\ 7.: gfofonTTOVCTJTTI |7][o) f=TT^Thr£S-r,~ffV> rz^r=Tbcz{\&) Šentjur ^ do 0 M E ŠENTJURSKE NOVICE s 2012 I 352(497.4 šent jur) ŠENTJURSKE rux.L—: ru;u: 7im r„ in/n Mn\/i:MDcn nnn ----------- n n n COBISS o 0105603,11 > k ■ ^Šcnyv.i®?on*VO Knjižnicam . jvlesini ii"6 3230 Senjtui v javnemlektorju? |§5| S !>• tjur 1 Jure Godler s.p.. Pod vrbco 20a, 3230 ŠentJ Zadobrova 69 9 _J LANI OTO LANGUS ■annKomial SUITI E Drofenibova 16, 3230 Šentjur Tel.: 03 74919 60, G$m: 041 693 388 Računovodske storitve in davčno svetovanje w KREDIT DO 5 let! I ji—| rogaška slatina (za komitente in nekomitente Banke Ce'je) UU PVC okna in vrata ^,^3^99 /kontne* j-O o&na in v-ioto, uneeCen □□ RO - PLAST JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si - JELOV CA Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 Eurokonlo Plu/ Curokonto plus d.o.e.. Romanca Teter tal: 040 880 451 emoil: remeAe.eurokonto@gmeil.com splet: iuvuui.eurokonto-plus.xi »ARA ubx Za vas smo odprti: • - * \ v4 ponedeljek-petek^od 9.0D do 17.00 od 9.00 do 12.00 sobota 'amtoo RAČUNOVODSTVO WB zavarovanja *. Novo v Šentjurju ^ n — —e 1 / —« I n m i. r m ^ I* /\ “* n ^ Cesta Valentina Orožna 1 na krožišču nasproti tržnice Vse vrste zavarovanj emnih cenah Info izračuni brezplačno: 041/796-355 ERGO Zavarovati pomeni razumeti. ODKUP ZLATA IN SREBRA Naše podjetje tokrat tudi v vaši bližini, obiščite nas, HOTEL ZONTA) Valentina Orožna 4,3230 Šentjur Petek, 30. november 2012 od 9.00 - 17.00 ure Sobota, 1. december 2012 od 9.00 - 17.00 ure HOTEL LEONARDO, Leonova ulica 18, Sl. Bistrica Petek, 14. december 2012 od 9.00 - 17.00 ure Sobota, 15. december 2012 1 ——N od 9.00 - 17.00 ure itlfill Za dodatne informacij smo Vam vedno na voljo: 031/578-455 ali kised29@gmail.com m Odkupujemo vse vrste zlata in srebra, staro poškodovano zlato, nakit, zlate ure, zlate kovance, zobno zlato.... . // fM iilfl ^ h *t L U ’> K Hifr ivlMfek. NALOŽBENO ZLATO !! : BREZPLAČNA CENITEV \ Odkupna Cena: 14kt zlato 585/1000 22.20€/g ___________. __________ tlgVct zlato 750/1000 28.40€/g " , i v v 1 v"-. . 1 1 ■"/ www. odkUD-zlata. eu » ' ‘*yns Zaloška c. 178,1260 Lj-polje, Sl 37845764 V Naša cena je vedno ažugr^na ^lede mednarodnega nihanja na trgu. Pogoj za prodajo: polnoletnost in osebni dokument. tir'* > M v»'>; m* Ali bo prihajajoča zima huda? Novo vprašanje: Podpirate referendum o slabi banki? www.sentjur.net Strici iz sence Zadnje leta v vsakem fiasku državne politike poslušamo zgodbe o stricih iz sence. Prepričan sem, da se s tem ne misli na tiste stare strice, ki pri Kajzlerju poleti igrajo šah in pijejo špricer v senci na terasi. Kdo sploh so ti tako opevani strici iz sence? Glede na to, da imajo moč, da dirigirajo državnemu zboru, vlečejo senčne nitke, da so izvoljeni predstavniki oblasti kot marionete v lukov-nem gledališču, imajo ime in priimek? Zagotovo imajo denar ali pa vsaj super tajne informacije, da vsi plešejo, kakor ti strici žvižgajo. Torej kdo v Sloveniji ima denar? Zagotovo ne padli tajkuni in tudi ne Borut Pahor, ki se ne more preživeti s 3.000 EUR plače. So to odvetniki, polni denarja? Je stric iz ozadja Milan Kučan? Pa dajte no, kaj bi imel mali upokojenec od tega - večno slavo zagotovo ne, saj si medalje za zasluge” pripenjajo drugi. Kdo so torej namišljeni strici, ki zanimivo vedno nagajajo naši desnici? Dovolj ugibanja! Razkril vam bom skrivnost, ki sem jo izvedel na premieri filma Skyfall. Stric iz ozadja je tajni agent njenega visočanstva - Bond. James Bond. Koliko zaslužijo v javnem setorju? 6.128. Na Šentjurskem in v Dobju je bilo to avgusta najvišje bruto izplačilo v javnem sektorju. Poslanec. Njegova plača je na drugem mestu naše lokalne lestvice. Piše: Nina Krobat Raziskali smo, kakšne so plače javnih uslužbencev na območju Šentjurja in Dobja. Pri tem smo uporabili javno dostopne podatke o plačah za letošnji avgust, objavljene na portalu e-uprave. Iz podatkov smo oblikovali lokalno lestvico in preverili, kakšne so plače naših uslužbencev na državni ravni. Najvišja plača v zdravstvu Plače direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic ostajajo med naj višjimi v javnem sektorju in izjema ni niti šentjurski zdravstveni dom. Direktorica Zdravstvenega doma Šentjur Melita Tasič - Ilič, dr. med., spec. spl. med., je avgusta namreč prejela najvišje bruto izplačilo v javnem sektorju na območju Šentjurja in Dobja - 6.128 evrov. S tem se je uvrstila v sam vrh naše lokalne lestvice in na 16. mesto državne lestvice. Prehitela je denimo tudi predsednika republike in predsednika vlade. Na drugem mestu lokalne lestvice Šentjurskih novic je poslanec mag. Štefan Tisel s 4.209 evri plače. Glede na avgustovsko tabelo plač vseh javnih funkcionarjev bi ga na ravni države lahko uvrstili nekje okoli 280. mesta. Župan Šentjurja mag. Marko Diaci je bil s 3.530 evri plače avgusta uvrščen na 640. mesto lestvice. Med prvimi tisočimi sta še začasna predsednica šentjurskega sodišča Lidija Zidanšek in ravnateljica šentjurskega vrtca Elizabeta Jelen. (Pri uvrstitvah v slovenskem merilu je treba upoštevati, da na portalu e-uprave podatki o plačah nekaterih funkcionarjev, denimo poslancev, manjkajo. Tako so 'naši' funkcionarji verjetno uvrščeni dejstva fičrffce Plače sodnikov Ker iz podatkov na portalu e-uprave ni razvidno, koliko je kateri od sodnikov Okrajnega sodišča v Šentjurju zaslužil, smo za podatke prosili Okrožno sodišče Celje. Odgovorili so, da je bila avgusta bruto plača začasne predsednice 3.385 evrov, bruto plača druge okrajne sodnice pa 2.675 evrov. Več podatkov (niti imen) nam niso sporočili. Na seznamu zaposlenih sodnikov šentjurskega sodišča, objavljenem na spletu, so sicer: Lidija Zidanšek (začasna predsednica), Mateja Kikelj, Cvetka Horvat in Maja Manček Šporin. nekaj mest nižje, kot kaže lestvica na omenjenem portalu). »JKP ni javni sektor« Na našo lokalno lestvico smo želeli uvrstiti tudi direktorja Javnega komunalnega podjetja Šentjur Igorja Gorjupa. Podatka o njegovi plači nam ni želel razkriti. »Po zakonu o javnih uslužbencih javno komunalno podjetje ni del javnega sektorja. JKP Šentjur posluje kot gospodarska družba, zato vas prosim, da me v prispevek vključite, ko boste obravnavali plače direktorjev v gospodarskih družbah,« je zapisal v odgovoru. dejstva nofiče Najvišje plače v zdravstvu Na vrhu slovenske lestvice najbolje plačanih javnih uslužbencev je daleč največ zaposlenih v zdravstvu. Med dvajsetimi najbolje plačanimi je namreč kar 15 direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic. Letos avgusta je najvišjo plačo dobil direktor Zdravstvenega doma Metlika -7.446 evrov. Drugo najvišjo plačo so izplačali direktorju postojnske Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo - 7.412 evrov, tretjo pa strokovnemu direktorju Splošne bolnišnice Celje - 7.083 evrov. dejstva novTce Ime in priimek Funkcija Bruto plača v avgustu 2012 Melita Tasič-Ilič, dr. med. Direktorica Zdravstvenega doma Šentjur 6.128 mag. Štefan Tisel Poslanec v Državnem zboru 4.209 mag. Marko Diaci Župan Občine Šentjur 3.530 Lidija Zidanšek Okrajna sodnica in začasna predsednica Okrajnega sodišča v Šentjurju 3.385 Elizabeta Jelen Ravnateljica Vrtca Šentjur 3.271 Marjana Metličar Načelnica Upravne enote Šentjur 3.177 Jože Palčnik Direktor občinske uprave Občine Šentjur 3.009 Mag. Branko Šket Direktor Šolskega centra Šentjur 2.998 Marjan Gradišnik Ravnatelj Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur 2.984 Jelka Godec Direktorica Ljudske univerze Šentjur 2.965 mag. Anica Weber Direktorica Centra za socialno delo Šentjur 2.923 Vesna V. Razboršek Direktorica Doma starejših Šentjur 2.865 Marjeta Košak Ravnateljica Osnovne šole Slivnica pri Celju 2.840 Robert Gajšek Ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur 2.827 Janez Vodopivc Ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole (ŠC Šentjur) 2.782 Tatjana Oset Direktorica Knjižnice Šentjur 2.754 Martina Klobčar Namestnica direktorice Doma starejših Šentjur 2.699 mag. Stanislav Karel Jančič Ravnatelj Osnovne šole Dramlje 2.691 (imena niso sporočili) Druga okrajna sodnica Okrajnega sodiša v Šentjurju 2.675 Simona Zdolšek Ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 2.645 Andreja Ocvirk Ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva 2.580 Suzana Plemenitaš Ravnateljica Osnovne šole Dobje 2.512 Anica Novak Ravnateljica Osnovne šole Planina pri Sevnici (zdaj že nekdanja ravnateljica) 2.460 Andreja Gradič Direktorica občinske uprave Občine Dobje 2.457 Leon Štemberger Direktor Varstveno delovnega centra Šentjur 2.413 Mag. Andreja Direktorica Razvojne agencije Kozjansko 2.251 Franc Leskovšek Župan Občine Dobje - nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije 1.286 Avgustovske bruto plače javnih funkcionarjev v Šentjurju in Dobju. Vir: portal e-uprave. Avgustovske bruto plače nekaterih politikov: predsednik države dr. Danilo Turk (6.063 evrov), predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša (5.956 evrov), predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič (5.796 evrov), notranji minister dr. Vinko Gorenak (5.359). Turk je s tako plačo uvrščen na 19. mesto, Janša na 25. mesto, Kavčič na 28. in Gorenak na 46. mesto. Mesečno statistično raziskovanje o bruto izplačilih funkcionarjem v skladu z letnim programom statističnih raziskovanj sicer izvaja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Predsednik, da ali ne? Predstavnike šentjurskega političnega sveta smo povprašali, ali menijo, da Slovenija potrebuje predsednika države in kakšna je njegova funkcija. Spraševal je: Zoran Borovšak Jože Korže, Ponikva Slovenija vsekakor potrebuje predsednika. Vprašanje njegovih pristojnosti pa odpira novo vprašanje. Menim, da bi moral imeti mnogo več pristojnosti, ki bi bile bolj izvršne. Trenutno je njegova funkcija zgolj protokolarne narave. Še pristojnosti, ki jih predsednik ima, si različni predsedniki različno tolmačijo. Vedno sem si predstavljal, da bodo vsi državljani imeli predsednika za svojega in da bo imel predsednik vse državljane za svoje. Tega do sedaj še ni bilo. Peter Jevšinek, Ponikva Predsednik republike velja za največjo moralno avtoriteto, zato je njegova funkcija ena od najbolj odgovornih, saj predstavlja Republiko Slovenijo na domačem in mednarodnem prostoru. Zelo pomembno je imeti verodostojnega predsednika, ki je povezovalen in zna pomiriti še posebej sedaj, ko je država v krizi, gospodarski, finančni, v krizi vrednot. Funkcija predsednika republike ni popravni izpit za pretekli neuspeh. Prav zaradi omenjenih dejstev seveda potrebujemo predsednika. Jožef Artnak, Gorica pri Slivnici Predsednika države vsekakor zelo potrebujemo. To je oče naroda, njegova beseda pa zelo močna in predvsem najvišja moralna avtoriteta, poleg nekaterih drugih predpisanih nalog, ki pa bi jih jaz še pomembno razširil. V ustavi bi mu predpisal še precej resnejše pristojnosti in s tem odgovornosti za močnejše vplivanje na vlado, vložitev zakonodajnega veta in še kaj. Stanislav Zupanc, Šentjur Predsednika države zagotovo potrebujemo, saj ga imajo več ali manj vse države. Funkcije pa bi rekel, da so premalo odločujoče. So bolj protokolarnega značaja. Mislim, da glede na to, kako je sistem urejen pri nas, ne bi bilo potrebno širiti njegovih pristojnosti. Minister Černač na delovnem sestanku Na pobudo svetniške skupine SDS se je v torek, 20. novembra 2012, v občinski stavbi odvil delovni sestanek. Za zaprtimi vrati so se minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, direktor in višji svetovalec Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in Tomaž Willenpart ter župan s svojo ekipo, podžupanom Robertom Polnarjem, Edvardom Peperkom in Jernejem Tislom, pogovarjali o trenutno najbolj perečih cestnih investicijah v občini. Med pomembne investicije spadata navezovalna cesta Dramlje-Šentjur ter križišče pri Mercatorju. Beseda je tekla tudi o mnogih drugih cestnih Začetek del za navezovalno cesto se pričakuje v prihodnjem mandatnem obdobju. odsekih, potrebnih obnove. Župan nam je zaupal, da lahko začetek del na navezovalni cesti pričakujemo v prihodnjem mandatnem obdobju. na naslovnici flOViCe Vinske kraljice. Foto: Vid Aužner # nepreslišanonoffiče Marija Rataj Predsednica ŽPZ skladateljev Ipavcev Šentjur »Morda je kdaj v hiši kakšna nejevolja, ko gre pevka od doma, kakšna srajca ni še posebej polikana, kakšna naloga nedokončana in mora oče nadzorovati otroka, na TV-ekranu pa je nogometna tekma.« VOLI TV E gU KROG Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 Boštjan Kukovičič. Direktor verige trgovin KEA je v Šentjurju odprl nov supermarket. Maja Ravnikar Zabukovšek. Dijakinja prvega letnika I. gimnazije v Celju je izdala svoj knjižni prvenec z naslovom Tabor treh ognjev. Anže Pelc. Košarkar KK Tajfun je bil najkoristnejši igralec 4. kola Lige Telemach. Marko Mušič. Ljubljanski arhitekt j e uresničil in dokončal svojo vizijo ureditve vaškega jedra Ponikva. Ipavke. Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev je v mesecu novembru obhajal 35 let delovanja. Bojana Potočnik. Javni odziv profesorice slovenščine na zdrav zajtrk, ki ga ni bilo, so povzemali številni slovenski mediji. Petra Drač. Je nova vinska kraljica in je na tronu zamenjala Špelo Žafran. Prva faza del na Ponikvi končana Župnik Ponikve Alozij Kačičnik in župan Marko Diaci nista skrivala navdušenja nad novo pridobitvijo. Vaško jedro. Ponikva dobila novo podobo in s tem ohranjanje in revitalizacijo vaškega jedra. Piše: Jure Godler V okviru Slomškovega leta je Občina Šentjur pripravila kar nekaj odmevnih prireditev. Sem sodi tudi ureditev vaškega jedra na Ponikvi. Na novinarski konferenci 12. novembra je župan mag. Marko Diaci predstavil dokončana dela na Ponikvi - prenovo vaškega trga s prestavitvijo spomenika NOB, postavitev Mušičevega paviljona, obnovo starega obzidja, ureditev # aforizem flOVfCe Na vsakih volitvah kandidirajo najboljši, izberemo pa naj slabše, (jmm) *EE!0W*H***HH**BEHHB***e*e*e**e* poti med javorji in ureditev meteorne kanalizacije in elektrovodov za javno razsvetljavo. Oživitev vaškega jedra Gre za poskus oživitve najpomembnejšega predela Ponikve in združitev preteklosti in prihodnosti. Ob začetku del so gradbeni delavci naleteli na arheološko najdišče človeških skeletnih ostankov, arheologi pa so odkrili ostaline tabornega obzidja in stolpov. Čeprav so bili stroški arheološkega izkopavanja 23.761 EUR dodani k projektu, je celotna investicija ureditve vaškega jedra na Ponikvi znašala 548.315 EUR, kar je manj, kot je bila predvidena vrednost celotnega projekta. Projekt je bil sofinanciran tudi iz naslova ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi v vrednosti 412.123 EUR. »Gre za turistično popestritev ponudbe naših krajev in Ponikve,« je dodal župan. • številka meseca noV|Ce| 6.128 EUR, je najvišja plača na Šentjurskem v javnem sektorju. S^SSoSBie (0#XX a mss* 1 PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur | ' (0590)200 33 (041)954 509 NAROČITE HRANO NA DOM M.tii.i/ l-ulciM-k vp Komemoracija ob dnevu mrtvih Spomin na padle v vojni so obudili tudi pri spomeniku Franja Malgaja v Šentjurju, tokrat brez vidnejših predtavnikov lokalne oblasti. Komemoracije se je udeležilo nekaj članov Zveze borcev, v imenu Mestne skupnostni Šentjur pa je venec prinesel podpredsednik sveta Zdenko Hrovat. Učenci OŠ Franja Malgaja so pripravili kratek recital. Govora o pomenu padlih za svobodo pa tokrat ni bilo. Učenci OŠ Franja Malgaja so pripravili recital in se po šolsko poklonili padlim za domovino. Bilka za Ponikvo Prizor ob odprtju prenovljenega vaškega jedra: arhitekt Mušič, župnik Kačičnik, župan Diaci in podžupan Polnar. Vaško jedro Ponikva. S svečanim prerezom traku je končana 1. faza urejanja vaškega jedra. Piše: Gašper Andrinek Na Ponikvi je bilo v nedeljo, 18. novembra, slovesno odprtje novega vaškega jedra. S tem se je zaključila prva faza posega v obnavljanje Ponikve. Sv. mašo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Ob zaključku slovesnosti je tudi blagoslovil nov trg, ki se ga je že prijelo ime - Slomškov trg. Govori Zbrane goste, krajane in druge obiskovalce je prvi nagovoril župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Izvedbo projekta od začetka do končanja gradbenih del je poimenoval: »Bitka za Ponikvo«. Poudaril je, da so bila evropska sredstva, ki so jih Pridobili na razpisu, namenjena izključno urejanju vaških jeder. »Prepričan sem, da ni mogoče zgraditi objekta ali spomenika, ki bi ugajal vsem,« je še povedal. Upa, da bodo novo vaško središče ljudje vzljubili in ga izkoristili za srečevanje, druženje in izmenjavanje novih idej. Zasnovo in zgradbo trga je razložil in pojasnil avtor načrtov trga, arhitekt Marko Mušič. Zadovoljen je z novo podobo in ponosen, da so skupaj izob- likovali srce Slomškove Ponikve. Povedal je, da je v osrednjem delu jedra trg, na katerem so stali obiskovalci, razpet med dva arhitekturna poudarka: »Na eni strani je baročna cerkev sv. Martina, na drugi pa nov paviljon, ki zaključuje poglede tam, kjer jih je treba zaključiti.« Brezplačen internet Pod njim je zavetje, ki z novo informacijsko točko nudi različne informacije v kraju in brezplačen dostop do interneta, tudi brezžičnega. Zamisel za paviljon je arhitekt dobil ob opazovanju prižnice v cerkvi na Ponikvi. Tako je pojasnil stopničasti strop paviljona, ki spominja na spodnji del prižnice, ki naj bi sodila med naj lepše v Sloveniji. Spregovoril je tudi domači župnik mag. Alojz Kačičnik, ki se je zahvalil vsem sodelujočim za uspešno izveden projekt in predstavil dejavnosti ob letošnjem Slomškovem letu, ki se še bodo zgodile. Prireditev sta popestrila Slomškova lika, ki že tradicionalno predstavljata Ponikvo, Blaže (Miha Andrinek) in Nežica (Klara Koražija). Zapela sta Mešani pevski zbor Sonce in cerkveni pevski zbor. Igralci iz dramskega krožka pa so zaigrali odlomek iz igre Učilnica pod orehi in tako prikazali, kako je potekala šola v časih Slomškovega življenja na Ponikvi. Park spominov Župana mag. Marka Diacija snio vprašali, kaj sledi v drugi *bzi projekta. Povedal je, da ie druga faza namenjena Predvsem urejanju parka sPominov, kjer je trenutni Prestavljeni spomenik NOB. V načrtu je ureditev dovoza do OŠ z glavne ceste. Ob 25. obletnici nameravajo postaviti tudi spomenik žrtvi iz Ponikve, ki ie Padla med osamosvojitveno v°jno. Sredstva bodo črpali iz občinskega proračuna. (G. A.) Park spominov bo dobil še dodatno obeležje miličnika Stanka Straška. Arhitekt o projektu Piše: Gašper Andrinek Marko Mušič, arhitekt ponkovškega trga Med izvedbo projekta ste se srečevali z različnimi mnenji. Kako ste uskladili in reševali te težave? Običajno je, da imajo takšni projekti zagovornike in nasprotnike. Tudi najboljši vseh časov so se soočali s tem. Tukaj mi je bilo zelo prijetno delati, saj je bilo prisotno veliko prijetnega pogovarjanja, dialogov in odprte argumentacije. Dialog je tako trajal šest, sedem let, da se je lahko končno izkristaliziral v neko končno rešitev. Kako se končni projekt razlikuje od prve makete? Prva maketa je bila izraz čiste ustvarjalčeve vizije tega prostora. Diskusije, razgovori, različna mnenja, ki so se oblikovala, so nato prispevala k modifikaciji prvotne rešitve, k večji zrelosti prvotne rešitve, ki je postajala vedno bližje krajanom. S tem je postajala tudi vedno bolj realna in sprejemljiva. Menim, da noben projekt ne sme takoj, ko je narisan, v izvedbo. Pomembno je, da dozori in nato spremenjen in premišljen gre v realizacijo. Tukajšnji trg je vzorčen primer. Šest, sedem let priprave in zorenje projekta skupaj s krajevno skupnostjo in krajani ter potem v nekaj mesecih realizacija. Kako vidite ureditev spominskega parka, kamor je bil prestavljen spomenik NOB? To je zagotovo velik izziv, pojavila pa so se različna mnenja. Vse skupaj dobi čisto drugačno podobo, če se upošteva, da je v novem parku spomina, ki je lepo zaokrožena zelena oaza, dovolj prostora za kakršna koli obeležja. Kako smo pripravljeni na zimo? Ceste. Zimsko čiščenje cestišča ni tako samoumevna zadeva, kot se nam zdi. Piše: Jasna Romih Oktobrski sneg je marsikoga presenetil, vendar je v tem času že pričakovan, zato smo na zimo sedaj pripravljeni tudi vozniki z obvezno zimsko opremo. Pojavlja pa se vprašanje, kako so na to pripravljeni vzdrževalci cest. Za vzdrževanje nekategoriziranih cest bodo poskrbele krajevne skupnosti, za državne ceste naj bi VOC, ki je sicer v stečajnem postopku, za javne poti in lokalne ceste pa JKP Šentjur. »Hišni čistilec« cest Ta bo letošnje leto izvajanje zimske službe izvajal z lastnimi stroji in osmimi podizvajalci, ki so izbrani teritorialno na vseh javnih poteh na območju občine Šentjur. Direktor Igor Gorjup je opozoril, da se ceste pri vzdrževanju v zimskih razmerah delijo po prioritetah. Pluženje je odvisno od vremenskih razmer in višine snega na cestišču. Najprej pričnejo plužiti ceste na višji nadmorski višini. Dodaja tudi, da se mora po pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest na javnih poteh, parkiriščih in kolesarskih povezavah, zagotavljati prevoznost glede na krajevne potrebe. Ob sneženju je možnost zastoja do enega dne. Ob močnem sneženju je možnost zastojev tudi več dni. Na vprašanje, ali kot občinska firma pazijo na stroške, na kakšen način in ali to vpliva na vzdrževanje, direktor odgovarja: »Pazimo na stroške z racionalnim usmerjanjem vozil in strojev. Podizvajalce izbiramo na podlagi javnih razpisov, delujemo v skladu s pravilnikom in zakonom o cestah in na podlagi zakona in pravilnika vršimo pluženje in posip. Tako se posip izvaja glede na dnevno vremensko napoved in stanje na cestah.« Koncesije V zadnjem obdobju se pojavlja vprašanje, kdo bo vzdrževal državne ceste, za katere ima koncesijo celjski VOC. Za trenutek smo namreč verjeli v dokapitalizacijo in s tem rešitev problema, vendar je stečajna upraviteljica CMC, ki je 66 % lastnik VOC, gladko zavrnila dokapitalizacijo. Višja svetovalka Sandra Kržan iz Direkcije za ceste RS nas je pomirila, da redno vzdrževanje državnih cest, ki so v pristojnosti Direkcije RS za ceste na območju občine Šentjur, izvaja podjetje VOC Celje, d. d., ki ima koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest. Pogodba za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja cest Direkcije RS za ceste na tem območju je v veljavi do 30. 4. 2013, izveden pa je bil že razpis za izbiro izvajalcev za čas po izteku pogodbe. Trenutno poteka pregled prispelih ponudb, po zaključenem postopku in izbiri izvajalcev za posamezno koncesijsko območje pa bo Direkcija RS za ceste o tem javnost tudi obvestila. Prav tako navaja, da ne vidi težav, da VOC ne bi mogel zagotoviti zimskega vzdrževanja. V primeru, da bi se izkazalo, da ne more, bi na pomoč priskočila druga podjetja, tako kot se je to že pokazalo v Mariboru z družbo CPM. V tem primeru je možnih več scenarijev, s katerimi po njenih besedah žal dejstva novfce V JKP pripravljeni V Javnem komunalnem podjetju Šentjur so na zimo pripravljeni. Z zimsko opremo imajo opremljenih 27 strojev, na strojih so že nameščeni plugi in posipal-ci, na zalogi pa imajo 25 ton soli. V intervenciji deluje 35 ljudi, tako da lahko po besedah direktorja JKP Šentjur Igorja Gorjupa ceste ob normalnih zimskih razmerah splužijo v osmih urah. * , J - Naše ceste bodo primerno očišč-ne, zagotavljajo koncesionarji. ne more javno razpolagati. Ob vsem tem poudarja, da so občani na prvem mestu in da nikakor ne morejo biti žrtve v smislu da bi bili prikrajšani za to, kar jim pripada zaradi družbe, ki je v stečajnem postopku. Skrbi torej naj ne bi bilo, saj naj bi bili v VOC s pomočjo sredstev družbe Ahac pripravljeni na zimo. Prav tako naj bi se VOC in Ahac na Direkciji RS za ceste skupaj potegovala za cestno koncesijo za prihodnjih sedem let. Občani smo lahko ob vsem tem pomirjeni, še najbolj pa ob besedah vsem poznanega Branka Gregorčiča iz Agencije RS za okolje, ki pravi, da »po naj novejši napovedi ECMWF kaže, da bo zima v srednji, predvsem pa v severni Evropi razmeroma mila. Kar zadeva padavine, je napoved še bolj negotova, saj je njihova količina lahko zelo različna že znotraj same Slovenije.« v mesecu decembru dodatni I A 5% pOpUSt! OKNA KLl LOGATEC ^WALTHER #DACHZIEGEL Zanesljivo pravi strešnik DOM-STREHA, d.o.o., Trubarjeva 17. 3230 Šentjur, telefon 031 600 420, www.dom-streha.sl ■ Podjetje Ahac naj bi po zadnjih informacijah za 2 EUR na delnico kupil več kot četrtino delnic družbe. Bo Ahacu uspelo? CMC in VOC. Stečajana upraviteljica vodstvu podjetij v stečaju očita negospodarno ravnanje. Piše: Jure Godler Želje šentjurskega podjetnika Romana Moškotevca, da bi s Prevzemom VOC Celje zagnal Pove poti podjetja Ahac, so Postale precej dražje. Namero, da bi podjetje Ahac odkupilo večinski delež podjetja VOC v stečaju na skupščini podjetja, je Prekinila stečajna upraviteljica CMC Milena Sisinger. Ta je na sodišču zahtevala stečaj celjskega Podjetja CMC, kar je poslednično Pripeljalo tudi do stečaja podjetja VOC, ki je njihovo hčerinsko Podjetje. Več za delnico Sisingerjeva je pojasnila, da je dokapitalizaciji podjetja ^OC nasprotovala, ker bi z njo CMC izgubil del premoženja. Zato so se odnosi med stečajno upraviteljico in vodstvom VOC, ki želi kot večinskega lastnika podjetja pripeljati šentjurskega podjetnika Moškotevca in z njim tudi svež kapital, poslabšali. Doslej so upniki prijavili stečajni upraviteljici 104 milijone EUR terjatev, ta pa želi prodati delnice VOC na dražbi. Izklicna cena za delnico naj bi bila od 10,3 do 13,4 EUR za delnico. Začetno ceno je postavila na 11,7 EUR, ker je več, kot je ponudi Roman Moškotevc. Ta je za odkup večinskega deleža VOC ponudil 760.000 EUR, medtem ko bo delnice stečajna upraviteljica na dražbi ponudila za 870.000 EUR, kar je 110.000 EUR več, kot je sprva ponudil Ahac. Ločitveno pravico ima več ponudnikov, ki se morajo strinjati tudi s ceno delnice. Med večjimi upniki je podjetje Impos in Abanka. Dražba naj bi bila 20. decembra letos. JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 0,95 EUR/o,5 min Zaupajte nam težave v ljubezni, zdravju, financah in 4 skupaj bomo poiskali rešitev. | Kava tw Krfu T<«ra> I iBIfBT, ' ♦ Mesini trg 7, Šentjur 8 *J' ■ * Naša kava diši jgpozabno! \ AVTDKLEPARSTVO TOVORNIH IN OSEBNIH VOZIL 4U Uroš Urleb s.p. GSM1041 277 4S7 Gdrica pri Slivnici 1 2 3263 Gdrica pri Slivnici UKIZEHI <7777 Z VESELJEM VAM BOMO POMAGALI IZBRATI PRAVE POČITNICE! — -sr- . SMUČANJE V NA55FELDU Odhod: 8.12.2012 C=no;. 47 €/os m PREDNOVOLETNI CELOVEC FRIENDS FEST 2012 Odhod: 13.12.2012 Cena: od 194€/os € sm • ~ ~*T——— SILVESTROVANJE V NOVEM SADU Odhod: 30.12.2012 Cena: od 135 €/os Odhod: 22.12.2012 Cena: 31 €/os Odhod: 30.12.2012 Cena: od 135 €/os ■fcgggjii ŠOLE. SINDIKATI. DRUŠTVA. DRUŽBE ZA VAS ORGANIZIRAMO IZLETE PO NAROČILU PO SLOVENIJI IN TUJINI. Obiščite nošo spletno stran: wtvw avto proh.si Informacije in prijave: Iuri2em.prah@si0l.net ali 07/ 81 62 880,031643 338 Elbatrade d.«.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov AAMft i? bktaclj*. Kk-u;u ttereks 29 8?SO Swka Ttk*efl 07/SI 62 BBC 66«. 331643 336 b mto. Lhropta-fSfifl iK.t PRIČETEK TEČAJA CPP ZA VSE KATE60RUE : ŠENTJUR; 17. 12. ob 16. uri v prostorih Avtosole Prah, na tržnici. Drofavkovo 16 M Svetniki so imeli prav Župan Leskovšek se bo tudi v prihodnje posluževal zakonske pravice preverbe posameznih aktov, če bi v te podvomil. Tožba. Župan je tožil občinski svet na upravnem sodišču. Piše: Jure Godler V Dobju je “status quo” med županom Francem Leskovškom in opozicijskimi svetniki trajal le kratek čas. Župan je na Upravno sodišče podal tožbo proti Občinskemu svetu Občine Dobje, ki je letos marca izglasoval moralno spornost svetnice v Javnem Zavodu Osnovna šola Dobje Jožice Salobir. Zamenjala jo je nadomestna članica Olga Jager. S tem je nekdanji ravnatelj dobjanske šole mag. Vincenc Frece izgubil še enega člana sveta šole, ki ga je podpiral, kar je kasneje rezultiralo k imenovanju nove ravnateljice. Legitimna razrešitev Župan je sklep izpodbijal z argumentacijo, da je mandat svetnikov v javnem zavodu zakonsko določen in da ne more biti odvisen od vsakokratne volje občinskega sveta. Razlog nemoralnosti, ki se nanaša na domnevno članičino pisanje, pa ni dokazan. Sodišče je v odgovoru navedlo, da so bili postopki razrešitve Sa-lobirjeve v skladu s Statutom in Pravilnikom Občine Dobje, sprejeti sklepi pa legitimni. Sklep Upravnega sodišča je Občina Dobje prejela aforizem liOV^C Na občini sem dobil odgovor: »Vprašajte nas kaj drugega.« (jmm) 2. avgusta, svetniki, na katere se je tožba nanašala, pa so o prejetem sklepu zvedeli šele 5. novembra, tri mesece po prejetju dopisa. »Župan je postopek razrešitve Salobirjeve namerno zavlačeval z zadrževanjem sklepa in z zadrževanjem pošte in s tem kršil možnost za primerno pritožbo. Poleg tega je Občinski svet Občine Dobje sprejel sklep, da župan ne sme sam prevzemati dopisov Upravnega sodišča, česar se očitno ni držal,« nam je zaupala občinska svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs. In župan... »Sklepov sodišča ne komentiram,« je na naše vprašanje odgovoril župan Leskovšek. Odločitev o zavrnitvi tožbe je pravnomočna in tako tudi razrešitev predstavnice v Svetu OŠ Dobje, in to brez sence dvoma. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da Salobirjeva ni bila pisec anonimk, kot je razsodilo drugostopenjsko sodišče. »Stroški s tožbo niso nastali, razen stroška pridobitve pravnega mnenja,« je dodal župan Občine Dobje. 1 a ■ dejstva novfce Vodstvo šole Po tem, ko je izgubil podporo v Svetu Javnega zavoda OŠ Dobje in posledično tudi ravnateljsko mesto, je mag. Vincenc Frece ravnateljsko pot nadaljeval na OŠ Blanca. Njegovo mesto v Dobju je zasedla Suzana Plemenitaš. E.coli v dobjanski vodi Kalna voda. Zaradi obilnih padavin ponekod prihaja do kaljenja vodnih virov, upravljavci pa morajo takrat ustrezno reagirati tudi z obveščanjem prebivalstva, saj lahko potencialno pride do zdravstvenih posledic. Piše: Bogdan Rahten Pri večjih vodovodnih sistemih, kot ga ima npr. večina šentjurske občine, je zaradi boljše opremljenosti možnost kaljenja minimalna, prav tako pa je odzivnost ob težavah zelo kratka. Pri manjših vodovodih zna biti drugače, saj se tu prepletajo faktorji zaznavanja in reagiranja na težave, na koncu pa je treba čakati na rezultate zunanjih analiz, kar se šteje v dnevih. Povečano število bakterij Pred tedni je zaradi obilnih padavin do kaljenja prišlo v dobjanskem vodovodu Kapsl, ki ga upravlja občinski režijski obrat oz. župan Franc Leskovšek, nanj pa je vezan velik del tamkajšnjih občanov. Med 25. in 29.10. je Zavod za zdravstveno varstvo Celje opravil analizo, ki je zaznala prisotnost bakterije E.coli, koliformnih bakterij in enterokokov. Čez nekaj dni, 2. 11., so na občini takoj po prejemu obvestila sprožili obveščanje. Ukrep je bil preklican 16.11. Kaljenje vodnega vira še zdaleč ne pomeni, da je voda oporečna, dejstva ndviče Tudi Šentjur Podoben primer je bil tudi na Šentjurskem. Na spletnem mestu Javnega komunalnega podjetja Šentjur smo zasledili, da je bilo 6. 11. zaznano kaljenje vodnih virov v Vodružu in Jakobu, sredi oktobra pa na Planini. Obvestilo je bilo objavljeno tudi na eni radijski postaji. Gotovo bi se tudi v teh primerih dalo storiti kaj več. vendar je o tem vsekakor treba čim bolje obvestiti prebivalstvo oz. javne ustanove. Regulatorna letvica je v tem primeru postavljena dokaj nizko, in če upravljavci ne premorejo dovolj iniciative, se lahko zgodi, da ljudje za ukrep izvedo z zamikom, če sploh. Obveščanje Ob nedavnem primeru v Dobju so tako namestili obvestilo na oglasno desko in obvestili eno izmed radijskih postaj, kakor sicer nalagajo pravila, po naših informacijah pa niso obvestili edinega javnega zavoda - šole in vrtca. Gostinska lokala sta obvestilo prejela. Žal ravno takrat ni delovala občinska spletna stran, na kakšne druge ukrepe pa očitno niso pomislili. Dejstvo je, da mnogi prebivalci kar dolgo niso vedeli za ukrep, pri otrocih pa so se pojavljale želodčne težave. Ob tem se poraja vprašanje, če se ob vsej razpoložljivi tehnologiji res ne da storiti kaj več za obvestitev prebivalstva? V v Planinsko društvo Zelezar Store praznuje 40 let V Štorah so rajale čarovnice m z ' 1 m I Čarovnice organizatorke so uživale na svojem shodu. Dan pred martinovim je Planinsko društvo (PD) Železar Štore praznovalo 40 let obstoja. Okroglo obletnico so planinci obeležili že zadnjo soboto v oktobru v društvenih prostorih na Lipi v Štorah, kjer so pripravili pregledno razstavo. V besedi in sliki so na zanimiv način predstavili delovanje društva od ustanovitve pa do današnjih dni. V sejni sobi so na ogled postavili tudi opremo planinca, kjer je moč videti tudi originalne primerke iz časa ustanovitve društva. Odprtje je popestrila vokalna skupina Lipa, katere člani so zapeli nekaj slovenskih pesmi. Po izgubi koče se posvečajo izletništvu Člani društva so v teh letih prehodili številne planinske poti po Sloveniji, izpostavijo lahko slovensko transverzalo, Savinjsko pot, Šaleško pot in druge. Imeli so skupino alpinistov, ki je osvajala svetovne vrhove, izšolali so lastne vodnike, mar-kaciste in gorske stražarje, bili pa so tudi soorganizatorji kolesarskega maratona v Logarsko dolino. Leta 1992 so prevzeli v upravljanje Dom železarjev na Svetini, a so morali kočo po sedmih letih dobrega gospodarjenja vrniti železarni. »Sedaj se delo društva usmerja predvsem v izletništvo. V jubilejnem letu društvo šteje le še 76 članov, 12 mladincev in dva vodnika,« je ob odprtju razstave povedal podpredsednik PD Železar Štore, Stanislav Urlep. Glede na številko ob ustanovitvi, ko je društvo štelo 295 članov, je to drastičen upad, ki pa je po Urlepovem prepričanju odraz slabih razmer v družbi. (UU) Noč čarovnic je bila v Štorah bolj zabavna kot strašna. Štorske čarovnice iz Turističnega društva Štore so namreč pripravile čarovniško rajanje, ki počasi prehaja že v tradicionalno prireditev. Društvo ga je namreč organiziralo že več let zapored. »Letos smo rajanje zaradi vremenskih razmer preselili v staro telovadnico na Lipi, kar se je izkazalo za dobro potezo in padla je odločitev, da bomo čarovnice odslej rajale v telovadnici,« je povedala Mojca Korošec iz Turističnega društva Štore. Kako so čarovnice rajale Čarovniško rajanje je bilo polno dogajanja, na njem pa so se lahko zabavali tako mlajši kot starejši. Čarovnice so se najprej poklonile svojim sestram in bratom na pokopališču. Telovadnico, ki je bila okrašena z duhci in pajkovimi mrežami, so pred zlobnimi duhovi zavarovale s spakami, izrezljanimi iz buč, v katerih so prižgale svečke, potem pa so svoj čas namenile otrokom, ki so jih obiskali. Skupaj so pripravili čarovniški napoj za otroke, z nekaj dodatki pa ustvarili še močan napoj za odrasle. Poizkusili so bučno juho, se sladkali s strašnimi sladkarijami in si poslikali obraze. V delavnicah so izdelovali duhce, pajke, netopirje in barvali risbice. Nekaj posebnega je bil tudi nastop čarovnic iz mažuretne skupine Štore, ki so si ga ogledali. Skušali so izbrati tudi najglasnejšo in najlepšo čarovnico, vendar ker so vse čarovnice glasne in zelo lepe, je bilo to pretežko delo, zato so se raje odločili, da bodo nagrade prejeli vsi otroci. Vse do večera so tako plesali, rajali in se zelo zabavali. (MH) • aforizem jjgflfce Vodilni na občini cenijo in ljubijo kulturo, toda žal le platonično, (jmm) Ob ogledu razstave so obiskovalci podoživljali stare dobre čase. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenlkova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubič s. p. KROVSTVO, Kt-EPAH mo ■.mmvčrmhji EN IN STROPOV Dramlje 33, 3232 Dramlje •■moli; hublc.martln0M.net 041672 302 I tlrajne are-. peten. tShnh sobote, $h-2Sh m fl M©W® W ŠgtKJuSODKSOD KVALITETNA AVTOSERVISNA STORITEV PO POŠTENI CENI www.euroservis.si AcNaprudnik d.o.o. Vrbno 2, 3230 Šentjur, SLOVENIJA T: 03/ 749 01 30, M: 070/662 768 EUROSERVIS POSKRBI ZA BREZSKRBNO IN VARNO VOŽNJO! yiEN3AVA> OL3A IN filtra ze l OD J V Sloveniji se avtoservisna dejavnost deli na dva sistemska sklopa. Prvi so pooblaščeni servisi proizvajalcev vozil, drugi pa neodvisni mehaniki. Mreža EUROSERVIS pa je edinstven koncept, ki vam ponuja le najboljše lastnosti obeh zgornjih sklopov: vrhunsko vzdrževanje in popravila vašega vozila po pošteni ceni. 1. NIŽJE CENE SERVISIRANJA, saj vam vozila ni potrebno servisirati na pooblaščenih servisih, katerih storitve so praviloma dražje. 2. ZAGOTOVLJENA GARANCIJA PROIZVAJALCA VOZILA, saj vam kljub izbiri EuroServis-a le-ta ne preneha veljati. 3. VGRADNJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV PO NIŽJIH CENAH, saj dobavitelji rezervnih delov prve vgradnje lahko zdaj tudi samostojno nastopajo na trgu s svojimi blagovnimi znamkami in ne pod imenom precenjenih blagovnih znamk proizvajalcev avtomobilov. 4. HITRA STORITEV, saj so EuroServis-i vključeni v distribucijsko mrežo rezervnih delov GroupAuto International, ki servise na dnevni bazi zalagajo s potrebnimi avtodeli. 5. USPOSOBLJENI SERVISERJI IN TEHNOLOŠKO OPREMLJENE DELAVNICE, saj morajo Euroservisi izpolnjevati predpisane kvalitativne kriterije. 6. ENOLETNO JAMSTVO NA KUPLJENE REZERVNE DELE IN OPRAVLJENE EuroServis-ne STORITVE, saj smo prepričani v njihovo kakovost. 7. SERVIS V BLIŽINI VAŠEGA DOMA. Spoštovani, tudi po vašem vozilu tečejo vitalne življenjske tekočine in prav je, da preverite, če ustrezajo zahtevnim zimskim razmeram. Zato vas vabimo na brezplačen pregled stanja tekočin (motornega olja, hladilne tekočine in tekočine za vetrobransko steklo) ter pregled stanja metlic brisalcev in akumulatorja. ED Ne pozabite, da vas le dobro vzdrževan avto ne bo pustil na cedilu takrat, ko ga boste najbolj potrebovali. Vabljeni v naš EUROSERVIS AcNaprudnik Šentjur, kjer vam želimo srečno in varno vožnjo. EUROSERVIS EURO AcNaprudnik d.o.o. Vrbno 2 3230 Šentjur www.euroservis.si Za vsako četrt nekaj Mestni svet Šentjur. Investicije v mestu Šentjur bodo zaključene do konca leta. Piše: Jure Godler Predzadnja letošnja seja mestnega sveta je bila vroča. Svetniki so imeli v ognju kar nekaj vprašanj, ki so se nanašala na investicije, ki bodo morale biti končane do konca decembra, nekate pa se niso niti dobro začele. Mestna skupnost je razdeljena na šest mestnih četrti, z nekajodstotnim odstopanjem pa so investicije razdeljene enakomerno. Mestne investicije V večini četrti so postavili koše za pasje iztrebke in odpadke, preplastili cesto do vrtca v centru, v teku je sanacija Ulice Tončke Čečeve in Ulice Toneta Seliškarja ter Ulica talcev. Sredi leta je bila končana tudi posodobitev ceste Na Tičnico. V teku je izdelava projekta za parkirišče v Zgornjem trgu, pločnik na Kvedrovi od glasbene šole do gasilskega doma pa je ravno v delu. V Hruševcu so rekonstruirali del Jerinove ulice, s pomočjo krajanov pa je bila posodobljena tudi cesta v Kameno. Svetnika Sašo Cveka je zaskrbel nadzor nad investicijami, saj se po njegovem ne ve, kdo pije in kdo plača. Opozoril je tudi, da se sanacija Ulice talcev odvija Prepočasi, da cesto vsakokrat, Finance Mestna skupnost Šentjur je za investicje v letu 2012 namenila 119.011 EUR. Na vseh obnovah cest je potreben samoprispevek krajanov, ki znaša 500-1.000 EUR, odvisno tudi od gostote naseljenosti ob cesti. ko pride drug podizvajalec (JKP, Telekom, Turnšek), razkopljejo in ponovno zakopljejo, asfaltne preobleke pa še vedno ni. Pod Rebrami brez prenove Kar nekaj glasnih tonov so si svetniki izmenjali pri odpadli investiciji zgornjetrške ulice Pod Rebrami, kjer so krajani odklonili samoprispevek za ureditev ceste. Investicija, ki je znašala 47.000 EUR, je zato za nekaj let splavala po vodi, sredstva pa so se prekanalizirala v Ulico Tončke Čečeve in Ulico Toneta Seliškarja. Temu je nasprotoval svetnik Anton Jančič, tudi sam stanojoč v tej ulici, proti njemu in njegovi obrazložitvi, da tranzitne ulice, kjer se vozijo vsa vozila in traktorji, krajani ne bodo sofinancirali, so se obrnili vsi ostali svetniki. Očitali so mu tudi, da je premalo oz. sploh ni skušal prepričati ostalih stanovalcev, da je samoprispevek potreben in da se brez tovrstne prakse ne gradi nobene ceste. Tako omenjena ulica še nekaj časa ne bo deležna rekonstrukcije, obljubili pa so, da bodo z asfaltom zakrpali največje luknje. V Ulici talcev so končno dočakali tudi asfalt. Alpos na javni dražbi Razprodaja. Nekdanjega paradnega konja Šentjurja - podjetje Alpos v stečaju bodo prodali po delih. Piše: Jure Godler Stečajna upraviteljica Darja Erceg je 20. novembra sklicala javno dražbo nepremičnin v lasti Alposa, d. d., v stečaju. Ercegova prodaja nepremičnine in premičnine, ki so locirane v Šentjurju. Med drugim bo na prodaj upravna zgradba, ki je ocenjena na 2,7 milijona EUR. Sem sodi tako poslovna stavba kot dvorišče, zelenica in parkirišče. Na javnih dražbah bo Ercegova skušala prodati tudi dva apartmaja na Kopah po izklicni ceni 83.000 EUR. Za apartma v Čatežu je določena izklicna cena v višini nekaj več kot 50.000 EUR, dva apartmaja v Barbarigi na Hrvaškem sta na voljo po izklicni ceni 69.000 EUR, medtem ko je izklicna cena za apartmaja na Pagu določena v višini 56.000 EUR. Vseh terjatev do Alposa je za 285,7 mil EUR. Kaj pa mestno jedro? Že pred leti so tekli pogovori med takratnim vodstvom Alposa in Občino Šentjur o zamenjavi zemljišč, da bi se upravna stavba propadlega podjetja selila v industrijsko cono, medtem bi na tem mestu zgradili novo mestno središče. Na občinski upravi so nam odgovorili, da se zavedajo pomembnosti določenih lokacij, vendar trenutno nimajo niti zakonske osnove, niti finančne možnosti sodelovati na dražbah. »Vsekakor bomo spremljali nadaljnje korake prodaje in če bi se v nadaljevanju pokazala kakršnakoli možnost nakupa posamezne nepremičnine, pomembne za občino, ali menjave za zemljišče v industrijski coni, bomo to poskušali realizirati,« sta povedala Konrad Pušnik, vodja Službe za gospodarjenje s premoženjem Občine Šentjur, in Edvard Peperko, vodja Oddelka Izklicna cena za alpoško upravno zgradbo je 2,7 milijona EUR. za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. OPN? Občinski prostorski načrt Občine Šentjur ne predvideva popolnega prenehanja dejavnosti na tej lokaciji, saj bi to v času pričetka nastajanja tega akta pomenilo poslabšanje položaja družbe Alpos na trgu. Področje ureja Odlok o industrijski coni v Šentjurju, sicer pa OPN v sprejemanju v strateškem delu v 4.2 točki 44. člena opredeljuje sledeče: »S celovito prenovo kompleksa ter delno prenovo in intenziviranjem rabe ostalih površin se krepi vloga novega mestnega jedra kot primarnega programskega fokusa v mestu ter širšem občinskem in regionalnem razvoju. Vanj se pretežno umeščajo mestotvorne dejavnosti (uprava, storitve, poslovne, izobraževalne, kulturne, in druge podobne dejavnosti). Poleg družbene infrastrukture se večji poudarek namenja umestitvi storitvenih (zlasti turističnih) dejavnosti. Pri tem je treba zagotoviti ustrezno razporeditev programov med starim in novim jedrom,« sta nam še zaupala sogovornika. # aforizem novice Vodilni na občini cenijo in ljubijo kulturo, toda žal le platonično, (jmm) Dozorel sem za funkcijo geneilnega direktorja policije Kako komentirate prenos Stanislav Veniger. Pogovarjali smo se z novim generalnim direktorjem policije, ki že trinajst let stalno biva v Šentjurju. Pogovarjal seje: Gašper Andrinek Vaša zadnja služba pred mestom generalnega direktorja policije je bila na ženevskem centru za demokratičen nadzor Kako komentirate to, da v času odpuščanj in upokojevanj na policiji vi izpolnjujete pogoje za upokojitev? ► Tega ne skrivam. Jaz sem se prijavil na javni razpis za mesto generalnega direktorja policije, na katerega bi se lahko vsak državljan, ki izpolnjuje pogoje. Tudi upokojenec. Čutim, da imam dovolj izkušenj in sem dozorel za to funkcijo. Če ne bi bil imenovan, me ne bi prizadelo, ker sem se imel namen upokojiti. oboroženih sil v Ljubljani (DCAF). Zakaj je to dobra referenca za vaše sedanje delo? ► Na centru DCAF sem bil še vedno zaposlen pri policiji in sem deloval kot policijski uradnik. Na centru je sedež konvencije o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi, ki jo je do sedaj ratificiralo deset držav. Slovenija je v obdobju ratifikacije. Sodobna konvencija vsebuje orodja za učinkovito policijsko sodelovanje. Vsebuje podlago za zasledovanje in kontroliranje pošiljk, izmenjavanje informacij in osebnih podatkov in podobno. Potrebna je za pregon organiziranega kriminala, ki je v naj večji meri prisoten na zahodnem Balkanu. Jaz sem sodeloval pri sprejemanju te konvencije. Hitro po nastopu funkcije ste se začeli ukvarjati z reševanjem težav okrog odpuščanj. Kako komentirate zadnje očitke? ► Takoj sem bil postavljen pred dilemo. Namreč primanjkuje nam okoli sedem milijonov evrov za plače. Primoran sem bil ali odpustiti mlade, ki jim je potekla petletna pogodba in obdržati policiste, ki so t i k pred upokojitvijo, ali ravnati nasprotno. Na koncu bi verjetno ostali brez vseh. Sprejel sem odločitev, da se 130 mladim podaljša pogodba in se jih dodatno izobrazi. Policija se mora obnavljati, ker novih zaposlovanj ni na vidiku. Tistim, ki pa izpolnjujejo pogoje za upokojitev, smo poslali sporazume, od njih računamo na solidarnost do mlajših. Na koncu bomo ugotovili, koliko bo ostalo za plače in se nato odločili glede odpuščanj. V Delu konec septembra piše, da se zavedate politične etikete, saj vas je predlagal minister Gorenak. Kako na splošno komentirate očitke, da ste politično nastavljeni? ► S tem se ne obremenjujem veliko. Kolega Goršek je prav tako dobil etiketo in bi jo verjetno vsak. Sem karierni policist. Celo življenje sem preživel v policiji, od tega sem bil 23 let policijski šef in šel skozi vse postopke, ki so predpisani v zakonu, skozi komisijo, ki je bila posebej osnovana samo za ta primer. Dobil sem pozitivno mnenje. Od tega je zadeva šla na vlado. Imam že dovolj izkušenj in s tem res nisem obremenjen. V letih 1999 in 2000 ste bili namestnik generalnega direktorja policije, kaj seje vtem času spremenilo? ► V tem času se je policija razvila v skladu z evropskimi normami in dobrimi praksami. V tem času smo postali članica schengenskega območja. Opažam, da smo se dobro prilagodili na področju organiziranega kriminala. Razvoj slovenske policije je viden tako na domačem kot mednarodnem segmentu. tožilstva pod isto ministrstvo kot sami delujete? ► Kar zadeva politično delo, to prepuščam politiki. Vem, da v Evropi ni veliko takih sistemov. Mislim, da lahko iz tega izvlečemo pozitivno stvar. Tožilci, ki usmerjajo naše delo, lahko sedaj delajo še bolj učinkovito in boljše. Na koncu mislim, da bo o tem odločilo ustavno sodišče. Kaj menite o tem, da veliko pravnikov nasprotuje takšnemu sistemu, ki ni praksa v Evropi? ► Imamo nekaj primerov, kjer sta tožilstvo in policija pod istim ministrstvom. V Belgiji, na primer. Te rešitve so resnične. Sicer je delovanje obeh samostojno, kar piše že v ustavi. Sam s tožilstvom dobro sodelujem in to komentiram z mojega vidika. Kako sedaj državno tožilstvo nadzoruje NPU, če je vse pod istim ministrstvom? ► Nacionalni preiskovalni urad pri preiskovanju kaznivih dejanj usmerjajo tožilci. Ko zadevo tožilec prevzame, ga minister ne more več usmerjati. Stvari so jasne obema institucijama. Imamo možnost ustanavljanja posebnih preiskovalnih skupin, zato je delo še bolj hitro in učinkovito. Tožilec tako usmerja in hkrati nadzoruje in tukaj ne delamo razlike. Kako nameravate izpopolniti delovanje NPU? ► NPU bomo okrepili, da bo učinkovitejši in bo dejansko prevzel vse hujše oblike kriminala, ki jih mogoče še preiskujejo na policijskih uradih. Tukaj naj bi delali res najbolje usposobljeni kriminalisti, nisem pa prepričan, da so vsi. Moj cilj je, da bodo dovolj sposobni in delovali hitro in učinkovito. Pravite, da nekateri še niso dovolj usposobljeni? ► Tako je, izhajam iz tega, da nisem zadovoljen z učinkovitostjo in hitrostjo. V naslednjih mesecih sledi evalvacija zaposlenih, da se ugotovi učinkovitost zaposlenih. Poslanec Peter Vilfan in še nekateri drugi so v parlament vložili predlog zakona o policiji, ki je obravnaval predvsem športne dogodke in nasilje navijaških skupin. Predlog zakona je bil zavrnjen. Kako se boste vi lotili te problematike? ► Že kar nekaj let obstaja konvencija o preprečevanju nasilja na športnih prireditvah. Trenutno je pri nas v postopku sprejemanja zakon o policijskih pooblastilih, ki ima skoraj enake člene kot že predlagani. V njem bo problematika nasilja celovito urejena z vsemi ostalimi policijskimi pooblastili. Največ težav nam povzročajo nogometne tekme, predvsem med kluboma iz Maribora in Ljubljane. Največja težava je v tem, da se ne spoštuje dogovora med organizatorjem in Policijo. Organizator je za varnost dolžan poskrbeti. Še vedno se dogaja, da navijači pirotehnične izdelke pretihotapijo na stadion. Jaz sumim, da lahko to omogoči samo organizator. Ta zadeva se namerno krši. Organizator bi se moral zavedati, da lahko na dogodku pride do hujših posledic. Na koncu vsi kažejo s prstom na Policijo. Zakaj policija že ob vhodu ne Pregleda navijačev? ► To je stvar organizatorja, ki priskrbi varnostnike. Policisti smo na dogodku, ko se dogovorimo z organizatorji, ko je rizična stopnja varnosti tako visoka, da je bolje, da je policija tam pripravljena, da varuje življenja ljudi in premoženje. Zato je zadolžen organizator, ker je tekma javna prireditev tako kot vse druge. Največja odgovornost je na organizatorju. Mariborska občina je nedavno namestila nove radarje za merjenje hitrosti vozil. Veliko prebivalcev je ogorčenih, nekateri radarji so že pogoreli. Kako komentirate uvedbo tovrstnega nadzora? ► Če radarji stojijo na mestih, kjer so bile ugotovljene prekoračene hitrosti in nesreče, potem je ukrep potrebno podpirati. Ne vem, kje so postavljeni in koliko jih je, vendar če so strmeli k temu, da se umiri promet tam, kjer je veliko pešcev, otrok, kolesarjev, je to dobro. Če gre tu za varnost, projekt podpiram, vendar ga ne poznam v celoti. Na spletni strani policije so objavljene pohvale policiji. Zadnja je bila objavljena 23. 1. 2009. Ali gre za neažurnost spletne strani ali pa policija že več kot tri leta ni dobila nobene pohvale? ► Ne, zagotovo gre za neažurnost spletne strani. To je odvisno od predstavnikov za stike z javnostmi, razlog mi ni znan. So pa pohvale objavljene na naši interni policijski spletni strani. Nekoč ste bili nadrejeni očetu in njegov komandir. Kako ste se počutili? ► To je bilo leta 1989, ko sem prevzel mesto komandirja v Žalcu. Takrat je bil moj oče še aktivni policist, tako da sem mu pol leta bil komandir. Mislim, da je bil oče na to ponosen, seveda nisem dovolil, da bi vstajal pred menoj, ker to bi pa bilo preveč (smeh). Kolektiv je to zadevo sprejel v redu, prav tako je bil najin odnos odličen. Vaša policijska kariera se je začela v Šentjurju. Kako na Šentjur po toliko letih kot eden izmed tukaj živečih gledate sedaj? ► Začel sem v letu 1980 in ostal tri leta ter se potem čez tri zopet vrnil in ostal še nadaljnja tri leta. Takrat še ni bilo današnje obvoznice in velikih trgovinskih centrov. Policijska postaja še vedno ostaja ista, čeprav je za novo kupljeno zemljišče, vendar ni dovolj denarja za izgradnjo. Zelo mi je žal, da so propadla velika podjetja, ki so ob mojem prvem prihodu uspešno zaposlovala in delovala. V Šentjurju se dobro počutim in tukaj stalno živim že trinajsto leto. •________dejstva novice Predan policiji. Stanislav Veniger je že od šolskih klopi vedel, da bo policist. Po mestu komandirja v Šentjurju je bil tudi direktor celjske policijske uprave. Zatem je postal direktor uprave policije na notranjem ministrstvu, namestnik generalnega direktorja policije in tudi direktor Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave. Nato je znova našel mesto vodje PU Celje, ki jo je vodil od leta 2008. Od takrat je bil premeščen na ženevski center za demokratični nadzor oboroženih sil. Konec oktobra je prevzel mesto prvega policista v državi. ♦ aforizem nOVfCe Odkar si Slovenci sami izbiramo voditelje, smo vedno manj uspešni, (jmm) /Centcmi zbov /4 ~Oista z zbeveeedkinje ^ine '~j)eeav in gosti vabi na glasbene pvedstaoe ^x- o nedelje, 16. decembra, eb 19. nrt o . fCnltnvnem d e mn ^entjnv ** AHAC d.n.a. PE Šentjur Kozjanskega odreda 21 Sl-3230 ŠETNJUR »Tako različni, obe odlični!« Tel: 03 740 GG 47 Mob: 031 622446 Email: veleprodaja@ahac.si Liker Marshal + 2 kozarca 10,99 EUR Zeliščni liker AHAC d.D.0. PE Maribor Tržaška cesta 43 Sl- 2000 MARIBOR sBbrni ‘ugonsk.i pe Jubilejno pakiranje zlata + srebrna Radgonska penina 2 x 0,751 13,18 EUR Tel: 02 330 12 62 Mob: 041 780 440 Email: maribor@ahac.si AHAC d.o.o. PE Jarše Kamniška cesta 24 Sl -1235 RADOMLJE Traminec buteljka 0,751 6,49 EUR Whiskey Chivas 0,71 23,99 EUR Tel: 01723 50 00 Mob: 031 648 717 Mob: 051 374775 Email: jarse@ahac.si Whiskey Ballantines + 2 kozarca 15,99 EUR AHAC d.e.o. PEGAMS Ljubljanska ulica 63 Sl-2310 SLOVENSKA BISTRICA Tel: 02 84314 36 Mob: 040 273 730 Whiskey VVinter Jack 0,71 8,98 EUR Jagermeister + 3 kozarci 11,99 EUR "Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" TRENUTEK PRAVE □DLUČITVE AHAC d.n.a. | informacije@ahac.si | www.ahac.si Osnovni kapital: 916.198,64 EUR | Družba je vpisana v sodni register Okrožnega sodišOa v Celju pod št: I/D2522/001MŠ: 5473080 j D: 69092958 Šentjurski okraj bi soočil Pahorja in Zvera Predsedniške volitve. V volilnem okraju, ki združuje občini Dobje in Šentjur je za Boruta Pahorja je glasovalo 44,75 °/o volivcev. Piše: Bogdan Rahten Na martinovo nedeljo so na petih volitvah predsednika države od razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije volilni upravičenci v prvem krogu izbirali vrhovnega komandanta oboroženih si. Ker nihče ni dobil vsaj polovice vseh in še en glas, bo drugi krog na sporedu 2. decembra. Če je bilo na prejšnjih volitvah kdaj morda preveč predsedniških kandidatov, so tokrat sodelovali le trije, ki so si v resnici bolj Podobni, kot bi si večina želela sploh pomisliti. Menda je le malo manjkalo, da bi dovolj podpore zbral naravni gradbenik Miro Žitko, ki bi bil s svojim sonara- Slogani Pahor: Skupaj. Tiirk: Za skupno dobro. Zver: Za spremembo. Predsednik, ki vidi dlje. vnim načinom življenja antipod kariernim politikom. Za sabo ni imel aparata, kot ga ima elitna trojica, poleg tega pa drži ugotovitev novinarja Primoža Cirmana, da se prebivalec Slovenije upre le, če ga prevečkrat slika radar, ali če želi nekdo v bližini njegove hiše zgraditi daljnovod, zato mnoge vsebinsko utemeljene pobude iz civilne družbe enostavno ne prodrejo. Tudi v Šentjurju Pahor V šentjurskem okraju je 48-letnega nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, kije funkcijo opravljal še letošnjega februarja, podprlo kar nekaj več volivcev Kako smo volili v okraju Šentjur § Borut Pahor Milan Zver H Danila Turka kot na državni ravni. Dosedanjega 60-letnega predsednika dr. Danila Turka in drugega finalista je podprlo bistveno manj dobjanskih in šentjurskih občanov. Izpadli 50-letni evropski poslanec dr. Milan Zver j e po pričakovanjih v 1. okraju 5. volilne enote presegel povprečje. Udeležba šentjurskih volivcev je bila s 45,8 % tradicionalno skromnejša od državnega povprečja (48,3 %) in druga najnižja v celjski volilni enoti. Naj 5 volišč: Pahor - 1. Slivnica 68,4 %, 2. Hrastje 63,6 %, 3. Planinska vas 63,1 %, 4. Šentvid pri Planini 60,9 %, 5. Loka pri Žusmu 59,8 %. Turk - 1. OŠ F. Malgaja 33,8 %, 2. Gasilski dom Šentjur 33,7 %, 3. Občina Šentjur 33,6 %, 4. Hruševec 32,5 %, 5. Lažiše 32,0 %. Zver - 1. Osredek 56,1 %, 2. Kalobje 48,6 %, 3. Lutrje 46,3 %, 4. Pletovarje 42,7 %, 5. Razbor 42,7 %. Plesni večer z Big Senčar »(j ____ *£"„„**„ * .m vnU v dvorani 1 Cena vstopnica 20 eur [vključena večerja) Obvezna rezervacija vstopnic na tel. Št. 031 832 338 ali na e-maiL b!gband.sen$ui<(PgiBall.GOii) osT"-A/ • PRI,?. Sprejemamo rezervacije za decemberska praznovanja in zaključene družbe ob iivi glasbi, Ob vikendih ŽIVA GLASBA! Gostilna pri A Stopče 31, 3! Tel.: 03/ 746 gostilna@ahlifc.Si<;4' www.priahacu.si PRI RENAULTU PRESENEČENJ NE BO l I M I I i I P ■ Pri nas boste za vse zneske izvedeli vnaprej. BREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 1 081 Ceno Željenega paketa za vaše vozilo si lahko preverite na naslovu: http://e-povpraševanje.renault.si/paketi/?step=2 Primer paketov Clio il. V svoj internetni brskalnik vpišite zgoraj omenjen naslov. Nato si v kvadratih izberete model vozila. Po izbranem modelu si izberete še tip vozila in prikažejo se vam vzdrževalni paketi. Vzdrževalni pregled 10w40 68,90 € Vključuje motorno olje 10w40, filter olja in podložko filtra, delo in diagnostiko vozila z elektronsko diagnostično napravo. r -i Zamenjava akumulatorja do SOAh Vljučuje akumulator in njegovo zamenjavo. 81,90€ (©) Zamenjava diskov in ploščic spr 238,90€ G Zamenjava garniture jermena razdel. sistema. 299€- Čiščenje klimatske naprave 34,90€ Zamenjava filtra in prezračevanja Vključuje filter prezračevanja za prednja kolesa in njegovo zamenjavo. 20,90€ A Zamenjava vseh vžigalnik svečk. Vključuje vse originalne vžigalne svečke Renault in njihovo zamenjavo. Š2=r 48,90€ Kupon za brezplačni tehnični pregled. Kupon ni prenosljiv na drugo vozilo. Velja do 28.12.2013. Kupon velja ob plačilu enega ali več servisnih paketov, ki presegajo skupaj 200€ in položitvi računa. Kupon za brezplačni komplet prednjih metlic UPS za vaše vozilo. Velja do 29.6.2013 Kupon velja ob plačilu enega ali več servisnih paketov, ki presegajo skupaj 200€ in priloatvi računa. www.renault.si RENAULT STORITEV *nAffK TEHNIČNI PREGLEDI, AVTO SERVIS STRAŠEK d.0.0. Krtince 15,3241 Podplat Tel: 03 818 29 13,03/ 818 29 00 Renault EZZ3 RENAULT 20 let Martinovih dnevov Martinovi dnevi. Nič kaj obletnici primerno so potekali po ustaljenem in starem kopitu. Pišeta: Saša Rečnik, Gašper Andrinek Na Ponikvi je Turistično olepševalno društvo (TOD) Ponikva od petka, 9., do nedelje, 11. novembra, organiziralo njihovo največjo prireditev Martinove dneve. Tokratni Martinov vikend je bil že dvajseto leto zapored. Letošnja tema je bila povezana s prazno-vanjem Slomškovega leta v občini Šentjur in je nosila naslov Romajmo s Slomškom. Romarske poti Na velikih panojih so bile Predstavljene romarske poti, kot jih vidijo šentjurski likovniki, ki so tako ali drugače Povezane s Slomškom. Od Olimja, Ptujske Gore, vse do Celovca in Rima. Kot je na odprtju Povedala avtorica razstave Fanika Vrečko Krajnc, gre za Predstavitev romarskih poti po Evropi in Slomškovih romarskih poti okoli Slomškovega rojstnega kraja. Ponkovški župnik mag. Alojz Kačičnik je ob tej priložnosti razložil romanje kot način spoznavanja novih krajev in poglabljanje Učilnica pod orehi V okviru praznovanja so učenci OŠ Blaža Kocena Ponikva v četrtek, 15. novembra, premierno Predstavili gledališko Predstavo Učilnica pod orehi. Dramski krožek pod vodstvom Irene Zevnik je Po predlogi istoimenske slikanice avtorice Maje Furman na zanimiv načim ugledališčil življenje in delo Antona Martina Slomška ter njegov pomen za slovenski jezik. vere skozi potovanje. Odprtje so pripravili skupaj z OŠ Blaža Kocena Ponikva, sodelovala sta tudi Slomškova Blaže in Nežica. Spregovoril je tudi predsednik TOD Ponikva Zlatko Zevnik, zapel pa je mladinski in otroški pevski zbor pod vodstvom Anje Zdolšek. Učenci osnovne šole so v preddverju dvorane na razstavi prikazali svoje izdelke na letošnjo temo. Prav tako tudi letos ni šlo brez tradicionalne pokušine v petek še mošta, ki poteka že od leta 1993. Razstava V soboto dopoldne so v pisarni TOD odprli razstavo akvarelov Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik, zvečer pa je v cerkvi sv. Martina nastopil edinstveni Slovenski citrarski kvartet z gosti. Martinova nedelja je imela letos poseben pomen. Prišla je točno na god sv. Martina, to je 11. novembra, in je prvič potekala na novem trgu obnovljenega vaškega jedra na Ponikvi. Po slovesni sv. maši so se na trgu družili številni domačini in drugi obiskovalci. Turistično olepševalno društvo je poskrbelo za okrepčila, še vedno je bila na ogled razstava v kulturnem domu in pokušina takrat že vina. # aforizem HOVjce V spopadu med kulturo in nekulturo v občini so zmagali birokrati, (jmm) kolumna no^e Klic ljudstva Piše: Gašper Andrinek »Delavke in delavci niso blago!« je začel svoj govor predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič na demonstracijah v soboto, 17. novembra, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prav tako so protestirali upokojenci, učitelji, brezposelni, dijaki in študentje. Protest je bil namenjen proti vladi, ki izvršuje politiko varčevalnih ukrepov in s tem sprejema nove zakone. Vendar pa je protest imel tudi širši pomen. Veliko izrazov nezadovoljstva je bilo videti na obrazih demonstrantov v zvezi z družbenim delovanjem v Sloveniji in drugod po Evropi. Društvo Študentska iskra je nosilo transparent »Za socialno Evropo«. Pred 72 leti 17. novembra so se študenti v Pragi uprli nacističnemu sistemu. Ta dan je zato še toliko bolj simbolen za upor študentov proti varčevalni politiki oblasti, je povedal Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Univerzi se z novim zakonom o visokem šolstvu odvzema veliko avtonomnosti. V tednu, ko pišem ta prispevek, je tudi teden otroka. Proti odvzemanjem pravic otrok so se prav tako zavzemali demonstranti. Zadnje čase lahko na dnevno-informativnih oddajah vidimo, kako se povečuje problematika z revščino, naj večje žrtve pa so najmlajši. Vse več je učencev, ki si ne morejo privoščiti malice in kosila v šoli, zato ostajajo lačni. 17. novembra 1941 je začel oddajati radio Kričač. Širil je gesla in vzpodbude upora in nagovarjal ljudi, naj se postavijo za svoje pravice. Tako morajo tudi mediji in novinarji dnevno opozarjati na kršitve človekovih pravic in delavskega dostojanstva, ki se vedno bolj širijo po Evropi. Takole so demonstrirali učitelji OŠ Franja Malgaja. Mladi in veliki! KS Šentjur - Rifnik. Pogovarjali smo se s predsednikom sveta KS Francem Pevcem. Pogovarjal seje: Zoran Borovšak Krajevna skupnost Šentjur-Rifnik je bila ustanovljena leta 2006, ko je bivša Krajevna skupnost Šentjur -okolica razpadla na manjše enote. Kot vemo, je bila KS Šentjur - okolica zelo velika in izjemno zahtevna za obvladovanje. Naša KS je od novo ustanovljenih največja po površini in po številu prebivalcev. V njej je stalno prijavljenih več kot 2.100 prebivalcev. Katere pretekle investicije bi izpostavili? ► Izpostavil bi cesto na Resevno, dejstva novice Mlinski kamnolom Ob vznožju Rifnika, nasproti Ferleževega mlina, je bil v času avstroogrske monarhije eden naj večjih kamnolomov za izdelovanje mlinskih kamnov. Mlinske kamne, ki so jih masovno izdelovali domačini, so izvažali po celotni habsburški monarhiji. Nekaj sto let so vešči kamnoklesi dobro služili s to obrtjo. Ostanki klesanja prvega para kamnov izpred več kot 600 let so še danes vidni v neposredni bližini Ferleževega mlina. ki smo jo prevzeli iz prejšnjega mandata, v sodelovanju z Občino Šentjur pa jo dokončali v tem. Ta projekt je zajemal ureditev še približno kilometra ceste in parkirišče pri spomeniku. Prav tako smo postavili turistični objekt na Rifniku. Hiška pod Goro služi kot turistična pisarna za dejavnost turizma in vodenja obiskovalcev Rifnika. Na začetku tega mandata smo tudi rekonstruirali cesto na Rifnik in uredili parkirišče za avtobus. V letošnjem letu smo se lotili velikega projekta, rekonstrukcije in as-fakacij e 550-metrskega odseka skoraj gorske ceste Šibenik-Rifnik. Še pred tem smo sanirali 130 metrov stare ceste na Rifnik v Novi vasi. Izvedba rekonstrukcije se je zaradi nesoglasij s krajani vlekla že dva mandata, nam pa je vendarle z domačini uspelo najti skupen jezik in smo projekt končno izvedli. Pred kratkim smo asfaltirali še cesto Koželj-Seničar, ravno tako v Novi vasi. Lotili smo se tudi sanacije treh mostov preko vodotoka Kozarica in postavili pet klope ob sprehajalnih poteh v Gandežu. Izpostavil bi še ureditev Industrijske cone Jug 2, ki leži pretežno v naši KS, zgrajena pa je bila z evropskim in občinskim denarjem. Katere pomembnejše investicije načrtujete v prihodnje? ► Občinski proračun za leto 2013 še ni sprejet, tako da tudi mi še nismo povsem dorekli našega plana investicij. Računamo, da bomo na naslednji seji sveta KS dokončno določili plan dela za prihodnje leto. Nekako računamo, da bo največja investicija cesta Šibenik-Resevna, ki verjetno, zaradi dolžine ceste ne bo dokončana v enem letu. S to investicijo se imamo namen prijaviti na razpis, da bi nam Občina sofinancirala izvedbo asfaltne prevleke. Soglasja domačinov že imamo, saj cesta večinoma poteka po zasebnih zemljiščih. Seveda j e pomemben tudi prispevek krajanov. V načrtu je tudi cesta v Brde, rekonstruirati pa moramo še določene dele ulic, ki so že precej dotrajani. Upoštevati moramo ureditev priključitve individualnih objektov na čistilno napravo, kar potegne za sabo ureditev kanalizacijskih vodov, hkrati pa ureditev vodov plinske, telekomunikacijske ter javne razsvetljave. Vaša krajevna skupnost nima svojih prostorov. Se rešitev tega obeta v kratkem? ► Danes smo nekako "brezdomci", saj na območju svoje krajevne skupnosti nimamo prostorov. Gostujemo v občinski stavbi, kjer imamo na voljo pisarno. V bližnji prihodnosti načrtujemo postavitev večnamenskega objekta. Smo v fazi pridobivanja dokumentacije in dovoljenj. Objekt bo stal ob igrišču v Novi vasi. Izvedbo načrtujemo v treh fazah. Prva faza je večnamenski objekt, druga faza predvideva gasilski dom, ker pa se območje Nove vasi in Črnolice hitro širi, bo v sklopu tretje faze najverjetneje treba zgraditi tudi enoto vrtca. Druga in tretja faza sta zastavljeni samo idejno ter prostorsko in nista v srednjeročnih planih. Franc Pevec, predsednik sveta KS Šentjur - Rifnik. V prvi fazi bomo zgradili dom krajanov oziroma večnamenski objekt, v katerem bo dvorana za okrog 100 ljudi in spremljajoči prostori, na voljo pa bodo tudi prostori za aktivnosti društev. S kakšnimi problemi se srečujete na manj urbanih območjih KS? ► Kot v večini krajevnih skupnosti na manj urbanih območjih naj večji izziv predstavljajo ceste. Veliko cest in spremljajoče infrastrukture je še vedno neurejenih. Zaradi tega se ob večjih deževjih in neurjih pojavijo veliki stroški. Izjemno velik strošek zajema tudi zimska služba. Ponekod je v zadnjem času problem pomanjkanje vode, tako je v načrtu reševanje te problematike za naselje Preskočina. Večina krajevnih skupnosti ima razne pohodniške poti, ki služijo predstavitvi značilnosti P^A0 ■ ČEVLJARSTVO IZDELAVA KLJUČEV in USNJENE GALANTERIJE MARTIN PODGORŠEK s.p. C. Valentina Orožna 8 3230 ŠENTJUR (£?) Tel.: 03/574 14 31 DELOVNI ČAS 8.00-11.00 In, 12.00-16.00 sobota: 8.00 -12.00 ponedeljek - zaprto m krajevnih skupnosti. Ali tudi vi v prihodnosti načrtujete kaj podobnega? ► Seveda, tudi pri nas je ta ideja izjemno aktualna. Računali smo, da bomo to naredili že v letošnjem letu, vendar se je izkazalo, da je treba pridobiti precej dovoljenj. Od vseh lastnikov zemljišč moramo pridobiti dovoljenja za potek poti po njihovih zemljiščih. Računamo, da jih bomo pridobili v prihodnjem letu in tako pričeli s postavitvijo poti. Pot bo potekala od Preskočine preko Črnolice na Ritnik, Mlin in preko Re-sevne do vasi Ravne. To je približno 3- do 4-urni pohod. KS je razmeroma hribovita. Ali imate kaj težav s plazovi? ► V zadnjem času na srečo ne. Že evidentirani so mirovali. V letošnjem letu smo se soočili z obsežnim plazom ob cesti Šibenik-Rifnik. Plaz so občinske službe že evidentirale, v pripravi pa je načrt njegove sanacije. Cesta je zaenkrat še prevozna, če Pa se bo plaz širil, jo lahko začne ogrožati in bo nujno ukrepati. Ob delu ceste Črnolica-Šentjur še vedno, kljub temu da vse več ljudi (predvsem mlajših] hodi po tej cesti, ni pločnika. ► Ob krajšem odseku ceste res še ni pločnika, saj je bilo zaradi planiranega nadvoza preko železniške Proge to brezpredmetno urejati. Vendar lahko ljudje mimo Alposa in Preko nove industrijske cone varno Pridejo do centra Šentjurja. Na območju vaše KS se nahaja tudi črna prometna točka, to je cesta ki povezuje Črnolico Gostilna Pizzerija m Tete fon 03/ 749-23-10 Mobitel 051 688 045 gostilna.jug @gmai(. com Wu/iO. gostilna-jug. si in Grobelno. Kaj imate namen ukreniti v tej smeri? ► Cesta je z asfaltacijo postala zelo frekventna in praktična. Na tem mestu je bilo že kar nekaj zletov s ceste, sedaj pa je bila še tragična nesreča, ki nas je vse presunila. Na naslednji seji bomo dali na Občino dopis, da se na tej cesti postavi močnejša zaščitna ograja, ki bo preprečila zdrs v Voglajno. Kaj bi šentjurska navezovalna cesta pomenila za krajevno skupnost? ► Zagotovo bi ta cesta pomenila ogromno. Nedvomno bi povečala prometno varnost v naselju, prav tako bi nas razbremenila hrupa in prometa, odpravila pa bi tudi avtomobilske kolone pred železniškim prehodom. Ne vem pa, koliko bi to vplivalo na trgovino in gostilne. Bi mogoče še sami izpostavili kaj, kar v sklopu pogovora nisem zajel? ► Izpostavil bi dejavnost sekcije Rdečega križa, ki deluje na našem območju in pomaga vse prevelikemu številu krajanov v stiski. Pohvalil bi tudi člane sveta KS, ki po svojih močeh delajo na terenu, in krajane, ki se radi odzovejo, ko jih prosimo za sodelovanje na prireditvah, kjer sodeluje KS. Ravno tako gre zahvala določenim podjetnikom, ki delujejo v naši KS in v prazničnih dneh sami pridejo do mene in ponudijo neposredno denarno pomoč ogroženim družinam. 0 aforizem Svoboda govora ni, če oblast govori, ljudstvo pa molči, (jmm) Med najbogatejšimi Špan in Jagrovi Tajfun in Jagros. Lastniki izboljšujejo svoj položaj na lestvici najbogatejših Slovencev. Piše: Nina Krobal Na lestvici 100 najbogatejših Slovencev, ki jo sestavljajo v reviji Manager, so tudi letos podjetniki iz območja Šentjurja, Rogaške Slatine in Celja. Poglejmo podrobneje. Velik skok za Špana Tajfun s Planine je eno tistih podjetij, ki v krizi svoj položaj na trgu krepi. V zadnjem času so jih za poslovne dosežke že večkrat nagradili, svojevrstno priznanje pa je tudi uvrstitev na lestvico najbogatejših. Kot pravijo v Managerju, so dobra podjetja pač vredna milijone, milijoni pa so bogastvo. Premoženje direktorja in lastnika Tajfuna Iztoka Špana so v reviji letos ocenili na 16,9 milijona evrov in ga s tem uvrstili na 52. mesto. Glede na lansko uvrstitev je napredoval za 29 mest in tako dosegel enega največjih skokov na lestvici. Skupino sicer sestavlja šest podjetij, ki so lani prodajo povečala za 42 odstotkov in dosegla 2,3 milijona evrov čistega dobička. Jagros v prvi tretjini Še više, v prvi tretjini lestvice, je družina Jager s trgovsko verigo Za uspešno vodenje Tajfuna je Iztok Špan prejel že več nagrad, letos pa je na sredini lestvice najbogatejših Slovencev. Jagros iz Mestinja. Njihovo premoženje so ocenili na 20,3 milijone evrov, med 100 najbogatejšimi so tako zasedli 33. mesto. Tudi Jagrovi v času krize izboljšujejo svoj položaj, saj so od lani napredovali za štiri mesta. Kljub padcu kupne moči in vse večji konkurenci so prihodke od prodaje povečali za 5 odstotkov, čisti dobiček pa je poskočil za kar 81 odstotkov na rekordnih 1,3 milijona evrov. Mirka Tuša so letos z 71,6 milijona premoženja uvrstili na 7. mesto, tri mesta niže kot lani. Družina Albrecht, ki vodi Zlatarno Celje, ima 21,5 milijona in je na 30. mestu. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je s 17,7 milijona 7 mest niže kot lani, na 46. mestu lestvice. Nekaj iz naše ponudbe: • matice, kosita •pestra izbira pizz • kmečka kuhinja z domačim kruhom • jedi po naročilu • solate in sladice GOSTI LAJA JUG Jožica Jug S. P. Ul. Skl. IpadceO 18, 3230 ŠENTJUR Priporočamo se za obisk in naročila za skupine ob raznih priložnostih kot so praznovanja, birme, obhajila, sedmine... Vabljeni za srečanja ob koncu leta! Kronali že peto vinsko kraljico Za vrhunec dneva in spomin na Lojzeta Slaka so poskrbeli Fantje s Praprotna ter Jože Bohorč. Sveta Helena. Hrib med Javorjem in Bukovjem je obiskalo skoraj 1500 martinovalcev. Piše: Vid Aužner Osnovni namen prireditve je obujanje starih šeg in običajev ob godu sv. Martina in promocija vinorodnega območja okoli cerkve sv. Helene. Skozi vinogradništvo, ki ima tukaj večstoletno tradicijo, so se oblikovale številne avtohtone šege, navade in posebno poimenovanje starih predmetov, ki jih s prireditvijo želijo obuditi. Na ta dan se odprejo vrata več kot 20 zidanic, vrhunec prireditve pa je izbor vinske kraljice. Letošnja prireditev je bila posvečena priznanemu glasbeniku in harmonikarju na diatonični harmoniki Lojzetu Slaku, ki je rad veliko zahajal v ta prelepi kraj, kjer je bila doma njegova žena Ivanka. Tu je od ljudi in iz okolja črpal številne navdihe in tekste starih ljudskih pesmi za svoje uspešne skladbe. Spomin na Slaka Ob 8.30 se je pričel Martinov pohod na Sv. Heleno po vinsko-turističnih cestah iz treh smeri, in sicer: iz Javorja, iz Bukovja in iz Grobelc. Med 9.00 in 10.30 so z igranjem in petjem pričeli vaški godci in vokalne skupine. Po končani maši so se ljudje s spremstvom vinske kraljice ter Jožeta Bohorča na harmoniki pomikali proti prireditvenem prostoru, kjer je bil nastop Fantov s Praprotna. Alenka Rožanc je v svojem govoru obarvala Sv. Heleno kot mavrico med tamkajšnjimi vinogradniki in v svoj govor vpletla ševilne pesmi Lojzeta Slaka. Ko nad njo tisto toplo sonce doseže tudi V dolini tiho vasico malo, kjer je Fantič mlad zavriskal in zapel Oj zdaj pa pojdem po dekle. In spomladi, ko Travniki že zelenijo, se Sem ter tja sprehajajo dekleta Med cvetlicami po logu, kjer Čebelice nabirajo med. V senci cvetoče bele češnje se ukrade kak Poljub, se zbere Vesela družba in Vinske kraljice s Svete Helene. Harmonika zapoje. Ko pa se na Sv. Heleni zvečeri, morda kakšna Špelca govori Nocoj objemi me in Ne prižigaj luči. Tudi Poštar jo obišče, saj ta dobro ve, Ker po rožah se pozna, kje je kakšno Šmentano dekle doma. Tam v daljavi, Pod Gorjanci, pa vije Krka se sanjava, nad njo pa je Ena ptička priletela in Franceljnu ob Domači hiši Dve let in pol je pesmi pela. Ko pa pride Zadnja noč v letu, gredo Vaški godci S harmoniko na rajžo, da potolažijo kakšno Otožno srce. In prav iz te Deželice sonca in grozdja, ki je posajena z Vinsko trto danes praznujemo Martinovo. Naj se oko ozre Visoko nad oblake, Njemu v čast, ki nam je zapustil ogromno čudovitih viž. Zaigrali so tudi Fantje s Praprotna in delili Slakove skladbe s številnimi obiskovalci. Nova kraljica Spomin na Lojzeta Slaka in na njegovo življenje je v govoru obudil tudi Jože Artnak. Po opravljenem žegnu mošta domačega župnika Marka Šramla so na oder povabili še župana občine Šentjur mag. Marka Diacija, mestnega viničarja Jurija Malovrha in predsednika Turistične zveze Slovenije in župana občine Podčetrtek Petra Mišjo. Sledilo je kronanje in predaja lente novi vinski kraljici Petri Drač z nekaj zastavljenimi vprašanji, samim govorom in nazdravljanjem novemu vinu. Za zaključek je bila še degustacija vin tamkajšnjih vinogradnikov ter vabilo od gorce do gorce, kjer so vsakega obiskovalca postregli s hrano in domačo kapljico. Nesporno je, da je bila udeležba rekordna. V sklopu prireditve je bilo tudi srečanje krajev iz Slovenije, ki nosijo ime Javorje, ki je prav tako odlično uspelo. Nekateri so bili prisotni z manjšimi delegacijami, drugi pa so dopotovali kar z avtobusom. Sveta Helena in Lojze Skale Piše: Vid Aužner Sv. Helena je hrib nad dvema vasema - Javorjem in Bukovjem v Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju. Glavna značilnost je poseljenost južnega pobočja s številnimi vinogradi in gorcami, na hribu je cerkev sv. Helene, ki je z občinskim odlokom spomeniško zaščitena skupaj z značilnimi topoli. Na hrib se iz štirih strani stekajo vinsko-turistične ceste, ki se iz vsake strani po dve zlijeta v eno skupno cesto, ki prečka greben Sv. Helene. Do začetka 50. let 20. stoletja je tu obstajala vas z imenom Sv. Helena. Vinogradništvo v teh krajih ima večstoletno tradicijo. Skozi njo so se oblikovale številne avtohtone šege, navade, celo govorica in izrazi za posamezne predmete in opravila, ki so postali del ljudskega izročila ljudi, ki živijo tod naokoli, obdelujejo vinograde in kletarijo. Tukajšnji kmet Lojze Skale je za letošnjo prireditev Martin na star način vložil veliko truda, saj je restavriral del stare kletarske opreme. Na ogled je postavil vinogradniško zapuščino: kletarsko opremo, orodja in kletarska dela svojih prednikov. Pravi, da tedanji časi niso bili rožnati, so pa bili lepi kljub temu, da ni bilo niti vodovoda, kaj šele elektrike. Najlepše spomine ima na to, kako se je po končanih kmečkih opravilih po vasi zaslišalo pravo vaško petje, ko so s starši, brati in sestrami sami zapeli ob kakšnem "likofu". Še danes rad zapoje prelepe stare pesmi, tudi tiste od Lojzeta Slaka. Eden ključnih organizacijskih členov prireditve Martin na star način je Lojze Skale. Smo vir informacij (zberemo, izberemo, dostavimo!), graditelj skupnosti (povezujemo!), so-ustvarjalec skupne prihodnosti (razumemo!). Z vami so NOVICE že 21 let, ROGAŠKE NOVICE 20 let, CELJAN 11 let, BISTRIŠKE NOVICE 12 let, ŠENTJURSKE NOVICE 19 let, RADIO ROGLA pa 15 let. Za nas so lokalni ljudje in dogodki pomembni! Prepričani smo, da tudi za vas. Obrnite se na nas! RADIO ■■l rogla Radio Rogla Slovenske Konjice - Novice d.o.o., Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 7574510 Faks 03 757 45 21 Email: novice-radiorogla@siol.net Prometni center: 041400 440 Odgovorna urednica: Valerija Motaln Glasbeni urednik: Vojko Gačnikar RADIO ROGLA - NAJBOLJŠA GLASBA ZA ŠTAJERSKO novice Škalska 7, 3210 Slovenske Konjice Telefon 03 757 4510 Faks 03 757 45 21 Email: novice-radiorogla@siol.net Odgovorni urednik: Aleš Mrzdovnik BISTRIŠKE (PBl novice Romihova 77, 2310 Slov. Bistrica Telefon 02 843 0180 Telefaks 02 843 0181 Email: bistriske.novice@novice,si Odgovorna urednica: Bojana Petelinšek ROGAŠKE AHA novice Zdraviliški trg 1, 3250 Rogaška Slatina Telefon 03 58160 00 Telefaks 03 81919 27 Email: tajnistvo(g)rogaskenovice.si Odgovorni urednik: Jože Strniša kNTAJRSKE novice Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur Telefon 03 620 02 52 Telefaks 03 620 02 53 Email: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler cef^n Miklošičeva 5, 3000 Celje Telefon 03 42816 60 Telefaks 03 42816 65 Email: info@celjan.si Odgovorni urednik: Nejc Mihelak Naročilnica na časopis Šentjurske novice: Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik, ki izide zadnji torek v mesecu. Cena izvoda je 2 EUR. Naročnina se plačuje za celo leto, naročniško razmerje lahko pisno prekinete ob koncu obračunskega obdobja. Naročilnico s katero se naročite na ŠENTJURSKE NOVICE pošljite na naslov: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15, 3230 Šentjur. 30 let GARANCIJE na montažo Brigita Bučar s.p., proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in strešna kritine, Prožinska vas 57, 3320 Štore 10% popust za naročila strehe Metalko in nadstreške do konca leta! Streha za več generacij! 041 622 385 • 051 354 291 £3 -f; 2§§s; SREBRNI CEH * . MOS97 J/ - Izredno dolga življenjska doba, saj aluminij ne ne lomi in se ne lušči. - Varna pred nevihtami in v dežju. - Močna in odporna na vse vremenske razmere. - Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje. - Elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika. - Pestra ponudba različnih barv. - Potrjena požarna varnost. - Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja. - Okolju prijazna, ker je mogoče aluminij 100% reciklirati. g1 IH ' o LilM l/se za streho! PREDNOSTI ALUMINIJASTE STREHE METALKO: www. streha-metalko.si OSTALI PROGRAM: prezračevalni sistemi, slemenjaki, žlebovi, snegolovi, odtočne cevi, obrobe in vse druge vrste kri Politika mora ostati zunaj ordinacije Janez Šmid, dr. med. Častni občan občin Šentjur in Dobje, zdravnik in zbiralec naravne in kulturne dediščine. Pogovarjal seje: Jure Godler Gospod Šmid, kako bi se lahko na kratko predstavili? ► Rojen sem 22. maja 1942 v osemčlanski družini v Črnolici. Stari oče je bil obrtnik, mizar in sodar in na tem mestu opravljal svojo obrt. Otroštva se pričnem spominjati, ko sem bil star približno slaba tri leta. To je bil vojni čas. Spomnim se še Nemcev, partizanov in ustašev, ki so se takrat v trumah vozili mimo. Spomnim se tudi bombardiranja Grobelnega, ko nam je razbilo okna in odprlo vrata, spomnim se raznih svetlečih padal, ki so osvetljevala ponoči, napada nemških lovcev, ki so bombandirali območje. Takrat je mama pasla kravo, jaz pa sem se bal za njeno življenje, ker sem se že začel zavedati nevarnosti teh letal, ki so trosila smrt. Leta 1949 sem začel z osnovno šolo in nižjo gimnazijo v Šentjurju. Nato sem se vpisal v gimnazijo v Celju, leta 1961 pa sem se vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani in leta 1967 na oddelku za splošno medicino diplomiral. Leta 1969 sem dobil prvo zaposlitev v tovarni stekla Hum na Sutli v bližini Rogatca, kjer sem spoznal svojo ženo. Sedem mesecev pozneje sem v časopisu slučajno našel prosto delovno mesto na Planini pri Sevnici. Zanima me, kako ste kot mlad zdravnik leta 1969 našli svojo zdravniško kariero na Planini? Je mesto podeželskega zdravnika kazen za nekoga, ki bi lahko uspel v bolj urbanem središču? ► Ne, moram reči, da je bil splet okoliščin takšen, da je bilo v tistem času, ko sem diplomiral, treba eno leto ostati na terenu. Šest mesecev sem opravil v tovarni stekla Straža, ostalo pa sem želel še nekje drugje. To je bila slučajno Planina. Želel sem čimprej zaključiti in nadaljevati specializacijo. Ena od najboljših opcij zame je bila interna medicina. Moram reči, da sem imel veliko srečo, da sem našel ta kraj in te ljudi. In zgodilo se je nekaj, kar nisem niti najmanj pričakoval. Tam se mi je rodil še sin, druga hči, tam pa sem spoznal tudi prijatelje in začel orati ledino in postajati uspešen. Planinčani so se zavedali, da potrebujejo zdravnika, in mi ponudili lokacijo na Planini, če tam ostanem, da si lahko na tistem mestu zgradim hišo, oni pa mi podarijo parcelo. Na Planini smo postavili po potresu 1977 leta novo zdravstveno postajo. Tam sem s povsem novo opremo svoje delo nadaljeval. Nehal sem razmišljati o specializaciji, saj sem bil že pravi družinski zdravnik zlit z okoljem, z delom, z ljudmi. Kakšne so razlike med Planino pred skoraj 40 leti, ko ste začeli delati tam, in Planino danes? So se spremenili tudi ljudje? ► Vse se spreminja, vendar se s tem spreminjamo vsi ljudje. Na Planini ni bilo pretiranega malomeščanstva, čeprav bi lahko bilo, saj je bila metropola zahodnega dela Kozjanskega. Ko je železnica prišla v Šentjur, je Planina začela stagnirati, Šentjur pa se razvijati. Planina je imela vse - sodišče, policijo, sejme... Vse to je dajalo kraju ugled. Živina iz sejmov je odhajala v več delov Evrope. Les je romal v Italijo in v evropske države ... Mislim, da se Planinčani niso preveč hitro modernizirali. Stari tržani so bili ljudje, ki se jih ni dalo hitro spremeniti. Bili so nezaupljivi do novotarij. Ni vsaka novost vedno pozitivna. Držali so se starih, preizkušenih načel in pravil, zato je do njih vse prihajalo z zaostankom. Kmalu ste osvojili srca Planinčanov, še več, svoje zdravstvene težave so vam zaupali ljudje od blizu in daleč. 5 čim ste dosegli takšen sloves in spoštovanje? ► Kozjanci so izjemno dobri ljudje in preprosti. Tudi jaz sem Kozjanec, in kako se ne bi dobro razumeli, saj smo poznali drug drugega. Ljudje so se name zanesli, kot bi se moral vsak, ki ima izbranega zdravnika. Janez je bil vedno na dosegu. Če bo kaj narobe, ga bom poklical. In vsak Planinčan je šel mirno spat, ker je vedel, da če bo ponoči kaj narobe, me bo lahko dobil. V tem je bila pravzaprav ta simbioza - dobro počutje krajanov zaradi mene, jaz pa sem vedno čutil, da so ljudje dobri do mene. Vključeni ste bili še v civilne sfere, postali ste predsednik kulturnega društva, pevskega zbora, turističnega društva ... Se je še kaj zgodilo brez vas? ► Hmm ... Bil sem resnično vpet v kraj, bolj kot bi se od zdravnika prikčakovalo. V letu 1969, kar je kar dolgo nazaj, je veljalo pravilo, da so župnik, učitelj in zdravnik vodilna trojica v kraju. To je bila inteligenca, ki so jo ljudje spoštovali, zato mi je bilo vse odprto. Kamorkoli sem se želel vključiti, so me sprejeli. Tako sem leta 1969, ne ravno na mojo pobudo, ustanovil moški pevski zbor. ► Priključil sem se tudi k turističnemu društvu, ki se je ustanovilo malo pred tem, ko sem prišel, vendar je bolj kot ne životarilo. Kot aktivni član sem začel takoj s turističnimi prireditvami, ki jih še zdaj poznate pod imenom Tradicionalna turistična prireditev na Angelsko nedeljo. Vedno sem k veseličnemu delu dodajal kulturno noto. Okrog leta 1984 sem uspel s poskusom rehabilitacije pisateljice Anike Wambrechtsamer. Če eden izmed vas naleti na kaj zanimivega, naj tega ne izpusti več, ali vsaj posestnika opozori, da se ne izgubi. Če spravimo zaenkrat kakšnih 20 komadov skupaj, je za začetek dovolj. Naprej bo potem že šlo... Prepoznate ta zapis? ► Seveda, Anika Wambrechtsamer. Na njeno knjigo sem naletel tisto leto, ko sem prišel na Planino. Nos, oči in ušesa sem imel vedno odprta, takoj sem videl marsikaj, kar drugi niso. Med drugim je bila to kronika planinskega gradu in trga. Enega od tistih treh izvodov je Ana pametno predala Planinčanom, en izvod v nemščini je pustila v Gradcu, enega pa dala v arhiv v Mariboru. Takoj sem, ko sem videl to kroniko, opazil vrednost tega dela. Anika je umrla leta 1933, napisala pa še veliko prej. Takrat nisem vedel, da obstajajo trije izvodi. Čez kakšno leto ali dve knjige nisem več prepoznal. Platnice ožgane, znotraj je manjkalo nekaj slik in strani. Če bi še malo pustili, knjige mogoče ne bi bilo več, zato sem iz arhiva v Mariboru nod-mestil manjkajoče strani. Prvi ponatis smo naredili leta 1995. -► Zbirali ste etnografsko blago, ki je našlo svoje mesto v Etnološki zbirki Šmid v starem zdravstvenem domu. Je vaše življenjsko poslanstvo ohranjanje zgodovine in kakšno prelomno vlogo je odigral "dobrotres"? ► Že to, da je potres na Kozjanskem povzročil, da smo zgradili novo zdravstveno postajo, hkrati pa me je vzpodbudilo, da sem začel zbirati predmete kulturne dediščine. Ne samo predmete, ampak tudi pisane vire, se pravi etnologijo in etnografijo v celoti. Ta strast ostaja v meni še sedaj in menim, da tega ne bom nikoli prenehal. Tako sedaj zbiram dediščino, ki pa je še vedno povezana z etnologijo Planine in okolice. Zbrane zbirke, predmete praviloma ne hranite zase, ampak jih podarjate muzejem v hrambo. Kaj imate od tega, vam muzej vsaj povrne kakšne stroške, ki nastanejo s tem? ► To je dobro vprašanje, ki ga vi niste prvi postavili. Nekako sem zasvojen z »zbirateljstvom« in menim, da je prav, da ljudje in kraj dobijo nazaj vse, kar je njihovo. Nimam pravice, da se ukvarjam s trgovino v zvezi z ohranjanjem dediščine. To je za mojo čisto vest, kar mi veliko pomeni. Spoštovanje je povsem drugačno, kot če bi ljudje rekli, da ta je pa zaslužil na naš račun, pa še sedaj služi. Zato nisem niti za »Šmidovo zbirko« ničesar zahteval, prav tako tudi ne za 3553 fotografskih plošč, na katerih je je zgodovina Planine. Prepoznavanje oseb na fotografijah mi gre od rok predvsem zato ker sem pri svojem 43 letnem delu z ljudmi opazil ,da imam to naravno danost kar pa s pridom lahko izkoriščam. Kaj bi še bilo treba storiti za ohranitev zapuščine naših prehodnikov. V zgodovini poznamo tudi čas, ko so dobesedno izropali našo zapuščino, ki se je zatem znašla v rokah zasebnikov in bo verjetno za vedno izgubljena? ► Menim, da to pravzaprav ni izgubljeno. Danes je čas modernih povezav, interneta, zato se da izbrskati marsikaj. Ko s hčerko, ki je po meni povzela strast do zgodovine, še zlasti planinske, študirava te stvari, lahko izbrskava marsikaj. Najdeš naslove ljudi in arhivov, vzpostaviš kontakt z njimi in to potem preneseš, zbereš in urediš. Moraš imeti žilico, čas in voljo. Včasih marsikaj tudi stane. Še vprašanje malo za hec, če bi dobili v trajno last pozabljeno sliko od recimo slikarja Rembranta, bi jo tudi podarili muzeju? ► (Smeh) Veste, da bi najbrž to bilo tako. Ni dolgo tega, ko je nek delavec, ki je pri meni delal fasado na hiši, prinesel staro knjigo v latinščini. To je bila knjiga »rekviem« za cerkvene potrebe, ko berejo zadnjo mašo za pokojnika. To je bila knjiga iz preloma 17. stoletja. Krasna knjiga. Ni mi želel povedati, kje jo je dobil. Videl sem, da spada v sklop cerkve iz Celja. Knjigo sem, čeprav bi jo lahko zadržal, kot nek izjemni zgodovinski primerek podaril celjskemu muzeju. Kaj vam pomenita naziva častni občan Šentjurja in častni občan Dobja? ► To je zame izraz hvaležnosti prebivalcev teh dveh občin oziroma zavedanja, da sem v teh letih s svojim delom za njih in njihov ugled veliko prispeval. Moram reči, da sem jim izjemno hvaležen. Nisem sicer človek, da bi potreboval hvalo, vendar je to odraz mojega dela in življenja zadnjih štiridesetih let. Nikdar jih nisem ločeval. Planina in Dobje sta bila zame del mojega teritorija, vsi so bili moji pacienti, jaz sem skrbel za njih, oni pa so imeli občutek, da sem za njih nekaj naredil. Zanimivo mi je tudi dejstvo, da se nikoli niste spuščali v vidnejše vloge v politiki, čeprav so vas verjetno nagovarjali. Politika lahko razdvaja. Pacient bi lahko takoj dobil občutek, da »tale pa ni naš«. Kako me bo obravnaval? Tega vtisa pacient ne sme imeti. Vedno sem rekel, da mora politika ostati zunaj ordinacije. Leta 1991 sem bil nekako na silo vržen v politiko, češ da bom pomagal ljudem in Planini. Na volitvah sem dobil veliko število glasov. Pravzaprav največ, vendar je zaradi preferenčnih glasov zmagal nekdo drug. Imel sem res srečo. Ko sem že mislil v tej smeri nadaljevati, je k meni prišla delegacija ene izmed političnih opcij in mi rekla, da so slišali, da bom nekje v sklopu te in te stranke začel politično kariero. »Če boste pri njih, se zavedajte, da vam bomo metali polena pod noge, če pa boste pri nas, vas toplo sprejmemo,« so mi dejali. Zato sem se še pravočasno odločil za izstop iz politike. Na kaj ste v življenju najbolj ponosni in kaj obžalujete? Rekel bom, da ničesar ne obžalujem. To je moj moto. Če bi še enkrat začel življenje, bi ga na isti način. Ponosen sem na prehojeno pot. Ponosen sem, da mi je usoda naklonila tako pozitivno preteklost in sedanjost in upam, da bo tudi v tistem delu prihodnosti, ki mi še ostaja. ŠENTJUR pri podvozu 4? ZAVAROVALNICA MARIBOR Ul. Leona Dobrotinška ga, Šentjur, tel: 03-749-26-50, gsm: 041-452-437, z-wako>:umagencua e-mail: sentjur@adut-am.si Vsak dan: pon - pet: 7.30 - 15.30 ter po dogovoru SKLEPANJE ZAVAROVANJ za fizične in pravne osebe: - PREMOŽENJSKA: avtomobilska, stanovanjska, požarna, vlomno, transportno, strojelomno, zavarovanje plovil, zavarovanje odgovornosti • OSEBNA: nezgodna in življenjska zavarovanja, turistično zavarovanje BREZPLAČNA PONUDBA IN SVETOVANJE - prijava škod - prijava nezgod - povračilo premij PODARIMO POPUST! «Awčww enota (V / // Telefon: * (56.? 4(>0 O,s’ 66 ■/izH»i I 4 74') 20 M ‘l ate + W6 i '59 02 92 Zlatarstvo .oo^ooooooooooooooooc / 20% ‘po\& 9 «9 li a Addbodm a B 21925, črna, 39-50 €99,95 17532. črna/graphit, 40-50 €89,95 lA/iIIoIA/ 0 (o> C? 14630, espresso/mistery, 40-47 € 89,95 Bm Ol a 42651, čma/mistery, 40-47 Izrežite kupon in izkoristile 10% popust pri nakupu obutve Veljavno do 14. decembra 2012 1 I I I SfFklipa f 97152, /črne S črna, 35-43 € 69,95 Filma a 97082, črna, 35-44 € 69,95 8 78111. črna, 3642 €89,95 Mladinsko folkloro čaka svetla prihodnjost Lintvar. Mladi folkloristi so se na svojem prvem koncertu odlično izkazali. Piše: Jure Godler Konec oktobra so v Gorici pri Slivnici članice in člani mladinske Folklorne skupine Lintvar pripravili svoj prvi koncert. Mladi folkloristi so z delovanjem pričeli pod okriljem Folklornega društva Šentjur. Njihove poti so se po nekaj letih razšle in pod okrilje jih je vzela Tanja Gobec s svojim Zavodom ETNO-EKO. Druži jih ples Skupino sestavlja od 20 do 25 plesalcev iz Dramelj, Slivnice in Šentjurja, povprečna starost v skupini pa je 18 let. Večina od njih se je s folkloro začela ukvarjati že v osnovnošolskih krožkih. Družijo se na vajah, taborih, piknikih in nastopih, kjer nikoli ne zmanjka plesa, iger in smeha. Skupina se dobro razume in s pomočjo vseh članov skupina živi in je zelo aktivna. Strokovna vodja skupine je Anja Lavbič, ki sama po letih ne iztopa preveč od ostalih, saj je še študentka. Polni dvorani gledalcev so prikazali kar nekaj starih običajev, ubrano petje in veliko število godcev, kar jih postavlja pred ostale šentjurske folkloriste. Na trenutke je sicer zašepal vezni tekst, na slivniškem odru pa so pokazali veliko plesnega znanja. V goste so povabili otroško folklorno skupino iz OŠ Slivnica pri Celju ter plesalce iz Folklornega društva Šentjur. Na koncu so se zahvalili svoji mentorici in ostalim, ki jim stojijo ob strani in jim pomagajo. Vsi poslušalci so po koncu prireditve dobili še spominski cvet. Na prireditvi so se plesalci zabavali in ustvarili sproščeno vzdušje. Čebele kot v resničnostnem šovu Šola iz mesta Saint Florent sur Cheer iz Francije, ki je poleg Neu Anspacha eno izmed dveh Pobratenih mest, je Osnovni šoli Hruševec Šentjur podarila nov učni čebelnjak. Učni panj je zgrajen tako, da lahko učenci opazujejo dogajanje v panju, lahko pa bi bil nameščen celo v učilnici. Hruševljani so za pomoč pri delu s čebelami zaprosili Čebelarsko društvo Šentjur. »Zaradi vzdrževanja čebelje družine, ki bo živela v tem učnem panju, in zaradi varnosti otrok smo se odločili, da je najboljša namestitev učnega panja v čebelnjaku Čebelarske družine Šentjur,« nam je zaupal ravnatelj šole Robert Gajšek. »Naši učenci in drugi zainteresirani bodo lahko življenje čebel opazovali v čebelnjaku, hkrati pa se bodo spoznali tudi z drugimi opravili, ki jih opravljajo čebelarji,« je dodal Gajšek. Čebelja družina bo kot v resničnostnem TV šovu našla domovanje v čebelnjaku spomladi. (J. G.) Na Blagovni so se tresla tla Folklora je tudi obujanje starih običajev. Letni koncert. Plesalke in plesalci Folklorne skupine Blagovna so pripravili svoj četrti koncert. Piše: Jure Godler Folklorna skupina Blagovna je svojo plesno pot začela pred štirimi leti na povabilo Alenke Gradišnik in Jožeta Mastnaka Marjana. Danes šteje enajst parov plesalcev. V soboto, 3. novembra, so tradicionalno pripravili svoj četrti letni koncert. V goste so povabili FS Kres iz Novega mesta, FS Razbor iz Sevnice, FS Kloštar Podravski iz Hrvaške, Otroško folklorno skupino Blagovna, samostojno točko pa so imeli tudi godci FS Blagovna. Polna dvorana Prvi trije nastopajoči, vklučno z gostitelji, so imeli po dva izhoda in so vsak predstavili različne splete in običaje. Blagovčani so v svoj ples vključili košuto, ki je značilna za Kompolsko-svetinski okoliš. Gostitelji so predstavili tudi splet štajerskih plesov. Folklorno skupino z Blagovne vodita zakonca Angelca in Jože Grmek, ki sta za letni koncert prispevala veliko svojega časa in truda. Prireditev je s starimi pripovedmi iz naših krajev povezovala Nina Gajšek. Zgodbe, ki jih je izbrala za vezni tekst, so opisovale naše kraje, ljudi in pripetije, ki so se jim zgodile, med njimi celo legendo o zmaju Lintvarju. Gledalci, ki so dodobra napolnili telovadnico POŠ Blagovna - bilo jih je nekaj manj kot 500, so plesalce nagrajevali z dolgimi in bučnimi aplavzi. Na koncu pripreditve, ki se je zavlekla malo čez 2 uri, so si plesne skupine izmenjale darila. Angelca Grmek je ob 10-let-nici aktivnega plesanja dobila priznanje JSKD, ki ji ga je podelila ocenjevalka revij Branka Muškon, tudi umetniški vodja gostujoče Folklorne skupine Kres. Učni čebelnjak bo postavljen v čebelnjaku Čebelarskega društva Šentjur. Otroci so naše največje bogastvo Obnove. Kdaj bodo vsi učenci v občini imeli enake pogoje za prejemanje znanja. Piše: Jure Godler »Jaz ne grem v šolo, ne ne grem v šolo, jaz bom kar počitnice imel,« poje Adi Smolar. Z novim šolskim letom se je v naše osnovnošolske klopi posedlo kar 1.639 učencev, od tega 195 prvošolcev. Za vas smo povprašali ravnatelje, kaj poleg znanja skrivajo šolski prostori, kje se bo "podrla kakšna streha ali stena" in kje uživajo otroci v razkošju novih prostorsko in tehnično dovršenih razredih. Dejstvo je, da se je večina šol na Šentjurskem gradila po drugi svetovni vojni, vse tja do leta 1980. Večina z montažno gradnjo, ki pa je za današnje norme gradnje zastarela in energijsko potratna. OŠ Blaža Kocena Ponikva Šola na Ponikvi je zagotovo ena najmlajših v občini Šentjur. Zgrajena je bila leta 2008, leto kasneje pa so odprli tudi športni park. Šolo oiskuje 210 otrok. »Ker gre seveda za novo šolo, pri njej ni v planu večjih investicij, vendar pa opozarjam na problem vzdrževanja, ki je pri novih šolah specifičen. Avtomatsko zapademo pod mnoge kontrole, servise, ki jih »stare« šole še nimajo, na primer pregled požarnih loput, redno vzrževanje dvigala po pogodbi in podobno,« nam je zaupala ravnateljica Andreja Ocvirk. OŠ Dramlje C Šole dejstva novjee V Občini Šentjur deluje šest osnovnih šol: OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dramlje in OŠ Planina pri Sevnici, ter štiri podružnične: POŠ Blagovna, POŠ Prevorje, POŠ Kalobje in POŠ Loka. ■■ 1 j , * OŠ Dramlje: Okna ne tesnijo. Ob močnem deževju priteče iz vseh odprtin v šolo. V nekaterih prostorih imajo že preventivno podstavljena korita, da ne teče po pohištvu. Salonitna kritina že na več mestih pušča. Šola je bila zgrajena leta 1980. Večji poseg v gradnji je doživela leta 1999, ko se je obnavljala salonitna streha. »Takrat se je še zdelo sprejemljivo, da se "salonitke" prevlečejo z umetno maso (pur pen) in prebarvajo z bronca barvo, kar je začasno ustavilo pronicanje dežja, ki ponavadi najde pot do kakšnega razreda. Izvajamo manjša redna vzdževalna dela, nekaj sredstev pa smo prejeli z donacijami. Po obnovi stare strehe so se obnovili še parket v telovadnici in stenske obloge, obnovila se je tudi učilnica za kemijo in šolska knjižnica. S sponzorskimi sredstvi se je namestila ograja okrog šole, pobarvali pa smo jo kar učitelji sami. Dosegli smo preplastitev igrišč in naredili stezo za tek, saj so prej učenci in učenke tekali kar po pločniku. Da bi zmanjšali stroške, smo plinske jeklenke za kuhinjo nadomestili s plinohramom. Tudi v kurilnici smo prišli do novih peči, tako da so učenci še na toplem, dokler dokončno ne spusti cisterna za olje, katere zunanji del je že naluknjan. Vsekakor upamo, da do tega ne bo prišlo, saj bi to poleg mraza v učilnicah pomenilo tudi ekološko katastrofo za Dramlje,« nam je zaupala Barbara Krajnc. »Ob vetrovnih dnevih, sploh pa pozimi, piha izza vsakega okna, če je mraz prehud, pa prostorov sploh ne uspemo zadostno ogreti. Naša šola je na vrsti za temeljito obnovo in pogodba z EKO skladom je že podpisana,« je dejal ravnatelj šole Stanislav Jančič. OŠ Franja Malgaja Šentjur Največjo in najstarejšo šolo skupaj z POŠ Blagovna v občini obisku-■ je 472 učencev, kar je približno tretjina vse osnovnošolske populacije v občini.Obe, preko sto let stari šoli, sta doživljali burno preteklost in pestrost gradbenih posegov. »Tudi moja nenehna opozarjanja, da mora Občina Šentjur celostno pristopiti k sanaciji največje in najstarejše šole, niso naletela na plodna tla. Imam občutek, da se vzdrževanja in prenavljanja posameznih šol nismo lotili po strokovnih kriterijih,« nam je zaupal ravnatelj Marjan Gradišnik. Na obeh šolah je azbestna strešna kritina (salonitke in eter-nit) stara preko 30 let. Vsakoletno krpanje pred zimo in po hujših nalivih nam jemlje veliko energije in denarja. Problematično je tudi ostrešje obeh šol. Novi del šole je bil zgrajen v času »ravnih streh« in »montažnih sten« leta 1977. Tako stavba zaradi slabe izolacije in tesnjenja oken ni energetsko sprejemljiva. Prav tako kličejo po nujni zamenjavi okna v starem delu šole in na podružnici. Velik problem novega dela centralne šole in podružnice so sanitarije, kjer so nekatere svinčene in litoželezne cevi enostavno razpadle. Peči plinske kotlovnice, ki je bila zgrajena leta 1996, niso več dorasle izkoristkom sodobnih peči. Ravno na področju kurjave izgubimo zaradi slabe izolacije in tesnjenja oken in vrat veliko energije. Na mnogih mestih na šoli se pogreza estrih. Vsako leto poskušamo sami sanirati najbolj kritične točke, žal pa smo zaradi premajhnih sredstev iz naslova amortizacije precej zavezanih rok dodaja Gradišnik. Bojim se, da v teh časih ne bomo uspeli obdržati stavbo v takšni kondiciji, ki bi bila primerna normalnim in varnim bivalnim pogojem in ugledu, ki ga šola ima v širšem prostoru je zaključil pogovor ravnatelj. OŠ Hruševec Šentjur Čeprav je OŠ Hruševec Šentjur ena nazadnje zgrajenih šol v občini Šentjur, tudi ta počasi po starosti dosega polnoletnost. »Letos smo prenovili kuhinjo, ki je bila nujno potrebna posodobitve, v vrednosti 90.000 EUR,« nam je zaupal ravnatelj Robert Gajšek. Na šoli se pojavljajo prva nujna popravila, saj že puščajo ravne strehe, ki so pokrite z rahlim naklonom. Proračunska vrednost tega popravila je 24.000 EUR. Šolo obiskuje 380 učencev. V OŠ Hruševec Šentjur sodi tudi podružnična šola Kalobje. Kalobška šola je že precej dotrajana, nimajo telovadnice, potrebovali bi novo ogrevanje, OŠ FM: Ostrešje je potrebno zamenjave. Azbestna kritina je v zelo slabem stanju. Sanitarije so v slabem stanju, saj so svinčene cevi že skoraj razpadle. Občina Šentjur je v lanskem letu investirala v nova okna. Ta so tudi potrebna v hruševski šoli, saj so le-ta lesena in slabo tesnijo. »Tista okna, ki so bolj izpostavljena vremenskim vplivom, smo že zamenjali s plastičnimi,« je še dodal ravnatelj. OŠ Planina pri Sevnci Šolsko poslopje, ki so ga zgradili po drugi svetovni vojni, ni več ustrezalo pogojem za sodoben Pouk, zato so leta 1970 začeli ua Planini graditi novo šolo, v kateri se je pouk začel 1. 12. 1971. Z uvedbo devetletke tudi ta stavba ni več zadoščala potrebam za uresničevanje programa devetletke, zato je dala občina leta 2002 izdelati osnutek prenove šole. Projekti so se spreminjali in dopolnjevali vse do leta 2010, ko je občina pridobila enotno gradbeno dovoljenje za igrišče, šolo in telovadnico. Prenovljena šola je vrata odprla 1. septembra 2012. »Pridobili smo veliko, in sicer nove sanitarije, garderobe, vsepovsod bo dostop za invalide, novo gospodinjsko učilnico, v tehnični učilnici so dogradili termični in strojni del za varno in raznoliko praktično delo, dobili smo popolnoma prenovljeno naravoslovno učilnico, nove kabinete za učitelje, prenovljeno kuhinjo, novo računalniško učilnico, posodobljeno knjižnico, ki omogoča pouk knjižnične vzgoje za cel razred. Šola se je tudi ustrezno energetsko prenovila. Poleg navedenega je še veliko drugih sprememb in za nas so vse pomembne«, nam je povedala ravnateljica šole Mateja Zendzianowksy. Šolo obiskuje 108 učencev. OŠ Slivnica pri Celju Star del šole v Gorici pri Slivnici, kjer so sedaj učenci razredne stopnje, je bil zgrajen leta 1966, nov, kjer je predmetna stopnja, pa leta 1986. Leta 1976 so slivniški otroci dobili še telovadnico. »Zadnja večja investicija v stavbo je bila zamenjava oken v letih 2006 in 2007 ter prenova šolskega športnega igrišča 2010,« nam je povedala ravnateljica Marjeta Košak. Šola ima tudi dve podružnični šoli -šola v Loki pri Žusmu je bila zgrajena leta 1974, zadnja investicija je bila telovadnica leta 2005, šola na Prevorju pa je bila zgrajena 1999. Vlaganj v tem času ni bilo. Nujno je potrebna zamenjava oken na podružnični šoli v Loki pri Žusmu, zamenjava salonitne kritine na matični šoli v Gorici pri Slivnici in obnovitev učilnic. V načrtih investicij Občine Šentjur obnova na OŠ Slivnica pri Celju še ni predvidena. Šolo obiskuje 220 učencev, 27 jih guli šolske klopi v Loki pri Žusmu, 23 pa na Prevorju. # aforizem IlOViCe Še razumem, da oblast govori drugače, kot dela. Ne razumem pa, da dela drugače kot misli, (jmm) Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Domačica t keksi Kraški pršut Čokolada Milka 300g Posebna bela moka 1kg pcrieb** Alpskohveko 11 Izbiramo »Naj ose bnost leta 2012« /4/^2 ■čur\/G4' & » ŠENTJURSKE novice 1 j* V Občin! Q vl*to201D2?ienare BlStSPRCMA MESTNI TRG 3 3230 ŠENTJUR tel: 03/ 74 90 790 mob: 041 633 032 AKCIJE V DECEMBRU 1 5% dodatni popust na Alples spalnice SAMBA 20% dodatni popust na kuhinje PINA (Svea) Pohištva vam ne bomo samo prodali, pomagali vam bomo pri izbiri in vam strokovno svetovali. Veseli bomo, da bo z našo pomočjo vaše stanovanje postalo dom. Kolektiv “Biooprema” Več informacij o mesečnih akcijah najdete na: www.biooprema.si 20% dodatni Popust na ležišča OPTIMO Pesem, pesem nas je ohranila Ipavke. Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur je proslavljal visoki jubilej. Piše: Jure Godler Pevke so svojo 35. svečko upihnile v soboto, 17. novembra. Kot se spodobi za zbor, so se predstavile s petjem. Zbor trenutno vodi mag. Mojca Volavšek, pod njenim vodstvom od leta 2008 pa je v njem prišlo do večjih sprememb. Zapustilo ga je nekaj pevk, prišle pa so nove. Z novo zborovodkinjo je zapihal svež veter, so ugotavljale na video prezentaciji na začetku koncerta. Ipavke za Ipavce Na koncertu so pevke dale poudarek izvajanju priredb Ipavčevih pesmi, saj so šentjurski skladatelji pisali predvsem za moške in mešane zbore. Predsednica Marija Rataj je polni dvorani namenila nekaj besed. »Vihar ladje, na kateri pluje ŽPZ skladateljev Ipavcev, še ni potopil in upam, da bo pesem še dolgo odmevala iz tega zbora. Za vse to smo zaslužne sedanje in nekdanje pevke in zborovodje v tem času,« je v osrednjem govoru zaupala Ratajeva. Žalostno je pripomnila, da pogreša mlade glasove v zboru. Pevke so se nato prepustile glasbi ter skupaj z Godalnim kvartetom Korunštrajh iz Velenja pričarale lep večer. Prav tako so se prvič predstavile z novimi oblekami. Priznanja Gallusove značke za dolgoletno petje je podelila Anita Koleša, vodja izpostave JSKD 01 Šentjur. »Sklad je bil ustanovljen z namenom, da podpira množično ljubiteljsko kulturo in osebno rast vsakega posameznika ter da ceni zvestobo tistih, ki sodelujejo pri neki kulturni dejavnosti 5, 10, 20 in več let,« je obrazložila Koleševa. Bronasta odličja za 5 let petja so prejele Darja Polšak, Marija Užmah, Martina Ljubej, Sonja Laubič, srebrna priznanja za 10 let Estera Dežan, Darja Jan, Nevenka Ocepek, Irena Pečar, Andreja Šporer, Metka Vrtačnik in Tadeja Zorič. Zlato značko za 20 let petja so prejele Štefka Senica, Emilija Matuš in Mojca Volavšek. Častne Gallusove značke za več kot 30 let petja so prejele Jožica Vouk in Marija Rataj. • dejstva rioflče Zborovodje Od ustanovitve je zbor vodilo kar nekaj zborovodij. Ustanovljen je bil novembra 1977, ko ga je vodila Jelka Iskra. Od leta 1985 ga je deset let vodil danes že pokojni prof. Franc Klinar. Leta 1995 je zbor prevzela zborovodkinja Emilija Kladnik Sorčan, ki ga je vodila 12 let. V zadnjem obdobju je zborovodkinja mag. Mojca Volavšek. Pevke so praznovale 35-letnico obstoja. Film Stari pisker je bil posnet po zapisih Ivana Grobelnika - Iva. Stari pisker počil na Ponikvi! Film. Mladinsko društvo Ponikva je organiziralo projekcijo filma Stari pisker. Piše: Gašper Andrinek Film je nastal po pobudi glasbenika, ki je tudi režiral film, Darka Nikolovskega. Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih, govori o osvoboditvi zapora Stari pisker v Celju proti koncu druge svetovne vojne. Po knjigah Harmonika, škarje in Stari pisker in Stari pisker, resnica in laži, ki jih je napisal edini še živeči od šestih herojskih osvoboditeljev Ivan Grobelnik - Ivo, je napisan scenarij za film. Ljubiteljski igralci Mladinsko društvo Ponikva je v dvorano Kulturnega doma Ponikva privabilo okoli 50 gledalcev. Na koncu projekcije se je predstavil režiser Darko Nikolovski in pojasnil zgodbo okrog snemanja filma. Povedal je, da so igralci v filmu večinoma ljubiteljski igralci in so se vsi odpovedali honorarju. Film je bil posnet v približno 30 snemalnih dni, ki so jih izpeljali v osmih mesecih na več lokacijah po Sloveniji. Vrstijo se prizori na dvorišču, pa v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (Stari pisker), ki še vedno deluje v Celju. Nikolovski je na koncu še povedal, da so v sodelovanju z MDP del od prodanih vstopnic name- nili družini v hudi socialni stiski. Projekcijo filma je obiskal tudi Ivan Grobelnik - Ivo in še enkrat poudaril, da je zgodba resnična ter pomembnost pristnosti zgodovinske zgodbe. Zavrnil je očitke o teorijah zarote, ki so jih nekateri iznašli. Po koncu je gledalcem naprodaj ponudil knjigo Stari pisker, resnica in laži in knjigo Vigred se povrne, ki jo je napisal dr. Tone Kregar. Tudi on je v sodelovanju z MDP del sredstev od prodaje namenil dobrodelnemu namenu. Zakaj se je mladinsko društvo odločilo za projekcijo filma je povedal predsednik MDP Ciril Obreza: »S projektom Stari pisker sem zadovoljen, kot so verjetno zadovoljni tudi tisti, ki so v njem sodelovali. Definitivno smo dosegli svoj namen, saj smo zbrali nekaj denarnih sredstev za socialno ogroženo družino. Upam, da bo na Ponikvi vedno več podobnih dogodkov, predvsem na področju kulture, saj mislim, da na Ponikvi tega primanjkuje.« > dejstva ntrflfce Pobeg Zapisano je, kako se je šesterica v eni noči odločila in s pomočjo zaporniškega paznika Grada izpeljala drzno akcijo v noči s 14. na 15. december leta 1944. Iz zapora, v katerem je nacistična vojska med okupacijo usmrtila 374 Slovencev, so osvobodili 127 zapornikov. mm i,ijecovo Sprejemamo naročila za zaključene družbe do 60 oseb. Nudimo dobro domačo hrano in odlično žlahtno kapljico. Info in rezervacije po telefonu 041/203 914 in 03/748 30 18 Franci in Mojca Žurcj Javorje 32 3263 Gorica pri Slivnici Trgovina PETKA v prostorih Resevne aemjui Modna trgovina za vse generacije Pestra ponudba ženskih, otroških in moških oblačil za vso družino, (majice, srajce, pletenine, hlače, trenirke, pižame...). Modne nogavice različnih vzorcev. Spodnje perilo odlične kakovosti... in še več po ugodnih cenah. TrgnvinaPELkB Kjer je modno, za vsakogar ugodno Delovni čas: od pon. do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12,30. ure Telefon: 070 582 030 \ / rflo v °trSovina 0^0 dEBEUdA Delovni čas: od pon. do petka od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17 ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Otroška trgovina ČEBELICA v centru Kea Šentjur. Vse za otroke • oblačila za otroke od 0 do 12 let • igrače za velike in male otroke • stekleničke, dude in ostali pripomočki • otroška kozmetika iz naravnih sestavin • otroška hrana Humana in Milupa Preverite NOVO ponudbo po akcijskih cenah! PA N LE S KUHINJE BREZPLAČNA ŠTEVILKA UC* 080 88 24) DECEMBRSKA AKCIJA (J" | Hjjvseh salonih>anles kJiinje ^5% popust na Luna ij akrila. Celje Rogaška Slatina Kidričeva 6 Tekačevo 62b 3000 Celje 3250 Rogaška Slatina 041 686 333 041 773 963 Ljubljana Šmartinska c. 152 1000 Ljubljana 041 650 566 Kranj Maribor Ptuj Novo mesto C. Staneta Žagarja 67 Tržaška c. 87 Puhova c. Otoška c. 5 4000 Kranj 2000 Maribor 2250 Ptuj 8000 Novo mesto 041 717 530 031 365 246 031 669 729 051 682 077 www.panles-kuhinje.si Svetelškova domačija znova odprla vrata Milenko Strašek. Tudi v Dramljah je predstavil svojo zbirko Mejaši mojih gmajn. Piše: Bogdan Rahten Na Svetelki pri Dramljah se lahko pohvalijo z zanimivo pridobitvijo, ki so jo sredi prejšnjega meseca krstili z literarnim večerom z Milenkom Straškom, saj so javnosti odprli prenovljeno Svetelškovo domačijo, s katere izvira tudi nekdanji drameljski župan Blaž Svetelšek. Strašek je v sodelovanju z zgodovinsko sekcijo Športnega društva Šedina, ki je poskrbela za tokratno gostovanje, v kraju pred tremi leti postavil razstavo o Francu Guzeju oz. kozjan- skem Robinu Hoodu. Na dobro obiskanem večeru, kjer je avtor predstavil zbirko Mejaši mojih gmajn, so sodelovali recitatorka Janja Trnovšek, flavtistka Alja Urbanšek in ilustratorka Vesna Zakonjšek, dogodek pa je povezoval Mirko Čander. Prisotni so na večeru spregovorili tudi o Straškovem očetu Milenku Kneževiču, ki je med drugo svetovno vojno deloval v tistih krajih in so ga prebivalci izjemno cenili. Tako je Aco Konrad pripovedoval o lastnem srečanju s poveljnikom Bračičeve brigade. Za prenovo domačije, h kateri je nekdaj spadalo 72 hektarjev posestva, sta zaslužna Franc Lavbič in sin Mirko. Obnova je v sodelovanju s stroko trajala 10 let, domačija pa bo zainteresiranim na voljo za ogled. Tokrat so v Svetelškovi domačiji pripravili tudi razstavo starih oblačil, last muzeja iz Laškega. Želi si izdati monografijo razglednic Martin Čater. Zbral je več kot sto starih razglednic Šentjurja. Piše: Jure Godler Likovnik Martin Čater, doma z Botričnice, že skoraj vse življenje zbira stare predmete. Največjo strast mu predstavlja zbiranje starih razglednic s poudarkom na Šentjurju, ne brani pa se niti razglednic okolice in Celja. Zanj ima vsaka svojo Martinova velika želja je izdati monografijo starih razglednic Šentjurja. zgodovino in z žarom v očeh pripoveduj e zgodbo za vsako posebej. V vseh teh letih mu je uspelo zbrati preko 100 razglednic Šentjurja. Najstarejša v njegovi zbirki je nastala v letih 1895-1899, točno starost je namreč zelo težko določiti. Babica in oče »Za zbiranje starih predmetov me je navdušila babica Pavla Čater. Dobivala je lepe razglednice in jih je zlagala ter hranila. Za zbiranje ostalih predmetov pa ima zasluge moj oče, ki je veliko delal na terenu in večkrat prinesel kakšen starinski predmet,« je razložil Čater. Skupaj z Petrom Žmaherjem sta del razglednic v razstavi Šentjur nekoč in danes že razstavila. Lani je izšel tudi koledar Šentjur na starih razglednicah. Velika Čatrova želja pa je, da bi skupaj z Občino Šentjur in Mestno skupnostjo Šentjur izdali monografijo starih razglednic iz Šentjurja. Vrednost posamezne razglednice je zelo različna, od 2 do 200 EUR. »Če imate v posesti kakšno staro razglednico, ste vabljeni, da jo pokažete in morebiti uporabimo v monografiji razglednic,« je še dodal Čater (o. p. naslov je v uredništvu ŠN). q£\\šc6 in preno^ Bohorč 9 Gr v u m $ Bohorč Marjan $.p., Ul, Dušana Kvedra 44, Šentjur telefon: 03 74614 30, GSM: 041 666726 www.gostisce-bohorc.com jedi iz kuhinje, malice, kosila pizze, jedi po naročilu, catering domače koline sprejemamo naročila za večje zaključene družbe ob osebnih, družinskih praznikih ali poslovnih srečanjih*. 20. in 21. decembra BO PRI NAS PRIJETNO OB GLASBI PRIZNANEGA DUETA! 7 sodobno opremljenih sob ugodni praznični menuji LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE STOPITE V NOVO LETO Z NOVO POKLICNO KVALIFIKACIJO, NAJ BODO VAŠA ZNANJA IN INTERESI TUDI POKLICNA USPOSOBLJENOST • NPK socialni oskrbovalec na domu (V ZAČETKU IZVAJANJA) • NPK računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode • NPK čistilec prostorov, pomočnik čistilca prostorov • NPK viličarist . x • NPK hišnik PRIJAVITE SE NA IZOBRAŽEVANJA ALI PODARITE NAŠ DARILNI BON 1 I J BiMlHMlBliMB DVIG RAVNI PISMENOSTI - BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA • Branje za znanje in za zabavo • UŽU - Knjige so zame • UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem • Računalniška pismenost za odrasle - RPO • Računalniško in digitalno opismenjevanje - RDO • -t-k-agg Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNI[A Evropski socialni sdad REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.« ROK PRIJAV JE 5. DECEMBER 2012. INFORMACIJE: Tel.: 03 747 16 70 | GSM: 031 718 261 e-pošta: info@lusentjur.si Na izobraževanja se lahko prijavite tudi preko spletne strani www.lusentjur.si. Jtnvh&b f p V '■# a? Kaj lahko nekdo dela, ne česar ne zmore. Okrogle mize so se udeležili tudi nekateri domači zdravniki in ostali vidnejši predstavniki javnosti. dejstva novice Bolniški stalež. Gibljemo se v slovenskem povprečju v izostanku od dela. Piše: Saša Rečnik Občina Šentjur je 12. novembra v okviru projekta Šentjur - zdravo mesto pripravila okroglo mizo na temo Bolniški stalež zaposlenih v Upravni enoti Šentjur pri Celju. Namen okrogle mize je bil pregledati stanje na področju bolniških odsotnosti in invalidnosti pri nas. Vzroki so različni Celjska regija ima največji stalež v Sloveniji, vendar se je v zadnjih letih povprečje nekoliko spustilo. Vzrokov za bolniški stalež je veliko. Kot je povedal Jožef Utroša, vodja nadzornih zdravnikov iz celjske območne enote ZZZS, jih je največ na sekundarnem nivoju. »Če ima oseba zdravstvene težave in jo osebni zdravnik napoti k specialistu, lahko čaka tudi več mesecev in je v tem obdobju v bolniškem staležu,« je povedal Utroša in dodal, da bolniški stalež ne povečuje bolezen kot taka, ampak njeno obravnavanje. Po besedah Borisa Kramžarja, predsednika invalidske komisije I. stopnje iz ZPIZ Celje, invalidnost ne pomeni nujno tudi nezmožnosti za delo. »Ljudi v invalidskem postopku motiviramo s poklicno rehabilitacijo ali sofinanciranjem ponovnega uvajanja v delo, da niso delovno izgu- Bol n iški stalež v številkah Odstotek zaposlenih na območju šentjurske UE, ki so bili v prvih osmih mesecih letošnjega leta v bolniškem staležu, je 4,36, v Sloveniji pa 4,02. Najpogosteje so zaposleni po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje potrebovali bolniško odsotnost zaradi poškodb in zastrupitev zunaj dela, na drugem mestu zaradi bolezni kosti in mišic, na tretjem sledijo poškodbe in zastrupitve pri delu. bljeni,« je povedal Kramžar. Pri tem so uspešni, saj je v OE Celje najmanj invalidskih upokojitev. Dolgotrajne bolniške Melita Tasič Ilič, direktorica Zdravstvenega doma Šentjur, je povedala, da se mnogo ljudi ne odloči za stalež, čeprav imajo na primer gnojno angino, ker se bojijo izgube zaposlitve. Po drugi strani pa je veliko takšnih, ki v bolniškem staležu vztrajajo in se po povratku na delo kmalu znajdejo pri zdravniku. Problem je tudi nosečnost, ki se vse bolj obravnava kot bolezen. Dragiša Čolovič iz Diagnostičnega centra Šentjur je podal opažanje, da je več bolniškega staleža v javnih službah. Predstavniki delodajalcev so se strinjali, da dobro delovno okolje pripomore k zmanjševanju bolniškega staleža. Miklavžev sejem Turistično informacijski center (TIC) občine Šentjur oziroma Razvojna agencija Kozjansko (RAK), kamor spada TIC, tudi letos s partnerji pripravljata Miklavžev sejem v Zgornjem trgu v Šentjurju s spremljevalnimi dogodki. Veselo bo tudi na Ta veseli dan kulture in ob njem. Pester program ob sejmu ter za Ta veseli dan kulture Miklavžev sejem bo letos potekal v soboto, 1. decembra, od 13.00 do 18.00 pred cerkvijo sv. Jurija v Zgornjem trgu v Šentjurju. Predstavili se bodo številni razstavljavci z domačo in umetno obrtjo, kulinaričnimi dobrotami, zadišalo pa bo tudi po kuhanem vinu. Najmlajši si bodo v času sejma, in sicer ob 15.00, v prostorih RAK (nasproti cerkve sv. Jurija) lahko ogledali lutkovno predstavo za otroke Zimska pravljica v organizaciji JSKD OI Šentjur, obiskal pa jih bo tudi Miklavž. Sejemsko dogajanje bodo popestrili mladi harmonikarji. Poudariti velja, da bodo v času sejma svoja vrata odprle vse muzejske zbirke v Šentjurju in Galerija Zgornji trg, v katerih bodo ob določenih urah tudi javna vodstva. V občini Šentjur bo veselo tudi na Ta veseli dan kulture 3. decembra, ko bodo svoja vrata ponovno odprle muzejske zbirke v Šentjurju in drugod po občini. V sklopu tega dne se bodo vršile tudi druge prireditve, in sicer v Šentvidu pri Planini, v Knjižnici Šentjur in v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju, ko bo nastopil deški zbor Bonifantes iz Češke. (P. J.) KEMO ^PLAST taUU/i o/doff Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: • talne obloge • parketi • laminati • preproge • zavese Po želji naročite naš orkester, ki vam ponuja: • strokovno svetovanje • vgradnjo vseh vrst talnih oblog Razstavno-prodajni salon Šentjur Drofenikova 7, 3230 Šentjur tel. 03/746 42 00 Razstavno-prodajni salon Šenčur objekt Cubis, Poslovna cona A 2 4208 Šenčur tel. 04/595 11 80 Razstavno-prodajni salon Ljubljana BTC, Hala 10, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel. 01/541 90 01 Razstavno-prodajni salon IMovo mesto Trgovski center Rialto, Bršljin Foersterjeva ulipa 10 8000 Novo mesto tel. 07/393 36 30 info@kemoplast.si www.kemoplast.si Valilnica podjetij Jure Raztočnik je strokovni sodelavec Podjetniškega inkubatorja Šentjur. Podjetniški inkubator. Inštitucija za vzpodbujanje mladih inovativnih podjetij. Piše: Jure Godler Konec septembra je na Dnevu odprtih vrat svoja vrata odprl tudi šentjurski podjetniški inkubator. »Podjetniški inkubator nudi novim inovativnim podjetjem v prvih letih poslovanja tako infrastrukturne kot poslovne storitve,« je kratko predstavitev začel strokovni sodelavec Jure Raztočnik. Funkcija inkubatorja naj bi bila podobna kot funkcija inkubatorja dejstva noffie Inkubator Podjetniški inkubator Šentjur obsega skupno 240 m2 urejenih in sodobno opremljenih poslovnih površin. V njem je sedem različno velikih pisarniških prostorov, namenjenih inkubiranim podjetjem, sprejemna pisarna, prostori, namenjeni delovanju mladinskega podjetniškega inkubatorja, in konferenčna soba. v porodnišnici. Zagotavljamo podporno okolje, da se podjetje razvije do te stopnje, da lahko samo nastopa na trgu. Podpora Podjetja so lahko v inkubator vključena do petega leta svoje starosti. Tako imenovana infrastrukturna podpora je zagotavljanje prostorov po nižji najemni ceni, ki z vsakim letom starosti progresivno narašča glede na starost. Tako imajo podjetja prvo leto najemnino 1 EUR, drugo leto 2 EUR in tako naprej do petega leta, ko je najemnina 5 EUR na kvadratni meter poslovnega prostora. Vsi prostori so opremljeni z računalniki, s telefonom in z opremo. »Drugi del Podjetniškega inkubatorja je svetovalno-podporni del, kjer pomagamo podjetjem pri njihovem razvoju od prijav na razpise do strokovnih svetovanj,« je nadaljeval Raztočnik. Pomagajo tudi tistim, ki podjetja še nimajo ustanovljenega - to je t. i. predinku-bacija. Nosilcu podjetniške ideje svetujejo in dodelajo njegovo idejo do te stopnje, da lahko odpre podjetje. Kriza je precej udarila tudi na odpiranje firm. Zavod za zaposlovanje zamuja s programom samozaposlovanja in posledično se je s tem zmanjšal dotok podjetnikov. »Naše kapacitete so bile polne dve leti,« se je pohvalil Raztočnik, prva podjetja pa so že v fazi, da bodo šla po svoje. Tako se bodo sprostile pisarne in bo prostor na voljo drugim mladim podjetjem. Financiranje Podjetniški inkubator deloma financira Razvojna agencija Kozjansko, del sredstev pa zagotavlja inkubator s svojo storitveno dejavnostjo, ki jo uspe na trgu prodati. V okviru inkubatorja organizirajo tudi različna predavanja na pobudo specifičnih skupin. Ker je šentjurski inkubator še vedno med manjšimi inkubatorji, skuša postati centralna točka za pospeševanje podjetništva na območju Kozjanskega. Eksplozije zvoka v Prostoru Martinova sobota je v šentjurskem središču alternativne scene ponovno postregla s porcijo glasbenih eksperimentov. Prostor v zadnjem delu Kulturnega doma Šentjur je gostil beograjski četverec Kriške in slovenski Napravi mi dete. Poslušalci verjetno pogrešajo kakšen zvočnik zunaj, saj je kot običajno več publike bilo pred vrati, kot pred odrom. Napravi mi dete je kvintet ekscentričnih posameznikov, skupaj pa tvorijo zanimivo, nekonvencionalno celoto. Njihov zvok je mešanica od popa do trših punčk ritmov, v zvočno podobo pa vključujejo tako piščali, kot sintetizatorje. Nastop vključuje tudi zanimivo kostumografijo, ples in žongliranje. Naslednji minikon-cert bo 22. decembra. (S. R.) Kriške so se predstavili z bolj temačnim zvokom in različnimi vokalnimi vložki in strašnimi ritmi. Potrebujete prostor za svojo dejavnost Podjetniški inkubator Šentjur je pravi odgovor za vas Nudimo vam opremljene prostore z vso potrebno pisarniško, računalniško in telekomunikacijsko opremo, promoč pri priravi projektov, zagonu podjetja ali njegovi širitvi. Z našo pomočjo do vašega uspeha podjetniški inkubator Šentjur Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d.o.o, Poslovna enota Šentjur Mestni trg 2 3230 Šentjur tel.: (03) 74718 00 fax: (03) 747 18 10 e-pošta: sentjur@inkubator-rs.si spletna stran: www.inkubator-rs.si Gradec. Že tradicionalno so se predstavniki poklonili transportirancem, padlim med vojno in pokopanim na množičnem grobišču. Piše: Peter Mlakar Združenje borcev za vrednote NOB Šentjur vsako leto organizira obisk množičnega grobišča v Avstriji. Avstrijci so bili del nemške vojske in so sodelovali z našim okupatorjem. Nemci so s svojimi sodelavci pripravili sezname, pri teh krvavih dejanjih niso bili spregledani niti domači izdajalci. V Gradec so vozile kompozicije vlakov - seveda to niso bili potniški vlaki, ampak vagoni za živino - v katere so natrpali naše domoljube in jih odpeljali v Avstrijo. Mnoge so postrelili že v domačem kraju, a so jih nato naložili na vagon, ki so ga priklopili h kompoziciji. Ustreljeni, zažgani in mučeni Tisti živi transportiranci so bili vsi več dni brez hrane in pijače. Ko je prišla odredba, so jih pokosili streli iz mitraljezov in pušk. Mnogi med njimi so bili ranjeni, a so jih grobarji kar zasuli z mrtvimi v skupno grobišče. Nekatere so po besedah očividcev tudi zažgali v krematoriju. Na tem delu zemljišča stoji ogromen spomenik v obliki velikega loka, ki je simbolično popolnoma prepojen s slovensko krvjo. Vanj je vgraviranih na tisoče slovenskih imen. Med njimi najdemo ime Maksa Rižnarja, po katerem se je do nedavnega imenovala osnovna šola na Ponikva, pa ime njegovega sodelavca in vaščana Jožeta Kin-cla. Oba sta bila aktivista, ki sta delovala na Ponikvi. Tisti, ki smo obiskali to grobišče, smo položili venec, prižgali nekaj sveč ter se z minuto molka poklonili njihovemu spominu. Slava jim. Nejc Kresnik. V študentskem klubu je deloval že kot dijak, zadnja leta organizira tako imenovane minikoncerte v zaodrju Kulturnega doma Šentjur. Sprašuje: Saša Rečnik Zakaj so minikoncerti v svoji 12-letni zgodovini tako uspešni? Predvsem zaradi zgodovine same in ker veliko skupin nastopa skupaj. Poznajo se, ker je Slovenija majhna. Na primer, nekdo igra pri nas in potem pove drugim, da je "kul scena''. Gostimo skupine, ki so še na začetku svoje poti in se morajo uveljaviti. Povezujem se tudi z Radiem Študent, ki spodbuja neznane izvajalce. Na začetku sem moral iskati skupine, sedaj sami pošiljajo prošnje, če bi lahko igrali. Zakaj se skupine rade vračajo v Prostor? Prostorje sicer majhen, vendar je takšna energija, da še nihče, ki je nastopil, ni bil razočaran, tudi če je bilo 15 obiskovalcev. Veliko obiskovalcev je sicer stalnih, vedno več jih prihaja tudi od drugod, nekaj si jih s sabo pripeljejo skupine. Danes je težko dobiti publiko, ker nepoznanemu nekomercialnemu bendu ne dajo niti priložnosti. Pomembno je Na minikoncertih je energija, da še nihče ni bil razočaran, tudi če je bilo 15 obiskovalcev. tudi ustno izročilo, nekdo nekomu reče, da je dobra'' muska1' in pridejo iz firbca, potem vidijo, da je super, in se vrnejo. Kakšne so pasti pri organizaciji takšnih dogodkov? Problem je, da ni nikakršnih pisnih dogovorov s skupinami, vse temelji na ustnem dogovoru. Nekdo lahko v zadnjem trenutku odpove, čeprav do tega redko prihaja. Na začetku nisem imel pojma o nekaterih stvareh, zdaj je veliko lažje, saj poznam določene termine, ozvočenje, luči. Problem je tudi prostor, ki ni klubski in ga je potrebno vedno znova rezervirati, postavljati ozvočenje, luči, kar vzame veliko več časa. Po koncertu je treba pospraviti, saj so naslednje jutro druge prireditve v KD. V Združenju borcev NOB Šentjur so se poklonili Slovencem, padlim v vojni in pokopanim v Gradcu. Kontakt Edita Kolar Napredne rešitve in ugodnosti za nove elane. 031 216 250 ročunovodsHe storitve Računovodske storitve za podjetja, samostojne podjetnike in društva. V Mati Tereza iz Loke pri Zusmu Valerija Kršlin. Pomoč ljudem in živalim v stiski je postavila na prvo mesto življenskih prioritet. Piše: Jure Godler Valerija, doma iz Loke pri Žusmu, je dekle, ki jo ganejo stiske ljudi in živali. Odločena je pomagati ne glede na to, da je včasih s tem ogroženo njeno življenje, zdravje, pa tudi finančni status, saj tečejo proti njej tožbe na sodišču. Za dobrobit drugih bi dala vse, kar premore, in hvaležni pogledi so njeno plačilo. Valerija, kako se bi opisala? Rajši kot sebe bi opisala to, kar sem. Že od nekdaj sem bila aktivistka za ljudi in živali. Vedno sem izstopala iz družbe in se ne obremenjujem s tem, kar si o meni mislijo drugi. Ne prenesem trpljenja, trpinčenja šibkejših, najsi je to fizično ali verbalno. Mimo tega enostavno ne morem in se postavim za njih in jim ponudim roko, če jo le hočejo sprejeti. Ustanovila si zavod? S pomočjo tistim, ki pomoč potrebujejo, se aktivno ukvarjam že dobra tri leta. Okoli mene in mojih aktivnosti, ki sem jih predstavljala preko socialnega omrežja Facebook, seje formirala skupina podpornikov in zato sem se odločila, da ustanovim zavod - Zavod zadnje upanje. Za delo v zavodu in aktivnosti porabim ves prosti čas, ki ga imam. Vse to pa počnem poleg moje redne zaposlitve v bivalni enoti za varovance s posebnimi potrebami - z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pri teh varovancih prejemam iskrenost in toplino, kar pa pogrešam pri večini ostalih ljudi. Varovanci niso zahrbni in so spontani, ne manipulirajo in ti povedo, kar si mislijo, v obraz. Ste v zavodu že komu konkretneje pomagalli? Seveda. K sreči imam vikend in začasno rešujemo nujne primere. Večkrat tam nastanim družine, mamice z otroki, najstnice, ki nimajo srehe nad glavo, itd ... Žal ljudje svoje stiske večinoma skrivajo, jih nočejo povedati na glas. Sem pripeljem tudi pse, dokler jim ne najdem doma. Zgodba, ki je prišla v večino slovenskih medijev, je zgodba o Pepci, ki smo ji pomagali. Velikokrat peljem kakšne starejše ljudi, ko ne zmorejo več sami, k zdravniku, pomagam jim s prehrano in osnovnimi potrebščinami. Veliko postorim tudi s pomočjo donacij, dobrih ljudi. Kako sodeluješ z CSD in RK? Se trudim. Na začetku se mi je zdelo, da smo bili vsak na svojem bregu, saj na stisko gledam z emocijami in ne samo z razumom. Te institucije pa morajo na to gledati z razumom in ne morejo toliko časa posvetiti le eni osebi, kot sem ga recimo jaz gospe Pepci. Ta bo dobila nova okna podjetja Marles, s centrom za socialno delo pa smo se dogovorili, da ji bodo priskrbeli drva. Kako pa ljudje gledajo na tvojo samoinciativno pomoč? Opazujem ljudi okoli sebe. To, da se preživljajo težko iz dneva v dan, je mogoče opaziti tudi v trgovini, ko starši kupijo le najosnovnejša živila - kruh, moko, sladkor, takrat navežem z njimi stike. Zadnje čase se name obračajo tudi preko Facebooka, je pa res, da se dostikrat izkaže, da tisti, ki sami prosijo, prave pomoči ne potrebujejo. Od kod ti finance za pomoč? Za osnovno pomoč ne potrebuješ ogromno finančnih sredstev. K sreči sem nepričakovano dobila nek denar, ki sem ga porabila za pomoč drugim. Ljudje nam donirajo veliko izdelkov, ki jih prodajamo preko interneta. V zavodu z veseljem vzamemo tudi oblačila in hrano. Naša dejavnost obsega celotno Slovenijo, kar pokrivamo z 10 aktivistkami. Žal se vse vrti okoli denarja, ki ga ni veliko. Vesela sem vsake finančne pomoči na naš TRR. S pomočjo dobrih ljudi smo organizirali letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, drži pa tudi to, da nakazil ni vedno dovolj in velikokrat v urgentnih primerih »zapoje« moja kartica. Meni je čisto normalno, da če vidim nekoga lačnega - človeka ali žival, mu kupim hrano. Dostikrat pomaga že sam pogovor. Kakšna je tvoja vizija za prihodnost? To kar počnem, me osrečuje. Da lahko pomagaš veliko ljudem, potrebuješ tudi dosti ljudi, saj sama ne morem delati čudežev. Že zdaj pomagam v Bosni, vzpodbujamo tudi botrstvo otrok v Afriki in drugod. Moja vizija je razširirti dejavnost preko meja, pomagati otrokom tudi v sirotišnicah v Indiji. Ne bom se ustavila, to sem jaz. »Normalno je, da če vidim nekoga lačnega, mu kupim hrano.« Si neke vrste dobrotnica? Mati Terezija mi je bila vedno vzor. Tudi njej denar ni pomenil ničesar, srečo je našla ob pomoči drugim. Smisel življenja je v tem, da smo sami srečni in da osrečujemo druge. Obstaja veliko družin, ki so nazven zelo premožne in urejene, znotraj njih pa je verbalno in drugo trpinčenje. Moje bogastvo je, da šeni v duši srečna, pa ne zaradi materialnih stvari. Se poslanica za konec najinega pogovora? Želim si, da bi ljudje odprli oči. Tisti, ki so v stiski, si ne upajao sami spregovoriti. Lažje je iti v trgovino in kupiti darilo, kot pa dedka in babico peljeti na lep izlet. To starejšim veliko pomeni. Na naš zavod se lahko obrnejo vsi, tako tisti, ki pomoč potrebujejo, kot tisti, ki bi jo radi dali. Veterinarji Veterine Jagodič ne skrbimo samo za zdravje vaših živali, temveč tudi za vaše zadovoljstvo! STORITVE ZA VELIKE ŽIVALI: umetno osemenjevanje, zdravljenje, izdaja zdravil, dežurstvo STORITVE ZA MALE ŽIVALI: zdravljenje, cepljenje, kirurški posegi, stomatološki posegi pri psih in mačkah, laboratorijska diagnostika, prodaja hrane za pse in mačke... ($) veterina jagodič Dole 9, Si-3230 šentji ($) veterina jagodič Ob otvoritvi prenovljenih, sodobno opremljenih prostorov vam v mesecu decembru'12 in januarju'13 ob predložitvi tega kupona nudimo promocijski popust na sterilizacije in kastracije! KUPON ZA PROMOCIJSKI POPUST OB OTVORITVI ur j Dežurni telefon 03 748 91 10 | www.veterinajagodic.si NOVO V MARIBORU - VSAKO NEDELJO AVTOSEJEM NEDELJA 07:00 -12:00 NA PARKIRNEM PROSTORU AVTOCENTRA ŠERBINEK ZAGREBŠKA CESTA 85, MARIBOR VSAK KUPEC RABLJENEGA VOZILA DOBI 50% POPUST PRI ZAVAROVANJU. VSI RAZSTAVLJALO VOZIL NA SEJMU PREJMEJO KUPON ZA PRANJE V AVTOMATSKI AVTOPRALNICI AVTOCENTRA ŠERBINEK. 5 EUR ZA RAZSTAVNI PROSTOR AvtocenterŠerbinek INFORMACIJE: 02/450 35 40 ^pVOLKSBANK Obrnite nov list v vašem Lastnosti dolgoročnega Mikrokredita Volksbank: • višina kredita: 25.000 EUR, • 6% ali 7% fiksna letna obrestna mera, • doba kredita do 22.12.2019, • sredstva so omejena in jih je mogoče najeti do porabe, vendar najkasneje do 22.12.2013. Edinstven dolgoročni vir, s katerim lahko: • razširite prodajni asortiman, • izkoristite možnost, da vam dobavitelj prizna cassa sconto, • izvedete nakup različne opreme za vaše poslovanje, • prenovite ali kupite poslovni prostor, • realizirate druge poslovne ideje in aktivnosti. ‘Kreditojemalec je mikro poslovni subjekt, ki zaposluje največ 9 oseb in ima letni promet (letne prihodke) in letno bilančno vsoto, ki ne presegata 2 milijonov EUR (podatki zadnjega poslovnega leta). Pogoji veljajo na dan 19.11.2012. MODRA ŠTEVILKA ((C* 080 22 65) INVESTMENT Zaupanje nas povezuje. Vabljeni v center finančnih rešitev. BESEDA JE VAŠA C1 november 2012 J ■ urednistvo@sentjur5kenovice.si Kdo plača najem kulturnega doma? Pravila. Bralec opozarja, da nekateri kulturni dom uporabljajo brezplačno, drugi ga morajo plačati. Piše: Nina Krobat Komu Občina Šentjur zaračunava najem kulturnega doma in komu ne? Občan nas je opozoril, da lahko nekateri dvorano najamejo brezplačno, medtem ko morajo drugi plačati. Sprašuje, kdo o tem odloča in na kakšni osnovi. Kako odločajo? Iz Občine Šentjur so sporočili, da najemnino za uporabo kulturnega doma zaračunavajo tistim, ki tam izvajajo tržne dejavnosti oziroma dogodke. Vsi drugi so plačila najemnine oproščeni, plačajo pa stroške upravljanja in čiščenja. »Plačila slednjih so oproščeni organizatorji humanitarnih dogodkov, društva s sedežem v občini Šentjur za eno prireditev letno in organizatorji prireditev, ki so izvedene v interesu občine. Brezplačno kulturni dom uporabljajo tudi nekatera kulturna društva za redne vaje,« so v odgovoru zapisali na Občini. Niso sicer pojasnili, katera so ta društva. Kot piše na spletni strani občine, postopek vodi Služba za gospodarjenje s premoženjem, pravna Najemnino plačajo tisti, ki izvajajo tržne dejavnosti, drugi plačajo stroške upravljanja in čiščenja, nekateri pa so oproščeni tudi stroškov. podlaga, ki ureja to področje, pa je, tako na spletni strani, sklep župana z datumom 27. 12. 2007. Cene najema Iz Občine so nam poslali tudi cenik najema posameznih prostorov v kulturnem domu, kot ga določa Sklep o višini najemnin za oddajo prostorov v lasti Občine Šentjur z dne 27.12.2007. Cene objavljamo v tabeli. Dodajmo še to, da najemnina vključuje najem prostora in stroške elektrike, upravnika, vode, čiščenja ter ogrevanja v času kurilne sezone. dejstva noviče V času kurilne sezone (v evrih) Letno obdobje (v evrih) Do 5 ur Vsaka naslednja ura Do 5 ur Vsaka naslednja ura Celotni kulturni dom 150 25 110 15 Dvorana 120 20 90 10 Oder 70 15 50 10 Zaodrje 70 15 50 10 Avla 70 15 50 10 Cenik najema kulturnega doma (brez DDV]. Pločnik bo, toda kdaj? Po odprtju novega poslovno--stanovanjskega objekta Kea v središču Šentjurja si marsikdo želi, da bi na tem območju izgradili pločnik. Na Občini Šentjur smo preverili, ali je gradnja pločnika med športnim igriščem in novim objektom predvidena. Kot so pojasnili, je načrt za izgradnjo pločnika na tem območju že pripravljen v sklopu celostne ureditve prometa skozi mesto Šentjur. Na republiški Direkciji za ceste so nam povedali, da so Občini Šentjur avgusta že izdali soglasje za izgradnjo omenjenega pločnika. Seveda pa se zapleta pri denarju. »Ta projekt zahteva posege v državno cesto in je zato odvisen tudi od razpoložljivih finančnih sredstev državnega proračuna. Občina v vsakem primeru v bližnji perspektivi načrtuje izvedbo tega pločnika. Treba pa je upoštevati dejstvo, da zahteva tudi posege v pripadajočo komunalno infrastrukturo in javno razsvetljavo, kar pomeni dodatne stroške in s tem zahtevnejšo finančno konstrukcijo,« so še dodali na Občini. Kdaj naj bi začeli z gradnjo, za zdaj torej še ni znano. (N. K.) Načrt za gradnjo pločnika je pripravljen, kdaj bodo začeli z deli, še ni jasno. Stroji še ne bodo zabrneli Na slabo stanje ceste od Štor proti Svetini je opozoril Franci iz Kompol. Župan Štor Miran Jurkošek je razložil, da je posodobitev te ceste predvidena v več etapah. Z naložbo bi sicer že morali začeti, vendar republiška Direkcija za ceste ta projekt iz leta v leto prestavlja. Kot pravijo na Direkciji - zaradi zmanjševanja sredstev za naložbe. Dokumentacija je že urejena, večino zemljišč so tudi že odkupili, vendar stroji še ne bodo kmalu zabrneli. Po zadnjih podatkih naj bi z obnovo prvega dela ceste začeli šele konec leta 2014. V prvi fazi bodo posodobili in razširili odsek ceste od Lipe do odcepa pri kapeli v Laški vasi. Obenem bodo rešili težavo z ožino v Toplici, tam zgradili nov most in oporne zidove, delno uredili hodnik za pešce in poskrbeli za javno razsvetljavo. Nato, predvidoma šele čez nekaj let, pa Prva faza obnove ceste do Svetine naj bi se začela konec leta 2014. prideta na vrsto še druga in tretja faza obnove - najprej do Šentjanža, nato do Svetine. (N. K.) • aforizem 110^^0 Še razumem, da oblast govori drugače, kot dela. Ne razumem pa, da dela drugače kot misli. (jmmj novo novo novo novo novo novo novo NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo f km fr centra šentfurj&l telefon: 03 74919 63 mobitel: Oti 413 390 VABIMO VAS TUDI, DA V NAŠEM PROSTORU ZA ZAKLIUČENE DRUŽBE DO 80 OSEB, PREŽIVITE PRIJETNE TRENUTKE OB VAŠIH ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a (lABiHUiH SportnaidvoranalRODCETRTiEK< SMO PODJETJE S 15 LETNIMI IZKUŠNJAMI NA POPDROČJU ZAKLJUČNIH DEL V GRADBENIŠTVU. UKVARJAMO SE Z POLAGANJEM GIPS PLOŠČ, MANSARDE. ARMSTRONG -AMF STROPOV, SLIKOPLESKARSTVOM TER ZA TOPEL IN VARČEN DOM VAM NAREDIMO FASADO Kavka Andrej s.p. Ulica I. celjske čete 22, 3230 Šentjur G: 041 684 410 T: 03 749 18 86 E: andrej.kavka@siol.net S: www.kavka-sp.si KRONIKA r7| november 2012 D JI urednistvo@sentjurskenovice.si Deroča Voglajna je vzela še eno življenje. Klasika na Zimi Dramlje, 1. 11. - Na avtocestnem počivališču je neznanec zbudil italijanskega državljana in mu kazal, da je nekaj narobe z njegovimi pnevmatikami. Med ogledom mu je drug nepridiprav s sopotnikovega sedeža sunil denarnico z okoli 500 EUR. Vlamljal kar pred hišo Šentjur, 1. 11. - Nekdo je pred eno od stanovanjskih hiš z razbijanjem stekla vlomil v dve parkirani osebni vozili. Eno od njih je le preiskal, iz drugega pa je iz denarnice odtujil nekaj denarja. Kdo ga je unovčil? Šentjur, 4.11. - V enem od podjetij so zaznali ponarejen bankovec za 50 evrov, ki so ga policisti poslali na preiskavo. JRMI. Šentjur, 6. 11. - V bližnji okolici mesta se je kršitelj v krogu domačih zaradi starih zamer nedostojno vedel, sedaj pa ga pekli še izrečena globa. JRM II. Loka pri Žusmu, 7. 11. - V okolici naselja sta se znova sprla soseda, eden od njiju pa si je zaradi kršitev javnega reda in miru zaslužil posebno pozornost policistov. Napolnil sije želodec Šentjur, 9. 11. - V enem od lokalov je gost navečerjal za 60 EUR hrane in pijače, fazo plačila pa gladko preskočil. Prazne obljube Šentjur, 9. 11. - Občan iz okolice mesta je več oškodovancem obljubljal, da jim bo uredil celoletne vstopnice za fitnes, vendar je uredil le fazo pobiranja denarja. Ravs Prevorje, 11.11. - V lokalu v Žegru je prišlo do pretepa med več osebami, udeleženci pa so pred prihodom policistov odšli po drugih neodložljivih obveznostih. Smrt v Voglajni Šentjur, 1.11. - Mlada voznica j e v Gandežu pri Črnolici zapeljala v naraslo Voglajno. Vozila je po lokalni cesti Črnolica-Grobelno in zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom, tako da je v desnem ovinku zapeljala v Voglajno. Kljub takojšnjemu posredovnju gasilcev PGE Celje voznica, stara 21. let, nesreče ni Avto v jarek Šentjur, 28. 10. - Zimske razmere in neurje z dežjem in snegom je povzročilo kar nekaj nevšečnosti. Prav tako sta sneg in poledica prehitela marsikaterega voznika. Vožnja z letnimi pnevmatikami in preživela. Deroč tok Voglajne je avtomobil odnesel kar 50 m naprej v smeri Šentjurja. Iz avtomobila jo je rešil njen bližnji sorodnik in policista PP Šentjur. Na kraju nesreče ji je nudila prvo pomoč tudi ekipa reševalne skupine ZD Šentjur. 21-letnica je na poti v Splošno bolnišnico Celje kljub oživljanju umrla. neprilagojena hitrost se lahko hitro maščuje. Tako je voznik na Ljubljanski cesti z vozilom s cestišča zletel v jarek ob cesti, nadaljnje kotaljenje pa je preprečil šele nasip železniške proge. Prometna Šentjur, 12.11. - Voznik avta je izsilil prednost drugi voznici in povzročil prometno nesrečo ter pobegnil s prizorišča. Policisti so ga izsledili v Celju. Prometna Šentjur, 12. 11. - Voznik avta je izsilil prednost drugi voznici in povzročil prometno nesrečo ter pobegnil s prizorišča. Policisti so ga izsledili v Celju. Prodal pokvarjen meh Šentjur, 13.11. - Občanka iz okolice mesta je kupila harmoniko za katero se je izkazalo, da je bila pokvarjena. Prodajalec ji je zatrjeval, da je še prejšnji dan igrala kot navita. Ostal brez palice Dramlje, 14. 11. - Na avtocestnem počivališču so policisti pri pregledu tujemu državljanu odvzeli teleskopsko palico. JRM III. Šentjur, 16. 11. - V medsosedskem sporu je bil eden od udeleženih še posebej glasen in nesramen, kar je prispevalo k temu, da je prejel plačilni nalog za globo. Spravila sta se nad ženski Šentjur, 18.11. - Nasilni partner je partnerki grozil, da jo bo ubil, če bo prijavila, da je nasilen, zato mu je bila izrečena prepoved približevanja. Istega dne je bivši mož udaril nekdanjo soprogo s katero še živita na istem naslovu. Razburilo ga je njeno telefoniranje. JRM IV. Gorica pri Slivnici, 18.11. - Sosed je sosedo grdo ozmerjal, kar ga je stalo zneska, ki je zapisan na položnici. Motila sojih igrala Grobelno, 19. 11. - Mladeniči so poškodovali igrala, svoje nagibe pa bodo morali še podrobneje obrazložiti. Zaradi neprilagojene hitrosti je avtomobil končal v jarku. r ZDRAVJE CZ I november 2012 I urednistvo@sentjurskenovice.si Brez strpnosti ni miru Generalna skupščina Združenih narodov je 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Strpnost pomeni spoštovanje vsakega posameznika in njegovih človekovih pravic. Bistveno za internacionalno skladnost bivanja vseh narodov je sprejetje večkulturnosti. Upoštevati moramo vodilo, zapisano v Deklaraciji o rasah in rasističnih predsodkih: Vsak posameznik ima pravico k biti drugačen. Kaj usmerja naše vedenje? Temeljna motivacijska sila našega vedenja je iskanje odnosa, takšnega, kot ga je človek vzpostavil s svojimi starši. Odnosi. Če smo ljudje zgolj sofi-sticirane živali, ki iščejo ugodje, zakaj je potem toliko ljudi pri tem tako neuspešnih? Svetuje: Drago Jerebic, zakonski in družinski terapevt V psihoanalitskem svetu je dolgo veljalo pravilo, da je temeljna motivacijska sila človekovega vedenja iskanje ugodja. Vendar pa je v drugi polovici preteklega stoletja veliko teoretikov in klinikov opažalo, da če smo že k ugodju naravnana bitja, smo pa potem zelo nefunkcionalni in neuspešni pri doseganju tega cilja. Spraševali so se, zakaj toliko zakoncev vztraja v neugodnih odnosih, če pa je njihova temeljna želja ugodje, in če se že razvežejo, zakaj potem gredo še v težavnejši odnos. V psihoanalitskem svetu je dolgo veljalo pravilo, da je temeljna motivacijska sila človekovega vedenja iskanje ugodja, kar pa ne drži v celoti. Obstaja namreč še nekaj, kar je pred ugodjem. Fiziološko ugodje ni dovolj Tudi raziskave so potrjevale, da teza o ugodju kot prvinski želji ne drži v celoti in da obstaja še nekaj, kar je pred ugodjem. Rene Spitz (1945) navaja, da je bila smrtnost med majhnimi otroci, ki so bili ločeni od mater (sirotišnice, zapori) in so živeli v sterilnih razmerah, okrog 75-odstotna, kljub temu da je bilo poskrbljeno za vse njihove fiziološke potrebe. To dokazuje, da za otroka fiziološko ugodje ni dovolj. Otrok brez odnosa z drugim, brez nežnosti, pestovanja, čebljanja ne preživi. Tudi sodobne nevropsihološke raziskave možganov in študije odnosnosti to potrjujejo: možgani se lahko v polnosti razvijajo samo v aktivni prisotnosti tretjega, mame, očeta, ki veljata za temeljna dejavnika pri razvoju nevrotransmiterskega sistema možganske funkcionalnosti (Daniel Siegel 2009). Drug zanimiv eksperiment, ki kaže na pomembnost odnosa z drugimi, je naredil Harry Harlovv (1958), ko je majhnim opicam dal na razpolago figuri dveh ‘nadomestnih mater’, pri čemur ga je zanimalo, katero figuro bodo opice izbrali v trenutku stresa ali grožnje. Prva je bila oblečena v frotir, druga figura pa je imela bolj neosebno, žičnato konstrukcijo, vendar pa je imela stekleničko z mlekom. Vedno, ko se je pojavila grožnja ali stres, so opice izbrale prvo ‘mamo’. Če pa so tej ‘mami’ odstranili frortir, potem niso izbrale nobene figure, temveč so ostale v kotu. Konflikti nas razkrivajo Tako danes pravimo, da je temeljna motivacijska sila našega vedenja iskanje tistega odnosa z drugim, ki ga je človek vzpostavil s svojimi primarnimi skrbniki, z mamo in očetom. V kolikor je bil ta odnos prežet s pretežno prijetnimi, nežnimi občutji, uglašenosti matere z otrokom, bo tudi kasneje ta odrasli človek zasledoval in oblikoval tako obliko odnosa z drugim, kjer bo spet veliko predvsem prijetnih, nežnih in uglašenih izmenjav. V kolikor pa je bilo v primarnem odnosu veliko občutkov zavrženosti, neslišanosti, nepomirjenosti, zanemarjenosti, bo ta človek v svojem odraslem obdobju, kljub temu da se večine teh dogodkov ali občutij ne spomni, primoran ta občutja in te zaplete v svojem partnerskem (in tudi starševskem) odnosu ponoviti. To ne pomeni, da smo ljudje nesvobodni in zgolj nemočni ali da človek 'vrže puško v koruzo' in da za vse krivi svoje starše, temveč da si dva zakonca zavestno dasta sočutje in razumevanje na tistih področjih, kjer ga nista dobila kot otroka. Katera so ta področja, pa nam v največji meri lahko razkrijejo ravno partnerski konflikti, zato se ne bojmo (ne prevelikih!) konfliktov. oloženo na srce novice Pomanjkanje železa še vedno ostaja najpogostejša prehranska motnja. Zavedajmo se, da je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. Tanja Zorin, mag. farm. spec.. Celjske lekarne Individualno svetovanje V Zdravstvenem domu Celje med široko paleto svetovalnih delavnic izvajajo tudi brezplačno individualno svetovanje pri odvajanju od kajenja. V življenju kadilca je prenehanje kajenja ena izmed težjih nalog, zato mu skušajo z nasveti v petih Prva psihološka pomoč v stiski Pogovor daje moč. Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Ipavčm 18. Celje Del. čas svetovalnice pon.,te^iet, od 75. do 18. ure. •2* Telefon: 031778 772 e-pošte. svetovafnko®zzv-£tsi srečanjih pri tem pomagati. Posamezniki se lahko brez napotnice naročijo pri vodji zdravstveno-- vzgojnega centra v Zdravstvenem domu Celje, Vladki Vovk, mag. zdravstvene nege, preko e-pošte vladka.vovk@zd-celje.si ali telefona 03 54 34 702. CELJSKE LEKARNE zdravje Miklošičeva ul. 1, 3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ee-lekarne.si Več za vase IZ NAŠIH KRAJEV 55 Za božičnamje mar! Naredimo skupaj lep božič otrokom v vseh družinah. Na Radiu Rogla čakajo praznični paketi za božični nasmeh več. Komu naj jih predamo? V zahvalo ali preprosto zato, ker ta družina ta božič darilni paket najbolj potrebuje. Naslove družin, ki naj jih obdarimo, napišite na www.radiorogla.si. Božično obdarovanje so omogočili naši pokrovitelji: Generalni pokrovitelj: SATLER ©ram ogo Največja dolžina las Dolgi lasje. V starosti lasje rastejo počasneje. Piše: Iris Repovš Ta je odvisna predvsem od anagen faze - faze rasti las, ki je prirojena in različna. Traja lahko od dveh do šestih let, v ektremnih primerih tudi manj ali več. Na leto nam lasje na vrhu glave zrastejo približno 16 cm, ob straneh pa malo manj, približno 14 cm. Na dolžino anagen faze vplivajo hormonske spremembe, zato se običajno trajanje anagen faze po 25 letu zmanjšuje. V starosti tako lasje zrastejo manj in so bolj tanki kot v mladosti. Ravnanje z lasmi Večina ljudi zaradi obrabe las te maksimalne dolžine ne more doseči. Če bi želeli doseči daljše lase, bi morali zelo paziti Uporabno Če bi želeli izvedeti več, lahko pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 19 78. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Več informacij na www.irishairstyling.com. na naše ravnanje z njimi in jim tako nuditi najbolj ugodne pogoje. Težava je, ker so konice vedno izpostavljene največ obrabam in se nam lahko toliko stanjšajo, da se zlomijo. Terapija LiteRAM je način zdravljenja las, ki omogoča, da se tudi konice odebelijo in postanejo spet bolj vzdržljive, se ne cepijo in ne lomijo, zato vam lasje lahko zrastejo do daljše dolžine, kot je bilo do sedaj mogoče. KUPON Prinesi kupon in uveljavi 20% praznični popust v frizerskem salonu lrisHairStyling na vse storitve, tudi na LiteRAM terapijo. POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor »Zasluženo smo na drugem mestu z velikimi možnostmi za uvrstitev med štiri najboljše ekipe, kar pa je bil tudi cilj pred sezono.« Danilo Razboršek, tehnični vodja ekipe Šentjur 2000 Obe ligi odločeni v zadnjem kolu Futsal liga Šentjur. Zmagovalec je bil znan le malo pred zadnjim žvižgom sodnika in organizatorja lige Franca Plošnika. Piše: Bogdan Rahten Odločilno srečanje med daleč najboljšima ekipama lige je spremljalo veliko število navijačev, ki so si dali duška tudi s petardami in dimnimi bombami. Zaradi pokanja v zunajzakonskem terminu je celo posredovala policija. Zaradi močnega dežja in posledično neugodne podlage so bile razmere za igro praktično neregularne. Pred tekmo drugouvrščeni Loški hopsi so z zadetkom Gregorja Iskrača povedli in imeli še eno veliko priložnost. Z uspešnim strelom Uroša Krofliča je sledilo izenačenje Šentvida 2, kar je pomenilo, da bi naslov bil njihov. V dramatični končnici so Ločani zaigrali brez vratarja in preko Robija Vrečka, ki se je ekipi pridružil prav ob koncu tekmovanja, ubranili naslov prvakov. ! SM tar#? iitilitTiU: r ■Kiipp 1 sa| ifei Estudiantes ŠKMŠ so na koncu osvojili 4. mesto lige in 2. mesto pokala. Skupina za prvaka Rezultati zadnjega kola: Sokoli : Estudiantes ŠKMŠ 0 : 1, Plemiči : Bogi Team 2 : 3, Šentvid 2 : Loški hopsi 1 :2. Končna lestvica Ekipa: T Z R P DG PG GR TOČ i. Loški hopsi 22 20 2 0 125 24 +101 62 2. Šentvid 2 22 20 1 1 129 34 +95 61 3. Bogi Team 22 16 1 5 95 51 +44 49 4. Estudiantes ŠKMŠ 22 12 3 7 75 57 +18 39 5. Sokoli 22 12 2 8 67 59 +8 38 6. Plemiči 22 11 4 7 100 72 +28 37 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke. Skupina za razvrstitev od 7. do 12. mesta Rezultati: ŠMD Blagovna : Prevozi Grobin Loka 8:1, KŠŠO: Švedi Bar A 2 : 2, Simpl Žegar : Šejki Dubaj 0 : 3 brez boja. 1. Simpl Žegar 22 13 0 9 74 60 + 14 39 2. Šejki Duhaj 22 11 3 8 67 49 +18 36 3. ŠMD Blagovna 22 9 3 10 59 50 +9 30 4. Švedi Bar A 22 8 5 9 59 54 +5 29 5. KŠŠO 22 7 3 12 55 87 -32 24 6. Prevozi Grobin Loka 22 7 1 14 53 84 -31 22 Skupina za razvrstitev od 13. do 18. mesta Rezultati: Šentvid 1 : ŠD Dobrina 1: 0, Podgrad : Nova vas 3 :1, Kalobje : Trdoglavci 1:3. 1. Šentvid 1 22 5 5 12 45 81 -36 20 2. Kalobie 22 5 4 13 45 103 -58 19 3. Trdoglavci 22 5 2 15 33 82 -49 17 4. Nova vas (-1) 22 5 2 15 44 73 -29 16 5. ŠD Dobrina (-3) 22 5 3 14 29 68 -39 15 6. Podgrad 22 4 2 16 32 98 -66 14 Najboljši strelci: 38 - Roman Iskrač (Loški hopsi), 31 - Aljaž Hrovatič (Loški hopsi), 28 - Matjaž Vojsk (Šentvid 2), 23 - Miha Golob (Bogi team), 22 - Anže Kraljič (Šentvid 2), 21 - Damjan Vajdič (Bogi team), 20 - Žiga Kroflič (Plemiči) in Aljaž Plavsteiner (Sokoli),... Naše glav'ce na svetovnem prvenstvu Maribor je gostil svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo, na katerem so sodelovali tudi naši najboljši šahisti: Nejc Amon, Nuša Hercog in Maja Majcen. Na prireditvi, ki je v mesto pod Pohorjem privabila 1.600 šahistov iz 90 držav, so si naslove prvakinj in prvakov zagotovili tekmovalci v 12 kategorijah. Po tekmovalni plati so bili letos v Mariboru najboljši Rusi in Indijci s po tremi zlatimi medaljami, tretje pa so bile ZDA z dvema zlatima. Nuša Hercog se je uvrstila z osvojenimi 5,5 točkami, v kategoriji deklic do 10 let, na 60 mesto, Maja Majcen pa je bila 107. v kategoriji do 10 let, med dečki je bil Nejc Amon 46. s 6,5 točke. Nuša in Nejc sta dosegla tudi najboljšo slovensko uvrstitev v svoji kategoriji. (J. G.) Svetovnega mladinskega prvenstva se je udeležilo 1.600 šahistov, naši so bili odlični. Košarkarji še v boju za vrh KK Tajfun. Trener kritičen do igralcev, a upanja ne izgublja. Piše: Bogdan Rahten Po odličnih rezultatih s sicer manj merodajnih pripravljalnih tekem in uvodni prvenstveni zmagi so košarkarji Tajfuna prikazali slabše predstave, ki jih nekoliko razvajeni domači ljubitelji oranžnega usnja niso vajeni. Trener Damjan Novakovič je bil po tekmah večkrat kritičen do igralcev, kar v slovenskem prostoru ni ravno običajno. Tuji okrepitvi zaenkrat, kljub nekaterim prebliskom, ne prinašata dodane vrednosti in stabilnosti, kot smo bili vajeni v preteklosti, vendar je za končne ocene še prezgodaj. To potrjuje tudi zadnja tekma na Polzeli. Pregled tekem 27. 10.: Helios : Tajfun 83 : 76; Pelc 17 (8 podaj), Sebič in • dejstva noflce Lestvica: 1.-2. Maribor M. in Zlatorog 5 zmag : 1 poraz, 3.-4. Helios in Rogaška C. 4 : 2, 5.-7. Tajfun, Elektra, LTH C. M. 3 : 3, 8.-10. Slovan, Grosuplje, Hopsi 1:5. Anže Pelc je bil najkoristnejši igralec 4. kroga lige Telekom. Venezia 14, Ferme 12, Držič 10. Tudi tokrat je domžalski HKC ostal neosvojen. Šentjurčani so imeli težave z osebnimi napakami centrov in vodstva za točko dve minuti do konca niso uspeli ubraniti. 30. 10.: Tajfun : Terme Olimia 73 :59; Zimič 25, Držič 13, Sebič S. 10. Drugoligaši so na pokalni tekmi parirali tri četrtine. 3. 11.: Tajfun : Elektra 71 : 78; Pelc 18, Primorac 13, Sebič S. 10 (7 skokov). Ekipi sta bili do 35. minute skupaj, potem pa so prevladali gostje. Domači trener je vzrok za poraz našel v neizsiljenih napakah branilske linije. Uradni predstavnik Slavko Pečenko je po tehnični napaki zapustil domačo klop. 6. 11.: Terme Olimia: Tajfun 71 : 81; Držič 17, Ferme 12, Zimič 12. Na povratni pokalni tekmi domačini zaradi poškodb na srečo niso bili sposobni presenečenja. 10. 11.: Slovan : Tajfun 78 : 80; Pelc 25, Primorac 18, Držič 16. Večino tekme je bila pobuda na strani gostov, kjer je briljiral najkoristnejši igralec kola Pelc. V tesni končnici gostitelji, ki so se okrepili z Vjekom Petrovičem in Željkom Zagorcem, niso zadeli zadnjega meta. 17.11.: Tajfun: Maribor Messer 71: 73; Držič 20 (5 x 3), Venezia 12, Pelc 11. Zaradi katastrofalne domače igre in vodstva gostov za 20 točk je nekaj gledalcev po treh četrtinah že zapustilo dvorano in ni videlo skorajšnjega preobrata, saj je Ivo Držič v zadnjem deset-minutju vpisal kar 17 točk. 20. 11.: Tajfun : ŠKD Dražen Petrovič 99 : 59; Držič 20, Venezia 18, Zimič 16, Primorac 11, Sebič M. 11. Pri mariborskih rekreativcih je igralo nekaj nekdanjih prvoligaških igralcev (brata Brolih, Žan Vrečko, Matjaž Želj), vendar niso imeli dovolj kondicije za resno pariranje. Prvič je zaigral 16-letni Matija Cehnar. 24. 11.: Hopsi Polzela : Tajfun 82:90; Zimič 19 (10 skokov), Primorac 17 (12 skok.), Venezia 17, Pelc 10, Sebič S. 10,... Gostje so prevladovali in v 37. minuti vodili za 14 točk, a so domači pol minute pred koncem prišli na 80:83, vendar jim preobrat ni uspel. Najbolj koristna igralca kola sta bila Primorac (indeks 28) in Zimič (25). Razpored tekem 27. 11. (TOR., 17.30; pokal): ŠKD D. Petrovič : Tajfun 1. 12. (SOB., 19.30): Tajfun : Zlatorog 8. 12. (SOB., 20.00): LTH Čast Mercator: Tajfun 15. 12. (SOB., 19.00): Tajfun : Rogaška Crystal # aforizem 'ilOViCe Še razumem, da oblast govori drugače, kot dela. Ne razumem pa, da dela drugače kot misli, (jmm) AKVONU - VSE DOBRO... VABLJENI! gjjjjjjjjjl V pokoj pri deset letih in pol Sledarske tekme. Psička Ambra, članica slovenske sledarske reprezentance, se upokojuje. Piše: Zoran Borovšak Nemška ovčarka Ambra se z letošnjim letom uradno upokojuje. V svoji tekmovalni karieri je s svojim vodnikom Sašom Cvekom dosegala zavidanja vredne rezultate na sledarskih tekmah. Sašo je šentjurski kinolog z bogatimi izkušnjami. S kinologijo, kar mu je edini hobi, se ukvarja že skoraj 20 let. Svojo kinološko pot je začel z dvema nemškima bokserjema, s katerima je intenzivno pridobival tekmovalne izkušnje. Trenutno opravlja funkcijo vodje šolanja v Kinološkem društvu Šentjur. Po kinološki izobrazbi je vodja višjega šolanja, predavalec kinološke tematike, polagalec sledi, marker višjega šolanja ter mednarodni kinološki sodnik. Ambra j e njegova tretja psička, po rodu iz Hrvaške. Skotila se je 19. marca 2002 v Zagrebu. V letu 2004 sta opravila izpit za psa spremljevalca, B-Bh, v letu 2005 pa že najvišji izpit šolanih psov po mednarodnem programu IP03. V vseh letih sta se kar trikrat uvrstila v slovensko sledarsko reprezentanco za svetovno prvenstvo. Leta 2011 sta pomagala pri osvojitvi skupnega drugega mesta na svetovnem prvenstvu v Virovitici na Hrvaškem. Tekmovala sta tudi na dveh evropskih sledarskih prvenstvih. Tri leta zapored sta osvojila tretje mesto na državnem sledarskem prvenstvu in drugo mesto med nemškimi ovčarji. V letih 2008 in 2009 sta veliko pripomogla k osvojitvi prvega in drugega ekipnega mesta na državnem sledarskem prvenstvu. Ambri želimo veliko pasjih užitkov v pokoju, Sašu pa obilo uspehov v nadaljevanju kinološke kariere. Na zadnji sledi Sašo in njegova Ambra. Anja curlala za Slovenijo Naše območje ima po Mojci Plemenitaš, ki je bila konec predpreteklega leta v ekipi državnih prvakov, novo perspektivno igralko v curlingu - nekakšnem balinanju s težkimi kamni na ledu. To je Anja Kresnik, ki se je v začetku oktobra v turškem Erzurumu udeležila evropskega prvenstva skupine C. Naša ženska reprezentanca je upala na preboj v skupino B, a osvojila le 5. mesto izmed pol ducata ekip, v tolažbo pa si štejejo zmago nad kasnejšimi prvouvrščenimi Belorusinjami. V konkurenci mešanih parov je tekmovanje štelo kot absolutno evropsko prvenstvo, Novovaščanka pa je z nekaj smole končala na 22. mestu izmed 24 ekip. Kresnikova je maja na državnem prvenstvu osvojila zlato, kar ji je dalo veliko spodbudo za nadaljnje tekmovalne ambicije. Anja Kresnik [desno] z reprezentančnimi kolegi. Šentjur 2000 v špici lige Liga brez meja. Šentjurska ekipa igra suvereno in upa v uvrstitev v "final four". Piše: Jure Godler Ekupa Šentjur 2000 je edina domača ekipa po razpadu ekipe Košijev, ki zastopa rdeče-zelene-bele barve v amaterski, a vedno bolj priznani Ligi brez meja. V tej ligi sodelujejo slovenske in hvaške ekipe. Šentjur 2000, ki ga vodi Mile Čepin, je letošnjo sezono začel naravnost odlično. V šestih kolih je nanizal kar štiri zmage in en poraz, kar jih uvršča pod sam vrh lestvice - na drugo mesto. Doma padel Zabok Tekme, ki jih igrajo košarkarji doma v telovadnici šentjurskih olimpijcev, privabljajo vedno več gledalcev in kmalu bo moral organizator poskrbeti, da se bo odprl tudi balkon, saj so klopce ob igrišču bolj kot ne zasedene. V Šentjurju je klonil tudi večni rival Zabok Park z rezultatom 79 : 62. Vsi domači igralci so se vpisali tudi med strelce - Blaž Gobec (13), Boštjan Korošec (15), Peter Vodopivec (5), Jan Šentjurc (13), Žiga Pevec (11), Matej Zapušek (3), Roman Vrbovšek (2), Aleš Razboršek (8), Luka Romih (2), Matic Rošer (2) in Rok Razboršek (S). Ekipa trenira dvakrat na teden in tudi kvalitetni treningi so vzrok za dobro formo igralcev. Blaž Gobec in Boštjan Korošec sta gonilne moči Šentjurja 2000. »Zasluženo smo na drugem mestu, z veliko možnostjo uvrstitve med štiri najboljše ekipe, kar pa je tudi cilj te sezone,« nam j e povedal tehnični vodja ekipe Danilo Razboršek. »Želimo si, da bi nam lokalna oblast bolj pomagala tudi finančno, saj v ekipi igrajo vsi domači igralci,« je še dodal. Nogometna jesen končana z delitvijo 1. mesta! Fosilum. Z vsako tekmo proti izteku jesenskega dela tekmovanja v Štajerski nogometni ligi so bili nogometaši Fosiluma bolj suvereni in se po lestvici pomikali vse višje. Piše: Bogdan Rahten Ob nekajmesečni prekinitvi tekmovanja so na vrhu skupaj s Pesničani, s katerimi jih druži kar nekaj karakteristik, saj sta obe ekipi na koncu nanizali 4 zmage, Šentjurčani pa so na razpredelnici za njimi zaradi enega manj doseženega zadetka. Udarni dvojec Demir Džaferovič in kapetan Miha Belak, ki mora nujno sanirati koleno, je dosegel 16 od skupno 23 šentjurskih zadetkov, Džaferovič pa je z 11 tudi najboljši strelec lige. Veseli tudi, da so na lest- vici Fair play na vrhu prav Šentjurčani. Kakovostni napredek Trener Matjaž Šnabl ob pols-ezoni: »Če se primerjamo z lansko sezono, je to kot dan in noč. Novinci so se dobro vključili, vsa ekipa pa je bistveno bolj homogena in tudi obrobne zadeve so bolj dorečene kot lani. Po spodbudnem začetku je sledila serija treh gostovanj brez točk (Paloma, Žalec, Kovinar), čeprav bi lahko bilo povsem drugače. Vseeno smo ohranili pozitivno naravnanost in se rezultatsko dvignili tako, da je kar škoda, da ni jeseni še kakšne tekme. Za odlične rezultate se zahvaljujem vsem igralcem, vodstvu in osebju, ki nas spremlja, prav tako tudi gledalcem in upam, da bo njihovo število poraslo.« Ravno to, kar je trener omenil, na koncu najbolj bode v oči, saj je tribunska podpora ekipi, sestavljeni pretežno iz domačih fantov, enostavno preskromna. Bistveno več bi se zagotovo dalo Prva ekipa nogometašev. narediti na lastnih promocijskih aktivnostih. Pregled rezultatov: 27. 10.: Fosilum Šentjur : Lenart 4 : 2 (1 : 2); 1 : 0 - Belak 25.', 2 : 2 - Džaferovič 48.', 3 : 2 - Belak 55.', 4 : 2 Džaferovič 68.'. Po domačem vodstvu so gostje dobili polčas, vendar so v domačem taboru v nadaljevanju bili odločeni uveljaviti svoje kvalitete in po hitrem izenačenju sta sledila še dva zadetka. 3. 11.: Šoštanj : Fosilum Šentjur 1: 2 (0 : 0); 0 :1 - Belak 57/, 1:2- Džaferovič 82/ (11 m). Gostitelji so bili pred tekmo na vrhu lestvice in so k tekmi pristopili nekoliko ležerno, kar so Fosilumovci izkoristili. 9 dejstva rioflce Lestvica: 1.-2. Tehnotim Pesnica in Fosilum Šentjur 22 točk, 3. Žalec in Marles hiše 21, 5.-6. Šoštanj in Peca 20, 7. Radlje 19, 8. Pohorje 18, 9. Sl. Gradec 11, 10. Lenart 8,11.-12. Paloma in Kovinar Tezno 4. Pogrešate možnost priklopa sodobnih telekomunikacijskih storitev? Hiter internet, digitalno televizijo in telefonijo pripeljemo do vas brezžično ... ... in brez priključnine!* s prihrankom od 100 do 125 EUR * Posebna ponudba velja za vse nove naročnike paketov Trio in Duo ob vezavi 24 mesecev. Priključnina vključuje izvedbo tipične instalacije priključka. Prihranek pri posebni ponudbi znaša 100 EUR (paketi Trio) oz. 125 EUR (paketi Duo). 3RIO lil.iii Več informacij o ponudbi je na voljo na spletni strani www.ario.net, telefonu 059 240 000 aii na sedežu naše družbe: Ario, Partizanska cesta 37,2000 Maribor 60 MALI OGLASI ŽIVALI_______________________ ■ Pujske od 20 kg do 40 kg, brejo oslico in plemenskega osla, kmečko kobilo prodam ali menjam za klavne konje ali žrebeta. Telefon 031 592 049 ali 030 624 326. ■ Prodam prašiče težke cca 110 kg, cena po dogovoru, Slovenska Bistrica. Telefon 02 81 81 991. ■ Pujske, 20-80 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 041423 571. ■ Prašiče, težke od 25 kg do 35 kg, po ceni 2,40 EUR, in težke od 35 kg do 45 kg, po ceni 2,20 EUR, prodam. Telefon 040 698 498. ■ Dve breji oslici in osla prodam. Telefon 041 822 002. ■ Dve telički simentalki, težki 200-250 kg, pašni, prodam. Telefon 070 320 910. ■ Psa mešančka, starega 3,5 leta, podarim dobrim ljudem. Telefon 041 656 425. ■ Telico simentalko, brejo 8 mesecev, in prevozni bazen za mleko prodam. Telefon 031 629 194. ■ Kravo, brejo v 8. mesecu, težko 600 kg, prodam. Telefon 02 80 19 755. ■ Tri telice, črno-bele, težke cca 250 kg, prodam. Telefon 041 64 64 52 ali 03 575 54 27. ■ Domače očiščene piščance prodam. Cena 3 EUR/kg. Telefon 051 249 178. STROJI, NAPRAVE ■ Prodam 4-tonsko vitlo cena 450 EUR ter 4 (25 kg) traktorske uteži po 25 EUR za kos. Telefon 031 489 404. ■ Prodajo motokultivator Honda - Miostandard po ceni 300 EUR, kosilnico Muta Acme motor za 450 EUR in traktor Univerzal 2WD z lažjo prikolico za 2.900 EUR.Za dober nakup pokličite 031 826 782. ■ Traktorski hidravlični cepilnik za drva prodam. Telefon 041 711 783. ■ Cirkular za rezanje drv s trofaznim motorjem prodam. Telefon 03 576 34 62 ali 040 739 232. ■ Motokultivator Gorenje-Muta s plugom za sneg 10 KM prodam. Cena 650 EUR. Telefon 070 741 881. ■ Traktor Pasquali, tip 995, 32 KM, motor lombardini prodam. Ima hidravliko, vlečno kljuko, plug, brano ter snežno desko. Je servisiran in v delovnem stanju. Cena 2.800 EUR. Telefon 030 256 604. ■ Prodam več vrst digitalnih tehtnic, od 30 do 300 kg, preverjenih z utežmi, z izračunom cene ali brez, taro, spomin cene. Telefon 070 404 980. ■ SADJARSTVO - Drevesnica Čeh iz Selc pri Voličini, proda- jamo vse vrste Sadnih sadik in različnih vrst jagodičevja. Prodaja poteka doma v Selcih vsaki dan od 8-ih do 17-ih ter v Mariboru na Vrbanski cesti od ponedeljka do petka od 8-ih do 12-ih. Telefon 041 624 799. ■ Metrska žagana bukova drva prodam. Telefon 041 840 158. ■ Opaž, ladijski pod, brune in skobljevino ugodno prodam, lahko pripeljem. Telefon 041 637 202. ■ Zaboje za krompir in jabolka, pooblane in okovane, bruna, opaž ter les za gradnjo prodam. Telefon 041 331 831. ■ Bukova drva, razrezana na 25 ali 33 cm, pakirana na paleti, z dostavo, prodam. Cena 115 EUR. Telefon 051 633 506. ■ Vrtne poti 100 kom, nove, betonska stopala 50 kom., nova, prodam. Telefon 051 660 180. ■ Metrska cela ali razžagana bukova drva ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 031 319 528, Žiče. ■ Pomivalno korito z elementom, okroglo, in pomivalni stroj Gorenje, prodam, vse lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Telefon 070 856 776. ■ Pasteriziran sok iz neškropljenih jabolk prodam, prav tako kunce mesne pasme. Kupim pa stroj za stiskanje žita za živali. Telefon 051 417 544. ■ Domače pecivo - kekse (ruske kapice, orehove rulade, rumove kroglice, janeževe upognjence, kokos kroglice...), prodam. Telefon 041 478 174 ali 031 517 560. ■ Otroške smučarske pancar-je, znamke Alpina, št. 233 mm, prodam. Telefon 031 376 356. ■ Otroške sedeže; Cam-jajčka, Chicco, Ro mer, ugodno prodam. Telefon 070 856 740. ■ Otroški voziček za novorojenčka (globok) in voziček sistem dežnika, ugodno prodam. Telefon 070 856 740. ■ Stajico in nahrbtnik za nošenje otroka do 23 kg ugodno prodam. Telefon 070 856 740. ■ Otroško smučarsko čelado in smučarske čevlje, velikosti 35, ugodno prodam. Telefon 070 856 740. ■ Bukova drva in brikete prodam. Telefon 041 504 987. ■ Hlodovino (smreka, jelka) kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 627 394. ■ 20 silažnih bal prodam. Telefon 070 850 180. ■ Bukova drva, cepana, lahko razrezana, ter brikete prodam. Telefon 041 506 297. ■ Komplet spalnico za 50 EUR prodam. Telefon 03 752 32 38. Vedno boljša mera! Depozit z naraščajočo obrestno mero. izberite najboljše za svoje prihranke. Sklenite vezavo za obdobje enega leta, kljub temu pa lahko vsake tri mesece brez vsakih stroškov prekinete vezavo. 1. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,60 % letno 3. VARČEVALNO OBDOBJE od 182 do 271 dni 3,20 % letno 2. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,90 % letno 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 272 do 365 dni 3,70 % letno | banka celje www.banka-celje.si LITERARNI KOT 61 Zgodba v petnajstih knjigah Maja Ravnikar Zabukovšek. 15-letnica je izdala svoj literarni prvenec Tabor treh ognjev. Pogovarjal seje: Jure Godler »Sem 15-letna punca, obiskujem I. gimnazijo v Celju, rada berem in sem odvisna od knjig, zato občasno trpi tudi moj uspeh v šoli, čeprav ni tako slab. Poleg knjig rada gledam tudi filme, saj bi rada, ko odraslem, bila tudi režiserka filmov. Imam še dve sestri, z mlajšo si deliva sobo in pogosto skupaj bereva knjige, trenutno zbirko Harrya Potterja,« je najin pogovor začela Maja. Pred kratkim si izdala svoj literarni prvenec? Na začetku je bila samo ideja, ki je prerasla v to, da sem se odločila napisati knjigo. Moja mami je poslala založbi eno poglavje od te knjige, ki jim je bilo očitno zelo všeč. Bila sem presenečena, saj bo knjigo v celoti financirala založba. Založba Smar-Team je usmerjena v izdajo knjig mladinskih pisateljev, ki ponavadi nimajo sredstev, da bi izdajo knjige financirali sami. Nam lahko kaj več poveš o knjigi, o čem govori? Knjiga govori o Jenny in Jamesu, ki živita v sirotišnici. Tam se ne znajdeta najbolje, sta neke vrste izobčenca. To sirotišnico in mesto napadejo skrivnostna bitja, ki jih Jenny in James prej nikoli nista videla, zato pobegneta. Kmalu ugotovita, da sta edina preživela v tem mestu. Poskušata se rešiti bežanja po mestu in gozdu. Bežanje in skrivanje ju prisili, da morata krasti, spita v raznih zatočiščih itd. V zgodbo se vplete skrivnosti Polh, ki je pomemben v vseh nadaljevanjih. Katero delo te je navdahnilo, da si se lotila domišljijske zgodbe? Vedno so me privlačile zgodbe, prepletene s časovnijo, pustolovščino. Velik vpliv je name naredila knjiga Harry Potter. Vse knjige s podobno tematiko, Srce iz črnila, Somrak, vse, kar je nadnaravnega in magičnega, so mi bile vedno pri srcu. Tvoja knjiga je prvi del prve knjige. Nam lahko poveš kaj o tem? Maja Ravnikar Zabukovšek Ko smo knjigo, ki sem jo napisala, poslali na založbo, so tam ugotovili, da je tega zelo veliko. Zato so se odločili, da bodo prvi del knjige razdelili na tri dele. Pišem pa že drugi del - nadaljevanje zgodbe. Celotna saga bo obsegala pet knjig, in če bodo vse knjige razdelili na tri dele, bo skupaj petnajst delov. Prvi del še ni tako napet, drugi pa že bolj, vrhunec pa bo zagotovo tretji del zgodbe. Kdaj pričakuješ, da boš končala pisanje vseh treh delov? Če mi bo uspelo, bom knjigo dokončala v štirih do petih letih. Drugi del imam že po večini napisan, za ostale dele pa imam zgodbo že v glavi, sedaj je to treba prenesti vse na papir. Koliko časa si porabila za prvi del zgodbe? Za prvi del, torej tri knjige, sem potrebovala dve leti. Ampak, takrat mi je bilo pisanje bolj kot ne hobi. Nisem še vedela, če bom knjigo izdala, zato sem delala bolj počasi. Teoretično bi lahko knjigo napisala v enem letu, mogoče še prej, če bi se ji intenzivno posvetila. Kaj mladega človeka, ki ga zanimajo žuri, ljubezen, privede do tega, da začne pisati knjigo? Vedno sem imela rada knjige. Ne hodim na žure, saj veliko raje v tem času berem knjige. Je pa bil v tem času en dogodek, ko sem se pogovarjala s svojo mamo, ki je študirala in je morala za študij napisati neko delo, jaz pa sem mislila, da je to knjiga. Zato sem se odločila, da bom tudi jaz napisala knjigo in celo prehitela mamico pri njeni magistrski nalogi (smeh). Ta dogodek mi je dal idejo, drugače pa so mi bile knjige vedno pri srcu. -----' 5 Pavletom Rakom seje pogovarjala Alenka Jovanovski. Ljubiti drugega, ko smo sami. Pavle Rak. Pisatelj, prevajalec, filozof, popotnik in mislec je na povabilo Literarnega društva Šentjur gostoval v Ipavčevi hiši. Piše: Saša Rečnik Pavle Rak je lani izdal svoj prvi roman z naslovom Utišanje srca. Do zdaj je objavljal predvsem potopisne in filozofske razprave ter eseje in prevode. Roman je nastal pod vplivom avtorjevega večletnega bivanja v enem izmed odročnih samostanov na sveti gori Ato s v Grčiji. Na polotoku Atosu, ki velja za neke vrste samostojno meniško republiko, je vsega skupaj dvajset samostanov. Meniška pot V uvodu prvoosebni pripovedovalec predstavi, kako je naletel na štiri zvezke z dnevniškimi zapiski. »Zvezke sem res našel, seveda ne v taki obliki, kot navajam v romanu, vključil sem še druge pripovedi in izkušnje, predvsem je bil cilj romana, da ugotovim, kaj tam delam,« je povedal avtor. Roman izraža tudi kritiko materialnega pridobitništva cerkve. Avtor je mnenja, da se s posledicami kopičenja premoženja soočamo vsi, kar se kaže v krizi tako na kulturnem kot religioznem področju. Celotna zgodba romana se •_______dejstva novice Kdo je Pavie Rak Rodil se je leta 1950 v Zemunu. Mladost je preživel med Srbijo in Slovenijo, kot podiplomski študent filozofije se je zapletel v študentske nemire in se na začetku osemdesetih preselil v Pariz, da bi se izognil zaporu. Danes živi med Kranjem, Beogradom, Parizom, Peterburgom in Atosom, piše in prevaja. odvija na Atosu in opisuje nemirno meniško pot glavnega junaka Vječeslava, ki se razvija skozi svojo molitev in išče mir okoli sebe ter v sebi. Potovanje Vejčeslava skoti različna duhovna in življenjska obdobja povezuje rdeča nit romana, ki je molitev oz. Jezusova molitev. Cilj takšne ponavljajoče se kratke molitve brez prave vsebine je za menihe pot do očiščenja in odgovor na vprašanje, kako biti dober človek. Rezultat molitve je občutek lepote, ki jo povezuje s svetlobo, vse skupaj pa z ritmom srca. »Čakam, da privrejo na plan emocije, nato jih zapišem v ritmu srca. Pomembno je ujemanje ritma dobre okolice z osebnim ritmom, ki je svetlobno doživetje lepote od znotraj,« je povedal Rak. Obiskovalcem ni mogel odgovoriti na vprašanje, kako se približati svojemu namenu na zemlji, saj je od vsakega posameznika odvisno, ali bo to storil v samoti ali bo mir in ljubezen do vseh bitji odkril v stiku z njimi. veterinarskabolnicašentjur Delovni čas P. 6. UUBUANA od pon-petko od 9-19h Z VESELJEM VAM OPRAVIMO BREZPLAČNI PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED! N 0^0^^ N ■ Q\^Q—NQVQ— Jt j» A IZPOSOJA STREŠNIH KOVČKOV Dodatna oprema za avtomobile o STRESNI KOVČKI O NOSILCI o OTROŠKI SEDEŽI O PREPROGE O PREVLEKE O AVTO KOZMETIKA O OBVEZNA OPREMA O DODATNA OPREMA tel.: 08/ 205 74 80, gsm: 031/ 882 951 fax.: 08/ 205 74 82 Delovni čas: pon. - pet.: od 9. do 17. ure sobota od 8. do 12. ure v Štirje hudomušni muzikanti posluša tako mlado kot staro občinstvo. Šentjurski muzikanti. Znani so po ljudskosti v njihovi glasbi in so zaklad slovenske ljudske narodnozabavna glasbe. Piše: Vid Aužner Bilo je okrog leta 1955, ko je Francu Šusterju (pravijo mu tudi Osrečki) njegov oče kupil prvi klarinet in tako je po dveh letih že zaigral na svoji prvi svatbi. Šuster je pravi glasbeni talent, saj igra tudi v Pihalnem orkestru Šentjur, kjer je dobil zlato Gallusovo značko, in poje v Moškem pevskem zboru skladateljev Ipavcev Šentjur, kjer je prav tako prejemnik zlate Gallusove značke. Istega leta kot Osrečki je tudi Zelčev Franc prejel svoj prvi instrument - harmoniko, ki jo še danes veselo razteguje. Leta 1963 sta se poti obeh Francev srečali in na tem mestu se prične njuna skupna glasbena pot. Igrala sta viže, ki so izhajale iz glasbe godbe na pihala, napisane izpod peres avstrijskih in čeških avtorjev. Izvajala sta jih na način, kot so jih izvajali stari ljudski godci na Štajerskem. # aforizem ilOViCe Dobil sem zaupno sporočilo, da naj omejim število aforizmov. Tisti, ki so jim namenjeni, še teh niso uspeli prebaviti, (jmm) Iz dva v štiri V letu 1997 sta se jima pridružila kitarist Beno Pečar iz Šentjurja ter Dušan Štarkel z baritonom in kontrabasom. Tako so tisti čas zaigrali pod imenom Šentjurski muzikanti. V začetku leta 2002 so v studiu Zlati zvoki ob Igorju Podpečanu posneli kaseto in zgoščenko z naslovom Letos je en' lušten let'. Zanjo so leta 2003 dobili zlato ploščo založbe Zlati zvoki. V tem obdobju je Dušana Štarkla zamenjal Vinko Frece, ki je znan godec in muzikant širšega savinjskega ter kozjanskega območja. Vinko Frece je v svoji karieri igral pri ansamblu Jožeta Galiča, Borisa Terglava, Savinjskih sedem, Murnlockerl kvintet ter Zlati zvoki. Studijsko je pomagal tudi pri ansamblu Mira Klinca ter zaradi širokega spektra sodelovanj prejel eno zlato ploščo, dva srebrna in enega zlatega orfejčka s ptujskega festivala. Beno Pečar je vodja ansambla predvsem takrat, ko gre za stike z javnostjo. Njegov glasbeni repertoar je izjemno bogat in širok, saj je svoj del že prispeval številnim ansamblom, kot so: Plamen, Kozjanski zven, Savinjskih sedem, Celjski instrumentalni kvintet, Jože Bohorč s prijatelji in Štajer Ex-press. Studijsko je pomagal celo Branetu Klavžarju in kvintetu Rokondo, pel v Moškem pevskem zboru skladateljev Ipavcev Šentjur ter sodeloval pri jazz orkestru Ekstra Band iz Celja. Častni godci Slovenije Za dolgoletno delo na glasbenem področju, predvsem za prispevek, ki ohranja slovensko glasbeno tradicijo, so Šentjurski muzikanti na izboru Slovenski slavček prejeli naziv častni godec Slovenije. V letu 2007 so z jubilejnim koncertom v Gorici pri Slivnici praznovali 10. obletnico delovanja z izdajo njihove četrte plošče s čisto preprostim nazivom 10 let Šentjurskih muzikantov. Na njej se nahaja kar 25 viž, vse do zdajšnjih uspešnic in nekaj na novo posnetih skladb. Diskografija Zelčev Franc in Franc Šuster sta meseca maja leta 1998 izdala prvo samostojno kaseto in zgoščenko z naslovom 35 let igranja po ohcetih Osrečkega in Zelčevega Francija. Tako se je njihova glasbena pot nadaljevala na raznih koncertih, prireditvah, porokah, obletnicah, kakor tudi lokalnih radijskih in televizijskih postajah, kjer imajo oddaje na temo narodnozabavne glasbe. Zadnji njihov projekt je bil novembra 2005 z naslovom Direndaj, ko je bila promocija te zgoščenke v Gorici pri Slivnici. V letu 2006 se je za takratne rezidente s strani modrosti obrnil nov list, saj so z nastopi čez lužo navdušili marsikaterega gostitelja, kjer se takšne sorte muzike ne sreča na vsakem koraku. V letošnjem letu Šentjurski muzikanti praznujejo 15 let, in kot se spodobi, so se ponovno podali v studio, kjer pripravljajo povsem nove posnetke, ki jih bo moč kmalu slišati. Pot iz Šentjurja v Novo vas leta 1908. Današnja cesta. (1 TAjr«N Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM. 041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net ^TOMEHAN servisiranje osebnih in dostavnih vozil priprava in vožnja vozila na tehnični pregled diagnostika vseh vrst vozil servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 Želimo vam s Novo letp polno skri Tajfun Planina d.0.0. Planina pri Sevnici 41/a, 322 pri Sevnici, T: 03 746 44 OO. F: 03 579 12 41, prodaja@tajftr m.si. www.tajfun.si Planina r S <—et. snaH 1 st STORITE TO KAR JE PRAV OD STAREGA DO NOVEGA, OD POKVARJENEGA DO POPRAVLJENEGA ...SERVISIRAJTE IN KUPUJTE PRI... hihetsthoj Podkrajšek Anton s.p. Ponikva Mb. 3232 Ponikva Tel: 041 693 394 ŠENTJURSKE NOVICE, november 2012 j " iimiitiitgifi ,1. ____________horoskop novice IM 83 m 0 D 0 OVEN [21.3. - 21.4.) tJm Za delo boste zelo motivirani in k sodelovanju boste znali pritegniti tudi druge. S sodelavci boste sodelovali usklajeno, lahko računate na njihovo podporo. Mikale vas bodo finančne špekulacije. BIK (22. 4. - 20. 50 Čeprav se ne boste pritoževali, si ne boste mogli kaj, da ne bi od partnerja pričakovali (še) več. Pri njem boste iskali podporo, vendar vas bo težko zadovoljiti. DVOJČKA [21. 5. - 21. 6.) Najbolje vam bo šlo, ko se boste s svojim delom lahko ukvarjali popolnoma sami. Prilagajanje trenutno ni po vašem okusu, zanašali se boste zgolj nase in na lastne sposobnosti. RAK [22. 6. - 22.7.] Z opravljenim delom boste naredili velik vtis, zato vas bodo z novimi zadolžitvami dobesedno zasuli. V ljubezni boste lahko začutili nekaj napetosti, ki bodo posledica stresa. LEV [23. 7. - 23. 8.) Delo vas bo začelo utrujati, rutina vam bo presedala in vas začela dolgočasiti. Težko se boste pretvarjali, da vas zanima karkoli, razen če to ne bodo novi delovni izzivi. DEVICA [24. 8.-23. 90 Obveznosti, ki ste jih odlagali, vas bodo pritisnile ob zid. Ker boste hiteli, pazite na površnost, saj bi vas drobne napake lahko veliko stale. Najlepše trenutke pričakujte šele konec meseca. TEHTNICA [24. 9.-23.10.) Uspešni ste ravno zaradi tega, ker razmišljate z lastno glavo in se ne ozirate na malenkosti, zato se čim prej vrnite k temu. Nasprotno pa lahko v ljubezni dosežete več, če ste tolerantni. ŠKORPIJON [24.10. - 22.11.) Ne ukvarjajte z malenkostmi, ki vas čustveno vznemirjajo, nimajo pa nobene praktične veljave. Služba vas bo tako okupirala, da se ne boste imeli časa ukvarjati s čustvi. STRELEC [23.11. - 21.12.) Mirno in samozavestno boste zapluli skozi november. Poslovne obveznosti vam bodo v veselje, izjemno prilagodljivi boste in kreativni. Sprejmite nove odgovornosti in naredite korak naprej. KOZOROG [22.12. - 20.1.) Če ne gre drugače, se prisilite k počitku in si vzemite nekaj prostega časa samo zase. Drugače kot da se razbremenite, ne bo šlo. Razdražljivi boste. VODNAR [21.1. -19. 2.) Prizadevali si boste, da vam na delu izkažejo mesto, ki vam pripada. Počutite se dovolj sposobni, da prevzamete dodatne odgovornosti in ste zanje tudi dodatno plačani. RIBI [20.2. - 20. 3.) Počutili se boste kot na konju, saj boste z lahkoto opravljali svoje delo, kar vam daje možnost, da dokončate tudi nekaj preteklih obveznosti. Pazite na svojo površnost! B B Q 0 0 SOCIJURSKE 0Q9l£|33 www.sentjurskenovice.si Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Saša Majer, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Zoran Borovšak Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d- o. o., Celje. Eetna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete *e °b koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pis-n°- Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko ,1P49. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Tf im. : Lovec Polde reče ribiču Janezu: “Včeraj sem ustrelil takega kapitalnega srnjaka, da je samo njegova senca tehtala osem kilogramov!” “To ni še nič! Jaz sem ujel tako veliko ščuko, da je še danes luknja v jezeru!” 9 Hčerka: “Mami, jaz grem delat splav!” Mami: “Kaj, noseča si?!” Hčerka: “Ne mami, zunaj so poplave!” Japonski študent na izmenjavi v Ameriki spozna blond punco. Med pogovorom začne pripovedovati o svojem dedku: “Moj dedek je bil v 2. svetovni vojni kamikaza pilot!” Blondinka: “Kaj res? Komaj čakam, da ga spoznam! ” S Najbolj “inteligentno " vprašanje v grozljivkah je: "Je kdo tam?” Kot da bo pošast nazaj odgovorila: "Ja, v kuhinji sem, boš piškot?” A Na kaj pomisli Štajerec, ko zagleda helikopter? Da na Primorskem piha taka burja, da je odtrgalo klopotec. Prvi: "Zadnje čase samo sanjarim.” Drugi: “Res? O čem pa?" Prvi: “Sanjarim o tem, da sem tako lep, kot pravi moja mama, tako bogat, kot si moj otrok misli, in da imam toliko žensk, kot sumi moja žena. ” ; : Pogovor med natakarjem in gostom lokala. Gost: “Eno Cockto prosim. ” Natakar: “Bo Coca-Cola vredu?” Gost: "Bo monopoli denar vredu?!" O čem se pogovarjajo trije moški na osamljenem otoku? Nogomet, avtomobili in ženske! Kaj pa če se na osamljenem otoku znajdejo tri ženske? Dve se odmakneta na stran in opravljata tretjo! Blondinka pove prijateljici: »Izgleda, da sem talentirana umetnica. Z mobilnikom sem naredila samo eno fotko, pa meje takoj vprašal, alibi odprla galerijo.« Mali cigo vpraša očeta: »Čale, kaj je to demokracija?« »To je, da civili hodijo delat, mi pa samo sedimo doma in jim krademo, pa še socialno podporo in otroške doklade dobivamo od njih.« »Kako pa, da jih to ne nervira?« »Saj jih nervira, ampak to je pa že diskriminacija.« Posvo j i t ri e! '*• Kuža z imenom Lan je mešanec, star okoli enega leta. Prijazen kuža bo vesel skrbnega gospodarja. Zavetišče za živali Zonzani, Jarmovec 5,3222 Dramlje. Kontakt: 03 749 06 00, www.zonzani.si, dežurni za intervencije: 041 725 123. Odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. PROSTI ČAS 65 "1 m Glede na ševilo Gallusovih priznanj, ki so jih prejele Ipavke, lahko sklepamo, da se nove pevke pridružujejo zboru vsakih pet let. f4 Arhitekt je obrazložil svojo stvaritev. Po tem sklepamo, da zagotovo živi v oblakih. S* Dober arhitekt je kot vrhunski slikar. Vsi občudujejo njegove stvaritve, čisto nobeden pa jih ne razume. In manj kot ostali razumejo, bolj cenjen je. Dan danes s pompom praznujemo tudi obletnice, ki se končujejo na drugo številko kot 0. ‘k t yx Za tisto, ki edina ni prejela priznanja, naj velja rek, več sreče prihodnjič. Nekateri zahtevajo za premik štirih gumbov visokošolsko izobrazbo in večletne izkušnje. Pa se sprašujemo, zakaj smo tam, kjer smo? ai?' Gostje iz Šentjurja so mlade plesalce zasenčili. Škoda, da ne po kvaliteti. ■48. Javni delavci vsakodnevno odpadlo listje čistijo s posebnimi puhalniki. Ne vemo, ali nehajo, ko gre mimo kakšna dama v krilu. Zadnje novembske dni se bo prodajal nekdanji šentjurski gospodarski ponos. Tudi ko bo vse prodano, bo ostal dolg več kot 200 milijonov evrov. Le kam je izginil ta silni denar, se lahko upravičeno sprašujemo? Podžupan je popravil belo-modri-rdeči otvoritveni trak, žal napačno - z rdečo navzgor. Jtfe i Poplave so nam tokrat prizanesle, razen naši občinski upravi. Kavni avtomat je povzročil poplavo skozi vsa tri nadstropja. SESTAVIL: FRANC PEŠEC NEKDANJI | NOGOMETAŠ DINAMA f JOD EVROPSKA UNIJA SWiil ŠPANIJA HERCEGOVEC FOSFOR SEBE IZRAELSKA SKUPŠČINA PRAVOSLAVNI SAMOSTAN JUDOVSKI KRALJ IZOLACIJA TRANSAKC. RAČUN RIMSKA 1000 EMIL ADAMIČ FINANČNI MOGOTEC FR. PISATELJ (ALAIN RENE 1668-1747) STARA MAMA AM. IGR. NICK EVGLENA OTOK OBALE ŠKOTSKE ANTON NANUT RIMSKA 1 IT. SPOLNIK LUDOLFOVO ŠTEVILO NJO TELOVADKA KORBUT GRŠKA ČRKA DENARNI BONI (FR. REV.) ČETRTI SAMOGLASNIK POPRAVA PRORAČUNA RIJEKA ODLOČEN UGOVOR ARABSKI ŽREBEC NEKATERE RAFKO INGOLIČ VAROVANCI DUHOVŠČINA ITALIJA KRALJ (ANGLEŠKO) EAST RADIJ NEPRIJETEN OBČUTEK NA KOŽI NEKD. JUG. VELEMOJSTER ŽENSKO IME ZDRAV DRAG KAMEN MEŠANICA PLINOV TRGOVINA V ŠENTJURJU REKA V FRANCOSKI BRETANIJI SPREDNJA STRAN KOVANCA NASPR. OD KONTRA NAPISANA PREDAVANJA ZA ŠTUDENTE HRVATSKA 100 M2 VEZNIK NAJDALJŠI PRITOK SAVE AVSTRIJA AMPER EAST OVENELO ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE PISEC KRONIK ANDREJA OCVIRK PRESTOLNICA AARGAUE (ŠVICA) Srečni nagrajenci oktobrske številke so: Silva Antlej iz Dobja, Stanko Toplišek iz Loke pri Žusmu in Tatjana Hribar -Videc iz Šentjurja. Nagrade, ki jih poklanja Biooprema, lahko prevzamete osebno v Bioopremi. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Frizerstvo Marjetka Frece. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 10. decembra pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. r n na križanka |________ Nagradno geslo:. I Ime in priirmek:_ | Naslov:________ JE-pošta: ___ ___ GHX833 ŠENTJURSKA kuhinja Orehov kolač s pomarančnim prelivom Sestavine: Biskvitno testo: • 100 g moke • 150 g sladkorja • 100 g mletih orehov • 120 g masla • 4 jajca • 1 pomaranča • 1/2 pecilnega praška Preliv: • 120 g sladkorja v prahu • sok 2 pomaranč • 1 žlica ruma Priprava: 1. korak: Zmehčano maslo in sladkor penasto umešamo. Penasti masi enega za drugim primešamo rumenjake. Moko s pecilni praškom med miksanjem postopoma presejemo na masleno zmes. Primešamo drobno naribano lupinico in sok 1 pomaranče in mlete orehe. 2. korak: Beljake stepemo v čvrst beljakov sneg, ki ga nežno primešamo v ostale sestavine. Testo nalijemo v s peki papirjem obložen pekač, ki ga za 30 minut postavimo v pečico, segreto na 180 °C. 3. korak: Za preliv gladko razmešamo sestavine, količino sladkorja reguliramo glede na kislost pomaranč in lasten okus. Pečen kolač vzamemo iz pečice in še vročega prelijemo s hladnim prelivom. Pomarančni kolač z orehi ohladimo. Ohlajen pomarančni kolač z orehi narežemo in ponudimo. Triki: • Izogibajmo se nakupu mletih oreškov, saj zelo hitro postanejo žarki. • Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo, saj margarina ni živilo. • Sneg nam bo lepo uspel, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo dve uri pred začetkom stepanja. • Moko pred pripravo testa presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša in da se enakomerno zmeša z zmesjo. “BOŽIČNO -NOVOLETNI KONCENT “Pihalnega orkestra Šentjur Sreda, 26. decembra 2012, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Hruševec v Šentjurju. Program bo povezoval pevec in igralec Miha G. ALUJEVIČ, gostje koncerta pa bodo člani Ansambla UNIKAT. Predprodaja vstopnic: - HOTEL ŽONTA, Šentjur - GOSTILNA PRI AHAC, Stopče pri Grobelnem - KAVA-BAR POŠTA, Šentjur - PIZZERIJA OSMICA, Šentjur - ČEVLJARSTVO PETA, Šentjur - GOSTIŠČE MIRAN, Trnovec pri Dramljah - CENTER SELIČ-trgovina Elektrobum, Šentjur - Trgovina VVIHAR, Nova vas, Šentjur - Avtocenter MULEJ, Šentjur - Marketi KEA: Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Hruševec, Dramlje, - SUPERMARKET KEA, Šentjur Cena vstopnice v predprodaji; 10,00€ Cena vstopnice na dan koncerta: 12,00€ VLJUDNO VABLJENI ! Prireditev je posvečena tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. i/n ®n M E v 31.12.2012, OB 22. URI, na mestnem trgu v Šentjurju ansambel petka, pihalni orkester Šentjur, darko žvižej, štamperlov pepi ZA PIJAČO IN JEDAČO POSKRBLJENO! Prireditev bo potekala ^e&lC Organizator: Pihalni orkester Šentjur V OGREVANEM ŠOTORU šotori - hale - odri ŠENTJURSKE GD3ČP3 P www.avtokrka.si Pri nas lahko opravite: V tehnični pregled V registracijo vozila V ugodna zavarovanja V homologacijo V kontrolo in pregled tahografov strokovnosti in tradicije POSEBNA PONUDBA Da se boste varno vozili,vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled na vašem vozilu. CD Avto Krka d.o.o. Ulica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur & www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si C 03 74 89 450 © Delovni čas Pon - pet od 7. do 19. ure Sob od 7. do 12. ure