NATAŠA BUDNA KODRIC Vojaki s Škofjeloškega v prvi svetovni vojni Raziskava, ki je okvirno predstavljena v pričujočem sestavku, še ni končana. Navedene številke so rezultat dosedanjega dela. zbiranje podatkov še poteka. Kljub temu pa je zbrano dovolj veliko število padlih vojakov (nad 80 % vseh hipotetično padlih in umrlih vojakov), da zadoščajo za statistični vzorec. Namen raziskavi-, ki je bila (do sedaj) opravljena izključno na virih, dostopnih pri nas. je bil ugotoviti žrtve prve svetovne vojne med vojaki s škofjeloškega.1 Glavni vir so bile župnijske kronike Pomen pisanja krajevnih ali župnijskih kronik za proučevanje vojne je poudaril že septembra 191 i Gorenjec, češ da se podrobnosti o gibanju vojske sedaj še ne smejo objavljati po časopisih, lahko se pa v kronikah. Cez nekaj časa bo zanimalo vsakega citati poročila vrnivŠih se ranjencev o hudih bojih, a /njih deželah, begunih, <> masi z grškim obredom, o mešanju ljudstev ild.-1 Josip Somrek je dal duhovnikom kronistom podrobna navodila/ Veliko pozornost je namenil vodenju evidenc mobiliziranih. Opozarjal je. naj bi v župnijah vodili sta tistiko vpoklicanih, ranjenih, padlih in ujetih. Za vsakega mobiliziranega naj bi po nemškem vzoren zabeležili ime, čas in kraj rojstva, bivališče, dan vpokliea, vojno skupino ali oddelek, čin, stan. odlikovanja, poštne naslove na fronti, udeležbo v bitkah, ranjenosti ali ujetništvo oziroma datum, kraj in način smrti ter kraj pokopa. Medtem ko je večina kronik precej izčrpnih, kar se tiče medvojnih dogodkov (bile so predstavljene v prejšnjih številkah I.K), pa se duhovniki drugega dela Somrekovih navodil niso tako zvesto držali. V virih tudi ne najdemo nobenih navodil s škofije glede tega. Nekaj posameznih kronistov je nalogo opravilo bolj po lastnem nagibu. Podatki v nobenem od ohranjenih seznamov niso podobni Somrekovemu vzorcu. Za župnijo Poljane je omenjena mobilizacijska knjiga, a je žal izgubljena. Precej popolne sezname mobiliziranih, padlih in umrlih vojakov najdemo v kronikah žup nij Bukovščica, Reteče (tudi invalidov ). Sorica (še seznami pogrešanih, ujetih in invalidov), Selca (pogrešani). Javorje, Sv. Lenart in Zali Log. V kronikah župnij Gorenja vas-Trata in Stara Loka je kronološko navedenih nekaj padlih oz. umrlih vojakov. Podobno je v kronikah župnij Žabnica,Javorje, Sv. Lenart, čeprav ima jo te še posebne sezname, in v oznanilni knjigi župnije Škofja Loka. Večina kronik s Škofjeloškega pa dobro predstavi problem vpoklica, odhoda, usod in vrnitve vo jakov kolektivno, v sklopu celotne zgodbe prve vojne. Drug pomemben vir so spomeniki s seznami vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Postavljeni so v Skofji Loki, Stari Loki, v Žireh, v Lučinah. v Javorjah, v Sori pri Medvodah, na Bukovščici. v Dražgošah in Ketečah. V Selcih. Žabnici in na 367 LOŠKIRAZGLEDI 46 Godešiču so na zunanjosti kapele oziroma cerkva vzidane plošče z imeni umrlih vo jakov, Za župnije Lučine. Dražgoše, Sora. Stara Loka, Skofja Loka in Ziri so bili spomeniki glavni viri za pridobitev imen in osnovnih podatkov o padlih vojakih, dopolnilni vir pa tudi za žabniško in reteško župnijo. Za zelo pomembne dopolnilne vire glede podrobnejših podatkov o pogrešanih vojakih (starost, stan. enota, način in kraj smrti ipd.) ali pa celo edine vire v prime rih tistih župnij, kjer ni drugih virov, so se izkazali uradni listi s seznami pro glašenih za mrtve m zapuščinski spisi Pomembne so bile v primerih nekaterih župnij še rojstne in mrliške matične knjige ter časopisi. Sabor in vpoklic Naboru so v časti prve svetovne vojne pri nas rekli še Musterung*. V kronikah so uporabljali tudi slovenska izraza nabor in prebiranje. Mobilizacijske načrte so naredili na političnih oblastvih (okrožjih) in jih predložili nabornim komisijam. V teh so sedeli štabni oficir ali poveljnik (Hauptmann) vojske (lahko tudi v pokoju), nadoficir v vojski, zastopnik politične oblasti - okrožja, vo jaški zdravnik in pomožno osebje, praviloma štirje pisarji in dva orclonančnika. Predstavnik okrožja je imel sezname vojaških obveznikov. Dnevno naj bi posamez na komisija pregledala vsaj 300 nabornikov. Zdravnikova naloga je bila ugotoviti sposobnost nabornika. Za črnovojniško službo so bili sposobni vsi brez hib ali z malimi hibami. Pri sposobnih, a v času na bora bolnih kandidatih, je moral zdravnik določiti rok. v katerem bodo vpoklicani. Njegova ugotovitev je bila odločujoča pri potrditvi nabornika (... geeignet) oziroma zavrnitvi (.,. nichtgeeignet). Zgodilo se je. da je zdravnik na pritisk vojaškega dela komisije potrdil nabornika, čeprav ta ni bil sposoben, ali pa je to storil kar vojaški poveljnik sam, O takem primeai poroča v začetku junija 1915 straži.ški župnik. Vsi moški, kar jih je ostalo doma - do 50. leta- so se morali javiti... Kako se je postopa lo, se vidi iz sledečega. Na kolodvoru dobim 49 let starega moža. trgovca in to varnarja za spredeno žimo (Jos. Knific iz Stražišča. p.d. Mavčka). Bolan je bil. iz voza ni mogel sam brez pomoči pred komisijo. Zdravnik ga spozna za nesposobne ga, toda »Oberst-ga na lastno odgovornost vpiše kot sposobnega. Komaj smo izprosili toliko, da sme ostati doma do jutra. Po noči ob 10. uri sem šele dosegel pri okr. glavar ju, da mora biti še enkrat preiskan. Ob začetku vojne, konec julija in avgusta 1914, so hodili v vojsko tisti, ki so bili potrjeni na naboru spomladi 1914. Mobiliziranih je bilo nekaj več kot 450.000 kadrovnikov in okrog 2.9 milijonov rezervistov/ Pred začetkom vojne je imela monarhija 1,421.250 mož/' Številčno stanje III. vojaškega zbora, ki je pokrival tudi ozemlje Kranjske, je znašalo leta 1914 od 45 do 50 tisoč ljudi." Po navedbi Jurija Mušiča je odšlo leta 1914 na bojišče najmanj 30.000 Slovencev, vseh mobiliziranih Slovencev pa naj bi bilo 160.000.8 Že v prvih bojih avgusta 1914 so bili vsi slovenski polki skupaj s III. korpusom, v katerega so spadali, razbiti. Polki, ki so šli na bojišče s tri tisoč možmi in so vsak mesec dobili tisoč mož za izpopolnitev izgub, so imeli ob koncu prvega vojnega le ta samo še nekaj sto ljudi. 368 I OJAKJ S ŠK(tFJELOŠKEGA \ PK1151271M: VI O/, v/ Sledili so vedno novi nabori. Vpoklicanim, ki so bili v mirnem času pogojno ob sojeni na manj kot 6 mesecev kazni, je cesar izrekel amnestijo.'' V letu 19IS je pri šlo do ponovnega prebiranja nabornikov, ki med letoma 1903 (Navod o dolžnostih. Mobilisierungs-Instruktion fiir die Gemeinden) in 1912 (obrambni zakon), niso bili vpoklicani v vojsko. Parlamenta obeh državnih polovic namreč nista hotela zvišati rekrutnega kontingenta, šele ko se je leta 1912 vojaški rok skrajšal s treh na dve leti, so povišali kontingent od 130.000 na 200.000 mož. Leta 191S so poklicali vseh teh 12 letnikov k ponovnemu naboru. Po izračunih, objavljenih v časopisju, naj bi jih bilo približno 1.5 do 2 milijona.1" Večino tistih, ki zaradi malih hib ali starosti niso prišli v redno vojsko, so vzeli med činovojnikc. Praviloma naj bi črna vojska (ustanovljena leta 1880) služila v zaledju, vendar so jih že od začetka vojne pošiljali na fronto. Crnovojniški obvezniki so bili tudi duhovniki in kandidati za duhovniški poklic, a jim po 29. členu vojnega zakona ni bilo treba služiti z orožjem, če so na naboru z dokazili potrdili svoj stan. Pozneje niti tega niso več upoštevali. Tudi s Škofjeloškega so znani primeri v poklicev duhovnikov (kapucinov). na nabor pa so morali vsi primerno stari duhovniki. Najprej so na nabor prišli letniki 1892. 1893 in 1891. Ti so v vojsko odšli konec oktobra 1914. Sredi novembra 191 t so pregledovali letnike ocl 18~8 do 1890 (24 do 36 let), ki so bili na predhodnih naborih spoznani za nesposobne. Le popolnoma nesposobni so se izognili mobilizaciji. Po približnih izračunih je šlo na to prebiran je v celi monarhiji največ 4,5 milijona mož. - toliko jih je bilo določene starosti leta Vojaška razglednica (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fotolcka. Serija I.) 369 LOŠKI KAZGIMIM /6 1910. Letniki 188" do 1890 so odšli na fronto januarja, od I884 tlo 1886 v začetku februarja, od 1878 do 1883 pa sredi februarja 19 IS. Sredi februarja 1915 je bil nabor v Skorji I.oki za škofjeloški sodni okraj. Nanj so poklicali letnike 1891. ki še niso služili vojske, vojaške obveznike letnikov 1895 in 1896 ter rojene v letih 1878-1881. V dneh od konca maja do začetka junija 1915 so na čmovojniški nabor v škofji Loki prišli na vrsto letniki 1878-1890 in 1892-189-4." Poleti 1915 so jemali v črno vojsko že starejše, do 55 let stare moške. Pozneje se ni ti župani in občinski svetovalci niso izognili vojaščini. Poleg tega je bila na Škofjeloškem po začetku vojne z Italijo, maja 1915. vpeljana še delovna služba, uvedena z vojaškim zakonom iz 1912. /a vojsko nesposobne moške so uporabili za pomoč pri prenašanju voja.ške opreme, hrane in za delo na fronti. Že konec marca 1915 so odšli v Podbrdo delat utrdbe. Pomagali so pri vz postavitvi telefonske zveze meti Ljubljano in Goriško. Iz Selške doline je v začetku junija 1915 šlo 150 delavcev pod Krn. Nosit so šli municijo in provijant na Krn. katerega so Lahi posebno obstreljevali. Mislili so. da bodo sli samo za 3 dni. \xi so morali nekateri ostati več tednov. Sredi junija so šli nosit strelivo in opremo v Tolmin. Iz Reteč jih je šlo sedem. Stari so bili od 18 do SO let. Več vpoklicanih v delovno službo je bilo ubitih na fronti ali so se ponesrečili na nevarnih gorskih poteh. Nekaj jih je ušlo ali pa so jih na poveljstvih kot neprimerne odpustili. Kot smo povzeli iz pisanja stražiškega kronista naborne komisije niso bile prizanesljive z. bolniki, posebej v poznejših naborih ne. Tri primere1- je navedel tu di župnik pri Sv. Lenartu; med temi je bil en vpoklicani celo slaboumen, nobeden pa ni dočakal konca vojne. Na Škofjeloškem je bila mobilizacijska slika naslednja: iz. župnije Stara Loka je odšlo 27. julija 191-1 84 fantov oz. mož, iz Selc 174. iz. Reteč 40. iz Selc 2. avgusta še 20. Iz žabniške župnije je bilo konec leta 1914 okoli 50 mobilizirancev.n Do 15. marca 1915 je odšlo iz. selške fare 382 faranov k vojakom. Do začetka julija 1916 jih je bilo iz cele selške fare vpoklicanih 605. Spomladi 1915 je starološki župnik sestavil statistiko vpoklicanih. Vseh je bilo 125 ali 6,1 % prebivalcev. V soriški župniji je bilo vseh vpoklicanih 248 ali 16,6 %: največ vojakov je dala Tolarjeva hiša (Zg. Sonca 20) - vseh 5 sinov. V selški fari je bilo vseh vpoklicanih 625 oz. 19,9 % vseh faranov, v reteski župniji je bilo vseh mobiliziranih 119 oz. 14,9 %. v javorški 135 (eden je bil pripadnik ameriške vojske in se je boril v Franciji) oz. 16,9 % faranov, pri Sv. Lenartu pa 107 oz. 16,5 %. v soriški župni ji 248 oz. 19,1 %. v Zalem Logu pa 108 oz. kar 24,5 % prebivalcev fare-. Značilen je velik odstotek mobiliziranih v začetku vojne. Po zgornjih podatkih ugotovimo, da so v selški fari v prvih dneh vpoklicali 31 % vseh mobiliziranih, do začetka julija 1916 pa že 97 % vseh vpoklicanih. Visok začetni odstotek mobi liziranih kažejo tudi druge župnije, za katere imamo ta podatek: reteška - dobrih 33 %, žabniška - okr. 25 %. starološka - 23 %. Zato so na Škofjeloškem verjet no do konca leta 1916 nehali z. mobilizacijo, ponekod, na primer v Zalem logu, pa že prej (do konca februarja). Deleži mobiliziranih, ki jih imamo za sedem župnij na Škofjeloškem, kažejo v povprečju dobrih 18 % vsega prebivalstva (v monarhiji je bil mobilizacijski delež. 370 IfV.lAV s ŠKOFJELOŠKEGA \ PR\ I \Vlln\M VOJS1 16 %). Če s tem povprečnim deležem izračunamo število mobiliziranih še za pre ostale župnije, dobimo približno informacijo, da je bilo na tem območju mobi liziranih okrog 6.200 mož in fantov. Na/rotili Švajncer pravi, da je začetek vojne prinesel na Slovenskem »precejšno vojno nav dušenje«. Šlo naj bi predvsem za priložnost, da vojaki dokažejo patriotizem, zvesto bo cesarju.1' Že sredi septembra 191 t je bila v Ljubljani pripravljena knjižica Kranjčana Jerneja Hafnerja Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo. Avtor je bil sam enoletni prostovoljec in je v knjižici nudil obilo nasvetov in naukov: od ljubezni do Boga, cesarja, domovine do razlage namena zakramentov in razne molitve, kot na primer Umirajočega vojaka pogovor z Bogom. Piedestal. postavljen katolicizmu, je odslikaval le načelo »Za cesarja, domovino, Boga«, pri čemer je bil cesar res na prvem mestu, domovino pa je zamenjala vera, ki je bila močnejši pove zovalni element številnih narodnosti v armadi. Izpričano pa je tudi nasprotovanje vojni, skrivanje in dezerterstvo. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je splošna teza. češ da v Sloveniji dezerterstva ni bilo. na pačna.1" Razvito naj bi bilo enakomerno po vseh delih monarhije, center pa naj bi predstavljali Hrvaška in Slavonija."1 Leta 1916 so izšla še ena navodila za vojake: Vojak. Njegove dolžnostim pravice. Vzroki in namen vojne. Čeprav je imela že prej omenjena močan ideološki naboj, se je druga v tem smislu posvetila vojni, vzrokom zanjo in namenu bojevanja. Proti koncu vojne, ko je želja po miru postajala vse močnejša, so začeli v vojski razširjati drugačno propagando: s predavanji so izobraževali oficirje in moštvo in sicer v na rodnem jeziku.1" Do tedaj je bil narodni jezik vojakov uporabljen le pri vojaškem bogoslužju, v armadi je bil uradni jezik nemški. l 'ojaška razglednica (Zgodovinski arhiv Ljubljana. Fototeka. Serija I.) 371 LOŠKI RAZGLEDI 46 Leta 1900 je bilo v- avstroogrski vojski 75 % aktivnih oficirjev nemškega porekla. Na sto navadnih vojakov je prišlo 25 Nemcev. 23 Madžarov. 13 Cehov, -t Slovaki. S Poljakov, 8 Ukrajincev, 2 Slovenca. 9 Hrvatov. 7 Romunov in 1 Italijan.ls Po izbruhu vojne je bilo v armadi 3 % Slovencev. Po posameznih rodovih so bili deleži nasled nji: lovci 3 "o, artilerija in saniteta po i %, pehota 3 %, konjenica, pionirji in tren po 2 % in mornarica i % Slovencev.1" Slovenske dežele je na začetku prve vojne v vojaškem pomenu pokrival III. kor pus v Gradcu. V miru je štel okrog 36.000 mož.-'1 Avgusta 191-1 je bil, skupaj z. vse mi slovenskimi polki,-' poslan na rusko bojišče v Galicijo. '/. vstopom Italije v vojno in odprtjem soške in tirolske fronte so večino slovenskih enot na hitro prepeljali ob Sočo. Polki, v katerih so služili Slovenci, se niso bojevali samo na gališkem in soškem bojišču. Že leta 1914 je bilo nekaj baterij težkega topništva poslanih na belgijsko- francosko bojišče. Časopisi so objavljali pisma slovenskih vojakov, ki so sodelovali pri razbijanju velikih utrdb na tej oddaljeni fronti. Topniške baterije z našimi top- ničarji so bile poslane tudi na turško bojišče. Sodelovale so v bojih z. Angleži za Galipoli. Na srbskem in nato na romunskem bojišču je bil bataljon 27. črnovoj- niškega polka z Ljubljančani. Gorenjci. Dolenjci in Notranjci,-- Večina Slovencev je spadala v pehotne polke s številko 7 na koncu: P. 27, 87, 97, med vojno je bil ustanovljen še 117. pehotni polk. Poleg teh so bili še v 26. strelskem polku, 2. gorskem strelskem polku. Skoraj povsem slovenska sta bila mari- borsko-celjski 26. črnovojniški polk in ljubljanski 27. črnovojniški polk.-* Druge enote z znatnim deležem Slovencev so bile ~. lovski bataljon (nadomestni kader ima v Ljubljani). 20. lovski bataljon, koroški 8. lovski bataljon (Beljak), koroški 1. gorski strelski polk. 5. dragonski polk. 5. strelski polk, ptujski 3. pionirski bataljon in še nekateri.-1 Topniške, pretežno slovenske enote so bile "7 topniški polk v Ljubljani. S. topniški polk v Gorici. 3- havbični polk v .Mariboru. 3. težki havbični divizion v Vipavi, -t. trdnjavski topniški polk v Puli. 8. trdnjavski topniški bataljon v Ajdovščini.-^ Imamo tudi nekaj podatkov o tem. v katerih enotah so služili vojaki s Škofjeloškega. Od kronistov sta edino soriški in reteški župnik omenila ta podatek: soriški je navedel vojaške enote, v katerih so služili padli vojaki iz. njegove fare nazadnje, reteški pa okvirno službe, kraj ali rod vojske za večino mobiliziranih iz te župnije. Sicer nam najbolj natančne tovrstne informacije dajo uradni listi in za puščinski spisi - vendar seveda le za pogrešane vojake, ki so bili po vojni razglašeni za mrtve. Celoten vzorec zbranih podatkov nam da naslednjo sliko: največ vojakov (18,4 %) se je borilo v vrstah 17. pehotnega polka, 9,6 % v 27. domobranskem polku, 4 % v 7. lovskem bataljonu, 1,7 % V 2. gorskem strelskem polku, 12,3 % vojakov je bilo v drugih enotah, za 54 % ni podatka. Od padlih soriških vojakov se jih je vojskovalo 33,7 % v 17. pešpolku. 19,6 % v 27. domobranskem polku, 8,9 % v 7. lovskem bataljonu, v drugih enotah 23 %, za 10,7 % ni podatkov. Bili so sanitejci, minometalci. po činu poddesetniki, četovodje. korporali. nadlovci, naredniki. Mobiliziranih Retečanov je bilo 39,5 % na fronti, nekaj jih je bilo v za ledju (16,8 "o), za večino (43,7 "») pa ni podatkov. Kljub temu lahko za dobrih 36 % 372 VOJAKI S SKOF/KLOŠM-GA V PRVI SVETOVNI VOJNI slednjih skoraj z gotovostjo trdimo, da so bili na fronti (padli in ranjeni). Torej znaša razmerje SS.S % na fronti proti 16. ni podatkov. Med častniki je bilo mak) Slovencev, njihovo število pa je še upadalo. Število starešinskega kadra je bilo celo za mirnodobno formacijo premajhno.-'1 Nekaj več jih je bilo med rezervnimi častniki. Zaradi izgub pri aktivnih oficirjih so na vodilne položaje prihajali rezervni oficirji, s tem pa smo tudi Slovenci pridobili nekaj teh mest - predvsem z enoletnimi prostovoljci (maturanti, ki so imeli pravico in dolžnost postati rezervni oficirji, le nemški jezik so morali obvladati). Po podatkih iz leta 1915 je prišlo na 1000 pripadnikov armade naslednje število Slovencev: 5 oficirjev, 4 kan didati za oficirje, 8 rezervnih oficirjev. 15 kandidatov za rezervne oficirje in 25 nav dani!) vojakov,2" Večina slovenskih oficirjev je bila dodeljena polkom zunaj 111. kor pusa. Višji poveljniki so bili večinoma Nemci: pri njih je bilo razmerje med oficirji in navadnimi vojaki obrnjeno: veliko več jih je bilo med oficirji kot med navadnimi vojaki. Številni vojaki s Škofjeloškega so bili za svojo hrabrost odlikovani. Sezname od likovanih in napredovanih vojakov najdemo v časopisih in so verjetno precej popol ni, žal pa ob imenih in enotah ni naveden tudi domači kraj. Nekaj primerov je opisanih v župnijskih kronikah. Maja 1915 si je v bitki pri Tarnovu v Galiciji topničar L. Hafner, po domače Nackov iz Virloga, prislužil srebrno svetinjo za hrabrost. Kadet Jernej Tavčar iz Sv. Duha je bil posmrtno odlikovan s sivbrno hrabrostno svetinjo 1. stopnje. Padel je na italijanski fronti v okolici Pedescalla. Tudi veliko Soričanov je prejelo odlikovanja za hrabrost. Soriški župnik poroča: Kosoprišli na dopust se je kar II Pangratz, Zahodnogališko vojno pokopališče v Siedliski (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, Serija /. > 373 LOŠKI RAZGLEDI 16 svetilo na prsih, precej jih ima veliko srebrno in malo. Karlov križec, bronasto- vsepa jeprekosilMatievi Markelj. gost izSp. Sorice 7. ki je prejel zlato medaljo in avaniziral za četovodjapri strojnici. Izkazal se je. na primer, tudi Jakob Potočnik iz Sv. Lenarta, ki je služil v 2. strelskem polku: v Galiciji je bil ranjen in za to dobil srebrno hrabrost- no svetinjo 1. stopnje. Pred tem je za sodelovanje pri osvajanju Grmade na soški fron ti dobil red železne krone 3- stopnje z vojno dekoracijo in meči.-" Najbolj pogosto odlikovanje, ki so ga dobili skoraj vsi vojaki, je bil cesarja Karla četni križec. Med najvišja priznanja so sodili red Leopolda, red železne krone, vojni zaslužni križec, pa signum laudis (srebrn in bronast), zlata hrabrostna svetinja, veli ka srebrna hrabrostna svetinja, srebrna hrabrostna svetinja (1. in 2. stopnje), mala srebrna hrabrostna svetinja, bronasta hrabrostna svetinja. Če je bila dodana še voj na dekoracija z meči. je bilo odlikovanje prisluženo na bojišču.-''' Na drugi strani Nekaj Ločanov se je borilo na strani antante. Najbolj znan med njimi je bil inženir agronomije Ivan Gosar iz Stare Loke. Kot izdajalec je bil s strani vojske centralnih sil usmrčen februarja 1917 v Beogradu. Gosar, ki je že pred letom 1914 služboval v Srbiji, je po izbruhu vojne vstopil v srbsko vojsko. Postal je poročnik. Bil je večkrat ranjen. Pred Hlbasanom so hudo ranjenega ujeli Bolgari in bil je več mesecev ujet nik v Sofiji. Ko so Bolgari zvedeli, tla je avstijski častnik, so ga predali Avstijcem, ki so ga kot ubežnika in izdajalca ustrelili/" V starološki župni kroniki je zapisano: Staroločan kot izdajalec ustreljen t. 2. (pravilno H), 2., op. p.) je bil kot veleiz- dajalec r Beogradu ustreljen Iran Gosar. po domače Hrenov- iz Stare Loke. Bančni uradnik Viktor Deisinger iz Škofje Loke je bil pivi Slovenec, ki je padel kot prostovoljec (dobrovoljec) v srbski vojski, v bojih na Adi Ciganliji/1 Kot izdajal cu so doma zaplenili premoženje. Leta 1920 je bila zaplemba razveljavljena.32 Mnogi, ki so se vrnili iz ujetništva domov, so o prostovoljnem vstopu v srbsko vojsko pripovedovali drugače. Znanih primerov pre.stopov že vpoklicanih vojakov v antantne vrste iz Škofjeloškega ni. Tudi »jugoslovanska stvar«, tedaj sicer že splošno znana (večkrat so jo omenili tudi duhovniki v kronikah), ni pridobila večinoma kmečkega prebivalstva tega območja.v Bili so vzgojeni v verskem duhu, predvsem pa v lojalnosti do oblasti - zvesti svoji vojaški prisegi in »zanesljivo orodje vojnega vodstva«. Sramoto in kazen si je bilo lahko nakopati, v razpad monarhije pa tedaj ni še nihče verjel. V soriški kroniki beremo: Ujetnikom r Rusi/i je bilo najtežje, da so jih sili/i /srbsko armado. Kaj jut potem, če ne bom smel več domov. Nekatere so kar prisilili, da so se morali prijaviti kot prostovoljci. Generala Živkoviča še sedaj prek linjajo, ki se je najbolj trudil za novo armado. Po padcu carjevem je bilo boljše za t jetnike. Dobili so več prostosti in so bili vsaj bolje plačani pri 8-urnem delu. '/'udi vo jaštvu jih niso več silili. Vsi so pa želeli priti domov, na drugi strani so se pa bali. da bo doma spe/ vse porušeno, ker so jih plašili, da je cela Kranjska bojno polje. Videli so tudi boljševike. ki pa našim ljudem niso dopadali, ker so tako nespametnopoži- gali in pa uničevali.... Tudi lenarški župnik piše podobno: Jugoslovanske vjetuike v Rusiji so silili pod carjem, da vstopijo v srbsko armado kot prostovoljci, kdor ni hotel z lepa, tega so sili/i z grda. Veliko jih je bilo vpisanih, toda le iz strahu pred batina- 374 I OJAKI \ SKOFJELOSKF.GA V PRVI sr/f/rM.V/ VOJS1 mi. o Jakobu Trojarju. kmetu iz Raven št. 3 pripovedujejo, da je bil tako pretepen, ker ni hotel prelomiti prisege, daje na posledicah umrl. Ko so dobi/i -dohrovoljci* kakšno priliko, sojo takoj porabili in jo popihali proč. Pozabili pa ne morejo tistih (bi ij. ki so jih preživeli v < kleši /srbski a mu ji. Ujeti in pogrešani V avgustovskih bitkah leta 191 i je na vzhodni fronti veliko staroloških faranov prišlo v ujetništvo. I'r\ i so se šele novembra 191 i začeli oglašati kot ujetniki iz. Rusije. V Žabnici so nekatere vojake razglasili za padle, potem pa so začela prihajati nji hova pisma iz ujetništva. Med vojno so časopisi redno objavljali pisma ujetih ali primere »vstalih od mrtvih«, ki so se kot pogrešani oglasili svojcem. Slovenec je leta 19 IS. na primer, poročal - z zabavno-optimističnim naslovom Mrtvi se je oglasil po aeroplanu - da sta se dva pogrešana in za mm a proglašena vojaka iz. Reteč. France in Miha Jenko, oglasila s pismom. Neki I. B. iz Škofje Loke je pisal domačim iz ujet ništva in iz daljne Sibirije pozdravljal vse I.očane. Iz ruskega ujetništva .sta se spom ladi 1915 oglasila Martin Bernik iz. Žabnice in Valentin Hafner iz Dorfarjev. Jožef Jamnik iz Dola (župnija Sora) je prišel ranjen v rusko ujetništvo že leta 191 i, pa so domači izvedeli o njem šele iri leta pozneje, ko so preko Rdečega križa dobili tri njegove dopisnice. Selški organist je bil kmalu po prihodu na rusko fronto ujet. Sumili so ga, da se je sam predal in so orožniki o njem povpraševali po Selcih. Število ujetnikov je v tej raziskavi predstavljeno najbolj pomanjkljivo. Redki žup niki so za svoje župnije sestavili sezname pogrešanih, še manj pa ujetnikov. Po seznamu v župnijski kroniki je bilo iz Sorice vseh skupaj 62 fantov oz. mož v ujetništvu; v glavnem v Rusiji, nekateri v Italiji, dva v Srbiji. Iz selške fare je bilo 105 mož in fantov v ujetništvu, večina (96) v ruskem. Iz reteške 20: It v ruskem, i v italijanskem ujetništvu, eden je bil ujet ob zlomu 1918, eden pa 1919 na Koroškem. Y žabniški fari je bilo do konca leta 1914 pet ujetnikov/1 Prvi vojaki so se iz ruskega ujetništva začeli vračati domov aprila 1918. Starološki župnik omenja Janeza Prevodnika, Jerneja Habjana iz Stare Loke in Valentina Hafnerja iz Papirnice. Sredi maja je bilo iz selške (are že polovica ujetnikov doma. Ti ujetniki so bili le na dopustu in so se morali vrniti nazaj v vojsko. V Martinj Vrhu je prvi prišel domov maja 1918 uradno mrtvi Janez Potočnik, ta se z ujetništvom ni preveč pohvalil. Za njim (Brsklanovčev) je prišel Jožef Zupane, Mizenkarjev. od ravnotam. Pogrešali so ga od I. 1914. Prinesel je nekaj denarja. Vidmarjev France iz Rovtaje došel 16. junija, in ravno lega dne je prišel tudiTrsatce Košir. Ambnižčev iz Sp. I.uše. Soriški kronist pa dodaja: Doživeli so veliko, nekateri so se dobro imeli, drugi pa ne, posebno tisti, ki so bili v koncentracijskih taboriščih. Hrana kaša in ribe. lega pa niso bili vajeni. Rusko so se dobro naučili. ... Valentin Kejžar. gost. sin iz Sp. Sorice 15 je bil najprvo vi jaški delavec, potem potrjen. \' Galiciji vjet. prišel v srb sko armijo, odkar se je javil prostovoljno na solunsko fronto, se vozil čez Severno mor je. Angleško. Francosko, Italijo na Grško in bil oddeljen v družbi dobrovoljcev br- zostrelni puški. 1 jetniki so se vračali še mnogo let po koncu vojne. Sredi avgusta 1921 je prišel Jožef Šmid. Polar iz Podlonka. o katerem ni bilo glasu sedem let. Na poti domov 375 LOŠKI RAZGLEDI 4b se je v Soteski v Selški dolini srečal z najstarejšo hčerko, ki je šla v Loko. Nista se spoznala in sta šla vsak svojo pot naprej. Franc Ksaver Potočnik i/ Gorenje vasi se je vrnil iz ruskega ujetništva v začetku leta 1922. Prišel je preko Genove, Iz Kranjske gore do doma je pešačil. Na tej poti je izročal pisma ujetnikov njihovim svojcem. V Basri v Iraku (tedaj Mezopotamija) je bilo po njegovih besedah še 1600 ujetnikov, med njimi večinoma Slovencev, ki so tja pribežali iz Rusije. Domov niso mogli zaradi pomanjkanja sredstev.-1'' Ponekod se je vse dobro izteklo, drugod je prišlo sporočilo o smrti precej pozne je ali pa nikoli. Sorski kronist je konec leta 1916 omenil smrt Antona Dobnikarja iz Zgornje Senice. Ta je padel v začetku decembra 1914 blizu Valjcva. sporočilo o tem pa je poslal nek kurat iz ujetniškega taborišča v Italiji dve leti pozneje. O uso dah številnih ni bilo nobenih sporočil. Takšne primere najdemo v povojnih uradnih listih, ko so jih razglašali za mrtve. Bolni in ranjeni Kot vse vojne je tudi prva svetovna pustila za seboj najbolj vidna znamenja na ljudeh. Ti so nosili svoje breme do smrti, med drugim tudi v obliki pohabljenosti. Bili so brez okončin, slepi, gluhi, ozebli. brazgotinasti ali kronično bolni. Marsikoga je beda pognala na cesto in se je do konca življenja potikal po svetu kot berač. Nekaj usod lahko mimogrede omenjene preberemo v zgodbah in črticah Jana Plestenjaka. še več bi jih našli v spisih loškega sodišča, npr. primere skrbništva nad živčnimi bol niki. Živčne bolezni niso bile le posledica hudih naporov, ampak tudi težke ran- jenosti. V časopisu je omenjen primer vojaka 17. pehotnega polka, Rudolfa Prezla iz Stare Loke, ki se je v začetku leta 1915 zdravil v zasilni bolnišnici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Kocijan Hafner iz Dorfarjev je bil že pred odhodom na fronto neko liko čudaški, ko pa se je vrnil ranjen domov, je bil popolnoma strt. Leta 1915 so mu dodelili varuha. Soriški župnik Janez Mikuž je ob koncu vojne zapisal, da so bili skoraj vsi vpok licani vojaki iz Sorice ranjeni, vendar se je večina hitro pozdravila. Mnogi so zaradi pomanjkanja zboleli, vsled slabe brane, vsled vlage v strelnih jarkih, vsled živčnega razburjenja, vsled naporov, ko so pa prišli v bolnišnico, kjer so dobro skrbeli zanje in so imeli zopet -luksus« dobro posteljo in zakurjeno sobo. so kmalu okrevali, potem so včasih dobili dopust in šli nazaj h kadru, odkoder so se na razne načine skušali izmuzniti, da ne bi šli z -maršbataljintom- nazaj na fronto ... Tudi razna cepljenja, zoper koze. kolero, tifus, pegasti legar so preprečila razna obolenja. Mnogo jih je pri neslo kal bolezni domov in sesedaj tožijo: Vojska me je zdelala, nimam več tiste moči kot pred ... Iz soriške fare je bilo dvanajst težkih ranjencev, v selški fari je bilo 11 težkih invalidov, veliko je bilo manjših poškodb. V reteški kroniki je omenjenih 14 in validov (kar je bilo slabih 12 "<> vseh mobiliziranih, oz. dobrih 13 % preživelih vo jakov). 7 je bilo ranjenih. 6 se jih je zaradi bolezni vrnilo domov, vendar so neka teri od njih po ozdravitvi Sli nazaj na fronto. Eden od teh je pozneje padel. Šest so jih odpustili iz vojske, za prav tolikšno število pa ni podatkov, pri t \Ki H IIJi i^kl i,A \ l'R\l sl7;TOl'.\7 VO/.V/ Spomenik padlim vojakom v 1. svetovni rajni pri cerkvi r Žireb (Foto Dušan Komati) Največ vojakov je padlo leta L915 (s pogrešanimi iz tega leta skupaj dobrih 27 % vseli padlih), nato leta 1916 (20.9 %), sledijo leta L917 (19,4 %), 1918 (1 i.l %) in 191 l ( 11,6%). /a slabi dve tretjini vzorca (60 %) imamo podatke o kraju smrti; najpogosteje so umirali na italijanski fronti oz. v ujetništvu (55--i %), sledi ruska fronta in ujetništvo (31.2 ""), nato pa bolnice v zaledju fronte (30. t "•<). Slabili 6 % jih je umrlo drugod, od tega komaj 1 % na srbskem bojišču, še manj (0,3 %) pa na zahodnem. Sklep Na podlagi izračunanih deležev v tistih župnijah, kjer so podatki precej točni. lahko približno izračunamo tudi manjkajoče številke: koliko je bilo vseh mobi liziranih vojakov na Škofjeloškem in koliko jih je padlo oziroma umrlo v vojni. Glede 379 LOSKt RAZGLEDI 4() na to, da so osnova raziskave župnije, vzemimo tudi število prebivalcev po cerkvenih virih;*3 po njih je živelo na tem območju med vojno skoraj 29.900 ljudi. Delež 4 % mobiliziranih bi predstavljal blizti 6.200 mož in fantov, od tega bi jih (po predvidenih 20 "'"mobiliziranih) padlo okrog 1200. Tak delež padlih bi pomenil sko raj 9 % vseli umrlih in padlih vojakov na Kranjskem. Opombe I To je n.i področju v približnih mejah Ireisinškcga gospostva: Skofja Loka z vasmi do žabniške župni je na severovzhodu (vključno s Spodnjimi Bitnjami) in sorske župnije na jugovzhodu (še vas Sora). Poljanska (vključno z Žirovskim) in Selška dolina tdo Petrovega brda). - Gorenjec, 25, 9. IVI i. 1 Voditelj v bogoslovnih vedah IS 1915. sir, 135-136, in 19 !<)](). sir. 121: meti drugim je napisal: /.a vsako župnija so zdaj zgodovinsko rožni dnevi. Mnogo se zgodi, kar lx>poznejše rodove zanimalo (1915). l 'pomenljivih mjskmih časih je treba marsikaj zapisati v župnijsko kroniko. Za poznejše rodove bodo li zapiski velikega pomena Na Nemškem so natisnili posebne obrazce, tla jih župnijski uradi izpol nijo. Kdor spisuje župnijsko kroniko, jih lahko tudi pri nas upošteva i posameznih točkah ... (1916). ' Musterung je bil v začetku novega veka -veliki ogled pri meščanskih stražah-: gl. Vrhovec, ljubljanski meščanje v minulih stoletjih, Ljubljana 1886, sir. 266. s Ilustrirani Glasnik je v začetku septembra 191 i pisal, da ima Avstro-Ogrska na voljo 3.700.000 vojakov; /. G., I 191 i. št. I, str. 7. Enciklopedija leksikografskog zaroda. (>. knjiga, Zagreb 1969. " Vojna enciklopedija omenja prvo številko, medtem ko na podlagi podatkov Jurija Mušiča (< Jgnjeni krši slovenskih fantov 191 i. Kronika XIII 1965, ši. 2> o sestavi lil. kora lahko izračunamo ok. 50.000 mo biliziranih. "J. Mu.šič. navedeno delo. Gorenjec, 14. 8. 1914. '" Z. mirnim srcem gledamo torej lahko v bodočnost. In ni je moči. ki bi našo monarhijo prisilila k miru. Slovenski narod. 5. 1. 1915: Vlasta Jalušič, Vojaki in njihova armada. Borec 542-543, 1995 II Slovenski narod, 19. 5. 1915. '- Valentin Benedik. Anzclni Trojar in Janez Mesec. '- Irance Planina povzema podatek iz Spominske knjige Franca Hafnerja iz Žabnice: julija 191 i naj bi odšlo |5 mož. do novega leta 1915 pa še 5. Odšlo je tudi devet gospodarjev: Mert, Kri. Rahonc, Jernač, Kmelelca, Matevž. Jurko, Črne in Kovač. Ob koncu leta 191 1 jih je bilo od teh 51) kakih 30 na fronti, drugi pa v zaledju. Deset je bilo ranjenih, pet pa ujetih. (France Planina. Zapiski iz prve svetovne voj ne. Loški razgledi, št. 26, 1979.) " L. L švajncer. Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1992. sir. los. ^Prim.J. Plelerski. Prva odločitev Slovencei za Jugoslavijo, Ljubljana 1971: O. Kermavner, Oktobrska rev olucija in Slovenci, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. 196". " V. Jalušič. navedeno delo. str. 667. r Gl. V. Jalušič. navedeno delo, sir. 652. Is Vojna enciklopedija. " Naša armada in narodnosti, ki jo tvorijo, Slovenski narod 5. I. 1915. -" Korpus sta sestavljali 2 diviziji oz. S polkov pehote in oddelkov drugih vrst orožja; Organizacija a\atrij skih bojnih sil. Gorenjec, 1 9. 1914. :l Razen enega bataljona celjskega 87. pehotnega polka. -J J. J. Švajnccr. Vojna in vojaška ..Ljubljana 1992, str 113. a J. J. Švajncer, Vojna in vojaška .Ljubljana 1992. str. 114-116. - Gorenjec. 1.9.191 t; J. š\ ajncer. Vojna in vojaška..., str. II- -''J. J. Švajncer, Vojna in vojaška .... Ljubljana 1992. str 1 I". -" Mu.šič. navedeno delo, sir. S5. 380 VOJAKI s SKOhJELOSKEGA V l'RYI M T-TOVSI l O/A/ '"' Gl. V. Jalušič, navedeno delo. str. 663. » Gl. Zavod sv Stanislava v vojnih letih 1916-1918. Izvestja Zavoda sv. Stanislavu, št. XII-XIII. str. 16. - Prim. J. švajncer. Slovenska vojska 1918-1919, Ljubljana 1990. str. 38-41. '•" Dobrovoljci kladivarjiJugoslavije, 1912-1918, spominski zbornik, Ljubljana 1936: po švajneerju naj bi bil obešen ( Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, str. 122). * Švajncer, Vojna in vojaška . Ljubljana 1992, str 122. - Slovenski nami/. 23. 1. 1920. Karakteristiko vojaka iz. Školjeloških hribov je zapisal npr. Fran Masclj-Podlimbarski v črtici 'tovariš Damjan, objav Ijeni leta 1902 r Ljubljanskem zvonit: ... temnih žirovskih hribov me je spominjal oko rni in pohlevni krojač Kopač. .; Maselj-Podlimbarski. Pokorno javljam. Zbirka Kondor. Ljubljana 1962. " Planina. Zapiski i/ prve svetovne vojne, Loški razgledi, št. 26, 1979. " Naši ruski ujetniki, Jtitro, 19 aprila 1922. " Ti bodo predstavljeni v eni naslednjih številk Loških razgledov. r Prim. Petra Svoljšak. Poizkus ocene vojaških in civilnih izgub (žrtev) med I. svetov no vojno. Množične smrt: na Slovenskem (zbornik referatov). Izola 1998. . '• Miro Simčič. Slovenci v prvi svetovni vojni. Kadar Special. januar 1999. št. 36. '- Verjetno zaradi -civilnih- izgub: smrti zaradi posledic pomanjkanja, španske gripe, odhod tujih (nem ških) uradnikov po prvi vojni in podobnega; Simčič, prav tam, sir. S, '' Catalogus clerici. za leta 191 I-191S navaja enako število prebivalcev po župnijah, temelji pa na popisu iz leta 1910. Seštevek vseh prebivalcev po župnijah na Škofjeloškem (razen Sore - namesto župnije je tu osnova občina) da večje število, kot ga navaja popis iz. leta 1910 za obravnavano območje. 381 /MSA/ KA/(,ll.ni 46 ZUSAMMENFASSUNG Die Soldaten aus der Gegend von Skofja Loka itn Ersten WeUkrieg Aus Namenslisten in den Pfarrchroniken, aus [nschriften von Denkmalern und Gedenktafeln der Gefallenen im Ersten Weltkrieg, nach Angaben der Geburts- register, Gesetzblatter und Nachlafiverhandlungen kann man teststellen. dass die im Ersten \Yeltkrieg gefallenen und gestorbenen Soldaten ca. i% aller damals in dei" Gegend von Skofja Loka lebenden Einwohner ausmachten, bzw. 20 % aller Mobilisierten. 1 )ie Gegend Skofja Loka hedeutet dabei das Gebiet in den Grenzen der Freisinger llerrsehalt (Poljane- und Selca-Tal. Sorsko polje zwischen den Orten Sora bei Medvode und Zabnica). \X'eil sit h die meisten Quellen auf Pfarreien beziehen (Chroniken, Geburtsregister, Denkmaler), ist diese Gebietseinheit auch die Grundlage dieser Studie. Das Modeli, das wir aus den obengenannten Quellen erhalten haben, hal uns zur Feststellung noch einiger anderer unbekannter Dinge gebracht: Es zeigt uns. class die meisten »estorbenen Soldaten z\\ ischen 18 und 27Jahre alt \varen (geb. z\\is- chen L891 und 1900), class die meisten an der italienischen Front und in der ital- ienischen Gefangenschaft gefallen und gestorben sind. Es folgen die russische Front und Gefangenschaft. dann Krankenhauser im Hinterland der Front. Die meisten Soldaten sind im Jahr 191S gefallen bz\v. gestorben, dann folgen der Reihe nach diejahre bis zum Kriegsende, an der letzten Stelle ist das Jahr 191 i. Die Angaben aus den einzelnen Pfarreien lassen noch etuas iiber Kriegsver- sehrte, Verletzte und Verschollene schlieJSen. Die festgestellten Angaben sind mit denen auf Monarchieebene vergleichbar. Die Ostereichisch-Ungarische Monarchie schickte circa 8 Millionen Menschen an die Front, von denen mindestens 1200000 gefallen sind. Das bedeutet l^ % aller Mobilisierten und etwa 3% aller Einwohner. 382