadil je svojo pipo, katero je zmerom v ustih imel, in ie modro šel. V družbe pa zahajal ni. Razen tega pa tudi izbiranja v okraju ni bilo velikega. Takih deklet, ki so brati in pisati in še malo več znale, in bas take se je zdelo njemu treba, ni bilo mnogo. Lepe in bogate si Slamnik ni upal dobiti. Njegova letna plača je bila že še dobršna ; ali Pavel ni bil ničemuren, da ne bi vedel, da njegovo lice, njegova redkolasa glava in njegovih štirideset *— niso posebno vabljive stvari. Vsemu temu vprek se je stvar vendar razvila. Neki z otroki bogato oblagoslovljen dav-karski uradnik je imel sedemindvajsetletno hčer, o kateri se je govorilo, da je v svojem cvetju imela več častilcev, a snubača nobenega, ker je bil oče ubog. Na to je Pavel Slamnik oči obrnil. Več kratov je šel tja, a svojega namena ni mogel povedati, ni šlo z jezika. Naposled je davkarja na lov povabil in ta, vedoč da se po graščinskem lov-u dobra slanina in dobra klobasa pri poštenem vincu prigrizuje, sprejel je povabilo z veseljem. V bosti je gospod Slamnik skrbel, da sta na enem mestu čakališče dobila, in tam je dav. karju svojo željo razložil. Ubožnemu državnemu služabniku so se od veselja oči zasvetile, segel je Pavlu v roko, zagotavljal, da ni nika-kega zadržka, in vedel mnogo lagati, kako njegova liči Doroteja s spoštovanjem in po-“<'bno rada o gospodu Slamniku govori. Gospod oskrbnik sicer ni bil duševni velikan ne poseben poznavatelj sveta in ljudi, a loga vendar ni veroval, da bi se bila prej zanimala zanj. Ni bilo vzroka niti prilike. \ ( ndar nemogoče se mu ni zdelo in bodi si, kakor je. vesel je bil. Vesel, ker je srečno svojo željo od srca spravil, vesel, ker mu je takoj oče obljubil in še tako srčno brez okolišev. Ko je prihodnjič zopet v davkarjevo hišo prišel, poznalo se je, da Doroteja že zna nje- govo prošnjo, in še več, da je zadovoljna. To je oskrbnik Slamnik iz njenega prepri-jaznega lica takoj videl. Odvalil se mu je drugi kamen s srca. ker mu ni bilo treba ljubezni razkladati, česar se je najbolj bal ; zdelo se mu je, da bi smešen bil, in pravzaprav si ni mogel izmisliti, k*ko se enaka stvar prične. Tako se je vse samo ob sdii naredilo v pogovoru. Doroteja je znala ljubezniva biti. Saj je bila že sedemindvajset let stara, lepota je minevala, čas se je bližal, ko se začenja strašna ženska usoda starega devištva. Zdaj je veljalo z vso ljubeznivostjo preprečiti in privezati zadnjega rešitelja iz neljubega samskega stanu. Pavel je bil ves navdušen, kar se je njemu dalo navdušenemu biti. Ni mislil, da je še kje kakšna bolj dobra, bolj ljuba ženska stvarca od Doroteje. Precej jeseni je bila poroka in gospod Slamnik je imel ženo. * * v p rvi čas je bil gospod Pavel v zakonu ves v nebesih. Kako bi ne. saj je bilo naenkrat vse v redu po stanovanju, v omarah in po vseh kotih ! In Doroteja je znala kuhati, da se je samo jelo. In kako varčna je bila ! Da, varčna ! In tu je vir Pavlove usode. Kajti za nekoliko časa se mu je začelo dozdevati, da, kadar od kosila vstane, ne bilo bi težko in neprijetno še obsedeti. Ker se je malo svoje Doroteje bal, potožil ji je občutke svoje nezadovoljne notranjosti prav na. lahko in pohlevno v obliki krotkega vprašanja. Ona je naredila resen obraz, rekla, da on' o gospodinjstvu ničesar ne ume, da je njegova plača majhna in je treba skrbeti za starost. To vse je bilo za Pavla menda prepričevalno, ker je molčal. Za tri mesece pak je prišel veliki udarec. Ljuba Doroteja je namreč nanagloma izna. -la. da vse njegove suknje od p ražnje do dr-Uvniške strašno po tobaku smrde in da se grozni duh lohakovega dima sten prijem Ije. kar je preko glave sitno. (Nadaljevanje sledi) Stran 4 DELO 8. marca DOMACI PROBLEMI IN VESTI Važna kmetijska vprašanja obravnavana na enotni konferenci nedeljo dopoldne so imeli kmetje našega področja skupno konferenco, ki sta jo sklicali Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, u-poštevajoč prav posebno, da sto. . parno v sezono, ko se kmet, ki se ukvarja izključno s kmetijo, zelo težko odtrga od svojega dela. Ugotoviti je treba, da je bila nedeljska konferenca zelo koristna za naše kmete, ker so se obravnavala številna pereča vprašanja od katerih je v veliki meri odvisen obstoj in razvoj kmetijstva na našem področju. Po otvoritvenem nagovoru sta udeležence pozdravila predsednika obeh kmečkih organizacij. Sledilo je nato izčrpno poročilo, ki ga je podal ing. Pečenko. Zaradi omejenosti prostora se moramo, žal dotakniti le glav-nejših misli in strokovnih nasvetov, ki jih navaja nadvse zanimivo in strokovno utemeljeno poročilo. nja. Obravnavajoc način kmetovanja, ki mu poročilo posveča veliko pozornost, nakazuje potrebo, po visoko specializirani proizvodnji in opozarja na važnost gnoja, umetnih gnojil itd. Nato poudarja važnost živinoreje, ki je tesno povezana s vpra-Čanjem travništva in pašništva ter važnost vinogradništva in vrtnarstva. Opozarja nadalje na važnost sadjarstva, ki se je premalo uveljavilo in cvetličarstva, ki daje kmetu lahko visoke do. hodke, treba pa je mnogo znanja in izurjenosti. Tudi reji drobnice posveča naš kmet premalo pozornosti. Moderno organizirana kokošereja bi n. pr. lahko imela važno vlogo v kmetijstvu. V poglavju, ki dokumentirano obravnava vprašanje konkurence, je nakazana potreba večje mehanizacije kmetijskega dela, ker je stroj prvo sredstvo za cenejše proizvode in za ve-čje dobičke. Tudi vprašanje prodaje mleka postaja vedno Izčrpno poročilo ing. Pečenka Pereče vprašanje mlekarstva Za zastopstvo Slovencev v Trgovinski zbornici Nabrežinski obč. obsoja gonjo proti dvojezičnosti svet Q bčinski svet devinsko-nabre-, žinske občine je na svoji nje zastopstva Slovencev v Trgovinski zbornici in vprašanje raztegnitve zakona o bolniškem zavarovanju kmetov. Predsednik Kmetijske zadruge tov. Markovič je predočil kmetom važnost in koristi, ki jih lahko imajo kmetje od te ustanove. V zvezi s tem je priporočal večje zanimanje kmetov za. zadrugo. Udeleženci konference so poleg sklepne resolucije odobrili tudi resolucijo o zastopstvu kmetov v raznih organih in u-stanovah. V uvodu je daljše poglavje holj pereče zaradi tuje konku-posvečeno obravnavanju pod. | rettce. Kakovost našega mleka je na višji stopnji od mleka nebnih, pogojev naših krajev, v * naslednjem poglavju pa govori o značilnosti kmetijske potrošnje in vplivanju na usmeritev kmetijskega gospodarje- Tragi ficna smrt zavednega delavca Ves dolinski okraj je hudo pretresla nenadna in tragična smrt komaj 35-letnega električarja Rudolfa Mahniča iz Doline, ki ga je na delovnem mestu v petek ubil električni tok. Rudi Mahnič je bil v vasi in vsem okolišu splošno priljubljen, ker je bil poštenjak, rešen in zaveden delavec, vzoren mož in oče. Domačini se tudi spominjajo, kako se je kot partizan hrabro boril v trenutkih najtežje preizkušnje našega ljudstva. Prijatelji, mladi poročenci in mladinci sd mu v nedeljo prire diJi svečan pogreb, na katerega je prihitela velika množica vaščanov in okoličanov, ki so ga .želeli spremiti na zadnji poti in izraziti užaloščeni materi, soprogi m D-h-lni hčerki svoje razu-itnevanje in sočustvovanje. Splošno mnenje je, da že dolgo let iti bilo v Dolini tako veličastnega pogreba. Posmrtne ostanke nepozabnega Rudija jé spremljala tudi vaška godba, ob odprtem grobu mu je zbor zapel ž^alpstinko, dočim se je od pokojnika kratkim a ganljivim nagovorom, poslovil tovariš Jo-, sip Lovriha. ki je govoril v imenu vseh,njegovih prijateljev in delovnih tovarišev. Težke prizadeti družini Mah. nič izražajo tudi tem potom vsi prijatelji- in vaščani svoje glo. bqko sočustvovanje. Iskreno sožalje izreka tudi uredniški kolektiv «Dela». ki prihaja iz nižinskih predelov. Toda z naše strani nismo napravili do danes nič, da bi to prednost izkoristili. V tržaški občini je 808 ha obdelovalne površine z 20 tisoč lastniki, tako da pripade na vsakega povprečno 400 kv m obdelovalne površine. Na Tržaškem je 12 posestev z nad 100 ha površine, 67 posestev z 20 -100 ha, 579 posestev s 5 . 20 ha in 2686 posestev z manj kot I ha in do 5 ha površine. Posebno poglavje govori o kmetijstvu in prosti coni ter pride do zaključka, da bi prosta cona nikakor ne škodovala kmetijstvu. Ukinitev carine za uvožene kmetijske stroje, znižanje cen umetnih gnojil in krmil bi vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov in kot posledica bi se znižale tudi cene proizvodov. Posamezne točke zaključkov poročila so vnesene v sklepni resoluciji, ki jo v celoti objavljamo na prvi strani. Po poročilu se je razvila zanimiva diskusija. Kmetje so poglobili nekatere probleme iz poročila in iznesli še druge. Med najbolj občutenimi se je izkazalo mlekarstvo, toda tudi nenačrtno pogozdovanje dela kmetu, ki ima živino, precej preglavic, ker mu omejuje pašo. V diskusiji je tov. Grbec, tajnik koordinacijskega odbora iznesel vprašanje vedno večjega davčnega bremena, ki je postalo že neznosno. Tov, Kosmina, tajnik KZ pa je nakazal potrebo, da se kmetje, ki prodajajo mleko v mestu, organizirajo spričo konkurence. Obravnaval je nadalje tudi važno vpraša- Bolestna izguba družine Laharnar izprosila bolezen jim je v ponedeljek iztrgala iz družinske srede komaj štiri mesece starega sinčka Pavla. Ljubeči starši in sestrica Nadja so Pavelčka spremili na njegovi zadnji poti v sredo popoldne. Križani, tovariši, prijateli, sorodniki in znanci so izrazili svoje sočustvovanje z veliko udeležbo na pogrebu. Na čelu dolgega sprevoda so stopale deklice v belih oblekah, ki so nosile vence in šope cvetja. V imenu vodstva naše federacije se je pogreba udeležila tov. Marija Bernetič, za vodstvo ZDŽ tov. Jole Deferri. Predno je kriška gruda zasula prerani grob, je tov. Marina spregovorila par ganljivih besed v slovo dragemu Pavelčku. Težko prizadetima tovarišema seji prejšnji petek soglasno odobril naslednjo resolucijo : « Glede no silovito gonjo, ki so jo sprožili z raznih, strani proti morebitnim vladnim ukre. pom v zvezi z dvojezičnostjo na sodišču in v javni upravi na splošno, kar je v skladu z Londonskim sporazumom, ki vsebuje določbe o pravici slovenskega prebivalstva do uporabe lastnega materinskega jezika v odnosih z raznimi oblastmi ter glede na splošno veljavno demokratično načelo, sprejeto z republiško ustqvo (člen 6), da je treba zaščititi jezikovne manjšine s posebnimi določbami, zlasti glede uporabe njihovega jezika v odnosih z javno upravo in v zvezi z zahtevo, da je treba preklicati vse ukrepe, katere je svojčas uvedel fašistični režim proti slovenskemu prebivalstvu, ki je bilo oropano najosnovnejših narodnostniih pravic, občinski svet odločno prote- Vlada naj čimprej uresniči določbe Londonskega sporazuma Henriku in Lojzki izrekajo is- stira proti sovražni gonji, Družino našega tovariša Laharnarja iz Križa je zadela bolestna nesreča. Kratka toda ne- kreno sožalje vodstvo naše federacije, kriški komunisti in demokratje. Tudi uredništvo «Dela» izreka zvestima tovari. šema najiskrenejše sožalje. spro- ženi proti slovenskemu prebivalstvu tržaškega ozemlja in i-stočasno zahteva, naj vlada tim-prej uresniči določbe Londonskega sporazuma, da bi se slo- venskemu prebivalstvu končno I Komemoracije se bodo udele-vendarle priznale njegove osna. | žili mnogi pokojnikovi sorod- vne narodnostne pravice». Poleg tega so na seji razpravljali v glavnem o prodaji občinskih zemljišč zasebnikom, ki si nameravajo predvsem na se-sljansem področju graditi stano, vanjske hiše. Komemoracija po pokojnem D. Gervaisu niki in prijatelji in upamo, da sc bodo tudi Tržačani odzvali dostojnem številu. Manifestacija za mir v Vicenzi TT v • lecaj za šivilje Boljuncu Starešinstvo Akademskega, društva Balkan javlja : Kot je znano, se v j.ebruarju ni mogla vršiti ta komemoracija, ker zunanji gostje niso pravočasno dobili potnega vizuma. Zdaj je vse v redu in se bo komemoracija vršila dne 13. marca ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ulici Roma 15. Po spominskem govoru se bo-i recitirale in zapel« re pokojnikove pesmi. ne 16. marca bo v Vicenzi velika manifestacija žena v obrambo miru in proti postavljanju raketnih vzletišč na italijanskem ozemlju. Manifestacijo organizira Zveza italijanskih žena. Oh tej priliki bo-do prišle v Vicenzo žene z vseh strani Italije, da združene izrazijo željo vseh žena po ohranitvi miru, ki je največja dobrina. Tudi iz Trsta bo odpotovala večja skupina žena in deklet, ki bodo s svojo udeležbo dokazala tankočutnost in prijatelj- V okviru Zvezne ustanove za poklicno usposabljanje se ho v kratkem začel v Boljuneu tečaj za šivilje. Za sprejem v tečaj lahko zaprosijo brezposelni otl 14. do 40. leta, ki so vpisani v seznam brezposelnih pri uradu za delo. Za časa trajanja tečaja bodo tečajniki dobivali naslednje prejemke: če imajo podporo za brezposelnost 200 lir dnevno, če nimajo te podpore pa 300 lir dnevno z dodatkom 60 lir za člane družine, katere vzdržujejo. Če bodo dobro opravili preizkusni izpit oh zaključku tečaja, jim bo priznana tudi nagrada v znesku 3.000 lir. Vsi brezposelni prebivalci dolinske občine, ki se zanimajo za tečaj, lahko vlože prošnjo napisano na posebnem obrazcu, ki ga dobe v dolinskem uradu za delo ali na na županstvu, soba št. 8. ZA TEDEN DNI Er ' s- - Janez, Ivica Frančiška, E«! ■10. - 40 im Sobota, 8. Nedelja, 9. - Ponedeljek. Stana Torek, 11. - Herakiij. Svita Sreda, 12. - Gregor. Bul (zad. krajec) Četrtek, 13. . Rozina, Zinka: Petek, 14 - Matilda, Nevent Prijava Vanoni R A D 1 O Sl ODDAJE -- --reji SOBOTA: 13.30 Lahke < lodi je - 16. Radiska univeif0 šo Kako so živeli stari Oritene 17 Slovenske instrumentaitlpj^ zasedbe - 16. Odda a zb Hnj mlajše: Antonija Curk: «lGr fica beračica» 2. in zadnji °Ven Igrajo člani RO - 19.15 Se|)p nek s poslušalkami - 21. E- ’ mitizirana zgodba: Niko11 tei Ljeskov: «Skrivnost mesk^e ske družine» Igrajo člani B Na : odra - 22. Čajkovski: Serenik j v C-duru za godala op. 48.redst NEDELJA: 9. Kmetijska kttpj, daja - 10. Prenos maše iz S:i se j . • -, . stvo, ki veze slovenske m dado recitirale in zapele nekate- ... , 1 lijanske žene našega ozemlja z ženami Italijanske republike. Za vsestransko pomiritev proti fašističnim izbruhom p miedeljkova seja pokrajinskega sveta je potekala v ozračju napetosti in razburjenja. Že v začetku seje, ko je demokristjanski vodja skupine odv. Persoglia predložil resolucijo, s katero se zahteva, naj vlada še pred razpustom parlamenta uresniči svoje nanovejše obljube za Trst, in ko je tovariš JURAGA v imenu komunistične skupine podprl resolucijo a istočasno grajal demokristjane, da niso dovolili v teku šestih mesecev sestajanje pokrajinske gospodarske komisije, je podpredsednik dr. Franceschi ni prekinil govornika. Ko pa je tov. TOMINEZ vprašal predsednika, kaj misli uprava ukreniti zaradi protidemokratičnega ukrepa, ki ga je generalni komisar podvzel proti predsedniku Trgovinske zbornike Luzzattu-Fegitzu, se je takoj na pobudo vprašanja svet. Bologne vsula ploha podtikanj Monarhofašisti in demokristjani povzročili incidente ob govoru svetovalca tovariša Šiškoviča v pokrajinskem svetu Dokazale bodo, da stoji rešitev miru iznad slehernega političnega ali drugačnega predsodka. Zveza demokratičnih žena v I rstu sporoča, da se vpisovanja za potovanje sprejemajo na sedežu v ul. Macchiavelli 19, te-lef. 31-108, vsak dan od 9. do 12. in od 15.30 do 17. ure, Ce-na vožnj e v pulmanu je 800 lir. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta tudi le. tos izpolnjevali in vlagali davčne prijave Vanoni. Ker rok za vlaganje omenjenih prijav zapade nepreklicno 31. marca, vabimo vse prizadete, naj se zglasijo v uradih KZ in ZMP v ul. Geppa 9 (pritličje). niče sv. Justa - 1,3.30 GlSjtivd po željah - 16. Slovenski JjL ,a ri - 17. Klabund - O Zupatily k «Praznik cvetočih črešer i n drama v 1 dej. Igrajo č'fv0. Rad. odra - 20.30 Zvočni Tkil]. zaik - 2,1.15 Martinu: KoncWfto za dva klavirja in orkestefay ’ Nedelja v športu - 22.10 V tu jazza - 22.35 Orkester j^®1 sai dré Kostelanetz. PONEDELJEK: 13.30 Lai melodije - 18. Brahms: Sin1] nija št. 1 v c-moiu :r je p. '\u' 1 18.55 Koncert tenorista mular Vanoni, davčne kartele za leto 1957-58 in potrdilo drugih prejemkih (plače). Tajništvo Kmečke zveze in Zveže malih posestnikov na odstavljenega predsednika s strani znanega protiLuzzatto-vega «strokovnjaka» dr. Deli-seja. Letošnji proračun miljske občine Večji incidenti pa so nastali v teku razprave o proračunu. Tov. POSTOGNA, poleg tega da se je pritožil nad preveliko počesnostjo, s katero se pokrajina briga za ureditev in popravo cest v območju miljske in dolinske občine, je ostro grajal nespodobno gonjo fašistov in ostalih desničarjev, proti dvojezičnosti in se v svojem govoru skliceval na republiško ustavo, Posebni statut in besede, ki jih je predsednik republike izrekel ob priliki svojega prihoda v Trst novembra 1956. Tov. TOMINEZ pa je v svo-jem govoru kritiziral nekatere postavke proračuna v zvezi z osebjem pokrajine in še poudaril, da je nemogoče izhajati sa- mo iz administrativnih vidikov, I mi delo za nadaljevanje proce* ko se razpravlja o proračunu. J sa pomiritve med prebivalstvom. Čim pa je začel govoriti to- To je v interesu Trsta in nje- varis SINKOVIČ, se je ozračje razgrelo. Naš svetovalec se je skliceval na pravico, da se v pokrajinskem svetu lahko govori in mora govoriti o vseh vprašanjih, ki zanimajo prebivalstvo ter se izjavil proti poskusom, da hi se delo v tem izvoljenem organu omejilo le na upravno-tehnične zadeve. Zeto je spregovoril o vprašanju dvojezičnosti, se zavzel za pravice Slovencev tudi na tem področju in posvaril pred nevarno, st j o hujskanja, kar poskušajo fašistični krogi in njihovi zavezniki. Nujno opozorilo govega prebivalstva. V tem interesu je tudi^ neobhodno potrebno, da se preprečijo fašistični izbruhi, katerim smo bili v zadnjem času priča zaradi slovenskega prevoda lepaka za nabor in zaradi govoric o uved. bi dvojezičnosti na sodiščih. ▼ Tudi v Miljah je primanjkljaj enak lanskemu iljski občinski svet je začel v sredo razpravo o le- tošnjem občinskem proračunu, ki ga je objasil župan tovariš Pacco. Redni dohodki znašajo v letošnjem proračunu skupno 120 milijonov 114.000 lir, stroški pa 132.149.000 lir; primanjkljaj, ki ga bo morala kriti svojim prispevkom država, je . enak lanskemu in znaša 28 mi-I milionov 766.000 lir. Zaradi o- Protest Opencev z “Brdine,, mej ite v, ki se postavljajo pri nakazovanju državnega prispevka, so v proračunu n izbežne vrzeli in pomanjkljivosti, medtem ko se mestno gospodarsko stanje slabša in ne dovoluje nobenega naravnega povečanja občinskih dohodkov v obliki pristojbin (izgube pri mezdah zaradi agitacije v GRDA. izgube kmetovalcev zaradi slabega vremena itd.). Davčno breme je postalo zelo težko, toda to za-visi edinole od državne politike na področju krajevnih financ, kot dokazuje uvedba zakona 703 in drugih davčnih povišanj. Odgovor Tržaške unije P ružine, ki stanujejo na Op- i zlasti ne od tedaj, ko vodijo po. činah okrog trga Brdina in sebno kampanjo proti hrupu in v bližnjih ulicah, so te dni po siale tržaški kvesturi vlogo, kateri zahtevajo, naj oblasti ne dovolijo, kakor so to delale v prejšnjih letih, da bi se na imenovanem trgu nastanil vrtiljak, kioski razni iger, naprave za strejanje z zvočniki, kar je pozno v noč povzročalo neznosen hrušč. Omenjeni trg se nahaja prav sredi vasi, zaradi česar neznosni hrušč onemogoča ljudem delo in počitek. L ud n o se zdi, da se oblasti doslej niso zmenile za vse to, nastopajo proti kalilcem miru, posebno v nočnih urah. Omenjeno vlogo je podpisalo 38 družinskih poglavarjev prizadetega okoliša. Upamo, da jo bodo merodajni organi vzeli v poštev. Če že namerava tudi letos priti na Opčine podjetnik vrtiljaka, naj si za to izbere kak drug prostor, saj ga v okolici Opčin ne manjka. Proti temu prav gotovo ne bo nikogar, ki bi protestiral in za tak pro. štor naj mu merodajne oblasti izdajo tudi potrebno dovoljenje. Vendar si pa občinska uprava neprestano prizadeva, da bi kljub težavim pogojem izboljšala javne usluge : vzdrževanje cest, javno razsvetljavo, urejevanje kanalizacije, vzdrževanje šol, bolniško službo za siroma-šnejše z dobavljanjem zdravil itd. Župan je zaključil svoje poročilo z zagotovilom, da skuša uprava vedno stati ob strani svojim občanom in njena glavna skrb je blaginja vseh. Kljub neštetim težavam in oviram i-majo Milje še vedno možnost, da postanejo moderno in prijazno mesto. Po kratki diskusiji so poročilo odobrili vsi, razen sedmih svetovalcev (demokristjani in socialdemokrati), dočim je bil prvi del proračuna, ki vsebuje postavke dohodkov, odobren soglasno. O sejah, ki so se vršile v tem tednu, bomo poročali prihodnjič. Te dni je naša federacija prejela odgovor Tržaške unije (s podpisi Tolloy, Cosanz in Muzzi) na predlog, ki ga je 24. januarja poslala strankam in demokratičnim gibanjem v zve. zi z volitvami za obnovitev tr. žaškega občinskega sveta. Tržaška unija pravi v svojem pismu, da se popolnoma strinja z načelom neodložljivosti in neodpravljivosti sestave izvoljenih uprav in oblasti ter izjavlja, da bi bilo najbolj primerno razpisati upravne volitve obenem s političnimi, zlasti če bi odpadlo dvojno glasovanje (za senat). V pismu se s tem v zvezi u-gotavlja, da so «pravila predložitve volivcem in način glasovanja pri teh dveh volitvah (za občine in poslansko zbornico) enaka in to je nedvomno argument v korist vzporeditve volitev v naši občini, bodisi zaradi gotovosti in lahkote, ki se nudi izražanju volje volivcev, kot zaradi možnosti prihrankov v denarju in delu za oblasti, javne urade in tudi za pobudnike list». Pismo Tržaške unije se takole zaključuje : «Na vsak način se strinjamo, da je podaljšanje komisarske uprave na občini nenormalno in v nasprotju z demokratičnimi in ustavnimi zahtevami ter želimo, da bi se vzpostavitev izvoljene uprave uresničila vsaj istočasno s političnimi volitvami ali pa takoj za njimi». V teku tega dela njegovega govora je bil večkrat prekinjen od demokristjanskega svetovalca Degana, ki je v družbi dveh fašističnih svetovalcev in demo. kristjana Ponte j a v določenem j trenutku celo zapustil sejno | dvorano. P0 tem govoru je sku-j šal monarhist Antonini doseči, da bi se z zapisnika izbrisale, besede tov. Šiškoviča. Nastala je diskusija o tem, kar lahko govorijo svetovalci v debati o proračunu. Nato pa je bila seja prekinjena. Ob tej priliki je zelo značilno, da so se na liniji fašističnih razgrajačev našli nekateri demokristjanski svetovalci. Podoba je, da se marsikdo ne zaveda, da so končali časi protislovenske gonje in fašističnega nasilja in da bi bil tudi čas, da se nadaljuje z združenimi sila- Obsodba škofa (Nadaljevanje s 1. strani) bi jo hotele druge stranke doseči, nerazsodna in graje vredna.» Evo pravega bistva, ki ga pokaže Vatikan: katoličani mo. rajo voliti za Krščansko demokracijo in za nikogar drugega. Edino z zmago KD bo lahko Vatikan podredil državo svoji volji. Zato je treba voliti proti vsem strankam, ki postavljajo italijanski zakon iznad kanonsko pravo — to je dejansko smisel in jedro omenjenega članka. Republikanska stranka — ki je bila pobudnica nabiralne akcije za kovinarje — je te dni obvestila našo federacijo, da se je zaradi poravnave spora kovinarjev nabiralna akcija zaključila. Obenem je naprosi- | la, naj se ji čimprej dostavijo I uporabljeni in neuporabljeni I bloketi in nabrani denar. Zato pozivamo vse sekcije, ki še niso dostavile denarja in bloketov. naj to nemudoma sto-re, da bo naša partija lahko v najkrajšem času uredila zadevo. Slovensko narodno gledališče Vsak naj prinese s seboj for-J Gregorača, pri klavirju C«jšnj xr----! J" 1 Cvetko - 19.15 Radijska 4Žna verza: Zemlja kot piatisti^,, (5.) «Razvoj vesoljstva - ijj s. stanete planetov» - 20. Spoi'a ‘.j31 komentar - 20.30 Vincenzo 11 v lini: «Mesečnica», opera v,, 6"< de1 ?*« \ TOREK: H3.30 Glasb» po ijah - 18. Zafred: Četrti k4 ko tet za godala - 18.30 Pisfoo balončki, radijski tednik b0l. ■ naimmiajše - 19.10 Zdrav A., vedež - 20.30 Od me'o n o L 1 . melodije - 21.15 .Simfonjfevi® koncert dirigira Fernando r llpit vita!’ - 2)2. Ob etnica ted1® po «Stoletnica rojstva Rus^tltev Leoncavalla» - 22.45 Bizet: Sežanska suita št 2. Ite -Q SREDA: 18. Glazcun»LjL Koncert v n-tnotu on. 82 ’■ violino in orkester - 18.55 'j; aij kalni kvintet. «Zarja» - iL Za Sola in vzgaja: pilaf. Ea>Cj^ni Košuta: «Tolstoj, nčiteli *9 v Trstu V soboto 8. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj » Vrdelska cesta 7 premiera THORNTON WILD ER Naše mesto igra v treh dejanjih V nedeljo 9. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v torek 11. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju Naše mesto V Lonjerju še vedno redu ni vse v Vatikan je šel na teren boja proti državi in njeni ustavi, spustil se je na teren verskega boja in v tem znamenju poziva vernike naj volijo za Krščansko demokracijo. Toda volilna špekulacija KD in vatikanskih krogov je vseeno preveč odkrita, da bi je verniki ne znali pravilno presoditi. p o raznih intervencijah naših zastopnikov pri zadevnih oblasteh in pri lastniku podjetja imamo zopet avtobusno povezavo mimo Sv. Ivana v mesto. Nismo pa preveč zadovoljni z voznim redom. Avtobusi vozijo namreč do Podlo-njerja, tam pa morajo potniki prestopili v drug avtobus, ker tisti z normalno višino ne niore po cesti pod železniškim mostom, ker je ta prenizek. Čas bi bil, da bi pristojne oblasti u-krenile, da bi se most tako uredil, da bi lahko ustrezal današnjim potrebam. Kolikor nam je znano, je bila podobna težava v ul. del Veltro, ko so uvajali avtobusno progo za Sv. M. Magdaleno zgornjo do Rovt. Tedanje občinske oblasti — bilo je to leta 1946 ali 1947 — nemudoma poskrbele, da se pod železniškim mostom cesta nekoliko zniža in delo ni zahtevalo kdove kakšnih stroškov. Tako nekako bi morale oblasti urediti tudi pri nas. Razširiti je treba ulico Bo veto v Barkovljah ^ ponedeljek je skupina prebivalcev iz Barko vel j v spremstvu bivšega občinskega svetovalca KP tovariša Muslina in bivšega svetovalca NSZ tovariša dr. Dekleve intervenirala na in jih brezplačno odstopili obči. tnladanskem načrtu občinskih ni. Že preteklega julija bi bili I javnih del predvideno tudi to morali začeti z deli za razširi- delo. V tem primeru bo poskr-tev ceste, toda kot kaže se je ^ bel, da se z deli čim prej začne. zadeva zataknila nekje na prefekturi, ki še ni izdala dovolje- prefekturi, kjer jo je sprejel ; nja za začetek del, ki zanimajo podprefekt dr. Capon. Delegacija je podprefektu izročila pe. tičijo, ki jo je podpisalo 90 prizadetih družinskih poglavarjev in v kateri je obrazložena zadeva spodnjega dela ulice Boveto od št. 29 do 39 v dolžini okrog 150 metrov. Ta del ul. je namreč zelo ozek in v slabem stanju. Prebivalstvo je že pred ča. som opozorilo ollcinske oblasti na potrebo, da se ulica razširi. V ta namen so sami prebivalci te ulice že pred časom pokupili za razširitev potrebna zcmlhjča najmanj tisoč prebivalcev. V resoluciji je tudi ugotovljeno, da se posebna skrb posveča ureditvi cestišča dela ulice Donatala, kjer živi le okrog 30 oseb, dočim se zanemarja zahtevano važno delo v ul. Boveto. Podpisniki resolucije zato zahtevajo, naj se nemudoma začne z deli. Dr. Capon, kateremu je delegacija še posebej v podrobnosti obrazložila zahtevo, je izjavil, da mu zadeva ni znana. Na vsak način pa se bo za stvar pozanimal in pogledal, če je v po- V primeru pa, da ul. Boveto ni v načrtu, se bo osebno zavzel, | da bo zadeva čimprej rešena. Obljubil je, da bo te dni dal točnejši odgovor Ker je iz resolucije razvidno, da se stvar že preveč zavlačuje, je želeti, da bi se v najkrajšem času odstranile vse ovire, pa naj si bodo kjer koli, in bi se končno cesta uredila po željah pri. zadetega prebivalstva. Pomisliti moramo, da je del ulice, ki jo je treba razširiti, tako ozek, da ne more skozenj sedaj nobeno širše vozilo in celo ne avto Rdečega križa, če se bi slučajno tam nekje zgodila nesreča. Dokler se pa to ne zgodi, naj pa lastnik avtobusov tako uredi vozni red, da ne bodo potniki iz Lonjerja čakali na zvezo toliko časa kot sedaj. Tudi naj da na razpolago prikolico in to vsaj parkrat na dan — da bi mogli Lonjerci s tem dovažati v mesto mleko in še kaj drugega. Ceste so pri nas še precej do-bro držane, le to nam bi še morali ugoditi : pot, ki se imenuje «Staje» je v takem stanju, da je res prava nevarnost za tiste, ki ob njej stanujejo in prava sramota za oblasti, ki se še niso odločile to pot urediti. Pa še nekaj : skozi vso vas je pot asfaltirana, le tako imenovani «Gorenji kort» ni. Ob vsakem dežju je tam pravo blato. Naj tudi teh dvesto metrov poti a-sfaltirajo po bo mir, saj tudi za to ni potrebna kdove kakšna vsota. Vaščan učitelj ^ p vzgojitelj» - 20.30 Iz opereti ' ga sveta - 21. Judita Roglih f, nova: «V burjj ro ena». >Itn0| dijstka drama. Rad odra Igrajo cl^ganj ran«, c ldnj' 18. Koncert violiniteli' . . pri K: Vla virju Gojmir Demšar - 201 Na Od melodije do melodije - 2l*javii Cl.rv*-». vw,LI - 1 1 —. i rt -tl. ČETRTEK: 13.30 Lahke % T Indije - 18. Koncert violini!,.1 j Dejana Bravničarja, pri 1 iac Slovenski oktet - 22: Ilustie rano predavanje: Zgodbe n, pomorskih nesrečah: (6.) «Bij . doloraci ladje «San Pao'o» . IJnjl obalah Sumatre» - 22.15 Be,ac ÙO hoven: Simfonija št. 5 v la tla molu op 67 l°Inik PETEK: 13,30 Glasba po ljah - 18. Brahms: Kvartet" c-molu op. 51 št. 1 _ 18.55 kalni kvartet «Večernica» 20.30 Iz francoskih oper - 1 Umetnost in prireditve v ^ stu - 21.15 Velika dela s ’ a v »j mojstrov - 22, Dante Aligh1 ri: Božanska komedija - peM 8. oddaja - 6. Spev. (dr. Gradnik - dr. J. Jež). kino ^ 8bir 19 je , Opčine Sobota, 8. marca: «X - atonA ^je* center» (X - centro atotyiatisk co); film lRKO. l' ptVf Nedelja, 9. marca: «ZadÀi , meja» (Ultima frontiera^ až barvni film cinemasWf * Columbia. ^«rat Ponedeljek, 10. marca: se 4° ciR novi. i 3 Torek, II. marca: «Zate se< umoril» (Per te ho uc£"> k0tl so); film Universa!. Iny Sreda, 12. marca: «Stiri ili ■t>ev deklet» (Quattro raga/,1 Tu in gamba); barvni film I 8lo n ni versai. tii"' Četrtek, 13. marca: se ponov: R, ^osek Sobota, 8. marce: - ■ l’SAfkov, «Druga ljubezen» (.geco^j, do amore); barvni fi,f Universal. ,snte *3ro Nedelja, 9. marca oh 16. uity * ^ar se ponovi. Sreda, 12. marca ob 19.U 1’ov. «Zena je enaka za vSeknen ’ ( La mogi le ( è uguale PuR tutti). ^ li "hir ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega in nepozabnega Rudija Mahniča se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru, č. g. župniku in kaplanu, domači godbi, organizatorjem, govorniku za tolažilne besede, vsem darovalcem cvetja ter vsem onim. ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina MAHNIČ Sl*kc •ud ; «e rol ‘Se v,„| tory '|)°roČj je >ko d: har N« p So .