Ameriška Domovi ima '!9 cl ? »St v-r • MCIUCAN IN SPIfttT W lanouao^ 0WL$ National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 18, 1968 SLOVCNIAN MOftNINO N€WSRAM» ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI ČIR se obreguje v SZ češko in slovaško komunistično časopisje kaže ne-r»zpoloženje do Sovjetske zveze. PRAGA, CSR. — Čehi in Slo-komunisti in nekomunisti, ®e zavedajo do!bro svojega nego-Vega položaja, ko uvajajo novi ^°dniki dežele nov, nekaj bolj emokratičen in sproščen red ^ttiesto stalinistične diktature, t10^ katero je morala dežela 20 el molčati. Vsak nepreviden ko-K utegne povzročiti povečanje y Rska od strani Moskve in amave, pa tudi Pankowa in Udimpešte proti demokratiza-^ji v češkoslovaški republiki. 1 R pomisleki niso zadržali ča-s°pisja, da ne bi kar naravnost ?a^el° kazati na Sovjetsko zvezo °t vzrok in vir češkoslovaških ežav v preteklih dveh desetletjih. Praški list Rude Pravo je ob-u članek, v katerem navaja ° °Rščine, ki govore za to, da je ®r8anizirala umor bivšega zuna-^ga ministra ČSR Jana Masa-v a sovjetska tajna policija ^'‘Vrentija Berie. Berijeve “go-v ,e naj bi tudi umor izvedle. st spominja na nasilja Stalino-dobe, ki so bila odkrita po jgovi smrti in izraža upanje, ' do Sovjetska zveza pomagala j Gsk°slovaški, da razčisti sode-0^nie Berie pri nasiljih v ČSR. Gasilo ib (J 11 JU he f ^ Slovaške Komunistič- Partije Pravda je zapisala, dg G'koslovaška ni bila vprašana ovolj upoštevana pri sklepa-Varšavske vojaške zveze in Pri organiziranju Comecon, ^hodno-evropskega “Skupnega £a”- Zato bo sedaj predložila katere spremembe za oba. češko in slovaško časopisje je l)a el° bolj očitno kazati svoje sP^tovanje Sovjetski zvezi po t. °;ovanju Centralnega komiteja komunistične partije ZSSR v j,e°‘skvi pretekli teden, na kate-hik- S° ruski komunistični vod-Ua ^ krRrzirali ‘demokratizacijo’ eškoslovaškem. Vrš Prago in Vatikanom se S0;G razgovori za ureditev odno-Y ^dd Cerkvijo in državo. dniki katoliške Cerkve v ČSR jo i°’ 'ko Cerkvi vrnjen več- 3° del svobode in morda še tudi str fase^ene imovine. Admini-p lor Praške nadškofije škof Rim°maSek k° °d^e*:e^ ju^ri v V , na razgovore z Vatikanom. Vrn. raz§ovore je vključena tudi 1 ev praškega nadškofa 1 * * a Rerana v domovino. ^°vjetski poslanik zopet , v Kongo ?isRSK:VA’ ZSSR- — Vlada Sgv^R je imenovala Igorja G. U-PoslVakSedaniega svetovalca na v Parizu, za posla-rUs, ,v Kinšasi v Kongu. Zadnji Ron1 P°s^an’k Je moral zapustiti £oŠkS° Pred 4 leti’ ko ga ^ kon' aja 9 v^ada oibdolžila podpira- Pjej ^evk'arskega upora proti ** brezobziren pri vožnji, lP p02abi, da se boš zaradi kesali Verf tin°ma °blačno in milo, Uetnost neviht. Kongres rad prikriva svoje delo javnosti WASHINGTON, D.C. — Kongresniki in senatorji se sicer radi pritožujejo, da jih federalna administracija premalo temeljito informira, toda tudi sami niso rič boljši napram naši javnosti. Prve tri mesece letošnjega leta je bilo na primer na Kapitelu 1,139 sej raznih odborov, pododborov in komisij, toda javnosti je bilo dostopno le 58% sej, 42% 3ej se je vršilo za zaprtimi vrati. I’o je sprožilo med časnikarji ponovno nezadovoljnost. Zmeraj bolj se namreč uveljavljajo odbori in komisije kot nosilci zakonodajnega dela, do-čim sta senatni in domov plenum postala prilika za načelne izjave in propagandne govore. Stvarnih debat je tam malo, glasovanja se pa vršijo čisto mehanično. Praviloma se ve že naprej, katero stališče bo pri glasovanju zmagalo. Nekateri odbori imajo naravno bolezenske simpatije do tajnih sej. Domov odbor za poljedelstvo, ki gotovo ne obravnava ničesar, kar bi se tikalo naše narodne varnosti, je imel na primer kar 64% vseh svojih sej za zaprtimi vrati. Vse seje domovega odbora za nakazila so pa že po tradiciji tajne. Le počemu? Senatorji in kongresniki vedo, da to ni prav, pa ne želijo spremembe, da se ne bi doznala njihova odgovornost in vsebina njihovih govorov v odborih. Naša politična javnost pa nanje premalo pritiska, da bodi kongresno delo bolj javno za našo deželo. Zahodnonemška vojna ladja trčila v vzhodnonemški parnik GLUCKSBURG, Z. Nem. — Vzhodna Nemčija je obdolžila rnhodnonemško vojno ladjo, da ie namerno trčila v vzhodnonemški potniški brod “Volks-freundsehaft”, ko se je ta vračal s skupino 564 izletnikov s Kube. Zahodnonemška vlada je odgovorila na ta očitek, da je vojna 'adja Najade zadela v vzhodno-lemško potniško ladjo, ko je re-'evala begunca, ki je s te ladje kočil preteklo nedeljo v morje. Korveta Najade obsega komaj '64 ton, med tem ko obsega pot-liške ladja “Volksfreundschaft” '2,442 ton. Na nobeni ni bilo •ečje poškodbe in potniška lad-a je po trčenju nadaljevala pot običajno brzino in je srečno kristala v Rostocku. Ladja “Volksfreundschaft” je hvša švedska potniška ladja Stockholm, ki je leta 1956 trčila med New Yorkom v megli v ita-'ijansko ladjo Andrea Doria rtalijanska ladja je bila tako po-kodovana, da se je potopila, pri ■emer je utonilo tudi 45 njenih kotnikov. Humphrey« se ne mudi Okoli podpredsednika H. H. Humplhreyja se zbirajo počasi p r i s taši Johnsonove struje v demokratski stranki, ki jim je mladi R. F. Kennedy preveč 1'evičarsko usmerjen. WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden so napovedovali, da bo podpredsednik H. Humphrey že ta teden objavil svojo kandidaturo za predsednika ZDA v o-kviru demokratske stranke. Vesti iz njegove okolice trdijo, da je Humphrey objavo odložil za teden ali celo za dva, ker se mu ne mudi. Humphreyjeva okolica je prepričana, da sen. R. F. Kennedyju ni uspelo kljub obsežnemu in vztrajnemu naporu pritegniti širokega dela demokratskih strankinih vodnikov, kot je izgledalo v prvih dneh po Johnsonovi odpovedi kandidature. Kennedyje-va kampanja napreduje tako počasi, da se Humphreyju “ne mudi” z objavo. P o d p r edsednik H. H. Humphrey se ne bo udeležil nobenih jdrimarnih volitev, skušal bo raje pridobiti za sebe čim večje število strankinih konvenčnih delegatov in tam prevladati nad sen. R. F. Kennedyjem. Nekateri trdijo, da utegne potegniti s Humphreyjem na konvenciji tudi sen. McCarthy, če bo videl, da on sam nima več nobenih izgle-dov. Za sedaj ima Humphrey glavno podporo med detnokrat-skimi vodniki na jugu dežele, pa delno tudi na jugovzhodu in Srednjem zahodu. Zanj se je izjavil tudi G. Meany, glavni predsednik AFL-CIO. Vojaške operacije v Khe Sanhu ne bodo zaspale SAIGON, J. Viet. — Oblega-ije naše posadke v Khe Sanhu :e sicer končano in naše čete le 'e čistijo sovražnikove postojanke, kar jih že niso, Khe Sanh pa ;e ni zgubil svojega pomena, pokal je odskočna deska za operacije v smeri proti demilitarizirani coni in Laosu. V akcijo bodo vprežene tudi vietnamske čete. Večji del naših ameriških čet je že odšel iz Khe Sanha na nove pozicije. Ta načrt ima tudi svojo temno plat. Lahko tako razdraži čete, da bodo zopet začele napadati z velikimi silami samo postojanko. Tudi s to možnostjo računa zavezniško vojaško poveljstvo. Zastopnik ZN za sestanek Izraela, Jordanije in Egipta TEL AVIV, Izr. — Posebni pooblaščenec Združenih narodov Gunnar Jarring je v razgovoru z zunanjim ministrom Izraela obravnaval zadnji torek o sestankih predstavnikov Izraela, Jordanije in Egipta pod njegovim pokroviteljstvom v Nikoziji na Cipru. Predlog za tak sestanek je star že več mesecev, pa še vedno ni blizu uresničitve. Jarring je bil včeraj v Kairu, prihodnji teden pa se vrne v Jeruzalem. V glavnem mestu Jordanije trdijo, da je Jarring predložil, naj bi se Izrael umaknil z v zadnji vojni osvojenega arabskega ozemlja proti obljubi Egipta, Tordanije in Sirije, da ne bodo tega ozemlja znova vojaško zasedle. V Jeruzalemu razgovor o čim takem odločno zanikajo. Izjavljajo, da E ban ni imel polnomočja, da bi o tem govoril z Jar-ringom. Kdo je požigal in plenil? WASHINGTON, D. C. — Po poročilu lista Washington Post so zasliševanja med izgredi v j Washingtonu po umoru dr. M. L. Kinga pokazala, da je bil “povprečen plenilec star okoli 29 let, z 11 let šolanja, s stalno službo in tedensko plačo od $85 do $95, d preje ni imel posla s policijo”. Nad polovico prijetih plenilcev je poročenih. Od prvih 119 zaslišanih jih je bilo brez posla le 13. Med to skupino zaslišanih je bilo 27 s končano višjo šolo, 9 z delno visoko šolo in dva z a-kademskim naslovom. Več med njimi jih je v službi zvezne vlade! Ni bila torej “revščina” tista, ki je požigala in plenila, ampak preje črni “srednji stan”. To je, kar človeku mora dati misliti! Sen. McCarthy predlaga koalicijo za Saigon C H A R L E STON, W. Va. — Sen. E. McCarthy, ki se potegu-ie za imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata, ie na volivnih shodih tod dejal, da naj bi Združene države povedale jasno, in že vnaprej, da so pripravljene sprejeti za Južni Vietnam koalicijsko vlado. V taki vladi bi naj bili tudi zastopniki komunistične Osvobodilne fronte. Zdi se, da senatorja malo briga, kaj porečejo k temu njegovemu predlogu Južni Vietnamci sami, posebno še protikomunisti, katerih dober del se je nemara spustil v boj z rdečimi največ na ameriško prizadevanje in v upanju na ameriško pomoč. Grška diktatura odredila hišni zapor Canellopou-losa in Papandreoua ATENE, Gr. — Grška vojaška diktatura je že lani postavila dva bivša ministrska predsednika pod hišni zapor. Sta to voditelj narodne radikalne stranke Canellopoulos in p r e d s ednik stranke v centru Papandreou. Božična amnestija ju je osvobodila hišnega pripora, sedaj ga je pa režim obnovil. Pravijo, da se je to zgodilo radi tega, ker se režim boji, da bi oba politika izdala posebne proklamacije za 21. april, ko RUSK POSVARIL HANOI Državni tajnik Dean Rusk je včeraj posvaril Severni Vietnam, naj ne zapravi priložnosti za mirovna pogajanja s propagando in napačno presojo ameriške odločnosti doseči pošteno rešitev spora. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je tu na letni konvenciji Ameriške družbe časopisnih urednikov tajnik Dean Rusk posvaril Severni Vietnam, naj ne zapravi priložnosti za mirovna pogajanja s tem, da se zaplete v propagando, ali s tem, da napačno presoja ameriško odločnost doseči pošteno in pravično rešitev spora v Vietnamu. Rusk je hotel s svojim svarilom Hanoiu opogumiti tudi ameriške zaveznike v jugovzhodni Aziji, ki gledajo v ameriški pripravljenosti začeti pogajanja s Severnim Vietnamom o končanju vojskovanja v Vietnamu popuščanje ameriške odločnosti braniti neodvisnost Južnega Vietnama in drugih držav jugovzhodne Azije pred komunističnimi napadalci. “Pozivam oblasti v Hanoiu, naj ne izgubljajo te priložnosti s tem, da se podajajo v prerekanje ali z napačno presojo tega, kar je predsednik rekel v svojem govoru 31. marca,” je dejal Dean Rusk zbranim urednikom ameriških časopisov. Opozoril je posebej, da je Johnson izjavil, da Združene države ne “bodo sprejele nobene lažne rešitve ... kot mir. Glavni tajnik ZN U Tant je kot tretja stranka predložil v ponedeljek Zdiuženim državam tekom razgovora s poslanikom A. Goldbergom v New Yorku in Severnemu Vietnamu nove, nevtralne kraje, koder naj bi prišlo čim preje do predhodnih razgovorov o končanju sovražnosti v Vietnamu. Med drugimi predloženimi mesti je tudi Pariz. Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin je na sprejemu v Raval-pindiji v Pakistanu, kjer je na 5-dnevnem uradnem obisku, dejal, da naj Združene države ustavijo vse letalske napade in vsa druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu, če jim je res do tega, da vojno končajo. Pozval jih je tudi, naj sprejmejo predlog Hanoia in se začno takoj z n j i m razgovarjati o končanju vojne. Večina demokratskih guvernerjev še okleva ST. LOUIS, Mo. — Vseh demokratskih guvernerjev je sedaj le 24. Na pobudo guvernerjev v južnih državah so se sestali v začetku tedna v St. Louisu, da se pomenijo o političnem položaju. Prišlo jih je 17. Največ govorov je bilo seveda na račun volitev. Guvernerji se niso mogli odločiti, ali bi podprli skupno tega ali onega kandidata, akoravno so zaupniki kandidatov hudo pritiskali nanje. Govorili so seveda tudi o tem, ali naj vsi skupaj podprejo kandidata, ki bo zmagal na konvenciji. Tudi v tem vprašanju niso dosegli sporazuma. Konferenca guvernerjev ni torej dosegla svojega glavnega namena. Zato bodo guvernerji prišli zopet sku-oaj in se pogovarjali, kadar bo noložaj zahteval take razgovore. Vsi predsedniški kandidatje so oa uradno izjavljali, da so bili s potekom guvernerske konference zadovoljni. Izboljšanje letalskih zvez na Pacifik WASHINGTON, D.C. — Strokovnjak Civil Aeronautics Boar-da je po proučevanju sedanjega stanja letalskega prometa na Pacifiku in predlogov letalskih družb, ki bi se rade vanj vključile izdelal obsežen načrt razširitve in izboljšanje letalskih pro- metnih zvez na tem področju, bo namreč diktatura I Predlog mora odobriti še celoten praznovala prvo obletnico svojega obstoja. Amerika je vojaško močna, politično pa šibka LONDON, Vel. Brit. — Do te-'j.a sklepa je prišla razprava “Strateški pregled 1967”, ki ga ie sestavil in objavil londonski Institut za strateške študije. Institut je tako ugleden, da ga pod-oirajo celo naše ustanove, kot je F b r d o v a, Rockefellerjeva itd. Razprava je prišla do sklepa, da ie Amerika vojaško tako močna, da niti ruska atomska oborožitev ne ogroža svetovnega miru. Kakor je Amerika polna samozavesti, kadar misli na svoje oborožene sile, pa začne omahovati in postajati neodločna, kadar preide na presojo mednarodne politike. To se čuti posebno v njeni politiki v Aziji, Afriki in na Srednjem vzhodu. Je pa to stanje rodilo že lani neprijetne posledice, ki ogrožajo ravnovesje v mednarodni politiki. Ne pada ameriški vpliv samo v vzhodni Aziji zaradi vietnamske vojne, pada tudi v južni Aziji, A- friki in Ameriki, še prav posebno pa v Evropi. Ameriški vpliv se je lani čutil v polnem obsegu le pri obravnavanju ciprske krize, veliko manj pa v izraelsko-arabski vojni. Podobno se godi tudi Rusiji, tudi tam je vojaška moč večja od ugleda v mednarodni politiki. Obe velesili se velikokrat nahajata v podobnih zagatah. Ker imata svoje narodne interese po vsem svetu, jih velikokrat ne moreta spraviti v sklad s svoji mi olbvezami in obljubami. Vsakokratni interesi se pač križajo z pogodbenimi dolžnostmi in političnimi obljubami. Razprava zato misli, da se bosta obe velesili morali sporazumeti na skupne politične smernice. To jima bo omogočilo u-stvariti strateško ravnovesje, ki lahko postane podlaga za zuna-nje-politično. Pot do tega je pa še dolga. odbor, predno bo predložen predsedniku ZDA v končno odobritev. Načrt je izdelan na temelju potreb bodočih 20 let. V okviru predloženega načrta bodo vključene v letalski promet s Pacifikom in na Pacifiku poleg sedanjih še sledeče letalske družbe: Eastern Air Lines, Trans-World Airlines in Western Air Lines. V okviru novega načrta bodo razširjene in izboljšane tudi clevelandske zveze s Pacifikom. Mesto bo dobilo več neposrednih zvez. Novi odpusti na Poljskem VARŠAVA, Polj. — Komunistično časopisje je včeraj objavi-d imena 11 novih visokih uradnikov, največ v pokrajinski u-pravi, ki so bili odpuščeni. S tem e število odpuščenih od začetka Hudentovskih nemirov v preteklem mesecu narastlo že na 60. Toliko imen je bilo objavljenih, odpuščenih pa je bilo po privat-oih virih še na stotine drugih, ki ih komunistična diktatura ne .matra za popolnoma zanesljive. Dober del odpuščenih so Žid-:e, proti katerim vodi boj del Komunistične partije, ki se z Gomulko bori za premoč v partijskem vodstvu. Iz Clevelanda in okolice seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih redno mesečno sejo. Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ma jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave. Zaroka— V preteklem mesecu sta se zaročila Emil Andrew Blazich, sin Mr. in Mrs. Andrew Blazich z Barbertona, z Marguerite -\nne, hčerko Mr. in Mrs. Felix O'Neill. Zaročenec je gradui-.al na univerzi v Akronu, Ohio, zaročenka pa na Villa Maria Academy na Marymount College v New Yorku. Čestitamo! Razstava— Od 21. aprila do 4. maja bo v Cleveland Art Institute umetniška razstava, na kateri bodo tudi dela Billa Grzincica, sina Mr. in Mrs. John Grzincic, 959 E. 67 3t., Cleveland, Ohio 44103. Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima danes popoldne ob dveh sejo v SND na St. Clair Avenue. Podani bodo rimesečni računi in računi od veselice. Seje ne bo— Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev jutri ne bo imel seje. Prihodnja redna seja bo 17. maja. Članski sestanek— Društvo Lilija ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Nov pravni direktor— Včeraj je bilo objavljeno, da je dosedanji pravni direktor Paul D. White zaradi slabega zdravja odstopil. Zupan Carl Stokes je nato imenoval na njegovo mesto Clarenca L. Jamesa Jr., ki je komaj pretekli ponedeljek prevzel mesto glavnega pravnega svetovalca v pravnem oddelku Clevelanda. Saifiron bo klical v vojno službo tudi dekleta SAIGON, J. Viet. — Napovedujejo, da bodo klicali v vojno službo tudi dekleta v starosti od 18 do 25 let, kakor hitro bo splošna mobilizacija v polnem teku. Dekleta bodo prevzela pisarni-ško-administrativne in druge posle v ozadju in s tem sprostile moške za bojevanje. Dekleta bodo seveda opravljale tudi službo bolničark in armadnih bolniških sester. Predsednik Van Thieu je pred- PITTSBURGH, Pa. — Sen. E. J. McCarthy je dejal včeraj tu. da bi bilo treba državnega tajnika D. Ruska zamenjati, da bi svet videl, da je vlada ZDA res pripravljena menjati svojo politiko v Vietnamu. MEMPHIS, Tenn. — Državne oblasti so izdale tiralico za nekim Ericom S. Galtom, ki je obdolžen umora dr. M. L. Kinga. Galta išče FBI, ker je po zveznem zakonu obtožen “zarote” proti pok. M. L. Kingu v pogledu kršenja njegovih civilnih pravic. ložil splošno mobilizacijo, v o-kviru katere naj bi bili poklicani v vojaško službo vsi telesno in duševno sposobni moški stari od 18-45 let. Predlog je v razpravi v parlamentu. Po sedanjem zakonu so v vojni službi le vsi sposobni moški od 18 do 33 leta. Zadnje vesti SAIGON. J. Viet. — Pretekli teden je bilo v bojih v Vietnamu 363 ameriških vojakov ubitih, preko 2700 pa ranjenih. — Včeraj so B-52 težki bombniki izvedli v 24 urah najobsežneji in najtežji napad tekom cele vojne na zbirališča rdečih v A Shaw dolini, od koder je iz Laosa prehod v severni del Južnega Vietnama v smeri proti mestu Hue. Računajo, da se rdeči zbirajo za nov napad na to mesto, nekdanjo anamsko cesarsko prestolnico. HONOLULU, Hav. — Predsednik L. B. Johnson se je po razgovoru s predsednikom Južne Koreje Parkom, kateremu je obljubil vso pomoč pri obrambi Južne Koreje za slučaj napada od strani Severne Koreje in udeležbo pri mirovnih pogajanjih o Vietnamu, vrnil domov. Na poti v Teksas se je ustavil v Kaliforniji, kjer je imel danes zajtrk z bivšim predsednikom Eisenhowerjem. CLEVELAND, O. — Danes ob treh popoldne se bo začel štrajk pri Ohio Bell Telephone Co. in pri njenih sestrskih družbah po vsej deželi. Vodstvo A.T.&T. je objavilo, da bo vzdrževalo vse telefonske in telegratske linije v rednem obratu s pomočjo nadzornega osobja, dokler ne bo štrajk končan, če do njega res pride danes popoldne. AMERIŠKA DOMOV'lis a, APRIL 18, i960 t>:i7 St. Clair Ave. __ jtfOVitot HBnderion 1-0W* — Quvelaud, Ohio 44103 National and International Circulation ►Tiblwhed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 6« Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« 4a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: u nited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months ( anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 78 Thursday, April 18, 1968 Trnjeva pot narodov v svobodo i. Od 21. do 24. marca 1963 smo v Standstedu Hempshi-re, Anglija, posvetili vse svoje misli in prizadevanja iskanju demokrarične alternative, ki naj bi bila cilj in namen dela za osvobojenje iz diktature komunistične partije, predmet hrepenjenja svobodoljubnih ljudi v Jugoslaviji. Letos konec marca je torej minilo pet let od tega poskusa dobiti rešitev, ki bi se jo z zaupanjem lahko oprijeli vsi, ki hočejo niti nekdanje, niti sedanje Jugoslavije, a hočejo moderno, napredno, demokratično državno obliko, ki bi dajala naj-\ečje možno jamstvo za nedotakljivost narodnega ozemlja, za nemoteno svoboden razvoj vsakega naroda in za skupnost, ki naj bi z določenimi skupnimi sredstvi ohranjevala in pospeševala blaginjo ter branila koristi vseh. Tekom teh petih let smo slišali in brali o številnih pobudah in predlogih, kako naj bi se družbeno in državno stanje na ozemlju Socialistične Republike Jugoslavije spremenilo v večjo zadovoljnost njenih narodov. Spremembe, ki jih predlaga in deloma tudi izvaja komunistični režim, nosijo v sebi osnovni bacil nezaupanja svobodi, svobodnemu človeku, svobodnemu odločanju. Zato se v vseh njihovih zasnovah številnih reform, družbenih in gospodarskih, prej ali slej pojavijo rakaste tvorbe, ki ovirajo in celo onemogočajo realno življenje, da morajo nosilci režima segati po novih operacijah z novimi bolečinami in slabostmi, pa brez upanja na trajno ozdravljenje. V svobodnem svetu politični emigranti iz Jugoslavije, žal, uporabljajo največ besedi za dokazovanje, da je treba ta “državni nestvor” razbiti v narodnostno neodvisne državne edinice. Kako naj se ohrani mir, soglasje življenja, vzajemnost kulturnega in gospodarskega delovanja v svobodi, med svobodnimi narodi v tem delu Evrope, na to vprašanje pa ni odgovorov, ni predlogov, ostaja grozeča praznina. Ta je tako huda, tako nevarna, da se je vsi prijatelji jugoslovanskih narodov hoje in zato ni posluha za pobude o delitvi. O delitvi radi slišijo samo sovražniki, tradicionalni nasprotniki ali Slovencev, ali Hrvatov, ali Srbov, ali Makedoncev, ali pa vseh štirih. Ko prebiramo lepo doneče slavospeve državni neodvisnosti, ki ima nanjo pravico vsak, torej tudi naš narod, mi je hudo, ker se mi zagotovo zdi, da vsi idealni napori padajo v prazno. Nihče teh delilnih predlagateljev doslej ni še povedal, kako bi zavaroval mirno rojstvo svoje narodne države, niti ne, kako naj bi se ohranjevala, da bi bila res sredstvo narodnega blagostanja. V Standested-u smo trije Slovenci, trije Hrvati, štirje Srbi in eden, ki se označuje po narodnosti kot Jugoslovan, brez pretenzij in iluzij premišljevali, kako oblikovati demokratično alternativo za vse narode Jugoslavije, da bi bila solidna, koristna njim, našim narodom, pa za vse demokratične mednarodne vplive vsaj sprejemljiva, če le mogoče pa tudi mikavna. Sestanek, ki že po sebi ni imel namena biti kaj več kot skromno posvetovanje, je po uspehu še skromnejši, ker do popolnega soglasja ni prišlo, dasi smo vsi podpisali osnovne misli, ki smo jih imeli v razpravi, in glavne pobude, ki smo jih v načelu sprejeli. Vendar se mi zdi dogodek vreden spomina vsaj med političnimi emigranti. Priča je, da politično živimo in delamo, da na domovino mislimo in, mislim, da je tudi dokaz, da za njeno bodočnost skrbimo. Sedaj, ko politično ozračje nad takoimenovanimi sate-itskimi državami srednje in vzhodne Evrope prebliskavajo strele zahtev po svobodi, po neodvisnosti od komunistične Meke v Moskvi po svobodnejšem gibanju v mednarodnih odnosih, po svobodnem podjetništvu, po svobodnem tisku in združevanju, po svobodnejšem gibanju vsaj v okviru komunistične partije, po svobodnejšem umetniškem ustvarjanju in znanstvenem raziskavanju, je bolj kot kdaj treba, da se tudi naša slovenska in jugoslovanska zahteva po svobodi sveti iznad in pred vsemi drugimi našimi željami, nameni m cilji. Ne varajmo se. Pot v svobodo bo še dolua in trnjeva. & Vsi smo pod sovjetskim vplivnostnim področjem. Moskva bo do nadaljnjega ohranila sedanji državni, meddr-zavni in mednarodni red v svojem imperiju. In če bi se zgo-dilo, da bi pristala na kake delitve na narodne države v Če-hoslovaski in Jugoslaviji, se bo samo takrat in le pod pogojem, da bi bili novorojeni sateliti bolj pohlevni otročički Sovjetske zveze. Večja državnost bi torej v sedanji konstelaciji pomenila večjo zasužnjenost naših narodov komunistični centrali. ♦ BESEDA IZ NARODA Mladi harmonikarji CLEVELAND, O. — Na Belo nedeljo nastopijo v dvorani pri Sv. Vidu spet Mladi harmonikarji pod vodstvom Rudija Kneza. Navadno je tako, da svoj nastop združijo še s posebnim dobrim namenom. Tudi letos. Dobiček so darovali misijonarjem, Slomškovi zadevi, to pot ga žele darovati Baragovi stvari, ki je letos posebno živa. Obhajamo štoletnico smrti velikega škofa ameriških Indijancev. Lepo je, če odrasli poskušamo narediti za Barago, kar po svojih močeh moremo. Se lepše pa je, da to poskušajo mladi ljudje. Misel namreč, da na svoj način proslavljajo velikega Slovenca, more tudi njih slovenski zavesti dati novo silo, 'ki jo bo mladi rod iz leta v leto bolj potreben. Mnogi od teh mladih so že hodili po Baragovih poteh. Lahko so spoznali daljave, ki jih je nekoč veliki škof meril peš, v vročini in v strašnem zimskem mrazu. Baraga je rad pel. V svojem indijanskem molitveniku ni pozabil na koncu dodati pesmi. Sedeč med Indijanci pri ognju, je pel z njimi, včasih dolgo v noč, kakor je zapisano v zgodbah njegovega življenja. Prav zato mislim. da bo nastop mladih muzikantov v majhnem tudi lep spomin na tiste večere, ko je samoten slovenski duhovnik v michiganskih gezdovih mislil na domovino in na slovensko pesem. Mladi harmonikarji so lepa grupa, ki jo dobra volja in požrtvovalnost Rudija Kneza lepo veže. Nihče med nami ne opravlja lepšega dela kakor tisti, ki v naših dneh zbira in združuje mladino k lepemu in plemenitemu. Naj bi vsi, ki cenijo to delo, prišli na Belo nedeljo v dvorano k Sv. Vidu. S svojo navzočnostjo bodo podprli dobro voljo teh mladih ljudi, podprli pa bodo na ,ta način tudi Baragovo zadevo. Dolga in težka bo še pot do hipa, da bi Baragovo ime zablestelo tako, kakor si želimo. Vendar, če bomo porabili vse možnosti in podprli vse, kar more k širitvi in rasti Baragovega imena koristiti, bomo temu hipu bliže in bliže. Karel Mauser Spomin na zadnje Vstajenje škofa dr. Rožmana v Ljubljani Predavanje v Slov. narodni čitalnici CLEVELAND, O. — V soboto, dne 20. aprila 1968, bo spet predavanje v mali dvorani št. 1 Slovenske narodne čitalnice. Predavanje prireja S. N. čitalnica na 3t. Clair Ave., Cleveland, Ohio, katero se bo pričelo točno ob sedmih zvečer. Predaval bo Flo-rian Močilnikar, v Clevelandu rojen ameriški Slovenec, ki govori slovensko, in predmet njegovega predavanuja bo: Slovenci na Francoskem. On je živel s svojo družino v Franciji okoli dvajset let in je bil precej časa tam trgovec z avtomobilskimi potrebščinami. Sedaj poučuje ruščino v Clevelandu, tako tudi francoščino na Cu-vahoga Community College. Študiral je v Syracuse, Illinois, v Kent State, v Londonu in Parizu. Predavanje bo zanimivo in kdor se zanima za življenje in udejstvovanje naših Slovencev v Franciji, naj pride prav gotovo poslušat. — Po predavanju običajna čitalniška zabava, prigrizek in medsebojno razgovarja- SAN FRANCISCO, Calif. — Ljubljana je v drugi svetovni vojni doživela izredno hude, nemirne in nevarne čase. Naši smrtni sovražniki so bili fašisti, še hujši so bli nacisti, najhujši pa komunisti. Prvi dvoji so bili v glavnem tujci, okupatorji, poslednji so bili v glavnem našega rodu. Domoljubje in komunizem je protirečje, ta dva si nasprotujeta. Komunistično domoljubje pa je zmes, ki da najstrašnejše razstrelivo narodne družbe. Sveti teden 1945 je bil posebno razburljiv. Pričakovali smo najhujše, bali smo se. Nihče ni vedel kaj in kdaj pride, le vedeli smo, da nastopa nekaj hudega. Živeli smo "od sebunde do sekunde”. Ulični atentati, politična pobijanja in zračni napadi so se vrstili in si podajali roke v večanju gorja. Kar nas je bilo v stolnem župnišču, smo mislili, da ni pametno, da bi imeli velikonočno procesijo na veliko soboto leta 1945, kot je bila v navadi prejšnja leta. Skoro vsak med nami je bil v nevarnosti, da izgubi življenje. Posebno škof Rožman. Pa je ravno on odločil, da “bomo imeli procesijo kot je bila v navadi”, škof je v začetku svojega škofovanja pri neki priložnosti rekel, da bo umrl ob vratih v škofijo. Takrat smo mu tako govorjenje zamerili, tedaj, Veliki teden 1945, pa tudi nismo bili veseli nad njegovo odločitvijo. Vendar smo vsi prišli k procesiji. Po procesiji je bila navada, da so se prisotni duhovniki poklonili škofu in mu voščili veselo Alelujo. Prošt Ignacij Nadrah je nagovoril škofa, ki je imel še mitro na glavi in pastirsko palico je držal še v rokah. Prošt Nadrah je omenil seveda Vstajenje in izrazil je željo naj nas škof srečno vodijo od Velikega petka v slavo velikonočnega Vstajenja. Sredi staVka pa je škof kar ustavil proštove besede, pred vsemi duhovniki ga je prekinil, z naglo gesto si zakril oči, se obrnil proti zidu in tako odsekano, da je zvenelo kar jezno, rekel: “Gospodje, kaj pa vendar mislite? Naš veliki petek šele prihaja. Križa se oklenite! To je edina naša zmaga!” Naj bo objavljen ta spomin, ker tudi dokazuje, da je škof dr. Rožman jasno gledal, vendar je radi Križa in vere raje sledil zgledu prvih kristjanov po mu-čeniški poti, kakor da bi morda narod in Cerkev zvodil v vrste bratomornih komunistov. Dr. Janez Kraljič KULTURNA KRONIKA Pomladanska akademija njujorške ’’SAVE” V zadnjem poročilu o življenju njujorške srenje sem mimogrede tudi omenil pomladno a-kademijo n j u j o rškega odseka “SAVE", čeprav sem začetkoma mislil pisati predvsem o tem večeru, mi je tihonedeljsko pomladno občutje silno narekovalo tisto, kar sem pač — potem napisal. Savina skromna prireditev 30. marca zvečer pa je bila v naši srenji skorajda nekaj, o čemer je vredno zapisati še posebno poročilo in z njim podati nekaj misli, ki jih bo morda kdo vzel kot kritiko, vendar osebno bi hotel s tem kratkim kulturnim zapisom sam-o vžgati še močneje tisto hotenje, ki šo ga naši mladi na tem večeru lepo izpričali. | nostjo nastopal, če bi se več poglobil v poznavanje Pra‘l vorečja, in če se ne bi tako fl"1' J dilo končavati. Motili pa so hi6' Osnovna in celotna zamisel je prišla od mlade arhitektke Hel-ke Pucove. Naravno je, da je bilo zategadelj glavno vodstvo prireditve v njenih rokah. Tu mislim na režijo, scenerijo in pripravo dvorane. Gospa Marjanca Kalanova pa je nastopajoče vadila v pravorečju in besednem podajanju. Nisem siguren, vendar dozdeva se mi, da je Helda dobila na-vdihnjenje za ta lepi večer slovenske besede pri obisku dramskega gledališča v Lincoln Centru, ko so dajali pretresljivo zgodbo Neznanega vojaka. Po skromnih in vsekakor pre-pičlih besedah g. Rudija Večeri-na, predno se nam je odrska scena odgrnila, je večer veljal spominu slovenskega vojaka nasploh. Ne vem, koliko je Helka Puco-va za svojo osnovno misel, jaz bi raje dejal, poveličati lik borečega se idealnega človeka, vprav razumsko izbrala pesmi, ki so jih podali nastopajoči. Prej bi sodil, da je to ravnala po svojem notranjem nastrojenju in celo po dokaj srečni intuitivni moči. To dvoje se je izpričevalo tudi v režiji in sceneriji. Scenski prijem je bil sodoben in vsled tega kajpada moderen, govi pogledi na stran, kjer je ba' Ob črnini se je lahna modrina je stal oni, ki je skrbel za zastor, mehkobno boleče odražala. V tej To je bilo pri zadnji zborni poltemi si videl skoraj v desnem Smi Stanka Janežiča “Neznan« ospredj u odra preprost lesen gomila križ, ki ga je pramen močne Ker je “Pismo po vrnitvi” P6" svetlobe razsvetljeval na vrhu. snjeno v heksametrski vrsti, m*' Potem pa praznina odra, v kate- slim, je treba precejšnje vaje 23 ri si videl tri smiselne povezave take, ki se ne bavijo podrobno s lesenih lat, segajočih od tal do poezijo. Mestoma se je pri vseh stropa. treh deloma občutilo. Vink0 Po mojem doživljanju in gle- Burgar je imel dobro dikcij0-danju so bile te lesene late ab- precej smole pa pri kratkih e' straktni simboli ječ, v katere nas jih, ki so zveneli že skoraj v h premnogokrat naša hotenja, vča- kar mu je včasih dajalo prizvok sih pa namernosti drugih pože- govorice rojstnega miljeja. Lud' nejo. Tako stisnjeni se nikdar ne vik je bil dober, le parkrat je v počutimo dobro in to je hkrati o- poudarjanju prešel v skadir« snovni zarodek, da se človek nje! začne boriti, tvegati svoje življe- Za njimi je prišla na oder nje in svojo eksistenco, samo, da Helka Puceva in nam je dokaj bi našel ali vsaj zrl duhovno po- učinkovito podala Minattijev0