iOSREC KNJIŽNICA

CEUJE
gmiigi
9JP JB 2gp
Slovenija
Sreda,15. junij 1994 Št 22 - 23 Leto XXVIII Cena 100 SIT
13.8 KUNE, 27 ATS, 6 DEM, 6 SRF, 3 USA, 18 SEK, 6 A UD, 3660 1TL
I lf»
Celje - skladišče
Per
III 127/1994
5000001680,22/23
COBISS o
Ivan
Kalšnik
-Jani
“Res mi kdaj zaigra v glavi, toda jaz nisem požigal po Celju, samo bencin sem polil...”

Stran 12
Naše redovnice v Ruandi:
Edino, kar ostane, je molitev
c
Stran 14
Nagradna igra Nove dobe: Za zveste naročnike
R5 ! Stran 47
		
l|Ši %mc»	HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO	lig?!
Forum
Iz vsebine:
Ljubo Sire: Recept za Balkan:
Zmernost in strpnost	stran	4
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin	stran	5
Milan Meden: Molk bi	bil	znamenje	tiranije	stran	6
Marjan Cvikl: Bančništvo	na	Slovenskem	stran	8
Vasja Ocvirk: Gasilci na robu eksistence stran 11 Jana Valenčič: Stvari so natančno takšne, kakršne so videti	stran	16
Vasja Ocvirk: Moda je resna stvar	stran	17
Jani Sova: Kdo je ubil mater in sina	stran	19
Nina Mom: Trgovanje osvobaja	stran	23
Janin Klemenčič: Potomci kondorjev	stran	24
Sekte - laž, prevara in psihično nasilje	stran	27
Večna lestvica reprezentanc	stran	29
Vasja Ocvirk: Kurja koža igra za princa	stran	31
Različnost zdraviliške ponudbe	stran	40
Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek, gen.polk. Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take
Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o„ Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 KUNE, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 SRE, ZDA 3 USA, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov
NOGOMETNI NAVIJAČI SE PRITOŽUJEMO NAD RAVNANJEM POLICIJE
T 7 nedeljo, 5. 6. 1994, smo V bili na tekmi Rudar (Velenje) - NK Mura (Murska Sobota) prisotni tudi navijači Mure Black Gringosi. Radi bi obvestili javnost glede incidenta po tekmi med policijo in nami. v
r M e med samo tekmo so
/—J nas redarji in policija s svojimi nekorektnimi in nepotrebnimi dejanji izzivali in vršili pritisk na nas. Niso nam dovolili, da bi na stadion prinesli papir, ki je reden navijaški pripomoček. Papir je bil v lističih v velikosti 5x5 cm. Na intervencijo policije smo škatlo s papirjem pustili pri vhodu znotraj stadiona in škatlo so tudi pregledali. Med tekmo je redar začel premetavati škatlo s papirjem in nas s tem izzival. Papir ne pomeni nikakršne nevarnosti, ampak le povečuje vzdušje na tekmi. Isti redar se je čez nekaj minut vrnil s palico za baseball in se postavil za nami. Vsak izgovor, da ima palico za svojo varnost, je neumesten, ker je deset metrov vstran stala policija. Ko smo v polčasu odšli v buffet, enega navijača niso pustili z nami in ga brez vzroka z uporabo sile odvedli s stadiona. Šele ko je reagiral vodja skupine, so ga pustili nazaj.
T) o končani tekmi smo
X vzeli papir in se vrnili na avtobus. Med vožnjo smo papir odvrgli skozi okno. Policija, ki nas je spremljala, nas je na parkirnem prostoru zaustavila. Vodja poti je izstopil, dal svoje osebne podatke policiji in prevzel vso odgovornost za odvržen papir. To jim ni zadostovalo, zato so zahtevali, da se avtobus izprazni, da nas vse legitimirajo. Mi se s tem nismo strinjali, saj so nam znani taki postopki.
TV edtem so policaji IVJL (specialna enota) vstopili na avtobus. Naenkrat so enega od navijačev nenadoma začeli dušiti z gumijevko, drug policaj ga je medtem z gumijevko začel tolči po rokah in telesu. Ko je po obrazu postal ves moder, sta ga sunila iz avtobusa, da je nezavesten obležal. K njemu se je sklonil njegov prijatelj, da bi mu nudil prvo pomoč. Istočasno je dobil močan udarec s policijskim škornjem v glavo, v predel očesa, nato je tudi sam obležal.
T) o tem dogodku je še X nekaj navijačev dobilo udarec z gumijevko in nekaj so jih zaprli v marico. Po več kot polurnem prepričevanju policije, da naj pokliče rešilca, sta dva navijača ušla do prvih hiš in poklicala rešilca. Nato so tudi policaji poklicali rešilca. Oba je odpeljal v bolnišnico. Štiri navijače pa so priprli in jih izpustili šele naslednji dan ob 10. uri. Med temi sta bila tudi dva očeta, ki sta morala zapustiti svoja mladoletna otroka! Vendar tudi na prošnje, naj ju izpustijo, je policija ostala gluha.
NTe želimo sebe pokazati 1 N kot nedolžne, ampak želimo, da javnost izve resnico o tem neljubem dogodku in sramotnem ravnanju policije. Ob teh dogodkih se lahko vprašamo, zakaj si je policaj, ki je brcnil navijača v glavo, snel čine (!) in se nato odstranil, kot da se ni nič zgodilo. Po izjavah policije je to demokracija!
Black Gringos
Forum
3
Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonablja sloj poslovnih in pametnih ljudi.
Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal.
Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte!
Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja.
Ne vztrajamo, da so vaša pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh).
Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda.
Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje).
4
Forum
Zmernost in strpnost
Noel Malcolm, Bosnia - a short history, Papermac 1994. Ta ocenjevalec čvrsto verjame v nujnost bosanske enotnosti, ker misli, da bodo morali na koncu bosanski Muslimani, Srbi in Hrvati razumeti, da morajo živeti skupaj, če hočejo sploh živeti. Težko je verjeti, kot verjame Noel Malcolm, da so bili spopadi “uvoženi v Bosno od drugod”, če ne zaradi drugega, pa zato, ker nekateri najbolj zadrti hrvaški in srbski nacionalisti izvirajo ravno iz Bosne in Hercegovine. Podobno je skoraj nenaravno pričakovati, da Srbi in Hrvati iz matičnih domovin ne bi prišli v Bosno reševat svojih rojakov, ki so vpleteni v spopade različnih skupin.
Res je, da je Bosna geografska enota in da so ljudje tu živeli skupaj skozi stoletja. V zadnjem času se pogosto misli, da sestavljajo nove države iz delov starih. Slovenija, na primer, severozahodno od Bosne, je bila sestavljena leta 1918 in 1945 iz tipične dežele habsburške krone in delov treh drugih držav. To poenotenje je bila mogoče, ko je ameriški predsednik Woodrow Wilson razglasil samoodločbo narodov za ugovor zgodovinskim pravicam. Obstoječe meje ne bodo več važne - o tem, kdo bo vladal na določenem ozemlju, bo odločeno po razmerjih populacije. Ta princip, uporabljen kolikor mogoče dosledno, je v liniji z demokracijo - nihče ne bil smel vladati drugim brez njihove privolitve. Primer za 'uporabo tega principa so Irska in Ulster ter švicarski kanton Jura.
V devetdesetih letih so se zahodne sile, posebej ZDA popolnoma obrnile: prebivalstvo ni bilo več važno, važne so bile obstoječe meje. Ta vrnitev k zgodovinskim pravicam bi morala in je ščitila v prvi vrsti državo Jugoslavijo. Združene države in Evropska unija sta v začetku hrabrila Jugoslovansko armado pri brzdanju Slovenije, ker jih je Jugoslavija dolgo razvajala, ko je bila nekakšen okop proti Sovjetom. Sele, ko so Slovenci jasno pokazali, da ne želijo komunistične vladavine iz Beograda, je Jugoslovanska komunistična armada odnehala in se preobrazila v Srbsko armado.
To se je zgodilo, ko je Evropska skupnost priznala Hrvaško ter
Bosno in Hercegovino brez ozirov na tamkajšnje Srbe v mržnji brezčutnih hrvaških meril in Izetbegovičevi verski kupčiji v trenutku, ko so Muslimani številčno prevladali nad bosanskimi Srbi. Takrat Srbi še vedno predstavljajo 21 % skupnega prebivalstva Bosne in Hrvaške, 10 % več je ljudi, po narodnosti opredeljenih kot Jugoslovani. Malcolm pravi (str. 176), da je bilo leta 1941 na ozemlju fašistične Neza-visne države Hrvatske od 6,3 milijona prebivalcev kar 1,9 milijona Srbov. V tem času so hrvaški in muslimanski fašisti pobili najmanj tristo tisoč Srbov.
Razpis referenduma v Bosni in Hercegovini je bil neposreden poziv k začetku bojev, ker je postalo očitno, da bodo Muslimani in Hrvati preglasovali Srbe, četudi so ti bili večina v 31 območjih od stotih. Srbi, ki so se junaško borili v dveh svetovnih vojnah in ki so zavrnili italijansko ponudbo o delitvi Hrvaške in Slovenije med Italijo in Srbijo, so to občutili kot žalitev. Samo razumna politika bi dosegla sporazum med Muslimani, Srbi in Hrvati, politika, ki jo je vodil Adil Zulfikarpašič konec leta 1991, toda njegova skupina je imela neregiliozen program. Po drugi svetovni vojni je bil dogovor, da bodo Srbi del Bosne in Hrvaške, dokler bosta ti dve državi del Jugoslavije.
Na koncu mora ocenjevalec vendarle obsoditi vedenje Miloševiča in drugih Srbskih voditeljev, ki je bilo podprto od večine Srbov. Pravzaprav so se jugoslovanske težave začele, ko je Srbija zavrnila spoštovanje pravic albanske večine na Kosovu in hkrati zahtevala zaščito srbske manjšine in srbskih svetih krajev na Kosovu.
Rešitev ne more biti v kaznovanju Srbov, temveč v ločitvi od mogočneža, ki uporablja kombinacijo komunističnih metod in nacionalistične retorike. Takšna rešitev je možna samo z reorganizacijo celotnega jugoslovanskega področja ob spoštovanju naravnih pravic in interesov vseh ljudi. Vsekakor pa jim je treba dopovedati, da brez zmernosti in strpnosti med njimi ni možnosti za normalno življenje vseh.
Ljubo Sire
Ko je ob Šesti obletnici procesa proti četverici Janez Janša obelodanil dokument, ki domnevno razkriva ozadje omenjene afere in razgalja imena tistih, ki so v aferi aktivno sodelovali, pa se po politični sceni gibljejo še danes, je v Gogi ponovno završalo. No, saj smo vedeli, so najverjetneje po mizi udarili tisti, ki jim je nekdanji mirovnik, zapornik in minister nadvse pri srcu. Drugi, tisti, ki so po prepričanju bližje predsedniku države in njegovemu krožku, so takoj skočili pokonci in kategorično zatrjevali, da je dokument ponarejen, Janša pa ga je lansiral v javnost le zato, da.bi ponovno pljunil na predsednikov ugled. Prvi, tisti Janševi, so seveda takšno možnost kategorično zanikali in predsednikovim možem zabrusili, naj človeka, ki pravzaprav pooseblja demokracijo v vseh njenih oblikah, ne zmerjajo s ponarejevalcem in goljufom. Serija obračunov med glavnima akterjema spora je dobila nov zagon in verbalno klanje se nadaljuje. Seveda mu ni videti konca.
Gre namreč za igro, kjer žolčni napadalec vztrajno zbada napadanega, ta pa se brani s karizmatičnim nastopom in umirjenimi odgovori. Tudi, če bi, predpostavljajmo, Janši uspelo dokazati, da je tiste famozne čufte, ki jih je pojedel v jetniški celici, do vrat le-te prinesel sam Kučan, bi ta še vedno lahko odgovoril, da ga je preprosto skrbelo za njegovo počutje in mu je topli obrok prinesel iz čistega človekoljubja. Predsednik se namreč dobro zaveda, da velja za enega tistih komunistov, ki pri sestopu partije z oblasti niso delali pretiranih težav, ve pa tudi, da sc tega zavedajo tudi volivci. In to mu je nadvse všeč.
Po drugi strani je težko verjeti, da gre Janši le za razkritje ozadja procesa proti četverici in da ga nabiranje političnih točk pravzaprav ne zanima. Ravno nasprotno. Glede na porazen javnomnenjski položaj socialnih demokratov, katerih edini res odmevni predstavnik je prav Janez Janša, se zdi, da gre slednjemu predvsem in izključno za nabiranje političnih točk. S tem, ko je Janša izgubil ministrski stolček, nato pa se je iz nerazumljivih razlogov umaknil še iz parlamenta, je neprimerno bolj izpostavljen politični pozabi kot njegovi parlamentarni nasprotniki. In tega se dobro zaveda. Prav tako se dobro zaveda, da mu mučeniški sestop iz uradne (državne) politike ni prinesel zadovoljivih, predvsem pa dolgoročnih rezultatov. Zato je tudi za Janšo nadvse pomembno, da Kučan vsaj do naslednjih volitev ne popusti pod njegovimi pritiski, kajti tako bi ostal brez najhujšega nasprotnika, ki njega in socialne demokrate pravzaprav drži pri življenju. Dobro namreč ve, da tega nista zmožni niti LDS niti ZLSD.
Najnovejši dokument o ozadju afere JBTZ torej ne predstavlja nič drugega kot še enega v nizu predvolilnih spopadov, kakšna pa je njihova funkcija, je znano. Zato ne bi bilo čudno, če bi Janša v prihodnosti razkril še kakšen dokument, katerega domnevni namen bi bil razkrivanje ozadja ene od še ne razrešenih afer. Prav tako ne bi bilo čudno, če bi se v takem primeru tisti iz drugega le samozadostno hahljali. Oboji imajo namreč v rokavu še cel kup adutov, ki jih hranijo za končni predvolilni obračun. Vprašanje je le, kdo ima močnejše in komu bo prej zmanjkalo sape.
Gregor Kozovinc
Varuh pravic
5
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Vlade, podpisnice te Konvencije, članice Sveta Evrope, so se,
•	upoštevajoč Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki jo jerazglasila Generalna skupščina Združenih narodov dne 10. decembral948,
•	upoštevajoč, da si ta deklaracija prizadeva zagotoviti splošno in učinkovito priznavanje in spoštovanje v njej razglašenih pravic,
•	upoštevajoč, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami in da je eden izmed načinov za zagotavljanje tega cilja varstvo in nadaljnji razvoj človekovih pravic in svoboščin
•	ponovno potrjujoč svojo globoko vero v temeljne svoboščine, na katerih temeljita pravičnost in mir v svetu in ki jih je mogoče najbolje zavarovati na eni strani z dejansko politično demokracijo in na drugi strani s skupnim razumevanjem in spoštovanjem človekovih pravic, od katerih so te svoboščine odvisne,
•	odločene, da kot vlade evropskih držav, ki jih navdihuje ista miselnost in ki imajo skupno dediščino idealov in političnega izročila o spoštovanju svobode in prave države, store prve korake k skupnemu uveljavljanju nekaterih pravic, ki so določene v Splošni deklaraciji,
dogovorile o naslednjem:
1.	člen
Visoke pogodbene stranke priznavajo vsakomur, ki sodi v njihovo pristojnost, pravice
in svoboščine, ki so opredeljene v prvem delu te Konvencije.
1.	DEL
2.	člen
1)	Pravica vsakogar do življenja je zavarovana z zakonom. Nikomurne sme biti življenje namerno odvzeto, razen ob izvršitvi sodbe, s katero je sodišče koga spoznalo za krivega za kaznivo dejanje, za katerega je z zakonom predpisana smrtna kazen.
2)	Kot kršitev tega člena se ne šteje odvzem življenja, če je posledica uporabe nujno potrebne sile:
a)	pri obrambi katerekoli osebe pred nezakonitim nasiljem,
b)	pri zakonitem odvzemu prostosti ali pri preprečitvi bega osebi, ki ji je zakonito odvzeta prostost,
c)	pri zakonitem dejanju, ki ima namen zadušiti upor ali vstajo.
3.	člen
Nikogar se ne sme mučiti ali nečloveško in ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati.
4.	člen
1)	Nikogar se ne sme držati v suženjstvu ali v pod-ložnosti.
2)	Od nikogar se ne sme zahtevati, naj opravlja prisilno ali obvezno delo.
3)	Pojem prisilno ali ob-
vezno delo v zvezi s tem členom ne vključuje:
a)	dela, ki se zahteva pri rednem prestajanju zapora v skladu z določbami 5. člena te Konvencije, ali med pogojnim odpustom s prestajanja zaporne kazni,
b)	katerekoli službe vojaške narave, službe, ki jo zahtevajo namesto obveznega služenja vojske v državah, v katerih je ugovor vesti dopusten,
c)	službe, ki je komu dodeljena ob nevarnosti ali ob nesreči, ko je ogroženo življenje ljudi ali blaginja skupnosti,
č) del ali služb, ki so sestavni del običajnih državljanskih dolžnosti.
5.	člen
1) Vsakdo ima pravico do prostosti ali osebne varnosti. Nikomur se ne sme odvzeti prostosti, razen v naslednjih primerih in v skladu s postopkom, ki je predpisan z zakonom: 1
a)	zakonit zapor odrejen s sodbo pristojnega sodišča,
b)	zakonit odvzem prostosti osebi, ki se ne pokori zakoniti odločbi sodišča, ali zato, da bi zagotovili izpolnitev kakšne z zakonom naložene obveznosti,
c)	zakonit odvzem prostosti, ki je potreben zato, da bi osebo privedli pred pristojno sodno oblast ob utemeljenem sumu, da je storila kaznivo dejanje, ali kadar je to utemeljeno nujno zato, da bi preprečili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju,
č) pridržanje mladoletnika na podlagi zakonite odločbe zaradi vzgojnega nadzorstva, ali zakonit odvzem prostosti mladoletniku zato, da bi ga privedli pred pristojno oblast,
d)	zakonito pridržanje o-seb, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni, ali duševno bolnih oseb, alkoholikov, narkomanov in potepuhov,
e)	zakonit odvzem prostosti osebi z namenom, da bi ji preprečili nedovoljen vstop v državo, ali pripor osebe, proti kateri teče postopek za izgon ali za izročitev.
2)	Ob odvzemu prostosti je treba vsakogar takoj poučiti, v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in česa ga dolžijo.
3)	Vsakogar, ki mu je bila odvzeta prostost v skladu z določbami tč. c 1. odstavka tega člena, je treba takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo, ki na podlagi zakona izvršuje sodno oblast; vsakdo ima pravico, da mu sodijo v razumnem roku ali ga izpustijo. Izpustitev na prostost je lahko pogojena z jamstvi, da bo prišel na sojenje.
4)	Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost, ima pravico začeti postopek, v katerem bo sodišče hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit.
5)	Kdor je bil žrtev odvzema prostosti v nasprotju z določili tega člena, ima iztožljivo pravico do odškodnine.
Se nadaljuje
Molk bi bil znamenje tiranije
Duhovnik, ki greši, ne izgubi vere. Lažnivec bi postal, če bi nehal verjeti v Boga.
Advokat, ki brani obdolženca v kazenskem postopku, ne verjame v pravično pravno državo manj od sodnika. Če ne bi verjel, bi obesil poklic na klin.
Večinska slovenska politika pa se ravna po načelu, da je tisto, kar je močno, tudi pravično: na tej strani reke so zmagovalci, na drugem bregu poraženci.
Mogoče misli, da bo spopad za človeške pravice trajal vse dotlej, dokler močnejša stran ne potolče šibkejše. Tako naj bi se izoblikovala nova vladajoča plast. Potem bo čas poravnal krivice. Toda ideja o samou-rejajočem se vprašanju človeških pravic je popolnoma utopična, ker temelji na uničevanju človeške in naravne substance slovenske družbe.
V mislih imam današnji kolektivni molk o konkretni usodi starešin nekdanje jugoslovanske vojske, ki so državljani republike Slovenije tretjega reda. Že tri leta so obsojeni brez sodnih postopkov na životarjenje brez pokojnin, zdravstvenih in stanovanjskih pravic. To je najhujša oblika kršenja konvencije o človeških pravicah, ki jo je sprejela tudi Slovenija.
Republiški tožilec Anton Drobnič mi je po spopadih v Sloveniji dejal, da pod nobenim pogojem ne bo privolil v to, da bi prevzel vlogo tožilcev revolucionarnega prava.
Od tedaj so minila tri leta!
Kljub temu se je politika odločila za kolektivni molk. Molk o konkretnih primerih kršenja človeških pravic pa je dokaz tiranije, ker je želja po političnem gospodovanju v Sloveniji vsesplošna. Tudi zunaj pravnega reda.
Njemu nasproti stoji naravni red: družina. Državljani tretjega reda so preživeli zadnja tri leta samo s pomočjo svojih družin.
Najnovejši dopisi obrambnega ministrstva, brez vsakršnih napotkov za nadaljnje postopke pri uveljavljanju stanovanjskih
zahtevkov prizadetih državljanov tretjega reda, pa dokazujejo, da oblast ne spoštuje niti družine. Javno je 8. junija 1994 sporočila,
da je ministrstvo za obrambo dolžno prizadete pisno obvestiti in jih seznaniti z nadaljnjimi možnostmi za uveljavljanje njihovega zahtevka. V dopisih, ki jih je poslalo ministrstvo že 31
maja 1994, napotkov ni.
To ne pomeni nič drugega, kakor poskus razbijanja družin, kar je v mednarodnem letu družine prvorazredna provokacija in moralni ter konkretni izziv slovenski Cerkvi, vladnim in nevladnim organizacijam v Sloveniji in posameznikom.
Dejstvo je namreč, da ministrstvo obvešča prizadete družine z odklonilnimi stališči že
pred pravnomočnimi sodbami, čeprav zoper večino prizadetih državljanov tretjega reda obtožnice sploh niso bile vložene, kar ne pomeni nič drugega, kakor preventivni pritisk oblasti na pravosodje.
Mogoče pa so ostala ta vprašanja odprta zato, ker želi oblast z nerešenimi usodami prizadetih
družin izsiljevati v dialogu o sukcesiji z nekdanjo državo?
Če gre pri vsem skupaj le za šlamparijo, ki si jo država ne sme privoščiti, mora nered na ministrstvu za obrambo pospraviti minister Jelko Kacin.
Kje je kritična javnost, ki bi lahko storila bistveno več za uveljavljanje in spoštovanje človeških pravic v Sloveniji?
Česa se boji?
RBTOBUKA SLOVENIM MINISTRSTVO ZA I-RAVOSOIM6
1HNKUSO SOiMStii V NOVI GORICI ENOTA V NOVI GORICI
NOVA GORICA
V gaitesfj: n&*m> ohr, t&At. $1 (ViMb v Saam&ih sa&vafc?. V	M H- ves*
v tiflitil, m um biti	< jptmumsni ufcrupi m pdmcf , m m vj&j|$s ne hi cutevsia, ksr
'šmvsmjc q> toti&sarodni pcami pomiki Se	p&aSufijP,
Meg tem Mi mmk mpi*m m pitikrmk tofc. Ktsr h« v lem primzm vabilo	vsožsns pj
ili&kmmki poti. Je pcerebn«? m&ik mpimi m mj 4	iker ni pričilDStssu ds im&k
ptamtasim vrv&ss«,
sm m&hi	gmtaS vsilila* M m p ^ikdiis ni ib iti idimčen arigiJisže v
'm jprotimbi, da to	pti ponovit* pritožitm vabila =$
Hskoiiko pa m j« znana	ofic?r;j«e
j$ege$tsvseisfce: vfcjake in 8|ilw*1k a.hiž$b> saj so se nekateri ttičH oa#e obrnili -m psršidovanje* a* nUtm ničesar doseči,.,,
S	i: o Vik $•« jam I
f^Jkrt Kortin
Zmedenih nastopov tako imenovane slovenske desnice, kjer grmi, dežuje pa nič? Nacionalsocialističnih izbruhov zago-vedne ekstremne levice, ki je itak genetski spaček psevdolevih pokvarjencev? Nekdanjega obrambnega ministra, na katerega poskuša obesiti tudi svoje napake in grehe močna parlamentarna večina?
To so malo vredni izgovori, kajti po hitrem razpadanju strank v Sloveniji postaja očitno, da je močna parlamentarna večina najbolj odgovorna za klavrne razmere glede spoštovanja človeških pravic in medijski molk.
Demokracija je sistem, kjer je treba govoriti naravnost. Ne glede na razpoloženje države. Mladi psički, ki ovohavajo kuzli-co, naredijo pa nič, še dolgo cvilijo, bevskajo, lajajo in obžalujejo, če zamudijo priložnost.
Koliko časa bo slovenska oblast še blefirala javnost z odurnim mučenjem Anile Kodrič v Novi Gorici?
Koga se boji?
Podivjanih duš, ki jih ne krmilita več ne partija ne udba? Kuzlica jim je ušla. Vendar jo še vohajo in iščejo. Toda to je povsem njihov problem. O novih napakah je treba govoriti zdaj in tukaj. Vselej konkretno. Pobalinsko igračkanje s človeškimi pravicami je nevarno podjetje. Res pa je, da bi z bankrotom tega podjetja odleteli v nebo ugledni slovenski politiki in uredniki. Torej piha veter iz te smeri.
Brlivko na koncu predora predstavlja pravosodni resor ministra Kozinca, ki reagira na nepravilnosti konkretno in pravno korektno. Advokati tudi, seveda!
Toda koliko časa bo dr. Vašo Predojevič, nekdanji pomočnik komandanta nekdanjega vojaškega okrožja v Zagrebu trepetal, kdaj bodo njega in njegovo družino vrgli iz stanovanja v Ljubljani, ker je bil med več kot pettisočimi slovenskimi rekruti, ki so se varno vrnili k materam in očetom v Slovenijo,
Inteligenca na pohodu
tudi njegov otrok?
Koliko časa bo v Sloveniji brez apriornih pravic komandant Konrad Kolšek? Najbrž celo zato, ker ga je neki upokojeni partizanski kader potuhnjeno razglasil za agresorja.
Resnica je drugačna: Kolšek je sodno dokazljivo in neposredno reševal Slovenijo pred nevarnostjo rušilne vojne.
Koliko časa bo smrt najboljši advokat teh ljudi?
Koliko jih bo moralo pod rušo, kot Drago Ožbolt, da bi se pri politikih in njihovih dovčerajšnjih tovariših oglasila vest, če že srca nimajo? Kaj so človeške pravice, tem skrajno problematičnim tipom nima smisla razlagati.
Koliko časa mislijo o teh problemih lagati sebi in ljudem, čeprav od tega, kar govorijo, nimajo nobene koristi? Toda iz tega še ne smemo sklepati, da ne lažejo. So namreč ljudje, ki lažejo le zato, da lažejo. Slovenska zgradba, ki je na zunaj lepa, a na slabem temelju, se lahko zaradi tega sesuje.
S kakšnimi grehi misli ta oblast obremeniti vest novih generacij?
V kolikih primerih se bodo ponovile tragične zgodbe iz časa po drugi svetovni vojni?
O teh vprašanjih sem 22. marca 1994 pisal zasebno pismo ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju, ker sem se bal, da mogoče pretiravam s temi rečmi.
Dobil pa sem odkritosrčen odgovor, da te probleme vsaj nekoliko pozna in da je že posredoval, ker se nanj obračajo s prošnjami družine nekdanjih častnikov. Metropolit obžaluje, ker ni mogel ničesar doseči.
Kakšna je država, ki se požvižga na nesporno moralno avtoriteto nadškofa?
Navsezadnje te države ne predstavlja okupacijska oblast, ki je zavračala prošnje škofa Rožmana v prid talcev in internirancev v drugi svetovni vojni?
Teh podob ne kažem z obupom. Kažem jih z upanjem, ker ljudje razumejo in vedo, koliko je v tej podobi krivic, ki jih enostavno ne smemo preslikati v novo dobo.
Hic Rhodus, hic salta!
Milan Meden
Ko so sredi maja politiki in razumniki, ki se bolj ali manj uspešno sučejo okrog desnega poltraka slovenske politične scene, obelodanili obnovljeno Majniško deklaracijo, je postalo kristalno jasno, da se slednji ne morejo, še verjetneje pa nočejo odreči vlogi politično profiliranih modrecev. Še več. Še tesneje se oklepajo svojega vesoljnega poslanstva - poučevanja neukega demosa o načelih demokratične družbe in boja za njegovo dobrobit.
Zato je dilema, ali se krog omenjenih intelektualcev z objavo deklaracije vrača iz politike ali pa se ponovno podaja vanjo, lažna. Inteligenca, ki je v politiko vstopila ob zlomu prejšnjega političnega sistema, je v njej prisotna še danes in, kot je videti, se iz nje ne namerava umakniti tudi v prihodnje. Čeprav bi bilo to nadvse logično in normalno.
Prisotnost intelektualcev v politiki je moč tolerirati le v obdobju velikih sprememb, na primer ob prehodu iz enega v drug politični, ekonomski ali vrednostni sistem, ko pa postane “novi red” aktualna realnost neke politične ali državne tvorbe, je čas, da funkcijo političnega profeta prepustijo izvoljenim profesionalcem nižjega ranga.
Idealen primer sestopa intelektualcev z oblasti in njihovega ponovnega zlitja s civilno družbo predstavljajo države Višegrajske skupine.
Slovenska inteligenca pa -kot izgovor ji služi cela vrsta objektivno obstoječih nepravilnosti in domneva, da so ravno razumniki tisti, ki najbolje razumejo pasti tranzicije - ostaja v politiki. In to v tistem delu, ki ji najbolj odgovarja -populističnem.
Del podpisnikov je svojo politično pripadnost pokazal že s prisotnostjo na zborovanjih v podporo politični opciji, ki bi
jo izjemno težko označili za odprto in kooperativno, je pa zaradi svojega populističnega naboja nadvse prikladna za parjenje z vzvišenim človekoljubjem. Takšna naveza pa vzbuja čudne asociacije. Če je mogoče platonično pojmovanje države, ki izvira predvsem iz tradicionalističnega pojmovanja inteligence kot narodove dojilje, z obilno mero humorja še nekako tolerirati, pa se zalomi pri makiavelističnemu forsiranju ciljev na račun sredstev, ki je lastno profesionalnim politikom iz omenjene naveze.
V tej luči pa treba razumeti tudi najnovejšo varianto Majniške deklaracije. Gre namreč za dokument, ki deklarativno sicer izraža določene težnje po normalizaciji slovenskega političnega prostora, kar je brez dvoma nadvse pohvalno početje, na drugi strani pa v najboljši ek-
skluzivistični maniri pri podpisovanju dokumenta izloča tiste z druge strani politične lestvice.
Deklaracija je bila napisana in podpisana v imenu neke politične ideje, zato je ne gre razumeti kot korak k pomiritvi razgretih političnih strasti, še manj pa kot pritisk razmišljajoče civilne družbe na državo. Ne gre torej za spravo, kot nas želijo prepričati podpisniki, pač pa za nepotrebno dokazovanje ene politične opcije na račun druge. Zato si najnovejša deklaracija, katere koketni naslov je mogoče razumeti le kot posiljeno štu-Ijenje v zgodovino, enakega naziva kot Majniški deklaraciji iz let 1917 in 1989 pravzaprav ne zasluži. Če ne zaradi drugega, zato, ker jima ne seže niti do gležnjev. Da o kolenih niti ne govorimo.
Gregor Kozovinc
Bančništvo na slovenskem
Creditanstaltova
V četrtek, 19. maja, je avstrijski finančni minister Lacina na tiskovni konferenci, ki sta jo imela skupaj z Gasparijem, omenil težave avstrijskega Creditanstalta v Novi banki, njegove izgube, nepravilnosti pri registraciji in pritožbe nad Bank Avstrija, ki da ne kreditira dovolj slovenskih klientov. Pri tem je poudaril, da gre pravzaprav za težavno prilagajanje na slovenske razmere, ki pa se že razvijajo v pozitivno smer. Gaspari je dodal, da je pri Creditanstaltu bila posrednica v sporu država, komercialni zapleti med vlagatelji naj bi se razrešili v skladu z bančnim statutom, videti pa je tudi pot do razrešitve vpisa v register.
30. 1. 1990 je bila ustanovitvena skupščina Nove banke d. d., kjer je bil sprejet Sklep o ustanovitvi Nove banke d. d. za vpis delnic. Ustanovni kapital banke je znašal 5.500.000 ECU-jev, ali 27.500 delnic po nominalni vrednosti 200 ECU-jev za delnico. Direktor na novo ustanovljene banke g. I. Kadunc, je imel namen ustvariti univerzalno banko (ob LB in SKB), ki bi bila podprta s tujim kapitalom in bi imela značaj mednarodne banke.
Nazaj v prihodnost
Avgusti Tosti v svoji knjigi “ Denarni zavodi v Sloveniji po
I.	sv. vojni” opisuje, kako se je razvijal bančni sistem na naših tleh. Slovenci smo leta 1900 imeli le dva bankirja v Ljubljani (Luckmann in Mayer), ki se jima je kasneje pridružil še Kreditni zavod za trgovino in obrt. Kreditni zavod je leta 1920, predvsem zaradi boljših poslovnih zvez in kapitala, pro-
dal tretjino svojega deleža Jadranski banki, 40 odstotkov slovenskim lastnikom, preostalih 30 odstotkov pa je bilo namenjeno Creditanstaltu.
Zaradi splošne gospodarske recesije v tridesetih letih je Creditanstalt prodal svoj delež nazaj slovenskim lastnikom, vendar, kot je zapisal Tosti, takratni direktor Kreditnega zavoda, je bilo poslovanje z danes drugo največjo avstrijsko banko tudi po prekinitvi kapitalskih vezi vseskozi korektno.
Creditanstalt se priključi Novi banki
Nova banka je bila uradno ustanovljena 30. 1. 1990 z namenom postati univerzalna banka, ki bi lahko ponudila kompletno bančno storitev svojim komitentom. Vodja celega projekta in generalni direktor banke g. I. Kadunc se je kasneje, spomladi leta 1992, v želji, da bi Nova banka postala banka z mednarodnim kapitalom in
dobrimi poslovnimi zvezami, kapitalsko povezal z avstrijskim Creditanstaltom, ki je že takoj na začetku postal 55 - odstotni lastnik sedaj Creditanstalt -Nove banke d. d.
Dejstvo je, da je Kadunca tisto leto očarala pomlad, kajti moral bi predpostaviti scenarij razvoja, ki ga je kasneje izpeljal upravni odbor banke.
Na 6. seji zbora banke (maj 1992) se je namreč upravni odbor povečal na 7 članov (prej 5 članov), kar je praktično pomenilo preglasovanje (štirje Avstrijci in trije Slovenci), podobno pa se je zgodilo tudi z nadzornim odborom, ki se je
povečal na 5 članov (prej 3) po formuli 3 + 2 v korist Creditanstalta. Takšno razmerje v upravnem in nadzornem telesu delniške družbe je pomenilo začetek izgube kontrole nad delovanjem banke s strani manjšinskih delničarjev, ki jih pooseblja g. I. Kadunc.
Razočaranja sledijo
Kljub temu, da je Creditanstalt vedel, da je ogromno denarja v banki zaradi Kadunca, je vztrajal, da se poslovodstvo zmanjša na dva in da je drugi g. M. Kandus, ki je imel podporo Creditanstalta. 15. 7. 1993 naj bi priznan bančnik g. M. Kandus podpisal Pogodbo o zaposlitvi z Creditanstaltom in se zaposlil kot novi (drugi) generalni direktor te banke.
Kadunc je zagrozil s takoj-
šnjim odstopom, če bi prišlo do zaposlitve g. M. Kandusa, nato pa je na prošnjo Creditianstalta sprejel kompromis, v katerem je bistveno to, da bo Creditanstalt delničarjem, ki ne bodo hoteli sodelovati pri dokapitalizaciji banke, ponudila odkup delnic po “fer ceni”. Fer cena je bila po mnenju manjšinskih delničarjev 66 ECU-jev za delnico, Avstrijci pa so bili pripravljeni zanjo odšteti le 56 ECU-jev.
Kadunc jc kasneje, ko je uvidel, da ga Kandus postopno izločuje iz poslov, sprejel predlagani odstop s podpisano obljubo Creditanstalta, da bo odkupila
delnice manjšinskih delničarjev. To je bila že druga neizpolnjena obljuba banke glede odkupa delnic. 51. člen Statuta banke je namreč določal, da ima tisti delničar, ki na zboru banke ugovarja, pravico do izplačila svojih delnic pred izvedenimi spremembami, pri čemer se določa vrednost delnice za izplačilo po dinamični cenitvi.
Da bi rešili vsaj nekaj za manjšinske delničarje izgubljenega premoženja, je bila s strani manjšinskih delničarjev ponujena tudi delitev banke na dve banki v skladu s kapitalskimi vložki na del za Creditanstalt Bankverein in ostale delničarje. Predlagana sta bila dva delitvena datuma, in sicer 31.
8.	1993 ter 1. 1. 1994. Prostorsko in kadrovsko je bila delitev izvedljiva, preostala sredstva pa bi razdelili glede na bilanci
rri
Creditanstalt - Nova banka d.d. LsJ
Kotnikova 5 / 61000 Ljubljana / Slovenija
nova oblačila
stanja in uspeha. Seveda iz te moke ni bilo ničesar, še najmanj pa kruha.
Nova emisija delnic
20. 1. 1994 so bili delničarji obveščeni o dokapitalizaciji banke. Emitirano je bilo 825.000 delnic po 1000 SIT, skupaj torej 825 milijonov tolarjev. Banka naj bi tako pokrila ogromno izgubo izkazano v bilanci uspeha za leto 1992 in 1993, ki so jo v svojem poročilu podpisali revizorji mednarodno priznanega Coopers & Lybranda. Izguba za leto 1992 je znašala 257 milijonov SIT, za leto 1993 pa kar 1.055 milijonov SIT! Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da je bil g. I. Kadunc direktor banke vse do prihoda g. M. Kandusa poleti 1993, torej je večina izgub nastala prav v času njegovega direktovanja...
Res je, da je del teh izgub objektivnih (počasnejša, nepredvidena rast tečaja in visoke obrestne mere so povzročile vsem bankam v Sloveniji velike izgube), del teh izgub pa je nedvomno nastal zaradi subjektivnega faktorja.
Zgodba o Creditanstalt banki, ki je po sprejemu statuta 17.
5.	1994 izgubila dopolnilno ime Nova banka, bo verjetno imela happy end.
Gre namreč za precej več, kot je ena banka. Kadunc je bil naiven ali pa je hotel preveč. Sosednja država Avstrija je namreč več kot 50 - odstotni lastnik Creditanstalt banke in je druga največja, takoj za Bank Avstrija. Avstrija je po številu naložb (640) prva investitorka pri nas (26 odstotkov), glede na vrednost naložb (2,4 milijarde šilingov) pa druga, takoj
za Nemčijo. Slovenci smo za časa Cankarja bežali izpod avs-troogrskega jarma k Srbom in sedaj počenjamo obratno. Vra-
čamo se tja, kjer smo že bili in kjer se nismo nikoli uspeli razviti. Podrazvitost je naše prekletstvo, kajti če rečemo
Germanom NE, ni več poti nazaj. Pot smo si zaprli decembra 1990.
Marjan Cvikl
D E	NOVA BANKA Delniško družba Ljubljana Ser.it 4 04217 L N I	C A
200 ECU > dinarski protivrednosti * kalem ima lastnik te delnice vse pravite in ustmen delci m kapitalu let dobičku banke		
kot je vprtdeljmo » sioiutv bunke. Pripadajočo dividendo bo Sovo bunko d. tf> i/plačala v tridesetih dneh po sprtjmv zokijučnego roč um.		
Ljubljano, M L im		Srn a banka d. d.
		, kor J\ odvije
Ser.il. A 04217	Ser. it. A 04217	Ser.il. A 04217
TALON	KUPON	KUPON
	S	7
	ms	1997
Sovt bunka d. d.	Sova banka d.d.	Sovo bunka d<d.
		// ljubim*
Ser. it ,1 04217	»r* it. .1 04^17	Ser. it. 4	04217
KUPON	KUPON	KUPON
4	s	6
1994	1995	1996
Smu bunka d.tf>	Sovo Ivanka d,d.	Sava bunka d.d.
	j/ IjuMjemu	j/ L jv h/j ima
Ser. M, a 04217 KUPON		
J 1993		
Sova bunko d,d.		
t/ UublMd*		
Zakulisje
10
Ivan ni požigal Celja
Oni pravijo, da sem točno toliko nor, kolikor potrebujem - Res mi kdaj zaigra v glavi, toda jaz nisem požigal po Celju, samo bencin sem polil - Dva dni pred požarom je sosed mene hotel zažgati
“To, kar vidite pred sabo, je vse, kar je ostalo: razbili so mi dom, izgubil sem službo, izgubil sina in zdaj še to s požigom. Kako bi naj jaz zažgal hišo na Slomškovem trgu, če sem čakal na prenovo, povrhu vsega pa mi je žena pobrala vžigalice. Ali res mislite, da bi me policija kar tako izpustila iz krempljev, če bi mi lahko obesila ta požig...”
Bolničar za norce
Četrt ure po telefonski najavi je prišel: Ivan Kalšnik - Jani, nezakonski sin čistilke Vide in Viktorja Potočnika, star 32 let, oče 11-letnega sina, od 1983. leta brez dela in v sporu s celjskim Zdravstvenim centrom, ki ga je po njegovem mnenju po krivici spravil ob kruh in službo ter pripadajočo invalidnino, za katero že 10 let neuspešno toži SPIZ in je zdaj osumljen požiga hiše na Slomškovem trgu v Celju.
“Moja tragedija se je začela v celjski bolnišnici, kjer sem se ob delu usposobil za bolničarja in telefonista. Zaradi bolečin v hrbtenici so me premestili na manjvredna dela, vsako delo je častno, kar je preveč, je pa preveč, za čistilca parkov.”
Zakaj so vas odredili za paznika parkov, če ste bolničar?
"Rekli so, da sem lahko samo bolničar za norce, barabe hudičeve. Ob nekem dežurstvu je strela udarila v telefonsko napeljavo in je uničila tisto staro centralo. Ves sistem je bil sicer takoj prestavljen na napajanje z akumulatorji, vendar so bili ti prazni. To sem ob predaji izmene sporočil svoji predpostavljeni, vendar so me začeli preganjati oni z vodstva. Sprožil sem spor pred Sodiščem združenega dela, vendar so bili R. Peperko, B. Vilč in Jožica Subotičeva pred sodniki prepričljivejši. Imel sem tumor, invalidska komisija je bila sestavljena iz njihovih zdravnikov, in so odločili, kot so odločili. Pritožil sem se, vendar še danes nisem dobil niti tolarja invalidnine. To je resnica
in začetek črnega zla.”
Zakaj, saj ste mladi...
“Šibali so me, kamor so mogli. Za siromaka se nihče ne potegne, zavzame. Pritožba sem, nova pritožba tja, pa spet pritožba... na koncu pa vedno oni zmagajo. Poglejte naokoli, koliko krivic in gorja, koliko ne delavcev, celih družin je na cesti, ljudje so zaradi lakote že prisiljeni krasti, oni pa se vozijo in širokoustijo po svetu, trobentajo, kako je vse več zaposlenih, kako nam je bolje...”
Ne zamerite, ostanimo pri vaši nesreči.
“Poročil sem se. Z ženo, trgovko, sva dobila sina, potem sem ostal jaz na cesti, kmalu še žena. Prej je rekla, da oba, sina in mene, ona ne more živeti. In je odšla. Ostala pa sva prijatelja. Tudi to nedeljo sva bila skupaj. Potem se je sin zapletel v slabo družbo, obsodili so ga na prevzgojo, ker tako velikega ni nihče hotel vzeti v skrbništvo...
Vse sem izgubil, vse so mi razbili, prekleti. Ostale so mi samo tožbe, pritožbe, nekaj časa sem dobival podporo na Centru za socialno delo, potem je tudi to usahnilo. Preživljal sem se s priložnostnim delom in čakal, da mi SPIZ izplača osebne dohodke za vsa leta nazaj... Da sem preživel, sem vnovčeval čeke od banke in se zadolžil za več kot dva milijona. Banka me je prijavila, obsojen sem bil pogojno s tem, da bom po pridobljeni pravici za storjeno krivico mesečno odplačeval dolg”
Ivan ni požigal
“Težave so se začele potem, ko sem dobil stanovanje na Slomškovem trgu. Šlo je za podstrešne luknje, za luknjo, v kateri moja mama ne bi imela niti kur...
Obljubili so, da bodo podstrešje usposobili za človeka vredno bivanje, uredili sanitarije... Bil sem pri ministru Silvestru Drevenšku, ki mi je pokazal, da je za mojo luknjo rezerviranih poldrugi milijon tolarjev za adaptacijo. Pa je nekdo
privlekel na dan neke Perišiče, ki bi naj dobili hišo nazaj in se je vse ustavilo. Sosedi pa so celo stanovanje prenovili...
Ker sem nenehno nergal, so rekli, da je satan v mern. In so se vsi obrnili proti meni. Čez čas so mi začeli nagajati s črno magijo, nastavljali so razne predmete, igralne karte s posebnimi znaki, cunje, vonjave, samo, da bi me spravili ob živce...”
Pred dvema letoma je pri vas že gorelo...
“Obtožili so mene, mene pa ni bilo, ker sem bil takrat k sreči s prijateljem v Italiji. Policija to ve...
Obtožujejo me marsičesa, da sem zvodnik, da sem diler za mamila... Mamila odločno odklanjam, tudi zvodnik nisem. Zakaj jaz ne bi smel imeti prijateljev in prijateljic? Kaj to koga briga. Ali naj grem živ pod zemljo?”
Kako je bilo v resnici tisto nedeljsko popoldne?
“Najprej še enkrat zapišite, da Ivan ni požigal po Celju. Prav? Slikajte me, kako prižigam vžigalico. In kdo ne prižiga vžigalic?
Kako je bilo? Tako je bilo. Z ženo sva bila dogovorjena, da skupaj pospremiva sina nazaj v poboljševalnico. Kupil sem mu frnikole. Na avtobusni postaji sva spila dve pivi in šla v bistro pri Metropolo. Tam sem spil kavo in mi je v glavi nenadoma “zašpi-lalo”, da se bolj malo spomnim. Baje sem bledel neumnosti. Žena me je spravila domov, ko sem pred vrati zagledal bencinsko posodo z bencinom...
Zdaj moram tri dni nazaj. Prejšnji teden se je zjutraj pred hišo ustavil tovornjak z gradbenimi delavci in orodjem. Stekel sem na cesto, kjer je neki delavec pretakal bencin v neko drugo posodo. Poleg je bil sosed Amon in rekel, da je to zame, prižgal vžigalnik, delavec pa hotel bencin zliti po meni. To je videla vzgojiteljica iz vrtca in zavpila, da me mislijo zažgati... Tako sem se prestrašil, da sem stekel v Zagato k prijatelju Cirilu Jagriču...
In zdaj v nedeljo popoldne, ko sem se vrnil z avtobusne postaje, je bila ta posoda z bencinom pred mojimi vrati. Ponorel sem od jeze, preklel vse živo in tisti prekleti bencin razlil po podstrešju. Prav takrat je prišel na obisk prijatelj s punco, da bi sosedi Nadi popravil hladilnik. Nada se ukvarja s črno magijo, ona pa je res nora. No, in ta punca Ivica in moja žena sta pobrali vse vžigalice, da ne bi res kaj zakuril... Potem sta se žena in Nada skregali, žena je Nadi rekla: “Na, kar imej ga, zdaj ga lahko imaš” in ji vrgla pod nos, da je pred dvema letoma spala z mano, ko sva bila na morju... Postalo mi je slabo in sem odšel v stranišče ...In takrat je začelo goreti...
Zakaj bi naj jaz zakuril, če sem pet let čakal, da mi bodo adaptirali stanovanje, in s čim bi naj prižgal, če sta mi prej pobrali vžigalice... Res sem vpil, da naj že vse enkrat zgori in tiste babnice, ki mi nagajajo skupaj z bajto, res je, da sem kričal, da ne grem ven, da naj še sam zgorim, ker mi drugega tako nič ne preostane... in res je, da me je iz ognja rešil Ivičin prijatelj, ki se je siromak pri tem hudo opekel... Tako je bilo in tako se jaz spomnim. Na policiji sem povedal vse, tudi to, da je lahko zakuril tudi oni iz banke, ki je kupil stanovanje in tudi meni ponujal odkup v zameno za garsonjero na Zelenici...
Lahko sem trikrat nor, sem nevrotik in psihotik, nisem pa zvodnik, ne diler in ne požigalec! S kom spim, pa je povsem moja stvar... To je del žalostnega življenja mene, proletarca. To je ostalo od vseh sanj in načrtov potem, ko so me začeli triblati tisti trikrat prekleti v vodstvu Zdravstvenega centra. Napišite to, če si upate in še enkrat objavite sliko na prvi strani, naj ljudje vidijo, kaj so te barabe tudi danes sposobne narediti iz človeka...”
In je vstal ter odšel bogve kam in bogve za kako dolgo.
Jani Sova Foto: Vasja Ocvirk
Poklicni gasilec dobi osemintrideset tisočakov na mesec
Gasilci na robu eksistence
Prav, priznamo, da je treba varčevati. Sušni časi so in vsak privarčevani tolar v državnem in občinskih proračunih je dobrodošel. Toda mar je res treba varčevati pri požarni varnosti, bo res moralo zgoreti pol mestne četrti in nekaj ducatov ljudi v njej, preden bo nekdo ugotovil, da zmanjševanje števila poklicnih gasilcev ni najbolj modra in gospodarna poteza?
Nedavni požar na Slomškovem trgu je Celjanom odkril neprijetno novico, ki sploh ni več novica: z ognjem so se ob pomoči prostovoljnih gasilcev spopadli le štirje (4) poklicni gasilci. Požar so uspešno pogasili, toda kaj bi bilo, če bi šlo
za nesrečo večjega obsega?
Računica je preprosta, vzrok še bolj trivialen. Se tako opremljeni in usposobljeni imajo skupaj le osem rok, premalo za učinkovit spopad z rdečim petelinom. Bog ne daj, da bi v istem času zagorelo še kje drugje.
Ing. Stane Jelenko, direktor Zavoda za požarno varnost v Celju, pojasnjuje vzroke zmanjševanja števila poklicnih gasilcev z odkrito zaskrbljenostjo:
“Zaradi usihanja finančnih virov smo bili prisiljeni zmanjšati število poklicnih gasilcev, zdajšnje število pa kljub relativno dobri opremljenosti ne zadostuje več tisti protipožarni pripravljenosti, kakršno smo imeli nekoč.
Ker si vsaj dvajset odstotkov sredstev zagotavljamo sami in smo z zmanjšanjem števila delavcev okrnjeni tudi na področju dopolnilnih dejavnosti, imamo nenehne težave z denarjem.
Tako se vrtimo v začaranem krogu in brez pomoči od zunaj bomo stežka rešili ta problem. Kot ilustracijo lahko omenim, da je povprečna plača gasilca s štiriizmenskim delovnim turnusom okrog osemintrideset tisoč tolarjev. Z vsemi dodatki.”
S kolikšno ekipo gasilcev pa trenutno razpolagate?
“V štirih izmenah imamo trikrat po osem ljudi in enkrat sedem, kar pomeni, da lahko
ob bolniških staležih, dopustih in drugih objektivnih vzrokih efektivno računamo s približno petimi ljudmi na izmeno, z dispečerjem vred. Za normalno, optimalno funkcioniranje bi potrebovali po devet operativnih gasilcev na izmeno. Za dokončno sistematizacijo se bomo obrnili na strokovne službe pri republiški instituciji. Vsekakor pa s takšnim številom kadrov, kot ga imamo zdaj, ne bomo mogli opravljati dopolnilnih dejavnosti, kot so vlečna služba, odpiranje stanovanj, reševanje iz dvigal in podobno.”
Računate na pomoč iz republike, občine?
“Pomoč bo vsekakor potrebna, saj že pri planiranju ugotavljamo primanjkljaj desetih milijonov SIT mesečno. Trenutno sodelujemo s celjskim izvršnim svetom in upamo, da nam bodo priskočili na pomoč. Do konkretne rešitve našega problema pa bomo še naprej delali po najboljših močeh.”
Vasja Ocvirk
KOLIKO SLOVENCEV JE NASEDLO
Union trade leasing s Parmove 47 v Ljubljani ponuja za 4.800 tolarjev preselitev v Ameriko
Po krajšem zatišju in celi vrsti škandalov z mnogo obetajočimi igrami na srečo, ki so na sto tisoče Slovencev spravile ob zadnje fičlne, se je pred tednom z razkošnim oglasom v Delu najavila nova: U. S. A. VISA Lottery. Union trade leasing d. o. o. v skrpucani slovenščinažnivo ponuja 27.000 stalnih bivalnih in delovnih viz, rezerviranih za sodelujoče, rojene na “teritoriju bivše in sedanje Jugoslavije”.
bivalnih in delovnih dovoljenj. Od tega je po slovenski različici omenjenega oglasa kar 27.000 mest “rezerviranih za sodelujoče rojene na teritoriju bivše in sedanje Jugoslavije”. Po naših podatkih pa gre za celo Evropo le 23.000 stem, da bivalna viza in pravica do dela še ne zago-
tavljata - dela. Gre namreč za že omenjeno loterijo, ki po potrdilu predstavnikov ameriške ambasade in predstavništva v ZDA v resnici obstoja. Vendar gre za - loterijo. Torej že sama udeležba ne jamči - dobitka. Dobitek je zagotovljen, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji. Ob
Peščica Hrvatov si že poldrugi mesec polni žepe z denarjem naivnih sodržavljanov in nesrečnežev, ki so nasedli njihovi reklami, da za nekaj kun pridejo v Ameriko, dobijo pravico bivanja in dela. Med žrtvami je največ mladih izobražencev, Dalmatincev in beguncev.
Zakaj gre? Če zadevo poenostavimo, gre za to, da Združene države Amerike na osnovi 205. člena vselitvenega zakona vsako leto dovolijo naselitev in izdajo državljanstvo nekaj desettisočim prebivalcem drugih celin. V bistvu gre za “svežo kri”, kajti sito skozi katerega se “srečneži” pebijejo v obljubljeno deželo, je sila gosto.
V tem razpisu je namreč točno določeno, kdo bi naj postal nov državljan ZDA. Zvečine gre najprej za mlade in čimbolj šolane ljudi. Potem je zanka o narodnosti, nato kraju rojstva, barvi kože, ker ne gre pozabiti, da imajo v ZDA že desetletja težave z določenimi narodi, tako, denimo, tudi ta “loterija” posebej poudarja, da “nimajo pravice do sodelovanja” ljudje iz cele vrste držav.
Za letos je na voljo 55.000
o		"5		II	
l>				X	
l<		Rj	Ra		
E"						
					
Atsaaranar	r>!srrcr»					
U.S.A. VISA Lotterij
Na podlagi 205.člena (C) vselitvenega zakona ZDA
55,000 Immigrant Visas (Green Cards)
1994 Registration OPEN now on flrst-come basis
zastopnik za U.S.A.: INTERNATIONAL CONSULTANT 767 LEKLNTON AVENIJE, # 405 NKW TORK, NY 10021
<2^
UNION TRADE LEASING d.o.o.
PARMOVA 47 61000 LJUBLJANA. SLOVENIJA TEL.: 061/317-389, FAX„:326-8B7
Amtrttz« '<ada napoti* loterijo « dodelite* 55.000 suHrsfo b>v»ln„*t viz tn delovnih dovoljenj, 17,000 m«u H M»«r*lr«w MM sodelujoč, rojen« ne teritoriju btvtr In tedanje jogollavije Nata firm* (e pocOUIZcrva. da v vitem imenu naredi uradno aplikacijo, ki bo zagotovo poiredovans odgovornemu ministrstvu v U.SA
Natetaj poteka do 25. junija 1994. Cena na leta ja je 4.900,00 *IT. Vptedat« lahko na tM:SQ 100 *10 111; A Sanka ljubljena
Agencija "VILO"
Pohitite t prijavami in itkodttite to priletno«, ki ve vjm je pokarala.
7rev.ee do sodelovanja nimajo rojeni v *onodi /uto,Ui, Zoiumpgč Cvojoni jomajU Jtorrjj, Mrl uku. mpiruh in Tdjverso
DV1 LOTERIJSKI VPRAŠALNIK
V«|			... 			■—~~	mn	——	”«^sssr~~	——*•
T*k*on; 								
M*	V vtike	"Sa
MfcllO lt>itfv*. 		u..										 fOjlTv* 		 .. 									
Vkekkor efettajaje. vat predme, da napile«, podatke val« »eprog« lo otrok
Pne	Saroduves	Porom rojmo
Me«o fopfvti
** vte fconCak uednje leto O* NE_____________________________
Č« »te odgovor« « a«, kak len e«, kaj ja val tedanji pok lir t
Ali Sle ve * tem pekočem v presekkh petih krtih ukvarjali Vlij dve leti
Prosimo,da prijavnico Izpolnite čitljivo.
- Goljufija ali zloraba ameriške igre na srečo - Mrtev telefon, faks od Mikro Ade in račun A banke
tem ne gre zanemariti dejstva, da na ta način ZDA brez kakršnegakoli vložka pridobijo na leto praviloma na desettisoče novih, mladih, dela sposobnih in zvečine visoko usposobljenih strokovnjakov.
Kdo pošilja Slovence v Ameriko?
Pri že omenjenih sosedih so čez noč zrasle številne agencije, ki so z odmevnim oglaševanjem opozorila nase in že poldrugi mesec garajo s preštevanjem denarja. Denarja, ki jim ga je naklonilo naivno ali nesrečno občinstvo. Loterija namreč zaradi že omenjenega preverjanja igralcev svoja okenca za prijave zapre že 25. v tem mesecu. Torej je sanj o Ameriki koncem junija za letos - konec.
Kako to, da so se gospodje pri UNION TRADE LEASING D. O. O. na Parmovi 47 v Ljubljani tako pozno spomnili Slovencev?
Takoj je treba povedati, da tega odgovora ni moč dobiti, ker se na v oglasu natisnjeno telefonsko številko nihče ne oglaša. Ali gre za napako tiskarne Delo?
Če se odločiš za pot v Ameriko, tudi do Ljubljane ni daleč. Hišna številka Parmove 47 v Ljubljani je obešena na blok, na katerega vhodu je tabla, da je bil v tej hiši sestanek rajonskega odbora OF za Bežigrad, o kakšnem UNION TRADE LEASING d. o. o. pa niti sluha ali duha. To skrivnostno podjetje naj bi bilo v lasti g. Branke
Bilič, ki je pripisana k imenu pri poštnem nabiralniku gospoda Dragoljuba Božiča, sicer lastnika podjetja za finančne in druge storitve. Toda niti prva niti drugi se na še tako vztrajno zvonjenje ne oglasita.
Kam torej zdaj s 4.900 tolarji (pri Hrvatih se cena za isto uslugo giblje od 89 do 390 KUN!), kolikor bi jih naj vplačali na naveden žiro račun. In glejte, zlomka, spet napaka. V oglasu navedeni žiro račun je v resnici žiro račun A Banke, kjer pa niti pojma nimajo o kakšni obljubljeni Ameriki in kam s tem denarjem, nam je dejal Miro Kert, direktor A banke v Ljubljani. Torej se zadeve lotimo s še eno pridobitvijo tehnike: s faxom!
Novo presenečenje, presene-
čenju ni konca. Ko fax posrka vašo Ameriko, ugotovite, da gre za pomoto, kajti vaše upe ste poslali MIKRO ADI, ki je resda v isti ulici, vendar na št. 41.
Kolobocija je popolna: UNION TRADE LEASING d. o. o. ni niti na poštnem nabiralniku, ne na telefon in ne na zvonec se nihče ne oglasi, žiro račun je od banke, fax pa od nekod že znane MIKRO ADE. Če boste vztrajni in še vedno za 4.9oo tolarjev hoteli v Ameriko, poskusite razvozlati, kaj pomeni še na črnem podtisku oznaka IVC in kaj podčrtana Agencija “VELO”.
Kdo skubi Slovence?
Na to vprašanje bi moral
odgovoriti nekdo iz gromozanskega državnega aparata, ki izdaja dovoljenja za igro na srečo, ki bdi nad podjetništvom in tem, kam in kako iz Slovenije odteka denar.
Mi bi radi le za 4.900 tolarjev v Ameriko ali kamorkoli iz te države, kjer lahko vsak počne vse, v največjem dnevniku v spakedrani slovenščini razglaša igro, ki nima oznanjenih pravil in ne podatka o tem, kaj za ta denar sploh dobiš, dovolj je, da imaš samo poštni nabiralnik in telefon, ki je nem in seveda nekaj tisoč naivnih, čeprav že ničkolikokrat nategnjenih, vse siromašnejših in nič pametnejših ljudi. Verjetnostni račun izstavite v markah ali dolarjih.
Adijo Amerika, kjerkoli si že.
Janez Sever
V
Štiri slovenske redovnice in medicinske sestre sredi pekla v Ruandi
Edino, kar ostane,
Po letalski nesreči, v kateri je izgubil življenje dolgoletni ruandski predsednik Juvenal Habyarimana, je postala Ruanda, ena najrevnejših držav na svetu, prizorišče genocidnih spopadov med dvema plemenoma, manjšinskimi Tutsiji in večinskimi Hutuji. Slednji so s sistematičnim maščevalnim pohodom sprožili državljansko dramo, ki je zahtevala že najmanj pol milijona žrtev. Sredi vsesplošne morije, klanja z mačetami, noži, kopji, gorjačami, skušajo preživeti štiri slovenske sestre usmiljenke: Vesna Hiti, Anka Burger, Vida Gerkman in Bogdana Kavčič. “Že skoraj dva meseca smo popolnoma odrezane od sveta,” piše redovnicam v Šentjakob najmlajša med njimi, štiriintridesetletna sestra Vesna, “obstaja ena sama komunikacija - komunikacija molitve in ljubezni.”
Mukungu, 25. maja 1994 ste slišali, da je vojna v Rwandi Težko je opisati, kar smo že od oktobra 1990. Začeli so doživele in kar še doživljamo. To jo Tutsiji iz Ugande. Le-ti so bili
v Rwandi že nekaj stoletij na lakote, bolezni. Inkontanyji (Tu-oblasti, čeprav kot manjšina. Pred tsiji) imajo ena sam cilj — priti tridesetimi leti so prišli z državnim na oblast in iztrebiti Hutuje. udarom na oblast Hutuji, katerih Etnije Batwa oziroma pigmejcev je več kot osemdeset odstotkov, ne spominjam, ker nimajo bist-Tedaj so mnogi Tutsiji zbežali v vene vloge v političnem življenju, druge države: Ugando, Zaire, Inkontanyji so s svojimi oblas-Burundi. Po tridesetih letih so tiželjnimi težnjami povzročili napadli Rwando s pomočjo Ugan- letalsko nesrečo, v kateri sta de. Ta vojna je povzročila ogrom- izgubila življenje ruandski in no gorja. Marsikaj smo Vam že burundijski predsednik, oba Hutu-napisale o trpljenju beguncev, o ja, 6. aprila letos. Pri tem aten-delu z njimi. Bilo jih je na sto tatu so sodelovali tudi drugi; in sto tisoče, morda celo milijon senca pada zlasti na Belgijce in in več. Mnoge so pobili, delali plave čelade. Vse do tega dne so grozodejstva... Drugi so pomrli od bili Hutuji tudi med seboj razde-
Reka Kageraje iz Ruande v Ugando naplavila na tisoče trupel nesrečnih Tutsov
Grobnica v jezeru Victoria
Prebivalcem ob jezeru, ki sp ga razglasili za območje katastrofe, grozijo epidemije
KIGAl.l, 24. Predstavnik Združenih narodov s Ruandi je včeraj povedal. da je vendarle vsaj kolikor toliko obveljalo
premirje, ki sta ga sklenili ruandska vojska lit vodstvo n porot* domoljubne fronte. Toda prej se je zgodilo marsikaj tako grozljivega, da st f lov ek česa takega še misliti ne bi mogel.
Uganda je vse območje okrog velikega m pbmmhm^p jemo Victoria razglasila m območje katastrofe. Tu velja le posebej 7,< tri upravna območja tik rit* oveni. Vanj je rmmree roka K a-gora prinesla nešteto trape! % Ruandi pohitrit tjtidi 1'f.istjo. da ph sv l u mtd HMJGK3 «li> dftSMMj, Jvzmt Vivttin« j e le ka-fcs-mh sto krioinedov urivkthvo' ttd klopi pobojev Mnogii trupla so m /tdnkmia hi v rečnih mr-tv krak. Kipih temu pa jih je voda tddi v samo jezvrd naplav tla tolik:«, da m- Ihuijo tnorcNbub epHmjrj. Vse to se dogaja >e se sl tobK'V
I 'pmiskv ol>Li-.ii so sobi vi le
ptrmbm: vkijte. kr pobiraj« |»u-pla po voth, Hi obali jih zave-žeto v pbističue vreče in otipe* bejt« ija. kjer jiir ptrtem zasujejo
v ttmtdtične grobtimc, Ljudje, ki pobiraj« trupla, pravijo, it je pogled »atije wasih prav grozljiv, Razsekam! m z omleta* mL marsikatero je obglavljeno, marsikaterem« miiHjkat« udje, mnoga imajo z Žičami zveza* w roke. Veeo«omi gre za uvt~ liste, begutlečv predvsem tj tiri« iz nanuta I utstn, ki ,so višji m sni Ivi si kot Muh Sara« prot* sijji perok so iz: jezera prdegnSjl Hi trupel. Pokopali so jih v dva grobova v kraj« Kteben.' kak snih 2 Ul kilometrov jugti/a*
hodim ral ufstttdskvga glavnega mesta Korit pate.
ita/pada teča *topla, pomem-m borit* nevarnost za prebiva ice ob jezera, s,tj se tz, njega frisfer* bipejo z vod«, jezerske ribe pa svHijihro a glavna html ta. Za. zdaj so jim prepovedali piti vodo iz
jezera, razen če jo prej prekuhajo Tudi rib mr smejo več loviti trt uživati, Mnogi ribiči niil nočejo več' na jezero, saj jih je popadla prava groza, ko so % mrežami začeli vleči: U jezero trupla pobitih ljudi.
Ugandska vlade je pozvala
sprti strani v Ruandi, naj s poslujeta temeljna pravila civilizacijskega vedenja in mrtve dostojno pokopavala, ne pa mečeta v reko Kagetra,
Posebne Ugandski ekipe I«vij ti po jezero S tclori« trupla pobit iti ttoamkev. Na obali jih zavežejo v plastične vreče in odpeljejo dr* mtmŽKiirit grobov. < IVIefm«: Reuter)
Oder
je molitev
Ijeni zaradi multipartizma, kjer je vsaka partija vlekla na svojo stran. Takšna needinost je bila zelo pogodu sovražniku, ki je napadal in zasedal nova in nova področja.
S predsednikovo smrtjo pa se je vse zasukalo v nepredvideno smer. Hutuji so pozabili na strankarstvo in needinost med njimi. Mera trpljenja, laži, mučenj... ki so jo pretrpeli s strani Inkon-tanyjev (Tutsijev), je prestopila bregove. Začeli so pobijati vse — vse, kar je iz rodu Tutsijev: od dojenčkov do starcev. Ti ljudje, med katerimi smo, poznamo jih kot dobre in mirne, so naenkrat postali kot krvoločni volkovi. Začeli so ubijati svoje sosede Tutsije. Le-ti so začeli bežati, se skrivati, iskati zavetje povsod, kjer so upali, da bodo zavarovani. Skozi kakšno trpljenje smo šle tedaj, ko so tudi pri nas iskali zavetja tisti, ki so nam bili tako blizu: naš kuhar z družino, naše sodelavke... Dve sodelavki sta bili nekaj dni skriti v porodnišnici, ko pa je bilo že prenevarno, sta odšli na občino. Tam so potem pobili vse. Po vseh hišah, poljih, hribih so delali preiskave. 13. aprila smo se morale posloviti tudi od naših dveh postulatinj. Tega trpljenja se ne da opisati! Pri nas bi jih gotovo ubili. Predsednik občine nam je obljubil, da bo poskusil vse, da ju reši. Nekaj dni ju je imel v pisarni na občini, potem ju je prepeljal v sosednjo župnijo, v skupnost, kjer je bilo dvanajst redovnic in dva duhovnika. Toda 27. aprila so napadli župnišče, ubili oba duhovnika, naši postulatinji in pet redovnic; vsi so bili Tutsiji. Sedmim redovnicam se ni zgodilo nič, pet jih je bilo iz plemena Hutu in dve belki. V naši škofiji je ubitih okrog trideset duhovnikov, nekaterim pa se je posrečilo pobegniti čez mejo.
Mnogi ljudje so se zatekli v cerkve, tako so jih na lahek način pobili na tisoče. Iz bolnice so nam vzeli bolnike. V centru za podhranjene otroke imamo še pet otrok, za katere nenehno trepetamo; saj nam tudi grozijo. Enkrat so že prišli ponje, pa je naš g. župnik, ki ga spoštujejo, prosil zanje...
V teh težkih razmerah so zapustili Rwando mnogi tujci, mnogi misijonarji. Tudi naše sestre, tujke in domačinke, saj je bilo za domačinke še veliko bolj nevarno
kot za nas. Ostalo nas je le deset od skoraj tridesetih! V glavnem mestu je blokirana regionalka. Nobenega stika ne moremo imeti z njo. V Nembi sta sestra Bogdana in sestra Vida z neko Burun-dijko. V Murangu so Španka, Perujka in domačinka. Tu sem s sestro Anko in eno domačinko.
Res, ne bi si mogle misliti, da je možno iti skozi takšno trpljenje. In vendar, Bog daje vsak trenutek svojo luč in svojo milost. Čutimo to njegovo bližino; čutimo globoko medsebojno povezanost.
Republika Ruanda meri dobrih 26 tisoč kvadratnih kilometrov — približno enako velika je kot Slovenija — leži pa med Burundijem, Zairom, Ugando in Tanzanijo. Ocenjujejo, da ima okoli osem milijonov prebivalcev, to so bantujski Hutuji (90%), hamitski Tutsiji (9%) in Pigmejci (1%). Uradna jezika sta ruandski in francoski. Polovica prebivalcev je nepismenih. Ruando najprej kolonizirajo Nemci, nato Belgijci, potem pa postane del belgijskega protektorata pod okriljem OZN. Leta 1959 tutsijski kralj zahteva neodvisnost in pride v spor z Belgijci, ki mu odrečejo vso podporo. Tedaj se dvignejo Hutuji in prevzamejo oblast. V letih 1959-1961 se godijo veliki pogromi nad Tutsiji, ki so pred tem stoletja vladali nad večinskimi Hutujci. Ruanda postane neodvisna leta 1962. Od leta 1973 je na oblasti general Juvenal Habyarimana, ki skuša zgladiti notranja nasprotja med ljudstvoma. Po njegovi smrti v državi zavre in zgodovinsko nasprotje med plemenoma kulminira v množičnih pokolih.
15
Upala sem, da se letos vidimo; zdaj tega upanja ni več. Sploh ne razmišljam. Intenzivno je treba živeti sedanji trenutek. Tu ni možen noben načrt za prihodnost. Živimo iz trenutka v trenutek v popolnem zaupanju v Previdnost.
Ljubeče Vas pozdravljam in v duhu objemam, sestra Vesna.
“Delo je bilo le delno opravljeno, grobovi Tutsijev so le napol polni. Napolnimo jih do vrha,” je pozivala k prelivanju krvi hutujska radijska postaja. Genocid se nadaljuje.
Organizacija združenih narodov je po 2. svetovni vojni, potem ko je nacistična Nemčija terjala šest milijonov žrtev med židovskim prebivalstvom, sprejela konvencijo o genocidu, s katero so se njene članice zavezale, da se bodo bojevale proti genocidnim izpadom in zločinskemu ravnanju narodne, rasne ali verske skupnosti. Skoraj pol stoletja kasneje genocid še ni izkoreninjen iz sodobnega sveta, na to opozarja Ruanda.
Tehtnica se je očitno prevesila: na eni strani je bila dolžnost držav, da pobijanje preprečijo, na drugi strani pa pravica države, da na svojem ozemlju počne, kar hoče. Države naj bi spoštovale suverenost druge države, zato je mogoče, da se problemu, kot je Rvvanda, elegantno izognejo: v notranje zadeve suverene države se je prepovedano vmešavati... Prav zato je mogoče, da na pragu novega stoletja preživi primer plemenskega obračuna med Tutsiji in Hutuji.
Ksenija Lekič
Shaii so natančno takšne
kakršne so videli
I
Na straneh 241 in 242 novega telefonskega imenika za omrežno skupino 061, Ljubljano, se nahaja material za zanimivo statistično analizo. Če preštejemo javne navedene telefonske številke vsakega od navedenih petnajstih ministrstev, lahko slovensko oblast razvrstimo na nekakšno lestvico. Ta rang lista se lahko razume kot naključna. Če pa izhajamo iz stališča, da so v življenju stvari natančno takšne, kakršne so videti, pa je slika drugačna.
Število telefonskih priključkov, navedenih v tisku, se lahko tolmači kot prikaz pomembnosti oziroma percepcije pomembnosti v slovenskem uradnem prostoru. Telefonov je seveda precej več. Nekatere številke gredo preko telefonske centrale, druge pa so direktne, vendar ne na očeh javnosti. Javna telefonska številka v imeniku lahko izraža poseben status, ali pa pokaže, da se ministrstvo razpreda čez celo vrsto naslovov. To bi bila lahko druga raziskava, ki bi ob navedbi letnic zasedbe prostorov lahko kazala rast slovenskega birokratskega aparata.
Največ javnih telefonskih priključkov, namreč 44, ima finančno ministrstvo s svojimi tremi republiškimi agencijami. Na drugem mestu je ministrstvo za okolje in prostor s 27 natisnjenimi številkami in naslovi, ki zavzemajo skoraj celo kolono v imeniku. Po obilici naslovov sodeč deluje to ministrstvo iz vrste poslopij v Ljubljani. Sledijo ministrstvo za promet in zveze in ministrstvo za šolstvo in šport, ki si delita tretje in četrto
mesto. Na petem mestu je ministrstvo za zunanje zadeve (20 številk), šesto in sedmo mesto si delita ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo (vsako po 18 številk), osmo mesto zaseda ministrstvo za kulturo (13 številk), deveto ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (12 številk), na desetem mestu je ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve (11 številk), na enajstem se nahaja ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (10 številk). Dvanajsto in trinajsto mesto si delita ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za zdravstvo (vsako po 7 javnih številk). Na zadnjem, deljenem štirinajstem in petnajstem mestu pa se nahajata ministrstvo za gospodarske
dejavnosti in ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Ali naj to pomeni, da slovenska uprava najraje kasira, potem planira, skrbi za šolstvo, šport in zdravstvo, se povezuje s tujino, vzdržuje red doma in nas brani, nam dobavlja kulturo, zastavlja ekonomske odnose in nas razvija, si prizadeva za delo, družino in socialne reči, se ubada s kmetijstvom in gozdarstvom, ima na skrbi pravosodje in zdravstvo, pa gospodarske dejavnosti ter znanost in tehnologijo v navedenem vrstnem redu?
Ali bi nam ob tem lahko kdo pojasnil, počemu šolstva, znanosti itd. ne bi moglo pokrivati eno skupno ministrstvo? Tudi, zakaj ekonomski odnosi in gospodarske dejavnosti ne bi mogli biti pod eno zastavo, torej pod enim skupnim ministrstvom (prihranek xyz tolarjev)? Ali ne bi bilo tudi bolj racionalno, to se pravi ceneje, če bi ministrstvo za planiranje delovalo iz enega naslova namesto iz vseh sedmih, kar bi pomenilo samo eno računalniško mrežo in eno samo garnituro vratarjev in verjetno trikrat manj džezvic, tajnic, metel in snažilk?
Pravijo, da je majhna dežela draga. Tudi velika dežela, na primer Anglija, je draga. Potem je prišla gospa Thacher, ekonomistka, gospodinja in drža-vnica, ki je trdila, da se da državo voditi prav tako skrbno in varčno kot gospodinjstvo. Gospodinjstva moški seveda ne obvladajo, slovenski še prav posebno ne, pa smo tam, kjer smo.
Jana Valenčič
Zmagovalka slovenskega dela mednarodnega modnega tekmovanja Smirnoff, Nataša Cagalj, potuje v Dublin
Petindvajsetletna Nataša Čagalj iz Štor si ne dela utvar. Modo in oblikovanje jemlje zelo resno in temu tudi posveča veliko svojega časa. Tudi prostega. Zato se ne gre čuditi njenemu uspehu na izboru za slovenskega predstavnika na Mednarodnem modnem tekmovanju Smirnoff, ki bo novembra potekal v Dublinu. Nataša je absolventka Fakultete za tekstilno tehnologijo, smer oblikovanje tekstilij in oblačil, in upa, da bo diplomirala še pred odhodom na Irsko. Je skromna, vendar ne skriva ambicij. Za modo živi in z njo diha. V sobi, ki si jo deli z mlajšo sestro Majo, ima zavidljivo zbirko publikacij posvečenih modi in designu. Ni je oddaje o oblikovanju, ki si je ne bi pogledala. Ker pa je večinoma prezaposlena za posedanje pred televizijo, ji oddaje na videorekorder posnameta oče Josip ali mama Silva. Sicer pa nenehno dela, riše, šiva, preučuje. Oblikuje. Je ena izmed tistih mladih ustvarjalcev, o katerih bomo še brali. Tudi v tujih časopisih. Razgovor je nastal dan po zmagi na modnem tekmovanju Smirnoff.
Nataša, v Dublinu bo najbrž huda konkurenca?
“Nedvomno. Gre za velike razlike že v sami tehnologiji obdelovanja materialov. Na lanskoletnem tekmovanju v Sao Paulu je na primer zmagala Irka, ki je material izžigala z infrardečo svetlobo, sodelovali so mojstri iz Japonske, Hongkonga, oblikovalci, ki imajo dostop do visoke tehnologije. Moje kreacije prihajajo iz domače, družinske delavnice, tako da si ne domišljam preveč.”
Potovanja v Dublin se gotovo veseliš. Kakšni pa so tvoji načrti po njem in, seveda, po diplomi?
“Poleti bi rada odšla v London, v St. Martin’s School of Art and Design, vendar
bom zato potrebovala pomoč sponzorjev. Upam, da mi bo uspelo zbrati dovolj sredstev. Kasneje se mi ponuja nekaj možnosti za zaposlitev kakor tudi za nadaljnji študij, tako da je izbire več kot dovolj. Predvsem pa bi rada čimveč delala, ustvarjala.”
Oblikovanje oblačil je torej tvoj življenjski cilj, ki te izpolnjuje?
“Definitivno. Tu sem našla samo sebe, moj način izražanja. Če delaš nekaj, kar te resnično veseli in notranje bogati, ti ni težko delati od jutra do večera. Oblikovanje oblačil je naporno delo, toda zame je to ravno tisto, kar želim v življenju početi.”
Opazil sem, da si z modo pravzaprav štiriindvajset ur na dan.
“Moda in vsi njeni trendi se tako hitro menjajo, da moraš biti ves čas na tekočem, sicer si kaj hitro izven toka dogajanja. Je kakor živ organizem, ki se ves čas nadgrajuje in spreminja, zato jo je potrebno tako tudi obravnavati, jo spremljati. Pri kiparstvu ali slikarstvu, na primer, delujejo drugačni mehanizmi, dinamika gibanj je bolj umirjena, pri modnem oblikovanju pa gre za zelo hitre spremembe, ki jih je treba zaznati, še preden se dejansko zgodijo.”
Vesoljske gospodične, kot si poimenovala tvoje kreacije na Smirnoff-ovem tekmovanju, so ti odprle nekaj vrat...
“Upam, da res. Toda najprej bi se rada zahvalila profesorjem z naše fakultete, glavnemu sponzorju Tatjani Dremelj iz butika Nina, kakor tudi podjetju Marines in seveda mojim domačim, ki so mi ves čas pomagali in mi stali ob strani. Brez njih mi ne bi uspelo.”
Vasja Ocvirk
Kronika
18
Cvijanoviču pet let
Pravica ima dolgo roko - po petih letih obsojen sin nekdanjega komandanta celjske garnizije -ali je takratna milica zaradi vplivnega očeta zamižala na obe očesi - zdaj pet let za smrt deklice
Pred skoraj petimi leti, oktobra 1989. leta, se je v Celju pripetil dogodek, ki je več mesecev vznemirjal občane, na policijo in organe pregona s sodstvom vred pa vrgel temno senco nezaupanja in nepravičnosti. Šlo je za Saša Cvijanoviča, sina tedanjega komandanta garnizije JLA v Celju, kateremu naj bi po nerodnosti padla 21-mesečna hči njegove prijateljice na tla in si pri tem tako hudo poškodovala glavico, da ji niti na Kliničnem centru v Ljubljani niso mogli pomagati in je umrla
Poznavalci razmer te izven- Veliki sodni senat, ki ga je sluhnil novemu izvedenskemu zakonske skupnosti, predvsem vodil sodnik Arh, je tokrat pri- mnenju, s katerim se je strinjal obnašanja sina tedanjega komandanta, so nesrečni dogodek povsem drugače razlagali. Letošnjega 8. marca naj bi prišlo do nove “nesreče”,ko je Sašo Cvijanovič povzročil več poškodb triletnemu sinu. Osumljeni je trdil, da je tokrat šlo za nesrečo med igro s sinom v wrestlingu!
Javni tožilec je prisluhnil preiskovalnemu sodniku, ki je zaradi suma možnosti ponovitvene dejavnosti razboritega in razburljivega mladeniča vtaknil v pripor, iz predalov pa so potegnili tudi zadevo izpred petih let.
Tokrat so se zadeve lotili drugače, z rekonstrukcijo in sodnimi izvedenci. Prevladalo je strokovno mnenje, da samo s padcem na tla nesrečni dojenček ni mogel dobiti tako hudih poškodb, temveč naj bi te nastale potem, ko je jokajočega otroka Cvijanovič vrgel ob pult, da je padel čez stol in ga na tleh še obrcal ter tolkel.
Obtoženec se je zagovarjal, da je punčka padla iz posteljice, sodni izvedenec pa je pojasnjeval, da samo od prostega pada brez “dodatne sile” takšnih poškodb otrok ni mogel dobiti, in ga obsodil na štiri leta zapora. Toda Višje sodišče se je pritožilo, ker je menilo, da sodni senat ni razjasnil vseh okoliščin in zahtevalo ponovno sojenje in dodatna izvedenska mnenja.
tudi namestnik javnega tožilca, oporekal pa Marjan Feguš, odvetnik obtoženega, ker sodišče ni upoštevalo mnenja enega izvedenca, ki je prepričan, da so lahko takšne poškodbe na otrokovi glavici nastale tudi in samo ob padcu z metra višine, iz posteljice na tla...
-ez
Kronika
PO POLBRUSEM LETU 01 JE ANDREJ VERBIČ PREMISLIL IN ZANIKA, DA BI ON UBIL BENEBETOVO MARIJO IN NJENESA OINA OTANETA BLIZU PRIMOKOVEOA PRI LITIJI
Grozovit uboj Kekčeve Marije in njenega sina Staneta blizu Primskovega, novembra 1992, znova razburja domačine. Tokrat zato, ker je Višje sodišče razveljavilo razsodbo litijskega sodišča in ker domnevni storilec, 2o letni Andrej Verbič iz Šentvida pri Stični, zdaj trdi, da on ni ubil obeh.
Grozodejstvo, ki ga ne pomnijo
Kot smo v Novi dobi takrat poročali, je uboj 86-letne Marije in njenega 52-letnega Staneta Bcnedeta pri Primskovem, ki so ju mrtva odkrili sosedi, zgrozil prebivalstvo. V iskanje morilca se je vključilo več policijskih enot, domačinov, gasilcev in lovcev, na pomoč so poklicali celo specialno policijsko enoto in helikopter.
Policista, ki so ju poklicali sosedi po odkritju obeh Bene-detovih, sta namreč ugotovila, da so storilci iz Benedetove hiše odnesli tudi Stanetovi puški. Ker so prav v tistih dneh v vasi večkrat opazili različne avtomobile z neznanci, se je med domačini razpletla zgodba o razbojniški tolpi in razlezel strah.
Šele po večdnevnem skrbnem zbiranju dokazov je policiji uspelo mrežo zategniti okoli komaj 19-letnega Andreja Verbiča, brezdomca, ki se je preživljal s priložnostnim delom in bival po okoliških senikih. Včasih je pomagal tudi pri Kekčevih, kot se Benedetovi domačiji po domače reče. Domačini so namreč Verbiča izsledili, ko je oborožen s puškama, pozneje
so ugotovili, da še s pištolo, taval po okolici in se spretno izmikal prijetju.
Kdo je ubil Benedeta
Uboj so odkrili, ko so sosedje potožili Antonu C., ki ima počitniško hišico blizu Bene-detovih, češ, da jih čudi, ker Benedetovih že nekaj časa ni videti. Ko sta ženski odšli do hiše, sta za odklenjenimi vrati naleteli na razmesarjeno Marijo in stekli do pošte s telefonom. Po prihodu dveh policajev so pred svinjakom odkrili še Staneta.
Zdaj je bilo očitno, da kri na zidu ni od ustreljene srne, Stane je bil lovec, temveč od nesrečnih pokojnikov. Po prijetju mladega Verbiča se je žalostna zgodba razpletla. Verbič je priznal, da je z vejnikom dotolkel starko, ki se je vrnila v hišo, čeprav jo je prej zaprl v svinjak in ga zalotila, ko je iz hiše hotel odnesti ukradene stvari. Starka ga je napadla z metlo in skušala pregnati iz hiše.
Zanimivo je, da je Verbič najprej priznal, kako je v grmovju po uboju starke čakal še njenega sina, ga z njegovo puško ustrelil in zavlekel k svinjaku, nato pa zanikal in trdil, da je Staneta videl ležati pred svinjakom že, ko je prvič prišel v hišo z namenom, da se nahrani, pozneje, da kaj ukrade...
Lani, 26. junija, je Andreju Verbiču uspelo pobegniti s prestajanja enajstletne zaporne kazni, kolikor je bil obsojen za oba uboja na Temeljnem sodišču v Litiji. Dan zatem je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo
razsodbo iz Litije, ker je ugotovilo, da preiskovalni sodnik osumljenca ni zasliševal v prisotnosti zagovornika.
Verbičev odvetnik Milan Krstič pa zdaj zahteva še novega sodnega izvedenca, ker meni, da je psihiater dr. Mravlje svoje izvedensko mnenje preveč naslanjal na mnenje predhodnika. Sodnica Milena Jazbec - Lamut, ki tokrat vodi veliki sodni senat, se je odločila, da bo z obravnavo nadaljevala 7. julija.
Zdajšnji razplet dogajanja na sodišču je znova vznemiril do-
mačine na Primskovem, in v okolici Litije, ker so doslej živeli v prepričanju, da je lani, 14. aprila izrečena kazen enajstih let in osmih mesecev zapora bila sklepno dejanje grozovitega uboja, dokazovanje, da Verbič ni ubil Staneta Benedeta, pa pomeni, da bi se preiskava morala vrniti na sam začetek in pred sodnike pripeljati še sostorilca, če mladi Andrej vsaj tokrat govori resnico.
Kajti, kdo je potem ubil Staneta Benedeta?
Jani Sova
20
Uganka
SESTAVIL SIMON BIZJAK	PREMENA	ČLAN KAKE SKUPNOSTI	ZNAČILNOST HRANE. KI DEBELI	MADŽAR	ŽUPANČIČ OTON	TRSKA	PROSTOR ZA SHRANJEVANJE KMETIJSKEGA ORODJA	SLIKOVIT OPIS	NOVA DOBA	?	NEBESNO TEU OKROG KATEREGA KROŽI ZEMLJA	TONE SVETINA	EGIPČ. BOG NEBA IN LJUBEZNI, HATOR	GORA NAD SELŠKO DOLINO	ODPADKI PRI SEKANJU NA TNALU	ANTONIO JANIGRO
PRIPRAVA ZA AKTIVIRANJE ČESA									PALESTINSKA BOGINJA PLODNOSTI							
LJUDSKA MODROST. REK									? SREDNJEVEŠKA LADJA							
CESTNI OVINN					POSNEMOVALEC V UMETNOSTI							ČEŠ. EKONOMIST ŠIK REKA NA PELOPONEZU				FR. NADREALISTIČNI KNJIŽEVNIK (LOUIS)
HRIBOVITA POKRAJINA V SZ. GRČUI					ROD. PLEME					? PRVI PARTS-K1 KRALJ						
SL MLADINSKI PISATELJ (VITAN)				ALOJZ GRADNIK	TJULENJ	ANGLEŠKI KOLIDŽ Z. OD LONDONA	NEODLOČEN IZZ1D	NIZ. SLIKAR (PlETER VAN)					TRENJE			
								II m£					LOJZE DOLINAR			
AMERIŠKA PISATELJICA (VELIKANI)											PRITOK LONJE NA HRVAŠKEM gl. Slivnik					
MNOGOVRSTNOST. RAZNOVRSTNOST												PREMIK S TAL DUŠA POČKAJ				
FINA LANENA TKANINA, BISUS				UDELEŽENEC PARIŠKE KOMUNE									ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN)			
URADNI SPIS				LATINSKO IME ZA JANE					STATUA. PLASTIKA				AMERIŠKA MERA ZA MLEKO			
ZgomJa^^^jev^arthnada^N^^LRe^jermjoteto, da iz gesel, ki so označena z vprašajem
MAŠČOBA
AVSTRIJSKA
POROČEVAL-
SKA
AGENCIJA
JAR TELOVADEC (JUK10)
PRAZG. jam; V SPANUI
RLSMER IZHAJAJOČA IZ PRIMARNOSTI MATERIJE
SL PEVKA KRANER
IGOR
TORKAR
ULEKNINA V HR. PRIMORJU. JV. 00 REKE
GR. BOGINJA ZMAGE
DOSTTEU,
0BRAD0V1Č
NORDIJSKO
BOŽANSTVO
GR. FILOZOFSKA SOLA V J. ITALUI
LOŠČ.
EMAJL
SRB. KRAJ J. OD ČAČKA
GOROVJE V SV. SRBUI
OSKRBOVANJE GOSP Z ENERGUO
NIKOLAJ
ČERKASOV
KLAVDU
TUTTA
ČRESLOVINA
URADNI
SPIS
CLAUDIO
ABBADO
SESTAVIL
SIMON
BIZJAK
ZNANOST 0 LASTNOSTIH IN SPREMEMBAH SNOVI
SPREMLJEVALEC BOGA AMORJA
DIVJA ALI VRTNA CVETICA (ASTER)
BIVŠI ALBAN-Sl VODITEU (RAM1Z)
ROM. POKRAJINA OB REN OU
JUŽNOAMERIŠKA IGRA S KARTAMI
SOU OLJNE NSUNE
BOLG. PISEC PELIN_______
IZLOČEK KITOV SUROVINA ZA PARFUME
NOVA
DOBA
TRDI SIR Z
LUKNJAMI
MESTO V Z. ROMUNIJI
DRŽAVA V Z. AFRIN
NASTAVA
ZANKA
DRHAL.
SODRGA
PRITOKA DONA PRED ROSTOVOM
JONSKO GRŠKO MESTO V ST. VEKU
JURE
KOŠIR
MIRAN
POTRČ
POJAV NA VODI
SL POLITIK REJC
Ž. POKRIVALO PRI NOŠI
TOM
SAWYER
NEM. MESTO OB SAAU (STEKLO. OPTIKA)
UMETNOST
(LAT.)
PERGAMSN
KRALJ
ANDRE
MALRAUK
VISOKO
KALORIČEN
VRSTA
SOCVETJA
Uganka
Oven: Prepričani ste bili, da se bo M* vaše srečanje s sta-' rim znancem drugače razpletlo, pričakovali ste več in sedaj veste, da so bile vaše želje nerealne. Malo boste morali še počakati, pa bo zapihal ugodnejši veter v vaše ljubezensko življenje. Srečne številke: 2, 7, 8, 11, 23.
Bik: Na deloval nem mestu boste
7»
spoznali zanimivega sodelavca in pričakovali, da se bodo med vama spletle globlje vezi. Bodite zadržani in čakajte, kaj se bo zgodilo. S prijatelji se boste zabavali ob večerih in preživljali prijetne ure ob spominih. Srečne številke: 1, 4, 7, 11, 24.
Dvojčka: V službi bo teklo vse gladko in brez zapletov. Vse 'r} kaže, da se bo na-peta situacija kon-čala boljše, kot ste smeli upati. Zgrabila vas bo želja po nakupovanju, denarja pa še vedno ne bo od nikoder. Srečne številke: 2, 5, 9, 15, 21.
Rak: Osebna sre-ča se bo nadalje-Jtp vala, le malo spro-' stitve vam bo manjkalo. Napetosti na delovnem mestu bodo še trajale, kar pa ne bo skalilo občutka veselja. Dobro boste razpoloženi, zanimali se boste za ljudi okoli sebe, ti pa vas bodo dodatno spodbujali. Srečne številke: 1, 8, 9, 13, 26.
Lev: Pokazati boste morali še malo več potrpljenja in strpnosti, pa bodo nerazrešene zadeve ubrale pozitiven tok. Službene obveznosti, ki ne morejo več čakati, boste morali poravnati, sicer boste posledice občutili na lastni koži. Srečne številke: 2, 3, 9, 17, 21.
Devica: Morda se vam bo uresničila želja in boste za krajši čas odpotovali. Potrebujete počitek in sprostitev, saj ste od dela in napetih odnosov v družini že precej utrujeni. Naložili ste si naloge, ki ste jim kos, a manjka vam potrpljenje. Srečne številke: 1, 5, 9, 16, 22. S	Tehtnica: Najbolj
vas bo peklila finančna situacija, saj počasi spoznavate, da do denarja ne bo enostavno priti. Svoje želje in potrebe ste že precej omejili, položaj pa še vedno ni rožnat. Tehtali boste obljube, ki so ostale neizpolnjene. Srečne številke: 2, 4, 9, 15, 29.
Škorpijon: Delo se vam je nakopičilo in morali ga boste opraviti, dokler ste nalogam kos, potem bo prepozno. Obenem je nastopil čas, da se ozrete okoli sebe in spoznate še nekatere druge vrednote, v življenju prav tako pomembne in potrebne. Srečne številke: 4, 5, 8, 12, 27.
Strelec: Okoliščine na delovnem mestu vas silijo v obup, kar pa vas bo sčasoma še bolj spodbodlo in prisililo v aktivno reševanje težav, pri čemer vam bodo v veliko pomoč in podporo tudi sodelavci. V ljubezni boste doživeli prijetno sprostitev. Srečne številke: 1, 8, 9, 12, 20.
Kozorog: Veliko idej imate, a niste Ujff jih vedno spodobni realizirati, to pa je povezano tudi z vašo razvado, da radi preživite del življenja v oblakih. Svojo kreativnost, kar je vaša dobra stran, bi lahko izkoristili precej drugače. Srečne številke: 2, 3, 9, 16, 22.
Vodnar: Po pres-||'* tanih naporih in te-žavah v službi si bo-ste vendarle odpočili. Končno boste našli čas, ki ga lahko namenite le sebi in svojemu partnerju, z njim sc bosta zelo dobro ujela in uspela razrešiti neporavnane račune iz preteklosti. Srečne številke: 2, 8, 9, 11, 29.
Ribi; Planeti vam bodo naklonjeni, kar se bo odrazilo pri vašem delu kot tudi v zasebnem življenju. Položaj, ki še pred nedavnim ni bil rožnat in niste vedeli, kako naj ga razrešite, se bo v teh dneh popolnoma razjasnil. Nikar pa ne zanemarjajte zdravja. Srečne številke: 3, 7, 9, 18, 24.
V zaporu izbruhne požar. V gostem dimu so si jetniki utrli pot v prostost. V lov za ubežniki se je vključila tudi policija.
Naslednje jutro pokliče ravnatelj zapora šefa policije:
“Manjka nam še sedemnajst arestantov. Koliko ste jih polovili?”
“Devetintrideset!”
Črnska vojaška parada. Na čelu koraka trop bledoličnikov. Obrambni minister se obrne h generalu:
“Od kdaj pa imamo pri nas bele častnike?”
"Saj jih nimamo. To je samo naša zaloga svežega mesa.”
Trmast pacient se divje upira operaciji:
“Raje umrem, kot da grem pod nož!”
Kirurg začne izgubljati potrpljenje:
“Poslušajte, gospod! V skrajnem primeru lahko to dvoje združimo!”
Robi poskuša prikazati šolsko življenje s filmskimi naslovi: Šola: Do pekla in nazaj Učitelj: Mož, ki je preveč vedel Učenec: Človek brez imena Spričevalo: Tudi junaki včasih jokajo
Počitnice: Tranvaj poželenja
Sef policijske postaje je besen: “Kako se vam je možakar mogel izmuzniti? Saj sem vam zabičal, da morate prežati pri vseh izhodih. ”
“Saj smo! Najbrž jo je pobrisal skozi kakšen vhod!”
BIOENERGIJA
Prva štiri avrična telesa smo si že ogledali, torej nadaljujmo s petim slojem, ki ga predstavlja eterično telo. Imenujejo ga tudi eterični kalup, ker deluje kot negativ fotografije: kalup eteričnega sloja je kalup fizičnega telesa. Od telesa je oddaljen od trideset do šestdeset centimetrov. Ko smo bolni, eterični sloj spremeni svojo obliko.
Šesti sloj je tako imenovano nebeško telo, od fizičnega telesa oddaljeno od šestdeset do petinosemdeset centimetrov. To je nivo, na katerem doživljamo duhovnost; najenostavnejša pot do njega je meditacija. Ko dosežemo točko, na kateri se zavedamo naših vezi s kozmosom, ko vidimo ljubezen in svetlobo v vsem, kar nas obdaja, takrat nas je obdala svetloba in uspeli smo zavest privesti na šesti avrični nivo. To telo žari v sijoči svetlobi, sestavljeni iz pretežno pastelnih barv. Svetloba je prežeta z zlato-srebrnim sijem, ki se preliva kot niz biserov. Obliko nebeškega telesa je težje definirati kot v prejšnjem primeru, najbolj pa se približa podobi svetlobe, ki žarči iz telesa kot plamen iz sveče.
Zadnje avrično telo ali kete-rični kalup je mentalni sloj spiritualnega nivoja. Od telesa je oddaljen od petinsedemdeset do stopet centimetrov. Ko privedemo našo zavest na sedmi nivo, vemo, da smo eno s kozmosom oziroma Stvarnikom. Zunanja forma avre zavzema obliko jajca in vsebuje vsa avrična telesa. Kcterični kalup je visoko strukturiran sloj, ki ga je možno zaznati kot tanke niti zlato-srebrne svetlobe, ki celotno formo avre držijo skupaj, pa tudi mrežasto strukturo fizičnega telesa in vseh čaker. V lupini tega energetskega ovala, natančneje v keteri-čnem kalupu, so vidni pasovi vseh prejšnjih življenj. To so obar\’ani pasovi svetlobe, ki obkrožajo avro in jih jasnovidci zaznavajo po energijski lupini. Pas v bližini glave ali vratu običajno predstavlja prejšnje življenje, iz katerega je mogoče razbrati okoliščine sedanjega bivanja. Sicer pa vsebuje kete-rični nivo program življenja in je zadnji nivo, povezan s sedanjo inkarnacijo.
Še do nedavnega je ameriški predsednik Bill Clintom Kitajski kot pogoj za prosto trgovanje z Združenimi državami postavljal spoštovanje človekovih pravic, potlej pa je to svojo odločitev nenadoma o-brnil. Kitajska je dobila status države z največjimi trgovskimi ugodnostmi. Kritike, ki ameriškemu predsedniku očitajo, da ni izpolnil dane obljube in da je nedosleden v politiki, prvi mož ZDA zavrača, češ da človeških pravic nima smisla še naprej povezovati s trgovskimi tokovi. Kitajske oblasti so bile tudi po letu dni gluhe za njegove pogoje, zato se s kitajskimi problemi ne bo več ukvarjal.
Ameriški predsednik Clinton se v svobodnem trgovanju s Kitajsko ne bo več oziral na kršenje človekovih pravic
Čeprav je v tem preobratu precej preračunljivosti, je poteza vendarle pametna. Svojo odločitev, ki je povezana s konkretnimi ameriškimi interesi, je pojasnil na način, ki ga lažje razume tudi za človeške pravice občutljiva ameriška javnost. Ne gre le za to, da bi na prihodnji regionalni trg izvažali le ameriški izvozniki, pač pa imajo tudi domači potrošniki korist od cenenega kitajskega blaga. Poleg tega so Američani odvisni od Kitajske zato, ker z njeno pomočjo lahko držijo v šahu Severno Korejo. Druge industrijske države že doslej niso podpirale ameriških sankcij, kar so dokazale v Bonnu, Tokiu in Parizu dokazale s skupnim veseljem nad slabšo ameriško konkurenco na Kitajskem.
Očitno Amerika ni več tako močna, kot je bila v času hladne vojne in ne more več zanemarjati kitajskih trgov, saj s tem prizadene domače proizvajalce, ker jo drugi prehitevajo. Poleg tega morajo v Ameriki upoštevati, da Washingtonu druge azijske države že očitajo kulturni imperializem.
Kako občutljive so nove gospodarske sile Daljnega Vzhoda so pred kratkim doživeli Britanci, ki so jim Malezijci zaprli ministrstvo za trgovino, ker jim je britanski tisk očital korupcijo.
Toda načeloma je bila Clintonova odločitev pravilna, saj trgovina ne povečuje le blaginje, temveč ob naraščajoči internacionalizaciji gospodarstva
predstavlja tudi pritisk na liberalizacijo. Čeprav mnogim ni jasno, da je upanje v boljše življenje le v ekonomizaciji družbenega življenja, je v večini primerov žal tako. Ko so zadovoljene osnovne materialne potrebe in dosežena blaginja, zahtevajo ljudje tudi politično svobodo.
Kitajska seveda ni edina azijska država, ki krši človekove pravice, in ni kulturni imperializem v tem, da Zahod graja
aretacije krivovercev v Tibetu, toda Američani se obnašajo dvolično, ko na eni strani glasno kritizirajo socialne razmere v Maleziji in se brigajo za tamkajšnje pravice delovnih ljudi, na drugi strani pa kar naprej uvažajo kitajske izdelke, ki so rezultat prisilnega dela zapornikov. Zato tudi ogorčenje zahodnih politikov nad ponižujočimi delovnimi pogoji v deželah na meji razvitosti ni na mestu.
Odločitev Amerike in vedenje drugih zahodnih industrijskih držav dokazujeta, kam v prihodnje prestavljajo mejo za uvajanje sankcij. Z moralnega stališča bi morale države prosto trgovino z državo, ki ne spoštuje človekovih pravic, seveda prekiniti, ne glede na to, kakšni so politični in gospodarski interesi. Clintovo potezo bi lažje razumeli, če zadaj ne bi bilo takšne dvojne morale.
N. Motu
Po sledovih inkovskega cesarstva (1)
Potomci kondorjev
Trdnjava Sacsayhuaman kot orlovo gnezdo stoji na vrhu hriba nad Cuzcom, največjim mestom na perujskem Altiplanu, na nadmorski višini 3500 metrov. Zgrajena je tik nad mestom: od glavnega trga je oddaljena pol ure hoje navkreber.
Trije nivoji utrdb so zgrajeni iz ogromnih kamnitih blokov -največji tehtajo prek trideset ton. Sredi paradne ploščadi, na katero so obnjeni zidovi, stoji kamnit prestol, na katerem je Sapa Inča sedel, ko je pregledoval svoje čete. Na Sacsay-huamanu so se Inki še zadnjič uprli Pizarrovim četam, predenj so se umaknili navzdol po dolini Urabamba.
njihovo nedosegljivo kamnoseštvo.
Mesto je bilo zgrajeno v obliki gorskega leva in trdnjava Sacsayhuaman je bila levja glava. Čeprav so Spanci podrli in odnesli štiri petine impozantnih zidov in iz njih zgradili svoje katedrale, je trdnjava nad mestom še vedno monumentalna. Zidovi zgrajeni v obliki cikcaka so pumini zobje. Hkrati pa so tudi uspešna obramba, saj mora napadalec nujno izpostaviti svoj bok, ko napada katerokoli steno.
Inki niso poznali malte, zato so izumili zidove, ki so bili nagnjeni navznoter. Kamne so zlagali tako natančno, da se še danes absolutno prilegajo drug
tru mesta se na prvi pogled vidi, da so do pritličja, ali celo do prvega nadstropja zgrajene na inkovskih temeljih.
Cuzco je središče doline Urabamba, ki je znana po najlepših ostankih inkovske kulture: Tambomachay, Qenqo, Puca Pucara, 011antaytambo, Pisac in Macchu Picchu.
V dolini pa niso zanimive samo ruševine. Položaj doline je čudovit - sega od s snegom prekritih šesttisočakov do tropske džungle v spektakularnih soteskah; od enega konca do drugega pa so pobočja spremenjena v terasaste njive, zgrajene že pred več kot pol tisočletja.
sistem z umetnimi jezeri, kanali, akvedukti in terasami, ki ga je lahko upravljala samo močna centralizirana država, saj so bili prebivalci hribov in dolin življenjsko odvisni drug od drugega.
Prvotni Južnoameričani sicer niso poznali pšenice in riža, ki sta še v začetku novega veka prehranjevala Evropo in Azijo, zato pa so pridelovali vrsto živil, ki so bila staremu svetu neznana in ki danes tvorijo več kot polovico svetovnih pridelkov -koruzo, krompir, fižol, paradižnik, buče, melone, arašide, avokado, ananas, kakav.
Imeli so tudi presenetljivo dobre prometne zveze. Po vsej državi so zgradili 16.000 kilometrov tlakovanih cest, po gorah in dolinah, skozi džungle in skozi puščave. Čez reke so vodili plavajoči pontoni, čez prepade pa viseči mostovi. Najbolj znan je most na reki Apu-rimac, ki je visel petdeset metrov visoko na vrveh, debelih kot človeško telo. Uporabljali so ga od štirinajstega pa vse do konca devetnajstega stoletja. Na vsakih dvajset do trideset kilometrov so bila ob cesti počivališča, tampusi, v katerih so bile zaloge hrane in orožja.
Pošto so prenašali trenirani tekači, ki so bili sposobni razdaljo ene milje preteči v šestih minutah. Sporočilo je v enem dnevu “prepotovalo” 250 kilometrov čez hribe in doline. Današnji svetovni rekord na eno miljo je malo pod štirimi minutami. Domovanja teh kurirjev so bila dva do osem kilometrov vsaksebi -pač odvisno od težavnosti terena.
V posebnih primerih so uporabljali signalizacijo z dimom in ognjem. Tako sporočilo je iz
Prestolnica sveta	drugemu in v razpoko ni mo- Piramidalna država
Cuzco je bil prestolnica in- goče vtakniti niti šivanke. Ob Inkovska država je temeljila kovskega cesarstva in po njiho- potresih, ko so se španske na poljedelstvu. Od orodja so vem verovanju tudi center sveta, katedrale rušile, so inkovski sicer poznali samo motiko, Eden od najbolj osupljivih do- zidovi ostali nedotaknjeni. Veči- rovačo in bet, zato pa so imeli sežkov njihove civilizacije je ni pomembnejših zgradb v cen- neverjetno razvit namakalni
Popotnik
skrajnega konca imperija pripotovalo do Cuzca v pičlih treh urah.
Absolutistični
komunizem
Osebne svobode, kot jo danes pojmujemo, pri Inkih ni bilo -vendar pa ta ugotovitev velja tudi za ostale civilizacije na zemeljskem obličju v tistih časih. Kljub temu pa je bila zakonodaja nedosegljivo humana in dobrohotna. Osnovna pravila so bila: Vsi naj delajo; Nihče naj ne dela preveč ali predolgo časa. Nihče naj ne trpi pomanjkanja.
Zemljiška enota, ki je pripadala zakonskemu paru, je znašala 50 krat 60 korakov in se je imenovala tupu. Za vsakega sina je družina dobila od države še en tupu, za vsako hčer pa pol tupuja.
Davek so plačevali samo zdravi moški, stari od 25 do 50 let. Specializirani obrtniki (kamnoseki, tkalci, metalurgi, statistiki) niso bili obdavčeni in jih niso smeli izrabljati. Davke so plačevali v naturalijah ali z delom, ki so ga opravljali, na cestah, palačah, vodovodih, mostovih, kot tekači, rudarji ali
nosilci nosilnic. Delo je smelo trajati do tri mesece letno. S pomočjo družine je vsaj lahko svoje delo opravil tudi v krajšem času. Vsak, ki je delal za uradnika ali pa cesarja, je dobil od države surovine za delo, hrano, obleko in zdravila. Delo je bilo organizirano “v rotaciji”, da se posamezni delavci ne bi preu-
trudili od enoličnosti. Zasebne lastnine ni bilo. Vsa zemlja je bila državna in so jo prebivalci dobili samo v uporabo. Stari, bolni in nepreskrbljeni so dobili hrano in druge potrebščine od države brezplačno. Tatvina je bila torej prestopek proti državi in so jo kaznovali s smrtjo. Če pa je kdo kradel, da ne bi
stradal, za krajo ni odgovarjal on, pač pa njegov nadzornik.
Za učinkovito kontrolo je poleg administrativne hierarhije delovala še posebna obveščevalna služba. Posebni informatorji kraljevske krvi so nadzirali vsa področja in poročali neposredno Inki.
Janin Klemenčič
26
Zanimivosti
Petra se je kmalu po maturi vse bolj mučila z vprašanjem, kakšen smisel ima njeno življenje. Klaus je zapustil svojo družino in živi sam v majhnem stanovanju. Sarah, ki je študirala v tujem mestu, je komaj še prenašala osamljenost v neprijaznem študentskem domu. Takšnih zgodb je v današnjem svetu vse več, saj skoraj ni človeka, ki v iskanju življenjskega smisla ne pozna osebnih stisk. Kljub opozorilom psihologov je vse več mladih žrtev najrazličnejših sekt, ki so samo v ZRN uspele več sto tisoč svojim pripadnikom trajno spremeniti osebnost.
Čeprav skoraj noben čustven in idealistično razmišljujoč mlad človek ni več popolnoma varen pred indoktrinacijskimi kulti, pa so v večini primerov žrtve kreativni, inteligentni in talentirani ljudje, celo zdravniki, psihologi in učitelji, saj so prav ti najbolj privlačni in prepričljivi za pridobivanje novih članov.
Ker so osamljene, depresivne in labilne osebe v trenutkih osebnih kriz za novosti najbolj dojemljive, jih sekte s svojimi tehnikami nadzorovanja zavesti, kot so izolacija posameznika, uporaba hipnoze, čustvena manipulacija (predvsem občutki strahu in krivde), odtegovanje spanja in zasebnega življenja, zlahka pridobijo na svojo stran.
Člani kmalu pozabijo prejšnje vrednote in opustijo stare vedenjske vzorce ter se naučijo poslušnosti in vdanosti svojim voditeljem, za katere storijo vse, kar od njih zahtevajo.
V	krščanski fundamentalistom sekti “Kinder Gottes” (Božji otroci) morajo dekleta služiti denar za svoje voditelje tudi s prostitucijo. Vse, ki ugovarjajo, prepričajo, da je to malo v primerjavi s tistim, kar je za našo odrešitev moral pretrpeti Jezus Kristus.
V	sekti “Scientology” je za popolno svobodo ali sprostitev negativnih napetosti potrebno plačati tudi do 22.000 nemških mark. Številne žrtve se za napredovanje v sekti celo zadolžijo.
Kar pa spričo vplivanja na njihovo zavest in zaradi dodatne
Zanimivosti
propagande, da zunaj sekte lada satan (krščanski fundamentalisti-adventisti) ter izkoriščevalski in nepošteni ljudje (scientology) tudi radi storijo. To, kar učitelji počnejo z njihovim denarjem, ostane članom prikrito.
Možnosti za izstop iz sekte
Krščansko fundamen-talistične sekte
Jehove priče - Ultra kristjani so strogo organizirani. Pokornost voditeljem pomeni krščansko pokorščino Kristusu. Odklanjajo vse državno. Odklanjajo celo transfuzijo krvi.
Mnogi psihologi, ki so v svojih mlajših letih tudi sami bili člani nekaterih sekt, lahko danes uspešno pomagajo pri izstopu tudi najbolj brezupnim primerom. Vendar pa je zdravljenje v obliki prepričevanja dolgotrajno in predvsem odvisno od časa, ki ga je posameznik preživel v sekti. Dlje ko je bil njen član, težji je izhod.
Po ugotovitvah terapevtov imajo vsi, ki izstopijo iz sekte, težave pri navezovanju stikov z okolico, saj še dolgo potem trpijo zaradi občutka krivde in strahu pred pritiski in odvisnostjo sekte.
Z dolgotrajnim prepričevanjem in sodelovanjem staršev je pot v normalno življenje običajno uspešna m po izkušnjah svetovalcev se nihče od tistih, ki so uspeli zapustiti sekto, vanjo nikoli več ne vrne.
Univerzalno življenje - je
avtoritarna sekta z agresivno reklamo.Njihove posle je zelo težko prepoznati; so proti kritikom, predvsem v tisku. Njihov slogan je: Bog govori skozi nas.
Adventisti - sekta obstaja od leta 1863, ima samo v Nemčiji 30.000 članov. Na pravoslaven način razlagajo Biblijo, njihov največji sovražnik je krščanska Cerkev. Ne priznavajo zakonov, kiso v nasprotju s pravili adventistične sekte. Članom so prepovedani stiki zunaj sekte, znotraj sekte velja puritanski seksualni kodeks.
Kinder Gottes - je znana tudi kot seksualna sekta, ki od konca sedemdesetih let deluje ilegalno.
Psihološko politične sekte
Scientology je ena največjih psiholoških sekt na svetu. Njena filozofija je “Poznavanje človeškega uma”. Njen ustanovitelj je L. Ron Hubbard, ki ima lastna podjetja po vsem svetu. Ima lastno tajno službo, ki vohuni za kritiki v politiki in v tisku.
Gibanje Mun - vodja je južno korejski guru San Myung Mun. Komunizem je glavni sovražnik boga. Člani sekte poznajo krvne rituale.
Mitološki kulti z daljnega vzhoda
Osho (Bhagwan) - je bila najbolj popularna sekta v sedemdesetih in osemdesetih letih. Združuje različne religije in filozofske tradicije. Odklanja krščanstvo in zahodne predstave o vrednotah.
Hare Krishna - v sedemdesetih letih je postala znana kot hipijevsko gibanje. Krishna je najvišji bog. Prepoveduje uživanjemesa, droge, igre na srečo, spolne odnose zunaj zakonske zveze.
Denar pridobiva z grobimi metodami. Trenutno se sekta širi v Vzhodni Evropi.
N. Mom
Šport
Mali nogomet - vse celjske lige
1.	liga - 12. krog
KM N ČRNI BARON - TRIGLAV SIPRO 3:1 KM N SKAVTI - KM N ŠČUREK PETROVČE 3:4 EBP UMETNIKI - KM N MIROTEKS 0:0 KMN SOKOLI CIBBV - KMN PZ VIVA LA MUSIČA 3:4 ZAGRAD - KLATEŽI BISTRO GOLF 3:4 KEWIN - PELIKANI 2:2
Vrstni red:
L KMN PZ Viva la mušica 12 59:32 22.
2.	Pelikani 12 42:23 15
3.	KMN Miroteks 12 25:20 15
4.	KMN Črni baron 12 30:25 14
5.	Klateži bistro Golf 12 50:52 13
6.	KMN Sokoli Cibby 12 31:30 12
7.	LBP Umetniki 12 35:35 12
8.	KMN Ščurek Petrovče 12 37:40 11
9.	Kewin 12 45:33 10
10.	Triglav Sipro 12 30:30 9
11.	KMN Skavti 12 18:52 6
12.	Zagrad 12 26:59 5 Strelci:
1.	Savič 17
2.	Vidmar, Simič 16
3.	Zenzianovsky 15
2.	liga - 12. krog
AZZURI - POLICIJA CELJE 3:1 PETRIČEK - ESKIMO 9:2 TEL-SIM - IGM GRAMAT 1:1 IZLETNIK - PRIMA SHOO SHOO 2:4 ŠMARTNO MUZI - LALE COM-ERC 3.12 CETIS - KMN RISTO 1:3
Vrstni red:
1.	Lale Comerc 12 61:30 18 (-1)
2.	Cetis 12 32:20 16
3.	Izletnik 12 34:30 16
4.	Eskimo 12 45:55 13
5.	Prima Shoo Shoo 12 33:29 12
6.	Azzuri 12 28:24 12
7.	Šmartno Muzi 12 31:37 12
8.	Petriček 12 29:33 11
9.	Telsim 12 33:35 10
10.	KMN Risto 12 30:41 9
11.	Policija Celje 12 37:39 8
12.	IGM Gramat 12 24:41 6 Strelci:
1.	Gnezda S. 22
2.	Drobne 20
3.	Golač 16
3.	liga - 11. krog
TORCIDA BISTRO BARON -VELTINS 2:0 EDA - ČRIČKI 5:1
NOVA VAS - ŠKORPIONI 5:4 PANEL LAGUNA - ORKAN LILIJA 0:4 VEFLON - SELMAR BULLS 0:2 ZLATOROG - ŠPORT BILLV 1:1
Vrstni red:
1.	Veflon 11 48:17 19
2.	Zlatorog 11 47:24 16
3.	Torcida Bistro Baron 11 31:33 16
4.	Šport Billy 11 45:20 15
5.	Eda 11 56:33 14
6.	Selmar Bulls 11 37:30 14
7.	Veltins 11 25:26 10
8.	Orkan Lilija 11 35:52 9
9.	Panel Laguna 11 19:39 6
10.	Črički 11 27:44 5
11.	Nova vas 11 19:38 4
12.	Škorpioni 11 27:59 4
Strelci:
1.	Mesarič 21
2.	Seleš U., Vrbovšek 16
3.	Ramšak 14
4.	liga - 13 krog
CAKANI BISTRO PANDA - SATEN 3:5 ALBATROS - ZAM 4:0 GRAFIKA GRACER - LOPATA TRGOVINA IRENA 0:4 HOP HOP - FREDOV 4:4 DINO -ZLATARNA 3:4 SHALTER 05 -REMONT 0:4
Vrstni red:
1.	Zlatarna 12 32:19 17
2.	Satex 12 30:18 15
3.	Grafika Gracer 12 33:40 14
4.	Freddy 12 27:19 14
5.	Cetis Graf 12 55:28 13
6.	Cakani Bistro Panda 12 49:33 13 (-1)
7.	Lopata Trgovina Irena 12 33:34 13
8.	ZAM 12 25:29 13
9.	Dino 12 27:33 12
10.	Hop hop 12 29:39 11
11.	Shalter 05 12 21:33 9
12.	Albatros 12 43:54 1 (-1)
13.	Remont 12 17:31 5 Strelci: 1. Bednjički, Kovačič, Kompolšek 14
2.	Hukanovič, Kolar 13 11 Turnšek, Šnabl A., Šnabl M. 11
5.	liga - 13. krog
IRŠICEVA - FLAMENGO 2:2 ISLANDERS - ZG. HUDINJA 2:1 OBČINA CELJE - OPTIKA SIMONA EL.KERŠ 4:3 HARIT-RANS SEGA MEGA 3:1 AC PE-RGAM - KOZOROG 5:4 LISCE - JAVNE NAPRAVE 4:0
Vrstni red:
1.	Islanders 12 69:21 20
2.	Haritrans 12 44:27 16
3.	Občina Celje 12 45:26 15
4.	Iršičeva 12 47:30 15
5.	Zg. Hudinja 12 44:30 15
6.	AC Pergam 12 39:38 14
7.	Flamengo 12 34:34 14
8.	Kozorog 12 34:36 11
9.	Javne naprave 12 28:39 10
10.	Sega mega 12 20:39 8
11.	Lisce 12 25:50 7
12.	Pentagon 12 26:56 6
13.	Optika Simona El.Kerš 12 18:47 4 (-1)
Strelci:
L Veber 28
2.	Jazbec 26
3.	Tkavc A. 22
Veterani 1. liga - 11. krog
AZZURI CC - MANDRAGOLA 14:1 ARA SIPRO - AŠKERČEVA 1:5 PIKAPOLONCA AGRINA -MEGLLE 2:5 KOVINOTEHNA -PENAL 2:4
Vrstni red:
L Aškerčeva 11 46:14 20
2.	Penal 11 39:9 18
3.	Azzuri CC SSS 11 32:12 16
4.	Kovinotehna 11 35:28 16
5.	Meglle 11 31:42 9
6.	Mandragola 11 14:49 6
7.	Pikapolonca Agrina 11 16:42 4
8.	Ara Sipro 11 12:29 3 Strelci:
1.	Kolenc, Simič, Bojovič V. 13
2.	Mijatovič 10
3.	Sedovnik, Šribar, Poljanec, Šarlah 9
Veterani 2. liga - 11. krog
ŠKORPIONI - CETIS 57 8:2 LB BISTRO OSTROŽNO - OBRT NIK 0:1 PTT CELJE - KOLEGI VULK. PREVOLNIK 6:2 SOKOLI ŠTORE - JAVNE NAPRAVE 2:7
Vrstni red:
1.	Škorpioni 11 69:19 21
2.	Kolegi vulk.Prevolnik 11 40:37 13
3.	PTT Celje 11 34:27 12
4.	Javne naprave 11 28:25 11
5.	Sokoli Štore 11 28:47 11
6.	Obrtnik 11 23:35 10
7.	Cetis 57 11 19:42 8
8.	LB Bistro Ostrožno 11 17:49 2 Strelci:
L Uran, Kiker 19
2.	Goršič, Rezar 13
3.	Šeruga M., Juračič 12
Pripravil: Peter Hribernik
Šport
Pred pričetkom Svetovnega nogometnega prvenstva 17. junija letos objavljamo večno lestvico reprezentanc.

i
_____
		
		
	n 888	
Upi		
		IP : '
Večna lestvica reprezentanc
Država SP Tekme Z* N* P* Goli Točke*
1.	Brazilija 14 66 44 10 12 148:65 98:34
2.	Nemčija 12 68 41 13 14 145:90 95:41
3.	Italija 12 54 31 11 12 89:54 73:35
4.	Argentina 10 48 26 7 15 82:59 59:37
5.	Anglija 9 41 18 11 12 55:38 47:35
6.	Urugvaj 9 37 15 8 14 61:52 38:36
7.	Sovjetska zveza 7 31 15 6 10 53:34 36:26
8.	Francija 9 34 16 3 15 71:56 35:33
9.	Jugoslavija 7 33 15 4 14 55:42 34:32
10.	Madžarska 9 32 15 3 14 87:57 33:31
11.	Španija 7 32 13 6 13 43:38 32:32
12.	Poljska 5 25 13 5 7 39:29 31:19
13.	Švedska 8 31 11 6 14 51:52 28:34
14.	Češkoslovaška 8 30 11 5 14 44:45 27:33
15.	Avstrija 6 26 12 2 12 40:43
26:26
16.	Nizozemska 5 20 8 6 6 35:23 22:18
17.	Belgija 5 25 8 3 14 33:49 19:31
18.	Čile 6 21 7 3 11 26:32 17:25
19.	Mehika 9 29 6 5 18 27:64 17:41
20.	Škotska 7 20 4 6 10 23:35 14:26
21.	Portugalska 2 9 6 0 3 19:12 12:6
22.	Švica 6 18 5 2 11 28:44 12:24
23.	Severna Irska 3 13 3 5 5 13:23 11:15
24.	Peru 4 15 4 3 8 19:31 11:19
25.	Paragvaj 4 11 3 4 4 16:25 10:12
26.	Kamerun 2 8 3 3 2 8:10 9:7
27.	Romunija 5 12 3 2 7 16:20 8:16
28.	Danska 1 4 3 0 1 10:6 6:2
29.	NDR 1 6 2 2 2 5:5 6:6
30.	ZDA 4 10 3 0 7 14:29 6:14
* Z - zmage N - neodločeno P - porazi Točke - število dobljenih in izgubljenih točk
30
Glasba
Rožletove sanje: generični rock z odličnimi besedili
Rožletove sanje je nenavadno in ime nove skupine, ki prihaja iz Celja. Pravzaprav niti ne gre za tako novo ime, saj ga je bilo moč v zadnjih nekaj mesecih slišati skorajda na vsaki večji rockovski prireditvi. Skupina, ki igra čistokrven, bluesovsko orientiran rock, pa je začela posegati tudi po nosilcih zvoka, saj bo pri ZKP RTV kmalu izšla njihova prva samostojna kaseta s posnetki, ki so jih naredili v studiu 26. To je vsekakor prepo-
trebno, saj Rožletove sanje dobivajo vse več privržencev, njihove pesmi, predvsem “Češnjev cvet”, “Tvoje učke...” in “Maribor” pa so se že kar udomačile na valovih slovenskih radijskih postaj.
Skupino sestavljajo izkušeni glasbeniki, ki so se kalili v številnih celjskih rockovskih skupinah: Mitch in Matjaž -kitari, Tejko - glas, Lee Wine - bobni in Drunko - bas. Rožle-tove sanje je ena izmed redkih
novih slovenskih rock skupin, ki se poleg dobre avtorske glasbe, obvladovanja instrumentov in uigranosti lahko pohvali še z odličnimi besedili. Matej Vovk, avtor tekstov, pravi, da nastajajo spontano, tako kakor glasba. Očitno gre za zasedbo z dobro napolnjenimi baterijami in trdno zastavljenimi cilji. Končno je Celje dobilo svojega predstavnika za prvo ligo slovenskega rocka. ___________________ OVA
< LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE >
ZVOK IZ KONZERVE
STEP BY STEP VOL III, kompilacija, CD, Rock & Rock
Pričujoča kompilacija, izdana v Gradcu, najbrž ne bi ugledala slovenskega sonca, če se na njej ne bi pojavili v Human Universal Misery preoblečeni Center za dehumanizacijo. Na cedejki je poleg njih moč slišati še osemnajst slogovno precej različnih bendov, od tistih z ritem mašinami do komercialno zanimivejših Pure Laine ali Ervvin Birnstingl Rock-’n’roll Band. Stvar, vredna poslušanja.
KONCERTI
V petek, 17. jumija, bo v koprskem MKC koncert skupin ŠUMSKI in SKY TO-VVER. $$$ V celjskem KLjUB-u bodo v soboto, 18. junija, nastopili OVERLOVV $$$ V Barflyu v celju bodo v soboto, 18. junija nastopili SWINGIN’ POLITICIANS, v torek, 21. junija THE VO-UNG ONES, v četrtek 23. istega meseca pa skupini NEFRA in 501.
TEEN TOP 10
TOP 10 ZDA
1.	CRASH TEST DUMMIES - Mmm Mmm Mmm Mmm
2.	SVMBOL - The Most Beautiful Girl In The World
3.	REAL TO REAL - I Like To Move It
4.	MARIAH CAREY - VVithout You
5.	2 UNLIMITED - The Real Thing
6.	ACE OF BASE - Don’t Turn Around
7.	METALLICA - One
8.	TAKE THAT - Everyhing Changes
9.	MAGIC AFAIR - Give Me Your Love
10.	MAXX - No More (I Can’t Stand It)
1.	SNOOP DOGGY DOGG - Doggy Dogg VVorld
2.	BECK - Loser
3.	ICE CUBE - You Know How We Do It
4.	BIG MOUNTAIN - Baby I Love Your Way
5.	SOUNDGARDEN - Spoonman
6.	MADONNA - I’ll Remember
7.	R KELLY - Bump N’ Grind
8.	ALIČE IN CHAINS - No Excuses
9.	JANET JACKSON - Any Time, Any Way
10.	COLLECTIVE SOUL - Shine
Slovenija • Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	URBAN DANCE SQUAD - Demagogue
2.	STRELNIKOFF & MARKO BRECELJ - Novo vrijeme
3.	INFECTIOUS GROOVES - Violent & Funky
4.	BODY COUNT - Hey Joe
5.	CVPRESS HILL - Lick A Shot
6.	SEPULTURA - Slave Nevv VVorld
7.	BAD RELIGION - Man With A Mission
8.	SONIC YOUTH - Buli In The Heather
9.	BEASTIE BOYS - Sabotage
10.	P EARL JAM - Dissident
Glasba
31
Štajerska etno glasba za angleško kraljevo družino
Kurja koža igra za princa
Celjska etno skupina Kurja koža se 22. junija odpravlja v Anglijo, točneje v Oxford, kjer bodo na predstavitvi slovenskega kozolca igrali pred angleško kraljevo družino. Trio, ki ga sestavljajo Drago Kunej, Peter Kunej in Nenad First, pa v tem času pričakuje tudi izid cedeja in kasete “Kurja koža na ljudskih glasbilih Štajerske”, ki bosta izšla pri ZKP RTV. Skupina igra izvirno ljudsko glasbo s Štajerske na glasbila, ki so jih večinoma izdelali sami.
Kurja koža je ena izmed redkih etno skupin, ki so posegle na bogato, vendar prepogosto pozabljeno področje slovenskega, še posebej štajerskega ljudskega izročila. Živahna dejavnost, s katero ohranjajo še žive ali že pozabljene štajerske pesmi in plese, zaigrane na ljudskih glasbilih, jim prinaša vedno večjo popularnost, kakor tudi priznanja od vsepovsod. Že dejstvo, da bodo predstavili slovensko etno godbo pred princem Charlesom, nemara pove dovolj.
Kurja koža ima za sabo že kakšnih sto nastopov. Njihova uspešna predstavitev na Drugi godbi ni ostala neopažena, nastopili so na eminentnih folklornih festivalih, nastopajo pa tudi po šolah, v okviru učnega programa. Nastopali so po celi Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Nemčiji, na navdušen sprejem so naleteli v Braziliji. Vsestranskost pa ni edina vrlina te izjemne skupine. Poleg oživljanja že pozabljenih melodij so Kurja koža rešili pred pozabo tudi starodavno obrt izdelovanja ljudskih glasbil. Drago Kunej, umetniški vodja tria, pravi: “Naučili smo se izdelovati trste-nke, lončeni bas, pri ljudskem mojstru smo opazovali, kako nastane žvegla - lesena prečna flavta. Danes je te obrti vešč le še en mojster, v Halozah,
zato ne smemo dopustiti, da bi izumrla.”
Poleg trstenk, prastarega glasbila, razširjenega po vsem svetu, uporablja Kurja koža še razna druga glasbila, na katere so nekoč igrali ljudski godci. Posebnost v slovenski ljudski glasbi je žvegla, lesena stružena piščal, ki jo je moč zaslediti le v vzhodnem delu Slovenije. “Izdelava žvegle zahteva pre-
cejšnjo spretnost, pa tudi primerno orodje in opremo, ki so jo nekoč imeli le domači mizarji in kolarji. Kot glasbilo je bila žvegla zelo cenjena in marsikateri godec jo je odnesel s sabo v grob,” pravi Drago Kunej.
Po vrnitvi iz (Morda se bo trio odpravil v Rudolstadt v Nemčiji, kjer bodo nastopili na mednarodnem festivalu radijskih
postaj združenja EBU. “Zadovoljni smo, ker smo naleteli na ugoden odziv pri občinstvu in organizatorjih, saj je naš namen ne samo smiselno povezati ljudske pesmi in plese ter pripadajoča jim glasbila, temveč tudi ustvariti zanimanje med ljudmi za tovrstno glasbo.”
Vasja Ocvirk
ZURKA
Šentvid pri Stični
Praznik pojoče mladine
V nedeljo, 19. junija, bo tradicionalni dan za slovenske zborovske pevce. Iz vseh krajev tostran, pa tudi onstran meje se bodo napotili v gostoljubno vasico Šentvid pri Stični, se zbrali na športnem igrišču osnovne šole Ferdo Vesel in skupaj zapeli šopek pesmi. Letos bo to že petindvajsetič in to četrstoletno navado, ki je postala že pravo zborovsko romanje, bodo pevci tokrat proslavili z napitnicami, ki jih v naši pevski literaturi ne manjka.
Na prireditvi bodo sodelovali domače folklorne skupine, pihalni orkester slovenske policije, dramski igralec Polde Bibič, ki bo s primerno besedo še prispeval k svečanemu vzdušju. Strokovno bosta vse skupaj vodila dirigenta Milivoj Šurbek in Igor Švara.
Fragmenti V enem - v novi galeriji papirnice v Radečah
se je v tej sezoni zvrstilo kar nekaj mikavnih likovnih razstav, pomladansko likovno dogajanje tam pa so sklenili z razstavo slikarja in grafika Poldeta Oblaka, avtorja, ki je v slovenski likovni umetnosti uveljavil poseben slog, fragmentarno slikarstvo. Več po slogu, izrazu, tehniki različnih podob zna zliti v učinkovito celoto.
Monna Lisa
Tvegano
Ali eni najslavnejših slik, Monni Lisi Leonarda da Vincija, res preti kakšna nevarnost? Ali nameravajo v Louvru precej potemnelo sliko očistiti, to čiščenje pa bi po mnenju poznavalcev lahko bila hudo tvegana zadeva, saj bi utegnil izginiti skrivnostni smehljaj? V Louvru takšne namene odločno zavračajo, vendar niso dovolj prepričljivi.
Eden najboljših francoskih poznavalcev Leonardovega slikarstva Jacques Franck, svetovalec pariškega muzeja, trdi, da s sedaj znanimi postopki ni mogoča nobena restavracija. Skupaj z umazanijo in prahom bi za vedno izginil značilni izraz upodobljene ženske, skrivnostni nasmeh, o
V ■ V V	•
čiščenje
katerem ljudje ugibajo že toliko stoletij.
Franck je o načrtih izvedel iz internih muzejskih virov. V Louvru želijo vsa Leonardova dela prenesti v poseben prostor, kjer pa ni naravne svetlobe, in če naj bi ljudje uživali v slikah, bi bilo treba barvne ploskve očistiti in jim vrniti nekdanji sijaj.
S podobnim problemom so se srečali že pred sedemdesetimi leti. Tedaj je kakršnekoli posege na platno preprečil Degas. Podoba Gioconde je namreč tudi v tehničnem smislu nekaj posebnega. Leonardo jo je slikal skoraj dvajset let, dodajal je tanke plasti barve, ki so Giocondinemu nasmehu dale to značilno neopredeljivost.
Športniki, ne pijte kave!
Sylvia Gerasch, petindvajsetletna plavalka iz Hannovra (Nemčija), je bila kaznovana s prepovedjo nastopanja do 21. januarja 1996. Nemška plavalna zveza ji je izrekla to disciplinsko kazen, ker so pri doping kontroli na Evropskem prvenstvu leta 1993 pri Sylvii ugotovili povečano vrednost kofeina v njenem organizmu.
ZURKA
IBetino Cjraxi
je p e begini v
nn
JL Tumis
rozomi izfovori
Bivši predsednik italijanske vlade Benedetto IBetino C vasi, še vedno podpredsednik Socialistične internacionale, si izmišlja vse mogoče izgovore, s katerimi bi rad prikril dejstvo, da je ubežnik, ki se je v tujino umaknil v stralm pred italijanskimi sodišči.
C rasi iz Tunisa razpošilja pisma, v katerih navaja, da je sladkorni bolnik in zato ne more zapustiti medicinske oskrbe v tamkajšnji bolnišnici, le njegove trditve so domala smešne, saj je prav v teli dueli v tej severnoafriški državi zbolel pale-
stinski voditelj Arafat in zaradi zares nizke zdravstvene ravni so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico v Ainan. C ra-xija vodijo povsem drugi razlogi, da zavrača pomoč uglednih bolnišnic v .Milanu.
Tamkajšnje pristojno sodišče je namreč zavrnilo njegovo pritožbo na odvzem potnega lista. (_ e bi se vrnil v Italijo, bi je ne smel več zapustiti, na koncu od vsakega izmed šestdesetih procesov, kolikor so jih zoper njega sprožili zaradi številnih kaznivih dejanj, pa bi se zlahka znašel v temnici.
Rainey spet v sedlu
Trikratni svetovni prvak v motociklizmu, Wayne Rainey (33, ZDA), ponovno vdihuje bencinske hlape. Po strahovitem padcu v Misanu leta 1993 se je sredi aprila v Suzuki ponovno pojavil ob tekmovalni stezi. Tokrat kot vodja nove Vamahine ekipe v kategoriji do 250 ccm. Skrbel je za Kennyja Robertsa mlajšega, sina njegovega bivšega vodje.
Melrose Plače
Hit mlade generacije
Mnogo otrok tudi pred našimi televizijskimi sprejemniki še vedno ne zamudi nobene epizode razvpite mladinske ameriške nanizanke Beverly Mills 90210. Če pa že govorimo o producentskih uspešnicah Aaa-rona Spellinga, je treba reči, da je ta le ena v nizu njegovih uspelih podvigov. Se mnogo bolj popularna in pravi hit mlade ameriške generacije je nanizanka Melrose Plače, imenovana po eni od najbolj mondenih ulic
Los Angelesa, kjer se nahajajo najuglednejše galerije, sijajni butiki, modne restavracije.
Glavno junakinjo Amando VVoodvvard igra znana Hea-ther Locklear, ki smo si jo pri nas najbolj zapomnili po vlogi v Dinastiji, ob njej je temnolasa zapeljivka Laura Leighton, manekenka, ki se je s to nanizanko povzpela med zvezdnice, tam pa je tudi čedni pisatelj, igra ga Andrevv Shue, ki zna spretno krmariti med obema lepoticama.
Sotheby’s
Vohunske trofeje
V londonski avkcijski hiši Sotheby’s v kratkem pripravljajo
dražbo več kot sto predmetov iz zapuščine Kima Philbyja,
vohuna KGB, ki ga je sovjetska obveščevalna služba pridobila med študenti univerze Cambridge.
Moža so odkrili leta 1963 in tedaj se je v Moskvi pridružil še dvema razkritima britanskima
vohunoma. Pričakujejo, da bodo s prodajo njegove zapuščine zbrali okoli 100.000 funtov, ta znesek pa bo izdatno pomagal njegovi vdovi, ki v Moskvi životari s približno 75 DEM ka-gebejevske pokojnine.
ZURKA
Mary Pierce
Boris Becker pomagal do uspeha v Parizu
Po intenzivnem treningu z Borisom Beckerjem in trenerjem Nickom Bollettierijem teden dni pred odprtim prvenstvom Francije v Parizu je bila francosko - kanadsko - ameriška tenisačica Mary Pierce največje presenečenje turnirja.
Kdor je želel razkriti skrivnost, zakaj je bilo tako, si je moral ogledati samo en trening te devetnajstletne igralke. Na primer, dan po njeni senzacionalni zmagi nad Steffi Graf v polfinalu, je uro in pol izstreljevala žogice, kot je to počela proti številki ena v ženskem tenisu. Le da je tokrat na drugi strani mreže stal Sven Groe-neveld, ki je treniral tudi že Moniko Seleš in Arantxo San-chez. Pod budnim očesom Nicka Bollettierija je z obema rokama zabijala žogice v silovitem tempu tudi po petnajstkrat na nasprotno stran, seveda točno v igrišče.
Teden pred drugim Grand
Siam turnirjem letos je imela natanko tak trening z Nemcem Borisom Beckerjem. Zadovoljni trener je pojasnjeval: “Ta dva sta si izmenjavala topovske udarce kot za šalo. Borisu je bilo tako všeč, da je kljub poškodbi hrbta ostal v Parizu do konca turnirja. Pri programu treninga za Pariz nam je zelo pomagal. Mary je popravil delo nog in ker se je Mary preveč hranila, ji je predlagal posebno dieto, kar se je izkazalo kot zelo dobro.”
Steffi Graf, presenetljiva poraženka v polfinalu, je dejala, da Mary udarja močneje kot Monika Seleš, zato proti njej ni imela nobene možnosti.
Do finala se je Mary Pierce prav sprehodila, saj je izgubila samo 10 iger, v finalu pa izredno razpoloženi in motivirani Sanchezovi ni bila dorasla. Sicer pa ima šele devetnajst let in je pred njo še vsa prihodnost.
Mitja Ocvirk
NADUTI PRINC
Prince, superzvezda rocka, naj bi bil eden največjih zapeljivcev na rock sceni, po mnenju privlačne temnolase pevke Anite Dels iz skupine 2 Unlimited pa je vse kaj drugega kot to -čuden in neprijeten človek. Povabil jo je v svoj razkošen hotel, vendar je po dvajsetih neprijetnih minutah ušla.
Opazil jo je na enem od koncertov v zaprtem krogu, njegov telesni stražar je prišel po njo, mislila je, da bi ji poznanstvo s pevcem lahko koristilo v njeni pevski
karieri, zato se je skupaj s kolegom povabilu odzvala. Tudi radovedna je bila. "V njegovem stanovanju je bilo vse neresnično, prekrito s čipkami," je povedala kasneje. Prince se je pojavil mrzel kot led, sploh ni govoril, pevki je bilo neprijetno. "Obnašal se je kot princ in pričakoval, da se tako tudi drugi vedemo do njega. Dajal je vtis osamljenega človeka," je dejala pevka. Njen kolega je bil bolj konkreten: "Mislim, da je Prince razvajen mehkužec."
ZlJRKA
Lancome ne mora starostni
"Starost Isabelle Rossellini nima nič opraviti s tem."
Ne, po petnajstih letih reklamiranja enega najbolj znanih parfumov ene najbolj znanih modelov, ki pa je žal pravkar praznoval štirideseti rojstni dan, nimajo vsa ta leta nič pri odpovedi pogodbe. Ki pravzaprav sploh ni prekinjena. In saj jo bodo spet obravnavali 96. In tudi Juliette Binoche niso najeli kot "mlado Rossellini", da bi bilo mogoče dvomiti v njihove dobre namene. Tile propagandisti se čudovito znajdejo, ne.
Po letu in pol slabega zakona je obraz lepe Isabelle, ki je bil znan po čudovitih očeh in popolni koži, postal, kar se tiče fotografov naravnost grozen. Že tako ga je bilo treba računalniško retuširati, če so ga hoteli spraviti na plakate. Toda zdaj!
Juliette Binoche je zaslovela z vlogo v filmu "Neznosna lahkost bivanja", še bolj pa so si jo zapomnili iz filmske uspešnice lanskega leta "Dammage". Je sicer mamica enega otroka, je pa tudi najbolj iskana francoska igralka. In kdo bi bil boljši za novo Rossellini in njen Lancome?
Jane Grant, direktorica britanskega Društva za ženske organizacije, protestira, češ, da ko ženska, kot je Isabella, preide štirideseto, to ne pomeni, da bi pa zdaj moral sneti z reklame. Ženske, ki se dišavijo z Lancomom, niso samo mladenke. Tudi one so v srednjih letih in rade vidijo, če niso odveč. Po njihovem je tudi par gub lahko čudovit vzor.
Mick
Ted in televizija
Človek, ki je poročen s srnico Fonda, Jane, in ima največjo medijsko obveščevalno enoto, poznano preko planeta kot CNN, kolekcijo risank in filmov številka ena, najboljšo čredo bizonov na svetu in par mulcev, ki so seveda čisti srčki, bi se po vseh pravilih logike lahko zjutraj zbujal, se pogledoval v ogledalo in si mislil: “Da... Prav zadovoljen sem sam s seboj.”
Dokler nismo v Ameriki. Seveda. Slavni in veliki Ted Turner “the TBS - človek”, bi imel rad dosti več. Pravzaprav se še danes z glavo zabija v zid svoje vile in ruši omet, ker je zavozil pogodbo z NBC-jem in Home Shopping Network-om po tistem, ko so jim dvignili davek televizijskih serij za sedemnajst odstotkov.
“Če bi nam uspelo, bi cena moje sedaj dve milijardi vredne firme narasla na štiri milijarde in več... In bili bi na ravni
Capital Citysa in ABCja in News Corporationsa. In frajerja, ki stoji za njimi - Ruperta (Ha-ha) Murd-ocha. ”
Za človeka, ki je iz podedovanega reklamnega podjetja postavil sedanji imperij, bi bil to dosežek podoben utopiji. In vendar zdaj že 55 - letni Ted verjame v moto, ki pravi - zakaj naj bi bilo nemogoče zame, če je za vse ostale.
Ted je faca, pravi o njem Rob Reiner, tisti, ki je sodeloval v eni najboljših pogodb, in sicer, ko je Turner odkupil dva studia, eden od obeh je bil Castle Rock Entertaimend, v katerem so posneli uspešnico City Slickers, drugi pa New Line, kjer so lansirali vse tri Teenage Mutant Ninja Turtles. Oba naj bi v enem letu pridelala po štirideset filmov.
Kaj hudiča se pritožuješ, Ted?!
Mick
NE - PREPOZNAVNA SLIKA
- V Cekinovem gradu v Ljubljani si lahko ves junij ogledate razstavo novejšega hrvaškega slikarstva z naslovom (Ne)prepoznavna slika. Avtor razstave je Darko Glavan. Veleposlaništvo Republike Hrvatske in Hrvat-sko društvo Ljubljana sta pokrovitelja razstave, ki sta jo pripravila SIR1US A P Ljubljana in REIN-ART Zagreb. Predsednik Hrvatskega društva Ljubljana gospod Ivo Garičje izrazil upanje, da bo sodelovanje hrvaških in slovenskih slikarjev spet zaživelo kot v preteklih letih.
ZURKA
Zgroženi nad današnjimi razmerami so slovenskim politikom in javnosti naslovili javno izjavo, v kateri se zgražajo, da nova slovenska zakonodaja želi izenačiti žrtve s krvniki in očitajo slovenski državi, kako doslej za pravično odškodnino prizadetim ni napravila še praktično ničesar.
Opozorili so tudi na ponovno razraščanje nacizma in fašizma po Evropi in se vprašali, ali bodo morali tudi njihovi otroci in vnuki preživljati tako hude čase, ki so se za vedno zarezali v njihove duše. Razraščanje močnih nacionalnih čustev, nadutost politikov, ki jim gre le za njihove stolčke, vse to lahko kaj hitro privede v tragedijo, v kateri valovi nasilja, pomanjkanja in trpljenja preplavijo množice.
Interniranci v zloglasno taborišče Dachau, v slovenski skupnosti s sedežem v Celju
jih je skupaj s svojci nekaj manj kot tristo, so se na Dobrni zbrali na svojem zbru,
ki so se ga udeležili tudi interniranci drugih nemških koncentracijskih taborišč.
Zaporni nalog za Cicciolino
llona Straller, ki je bolj znana kot italijanska porno zvezda Ci-cciolina, je pred kratkim v neznano odpeljala svojega sina Lud-vvika Maximiliana, zato je sodišče v NewYorku zanjo izdalo zaporni nalog.
Gre za zadevo, ki traja že leto dni, ko bivša zakonca izmenoma ugrabljata sina. Tudi njen mož, a-meriški kipar jeff Koons, je malčka lani odpeljal iz Rima brez dovoljenja italijanskih oblasti. Cicciolina mu je sledila v Nevv York, se naselila v istem poslopju in obisko-
vala sina Ludvvika Maximiliana.
Prejšnji četrtek je Cicciolina zasebnega detektiva, ki je nadzoroval njene obiske pri otroku, poslala po cigarete, ko se je vrnil, nje in sina ni bilo več nikjer. Za seboj je zabrisala vsako sled.
Cicciolina in jeff Koons sta se spoznala pred leti, ko mu je pozirala za vrsto kipov in slik erotične vsebine, llona Staller je baje zaradi njega zapustila italijanski parlament, kamor so jo izvolili kot predstavnico radikalne stranke.
ZURKA
Posest d. o. o., Celje Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje, Krekov trg 6, Celje
l	Razpisuje
Javno dražbo za odprodalo nepremičnine
I.	Predmet dražbe je kompleks Sigma I Zabukovica, zemljiško -knjižni vložek št. 894, 1 k.o. Zabukovica.
|	2. Draži se kompleks v celoti, razen
objekta 58/5, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena je 550.000,00 DEM plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke _ Slovenije na dan plačila.
3. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne I cene na ŽR prodajalca št. 50700-601-83193 I pri SDK Celje z navedbo - plačilo varščine. |	4. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo
| predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo.
5.	Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji.
6.	Najboljši ponudnik bo moral skleniti I pogodbo o nakupu lokala v 3 dneh po 1 končani javni dražbi, sicer bo prodajalec | vplačano varščino zadržal. Celotna kupnina
mora biti plačana v 5 dneh po sklenitvi pogodbe.
7.	Najboljšemu ponudniku bomo varščino _ vračunali v kupnino (v primeru izpolnitve
točke 6 te dražbe), drugim dražiteljem pa vrnili najkasneje v 8 dneh po končani javni I dražbi in to brez obrestovanja.
8.	Davek od prometa z nepremičninami, I geodetske meritve in stroške, ki so vezani | zemljiškoknjižna dejanja, nosi kupec.
|	9. Nepremičnino prodajamo po načelu
"videno - kupljeno", prodana pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Vselitev je ■ možna takoj po plačilu kupnine.
10. Vsa pojasnila lahko dobite na telefonu št. (063) 431 - 481, vsak delovni dan med 7. in 8. uro, kjer se lahko dogovorite tudi I za ogled nepremičnine.
II.	Javna dražba bo dne 23. 6. 1994 ob I 12. uri v prostorih družbe POSEST d. o. o., | Krekov trg 6, Celje, v prostorih tehničnega | oddelka.
POSEST
Podjetje Za Trgovino Inženiring In Posredovanje d o.o
Marinetov informacijski škrat
Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa.
Malo dežja, pa veliko sonca in sopare smo občutili minuli teden, ob tem pa je škrat garal in se, kot je napovedal, spopadel s slovenskimi naravnimi zdravilišči. Posveta so se zdraviliščarji množično udeležili, razpravljali o možnostih razširitve ponudbe dnevnemu gostu, predvsem pa poudarjali, da želijo vsem gostom ustreči z dovolj zanimivimi programi. Torej, počitnikarji in bodoči gostje, lahko se razveselite raznolikosti in vneme, s katero skušajo streči obiskovalcem v zdraviliščih. Sedaj pa koristna vest za vse, ki bodo v zdraviliških ustanovah preživljali okrevanje, krajše počitnice ob koncu tedna ali pa le popoldneve ob bazenu: podatki o ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč bodo na voljo v trženjsko informacijski mreži Marinet. To pa pomeni naslednje: če boste želeli oditi v eno izmed šestnajstih slovenskih zdravilišč, boste lahko pred tem zavrteli Marinetovo telefonsko številko in izvedeli, kaj vam lahko kje ponudijo. Zagotavljamo vam, da je njihova ponudba izredno raznolika. Pozanimate se lahko, s katerimi športi se lahko ukvarjate, kaj lahko naredite za svoje zdravje z raznimi terapijami, na kakšen način se lahko polepšate, ali bo v vaši sobi morda telefaks... Kopica vprašanj, kopica odgovorov. Saj že vemo, da če o nečem nimamo informacije, potem tisto za nas pravzaprav ne obstaja. Turistične informacije o ponudbi slovenskih zdravilišč so potemtakem presegle razkropljenost in morebitne nejasnosti, kajti v prihodnje bodo vsem potencialnim zdraviliškim gostom dostopne na enem samem mestu, in to preko enega samega telefonskega pogovora.
UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI
Pedali za dirkalno kolo z jermeni (Da ne padete s kolesa?) > Samozalivalka rož (Kaj pa je to? Samohodna kanglica za zalivanje?) ♦ Zamrznjeno sadje za izdelavo sladoleda (Se lahko povabim na obisk?) ♦ Zastavljalnica oz. sposojevalnica denarja v Ljubljani (Tudi meni bi prišla prav.) ♦ Cenilec za ocenitev novega artikla know - hovv (In kaj ste izumili? Krompir, ki se sam lupi?) ♦ Mavec za instalacije (Kaj so se vam zvile ali mogoče celo zlomile?) ♦ Meter za merjenje prostorov, ki deluje na UV svetlobo (Vzemite navaden meter, ga lepo poglejte in bo sam meril.) ♦ Hladilnik za kampiranje, ki se lahko priključi na plin ali elektriko (Jaz imam takšnega, ki £a poganjam na pedala.) ♦ Prostostoječ štedilnik s pečico - 3 plin, 1 elektrika (Se nikoli nisem videl štedilnika, ki bi ležal.) ♦ Zmrzovalna skrinja Gorenje 210 L (Se boste poleti v njej hladili?) ♦ Pretočna črpalka za sobni vodomet (Postavite golega moža sredi vodometa, dajte mu veliko pijače in boste imeli pretočno črpalko.) ♦ Silokombajn 40 (40 jih rabite?) ♦ Kdo popravlja telefone (Tisti, ki se na to spozna.)
Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži.
NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINETOVE BAZE PODATKOV
Servis, prevozi in postavitev počitniških prikolic (Jaz pa bi prosil, če mi postavite šotor.) ♦ Izposojanje pikado avtomatov za gostinske lokale na območju Slovenije (Iščem prostovoljca za živo tarčo.) ♦ Plinski števci G4 in G6, prodaja in montaža (Štejejo plinske hlape?) > Prodaja ortopedskih pripomočkov Rehband iz Švedske (Imate tudi kaj proti izrabi jezika?) ♦ Odkupujemo: odpadni baker, medenino, brom. Cena: 60 - 100 SIT. Plačilo takoj. (A res? No, kje je denar?) ♦ Struženje, rezkanje in izdelava vseh vrst zobnikov, konstrukcij in montaža (Bi tudi meni naredili zobe?) ♦ Veleprodaja: vžigalniki, dežniki, baseball čepice, kemični svinčniki, igrače, poslovna darila... (Mi daste kaj na lepe oči?) ♦ Izposojevalnica poročnih, obhajilnih in krstnih oblek (Ne razumem. Kaj lahko greš h krstu, obhajilu in k poroki na isti dan?) ♦ Elektroinstalacije - izvedba ENN omrežja, izgradnja javne in vrtne razsvetljave (Prosim, če mi razsvetlite pot do mojega doma, ker se po temi zmeraj zgubim.)
Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti
063/441-
Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo najkasneje do četrtka, 23. junija 1994 do 12. ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 5.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade:
1.	nagrada: Keramični “Rumov lonec” v vrednosti 2.000 SIT
2.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone”- Nova Doba
3.	nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba
Rešitev nagradne križanke št. 5
Vodoravno: preproščina, razlastitev, EP, Eder, ost, nos, obet, No, Boris Benedik, Ist, pokalica, veter, čar, Ekar, stiropor, DS, ST, tarokist, Okinava, AL, Trani, napitek, Jod, Anica, Lenora, Ant, tokaj, Alarod.
Do roka smo v uredništvo prejeli 423 pravilnih rešitev. Nagrade prejmejo:
1.	nagrado: Darilni paket Grafike Gracer iz Celja: Romana Hribar, Rjava cesta 19, 61260 Ljubljana Polje
2.	nagrackp Knjigo Nade Klaič “Zadnji knezi...”: Ida Petrovič, Cankarjeva 13, 63000 Celje
3.	nagrado: četrtletno naročnino na časopis Nova doba: Franc Žumer, Vodnikova 14, 63000 Celje
4.	nagrado: 1.000 SIT: Teri Sedej, Ljubeljska 17, 61000 Ljubljana
5.	nagrado: 1.000 SIT: Manica Habjanič, Glinškova ploščad, 61000 Ljubljana
Iskrene čestitke
Izžrebani reševalci naj se javijo uredništvu, da se dogovorimo o prevzemu nagrad.
NOVA
DOBA
ULICA: ______
POŠTA, KRAJ:
PRIIMEK IN IME:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
KUPON NOVE DOBE
ZA 10% POPUST
PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA
FOTO
Mariborska 1 -c, CELJE,
Tel,: 32-475	/
- v stavbi zavarovalnice Triglav
- expresna izdel do formata*
• expresne fotografije za - hitra in kvalitetna izdel sprejemamo naročila za - ko foi
foto trgovina
Hunoma Eiwe ivrnutrUKVstereo
959MHz •
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Hunoma Kam« tramUKVstereo
9S9MHz .
Od vrat do vrat
Informacije o ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč bo po telefonu posredovala trženjsko informacijska mreža Marinet
Različnost zdraviliške ponudbe
V ptujskih termah so se 2. junija sestali predstavniki velike večine slovenskih naravnih zdravilišč in razpravljali o možnostih razširitve ponudbe dnevnim domačim gostom. Srečanje, ki ga je vodil Igor Triller, je organizirala trženjsko informacijska mreža Marinet v sodelovanju z Novo dobo.
Omizje naj bi dalo odgovore na naslednja vprašanja: kako obdržati gosta in mu nuditi dovolj zanimiv program; ali traja sezona z enako aktivnostjo 365 dni na leto; kako ugoditi različno strukturiranim gostom: zdraviliškemu, vikend in dnevnemu gostu? Uvodno izhodišče razprave pa je bila trditev, da je zdraviliška dodatna ponudba (zdravniške usluge, masaže, kopeli, rekreacija...) ob vikendih skromnejša kot med tednom.
Sklepna ugotovitev omizja je bila, da so slovenska naravna zdravilišča zelo različna in da znajo streči svojim gostom, saj jim poleg termalne vode ponujajo še domiselne možnosti rekreacije, sprostitve in skrbi za zdravje. Celoletna sezona z enako intenzivno ponudbo je postala nujnost, le tako lahko zdravilišča finančno preživijo. Motiv poslovanja je povsod enak, vodilo je kvaliteta v funkciji dobička.
Predstavniki zdravilišč so skušali odgovoriti na vprašanje, kako obravnavati dnevnega in vikend obiskovalca, ki lahko red v zdraviliškem okolju s prihodom na kopanje zmoti. Pričakovanja gostov so različna, recimo bolniki, ki so prišli na rehabilitacijo, se ravnajo po predpisanem programu in želijo ozdraveti ali vsaj izboljšati zdravstveno stanje, medtem ko se dnevni gostje zadovoljijo
samo s kopanjem in morda še tenisom in drugimi športi. Gostje, ki preživijo konec tedna v zdravilišču, pa pričakujejo ne samo sprostitvene, ampak tudi medicinske aktivnosti. Razprava o strukturi gostov in o ponudbi, ki naj zadovolji zdraviliškega, vikend in dnevnega gosta, ni postregla z zadovoljivim od-
govorom, saj univerzalnega recepta o tem, kako ustreči različni strukturi gostov, ni. Vsako zdravilišče se mora prilagajati specifičnim značilnostim in v danem okolju poiskati kar najustreznejše možnosti za uspešno poslovanje, ki pa ima le eno merilo, kot so ugotovili zdra-viliščniki, to pa je dobiček.
Gostov razen s ceno in ponudbo ne smemo ločevati, so se strinjali udeleženci omizja, potrošnik naj sam izbere, kaj želi početi in koliko denarja bo zapravil. Da ne bi dnevni gost motil reda in miru zdraviliškega gosta, ki prihaja iz bolnišnice na rehabilitacijo, se ponuja naslednja rešitev: ob koncu tedna lahko stalne goste preusmerijo v ukvarjanje z dejavnostmi izven zdravilišča. Tako na primer v Unior Turizmu popeljejo stalne goste ob vikendih na Roglo ali na izlete v druge turistično privlačne kraje. Na ta način je mogoče sprostiti zmogljivosti zdravilišča in preprečiti gnečo. Tudi vraščanje zdraviliških dejavnosti v kraj ni
zanemarljivo, saj so zdraviliški gostje obenem potrošniki krajevne ponudbe.
V vseh naravnih zdraviliščih kažejo tržno naravnanost in spoznavajo, da morajo ponudbo prilagajati tudi obiskovalcem ob koncu tedna. Podoba zdravilišč kot podaljška bolnišnic počasi odmira, čeprav je ta imidž še
vedno prisoten. Naslednji trd oreh predstavlja privatizacija, ki pa naj bi ob ustrezni izpeljavi odpravila marsikatero pomanjkljivost v sedanji zdraviliški ponudbi.
Novost s posveta je, da so se zdraviliški delavci odločili za dodaten, nov način informiranja potrošnikov. Potencialni uporabniki zdraviliških storitev bodo lahko večino podatkov o ponudbah slovenskih naravnih zdravilišč dobili na trženjsko informacijski mreži Mnrinet, ki se ukvarja s posredovanjem informacij o raznovrstnih izdelkih in storitvah. Segment njihove dejavnosti predstavlja tudi posredovanje turističnih informacij. Po telefonu bodo potrošnikom posredovali informacije o tem, kaj lahko počnejo v zdraviliščih in koliko bodo morali za storitve odšteti.
Srečanje je bilo kot izmenjava mnenj koristno, čeprav se vsako zdravilišče giblje v že utečenih tirnicah lastnega poslovanja. Nenavadno je, da so se zdraviliščarji povabilu Marineta in Nove dobe odzvali tako množično (zastopanih je bilo štirinajst zdravilišč od šestnajstih), kar govori tudi o tem, da so kot turistični delavci pripravljeni sprejemati novosti in slediti novim trendom, kar trženjska mreža Marinet v slovenskem prostoru nedvomno je. Pogostnost in kvaliteta podobnih posvetov pa lahko vplivata na razvoj tega dela turistične ponudbe le stimulativno.
K. L.
■
m
H
m
■
H
m
m
PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O.
69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116



■
■
■
■
107,8 Mhz
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
■ ■
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
Začetniški in nadaljevalni
računalniški
tečaji
prijave in informacije:
Display MM, Prešernova 7 63000 Celje
telefon: (063) 26-812
CELJE
d.o.o.
Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE Tel.: 063/ 26-236, 29-375 Fax.: 063/ 29-375

faafičtti studio
tvitV« f|£50 /OA DDO
S Mili* li S ifllA*
GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE z DISKET
I DESIGN‘FILMI‘TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke,
1 vizitke, računi, dopisiPROSPEKTI, CENIKI, PLAKATI, BlOa ED KETE, IZDELUJEMO TUDI CRTNEKODElJ j VSI, KI SE UKVARJATE Z RAČUNALNIŠKIM OBLIKOVANJEM, t , NUDIMO IZPIS VAŠEGA DELA NA PAPIR, PAUS, FILM: | t COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLK- | 1 NIH PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV^SKIC. I
ZE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE ŠTAMPILJKO ZASTONJ!
GRAFIKA GRACER d.o.o.
Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164
Podjetje za najemni management
vaei/f
Nvnm
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS).
PONUDBE DOMAČIH PODJETIJ:
SL003-02849 ZASEBNO PODJETJE VAM NA PODROČJU STOPNIC; POIŠČE IDEJNO REŠITEV, NARED I KONSTRUKCIJO IZDELA IN MONTIRA KOVINSKI DEL; OBLIKUJE STOPNICO PO VAŠI ŽELJI. STOPNICE SO LAHKO OKROGLE, ZAVITE, RAVNE ITD. POSEBNA PONUDBA SO OKROGLE STOPNICE BELE BARVE S SAMONOSNO STOPNIČKO ZA POSLOVNE PROSTORE KOMBINACIJA KOVINA - ETISON. INFORMATIVNA CENA 65 DEM/STOPNICO.
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS
SL003-02853 NUDIMO STORITVE ZA ZASTOPANJE TUJE FIRME ZA BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE. IMAMO TUDI LOKAL V CENTRU MESTA LJUBLJANE 40 M2.
Naziv: APORTA, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: LAMUTOVA 44 Telefon: 061/1599-710 Kontakt: DUŠI ROMIH
SL003-02865 PRODAJA PATENTA. GRE ZA MINIATURIZI-RANE VODNE POGONE IN OD NJIH GNANIH DELOVNIH ALI FANTAZIJSKIH NAPRAV, KI JIH SPRAVLJA V GIBANJE SKLENJENI VODNI TOK. POSAMEZNE ENOTE LAHKO NASTOPAJO TUDI MODULNO SESTAVLJENE V KOMPLEKSNIH SISTEMIH. NAMEMBNOST: PREDVSEM IGRAČA, PA TUDI OKRASEK, SP OMINEK, UČNI PRIPOMOČEK IN MUZEJSKI EKSPONAT. IZDELAVNI MATE-
RIAL: PRETEŽNO PLASTIKA, IZJEMOMA LES. PROIZVODNJA: PRETEŽNO SERIJSKA, DOPOLNIL NO ROČNA. DOKUMENTACIJA: TEHNIČNI OPIS, RISBE, PROTOTIPI.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: GABRŠČKOMA 65 Telefon: 061/265-946 Kontakt: MARIJA AMBROŽIČ POČKAR
SL003-02872 PROSIMO POŠLJITE NAM PONUDBE ZA ZASTOPSTVO ALI KOT DOBAVITELJI ZA NASLEDNJE BLAGO: EKSKLUZIVNA POSLOVNA IN OSEBNA DARILA, CIGARE, TOBAK, PARFUMERIJA, KOZMETIKA, CD PLOŠČE, IGRAČE.
Naziv: AGENT TRADE,
D.O.O.
Kraj: SLOVENJ GRADEC Pošta: 62380 Naslov: STARI TRG 16 Telefon: 0602/43-122 Telefaks: 0602/43-122 Kontakt: FRANJO HOIČ
SL003-02879 NUDIMO Ni - Col BATERIJE IN Ni - Col AKUMULATORJE, PROZVAJALCA FERAK, RAZLIČNIH DIMENZIJ IN KAPACITET, PRIMERNE ZA RAZLIČNE NAMENE /STACIONARNE, STARTNE, ZA KONTROLNE ENOTE, ZA SVETLOBNO OMREŽJE.../ IN KOT NADOMESTILO PRI IZPADU ELEKTRIČNE ENERGIJE /220 V/
Naziv: VEBER, D.O.O. Kraj: LOGATEC Pošta: 61370
Naslov: CANKARJEVA 16 Telefon: 061/742-044 Telefaks: 061/742-044 Kontakt: MOJMIR VEBER
SL003-02899 DVOSTANOVANJSKO HIŠO 200 M2 Z DELAVNICO 160 M2 NA LEPI LOKACIJI V DO- MŽALAH NA PARCELI 850 M2, DOSTOP S'TOVOR-NJAKOM, PRODAMO ZA CENO
265.000 DEM. MOŽEN TUDI ODKUP STROJEV ZA PREDELAVO PLASTIKE Z REPROMAT ERIALOM V VREDNOSTI 20.000 DEM.
Naziv: X BIRO, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks: 061/1328-112 Kontakt: MARJAN CIMERMAN
SL003-02900 ZAŠČITA STEKLENIH POVRŠIN Z VARNOSTNIMI, TERMOREFLEKTIVNIMI UV ZAŠČITNIMI ALI MATIRA-NIMI FOLIJAMI, SVETOVANJE, PRODAJA, MONTAŽA.
Naziv: TRITON Kraj: KRANJ Pošta: 64000
Naslov: KOVAČIČEVA 10 Telefon: 064/242-679 Telefaks: 064/242-679 Kontakt: DARJA BALSER
SL003-02902 V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN ODDAMO POSLOVNI PROSTOR ZA DALJŠI ČAS. PRIMEREN JE ZA PISARNO OPREMLJENO S TELEFONOM, CK, ELEK. ŠTEVEC. VIŠINA STROPOV 1,8 - 2,6 /MAND-SARDAI. OBVEZNO PREDPLAČILO ZA ENO LETO, V VIŠINI 10.000 DEM.
Naziv: X BIRO, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks : 061/1328-112 Kontakt: MARJAN CIMERMAN
SL003-02903 V GRADIŠČU NAD PIJAVO GORICO PRODAMO PARCELO V IZMERI 1325 M2 Z GRADBENIM DOVOLJENJEM ZA TURISTIČNI OBJEKT V ČRKO “L” 17 X 12 M. DOSTOP PO ASFALTNI CESTI, SONČNA LEGA. CENA: 80.000 DEM.
Naziv: X BIRO, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks: 061/1328-112 Kontakt: MARJAN CIMERMAN
SL003-02909 PONUJAMO PROSTE KAPACITETE ŠIVANJA KONFEKCIJE - LOHN POSEL.
Naziv: ŠIVILJSTVO SMILJA Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290
Naslov: PODLJUBELJ 261 Telefon: 386-64/59-145 Kontakt: PERKO SMILJA
SL003-02911 ODDAMO PROSTE POSLOVNE PROSTORE: LOKACIJA ŠENTJERNEJ: PROIZVODNA HALA - 300 M2 SKLADIŠČNI PROSTOR - 700 M2.
Naziv: ISKRA PIO, D.O.O., PROIZVODJA INDUSTRIJSKE OPREME
Kraj: ŠENTJERNEJ Pošta: 68310
Naslov: TRUBARJEVA 5 Telefon: 068/42-016 Telefaks: 068/42-039 Kontakt: ANDRAŽ RUMPRET
SL003-02918 PONUJAMO LIKALNE DESKE IN ROKAVNIKE. KOLIČINE SO NEOMEJENE. MOŽEN ODLOG PLAČILA. SMO NAJCENEJŠI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU.
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA
SL003-02934 PONUJAMO TISKALNIK ZA TISKANJE BANČNIH IN HRANILNIH KNJIŽIC, ČEKOV, NALEPK, PLAČILNIH OBRAZCEV, IZKAZNIC, POSAMIČNIH LISTOV, POSAMIČNIH IN NESKONČNIH OBRAZCEV, LISTOV IZ LEPENKE, ITD. POSEBNO JE PRIMEREN V BANČNI OPERATIVI IN V VSEH OSTALIH OKOLJIH, KI PRI SVOJEM DELU ZAHTEVA TISKANJE NA NAJRAZLIČNEJŠE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
PODLAGE.
Naziv: M&M PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO, SVETOVANJE IN TRGOVINO Kraj: PTUJ Pošta: 62250
Naslov: MESTNI VRH 17 A Telefon: 062/775-914 Telefaks: 062/775-914 Kontakt: MILAN MALOVIČ
SL003-02939 PROIZVODNJA E-LEKTRO - KONVEKTORSKIH RADIATORJEV, KALORIFER-JEV IN ELEKTRO GRELNIH FOLIJ ZA OGREVANJE PROSTOROV, ZUNANJIH POVRŠIN IN MONTAŽNIH OBJEKTOV. ZA IZDELKE DAJEMO OD 2 -10 LETNO GARANCIJO Z VSEMI A TESTI, POTREBNI-MI ZA VGRADNJO IN MONTAŽO.
Naziv: ELPAN, D.O.O. -ELEKTRO GRELNA TELESA Kraj: MENGEŠ Pošta: 61234
Naslov: MENGEŠKA 66A Telefon: 061/72-29-93 Telefaks: 061/71-44-71 Kontakt: BERLIČ JOŽE
SL003-02940 PONUJAMO STROJNE DELAVNICE, PREKO 850 M2 “SKLADIŠČA /HANGERJE/ , PREKO 300 M2“ ASFALTIRANO DVORIŠČE, PREKO 1.200 M2.
Naziv:
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE HIDROING,
D.O.O. MARIBOR Kraj: MARIBORPošta: 62000 Naslov: LJUBLJANSKA UL. 9 Telefon: 062/306-111 Telefaks: 062/31-623 Kontakt: MARJAN VRANIČAR
SL003-02943 ZASTOPSTVO ZA INGERSOLL - RAND BATNE, VIJAČNE IN TURBO KOMPRESORJE VSEH VELIKOSTI, SUŠILCE ZRAKA, ELEKTRO-AGREGATE, ČRPALKE, PNEVMATSKO O RODJE TER VSO DODATNO OPREMO ZA ZGORAJ NAVEDENO TEHNIKO IN
GRADBENO MEHANIZACIJO.
Naziv: INKAL, D.O.O.
Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: ŠENTILJSKA C. 116 Telefon: 062/25-730 Telefaks: 062/25-730 Kontakt: IZTOK KALDERON
SL003-02946 IŠČEMO ZASTOPSTVO ZA ELEKTROTEHNIČNE IZDELKE. NUDIMO PRODAJO, MONTAŽO IN SERVIS ZA NJIH.
Naziv: ELEKTRO VOGLAR Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: V ZAVOJU 32/B Telefon: 062/224-726 Kontakt: VOGLAR ROBERT
SL003-02960 PONUJAMO SLEDEČE AGREGATE: TIP:
TAJ 4511 AHR CAJ 4511 AHR TAH 4518 AHR CAH 4525 AHR TAH 4540 AHR.
Naziv: NIEROS N1EDERBERGER, D.O.O.
Kraj: SLOVENJ GRADEC Pošta: 62380 Naslov: GMAJNA 55 Telefon: 0602/42-041 Telefaks: 0602/44-078 Kontakt: HAJTNIK VINKO
SL003-02961 PROIZVAJAMO PEPELNIKE, SVEČNIKE TER INDUSTRIJSKE IZDELKE IZ BARVNIH KOVIN /CENTRIFUGALNO VLIVANJE V PESEK ITD./ IŠČEMO DISTRIBUTERJA OMENJENIH IZDELKOV.
Naziv: KORMETAL, D.O.O. Kraj: MEŽICA Pošta: 62392 Naslov: ŽERJAV 79 Telefon: 0602/38-140 Telefaks: 0602/35-831 Teleks: 33-124
Kontakt: NATAŠA GOLČER
SL003-02965 NUDIMO USLUGE
BRIZGANJA PLASTIČNIH MAS NA STROJIH DO 100 G IN IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE.
Naziv: LINKO - PLAST,
D.O.O.
Kraj: SEVNICA Pošta: 68290
Naslov: GLAVNI TRG 31A Telefon: 0608/82-983 Telefaks: 0608/81-661 Kontakt: KOVAČIČ MILAN
SL003-02967 NUDIMO SLEDEČE STORITVE NA PROSTIH KAPACITETAH: RAZREZ, PREBIJANJE, KRIVLJENJE, VARJENJE PLOČEVINE DO 4 MM DEBELINE RAZLIČNIH KVALITET /ČRNA, POCINKANA, NERJAVEČA, ALUMINIJASTA, IPD./ - PREDELAVA PLOČEVINASTEGA MATERIALA DO PRESEKA 100 MM - POVRŠINSKA OBDELAVA - BARVANJE.
Naziv: INŠTALACIJE Kraj: ŠKOFJA LOKA Pošta: 64220 Naslov: KIDRIČEVA 55 Telefon: 064/631-271 Telefaks: 064/631-235 Kontakt: RAJKO OKORN
SL003-02972 NUDIMO USLUGE: BRIZGANJE TERMOPLASTOV /PE, PP, POLISTIROL/ IN DU-ROPLASTOV /BAKELIT/ NA STROJIH Z GRAMATURO 50 -1100 G -ODREZOVANJE KOVIN NA STRUŽNIH AVTOMATIH OD FI 3 DO FI 42 MM - IZDELAVA IN POPRAVILO ORODIJ - USLUGE BRIZGANJA Z ORODJI LAST KUPCA - USLUGA NA EKSCENTER STISKALNICAH /32 IN 100 TON/.
Naziv: KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK Kraj: KAMNIK Pošta: 61241 Naslov: FUŽINE 9 Telefon: 061/831-011 Telefaks: 061/831-418 Teleks: 31-264
Kontakt: ALOJZ MARINKO SL003-02973 NUDIMO RAZLIČ-
NE VRSTE TRANSPORTNIH VOZIČKOV IN ZAŠČITNE LOKE ZA TERENSKA VOZILA.
Naziv: KOVINSKA GALANTERIJA ROMAN LIPNIK
Kraj: ŽIROVNICA Pošta: 64274 Naslov: MOSTE 16 A Telefon: 064/802-763 Telefaks: 064/802-763 Kontakt: ROMAN LIPNIK
SL003-02974 NUDIMO VAM USLUGE NA STROJIH ZA HLADNO KRIVLJENJE CEVI /S TRNOM/.
Naziv: KOVINSKA GALANTERIJA ROMAN LIPNIK
Kraj: ŽIROVNICA Pošta: 64274 Naslov: MOSTE 16 A Telefon: 064/802-763 Telefaks: 064/802-763 Kontakt: ROMAN LIPNIK
Obvestilo zainteresiranim podjetjem!
Na podlagi dogovora in nato odpovedi obiska gospoda Martina Prinsloo-ja, trgovinskega svetnika Južnoafriške republike, Vas obveščamo, da pride g. Prinsloo na obisk v Celje dne 21. junija 1994. Z razgovori pričnemo ob 9. uri in bodo trajali do 14. ure. Naslednji dan, 22. junija 1994, si želi g. Prinsloo obiskati nekaj naših podjetij.
Kontaktna oseba: g. Edo Gaberšek, Območna Gospodarska zbornica Celje
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA
NOVA
DOBA	Naročilnica
)
Ime:...................... priimek:.......................
naslov:...................................................
naročam časopis Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošiljajte..izvodov.
število
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
MALI
OQLASI
•	VEČJO OPREMLJENO SOBO v Velenju s souporabo telefona, sanitarij in kuhinje oddam ženski ali dvema ženskama. Tel.: 063/ 851-506
•	KMETOVALCI! Agroiz-bira Trgovina Kranj vam iz
svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064/ 324-802
• STRIPI, novejši, naprodaj
MALI OGLAS
BREZPLAČNO
Moj naslov:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, š pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
po 50 SIT. Tel.: 064/ 70-516
•	POLOVICO DVOSTANOVANJSKE ZGRADBE - vi le, podkletene, v Rudarski ulici 15 v Lendavi, prodam. Cena po dogovoru, tel.: 069/ 75-234
•	PEČ, bojler, pohištvo in hišo prodam. Tel.: 063/ 29-921
•	PURANI - beli pazinski velikani, težki 5 do 6 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo (dosežejo 25 kg), po najnižji možni ceni! Tel.: 069/ 82-838
•	ŠPORTNO KOLO na pet prestav, dva ponija, popolnoma izpravna, ugodno prodam za 200 DEM. Rado Kovačič, Trubarjeva 40, 63000 Celje, tel.: 063/ 24-293, zvečer po 19. uri
•	DIANO, letnik 1978, nevozno, neregistrirano, ugodno prodam. Tel.: 063/ 441-215, dopoldan, Mitja.
•	REVIJE RADAR, 1900 -1994, naprodaj po 100 SIT. Tel.: 064/ 70-516
•	STANOVANJSKO HIŠO -
staro, neto površine 52 m2, s pritiklinami (gumno, hlevi, klet, neto površine 50 m2) ter NOVOZGRAJEN STANOVANJ-
SKI OBJEKT do 5. gradbene faze, neto površine 132 m2, s pripadajočimi stavbnimi zemljišči in posestvom (sadovnjak, njiva, gozd, v velikosti okrog 1 ha) v Kruplivniku št. 80, prodamo najboljšemu ponudniku. Tel.: 0043/ 222-8349-305, po 18.uri.
•	PLANINSKI VESTNIK,
1934 - 1992, naprodaj. Tel.: 064/ 70-516
•	ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano do 26. 10. 1994, temno modrc barve, ima sončno streho, prodam. Tel.: 0608/ 75-200, popoldne. Avto je vreden ogleda. Ciril Oberč, Kržišče 6, Raka.
•	POČITNIŠKO HIŠO z vinogradom ali brez, na krasni razgledni točki Podlehnik -Gorca, 17 km iz Ptuja, prodam. Grajeno z novo opeko, opremljene štiri sobe, kuhinja, kopalnica, asfalt, elektrika, voda, garaža. 139 m2 stanovanjske površine. Cena: 470 DEM za m2, kar znese 65.000 DEM, možnost plačila v dveh obrokih. Tel.: 062/ 776-427
Od vrat do vrat
iščemo petnajsttisočega naročnika nove dobe ♦ iščemo petnajsttisočega naročnika
Namesto pol kilograma zlata
Avto za naročnike
KOVINOTEHNA
LEASING
Nagradno vprašanje
■ Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS:
Jože Pučnik
KOVINOTEHNA
LEASING
Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom.
Vsi sodelujete v žrebanju za Renault 5.
NOVA DOBA - najstarejši zasebni časopis NOVA DOBA - resnica z drugega zornega kota NOVA DOBA - za naročnike brezplačni mali in komercialni oglasi
Stari naročniki so že v igri.
POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad.
Ne pozabite, prva nagrada je RENAULT 5!
Žrebanje že julija!
eipiioojeu BfiaoosjusfBuiad oiuaasi ♦ aqop baou b^udojbu BfiaoosiHsteiiiad ouiaosj
igra nove dobe
Avstrija za Evropo
Avstrijski volilci so na volilno nedeljo, ko so v osmih državah Evropske unije izbirali svoje predstavnike v Evropski parlament, sklenili, da bo Avstrija postala trinajsta članica Evropske unije. Tako je odločilo 66,4 odstotka volilcev, proti je glasovalo 33,6 odstotka Avstrijcev. S tem so Avstrijci sprejeli zgodovinsko odločitev, saj so po mnenju najpomembnejših avstrijskih politikov usodo in prihodnost svoje države vzeli v svoje roke. 1. januarja 1995 bo Avstrija kot polnopravna in neuvrščena članica tudi formalno pristopila k Evropski uniji.
Švicarji niso za modre čelade
Na nedeljskem referendumu so se izrekali tudi Švicarji. V večini so bili proti sodelovanju v mirovnih silah Združenih narodov. Po načrtu, ki ga je podprla vlada v Bernu, naj bi Švica letno prispevala od 400 do 800 prostovoljcev v enote modrih čelad, kar bi državo na leto stalo približno sto milijonov švicarskih frankov (66 milijonov dolarjev). Švicarji so se izrekli tudi proti ustavni reformi, ki predvideva lažje pridobivanje državljanstva za mlade tujce, ki so odrasli v Švici.
Osemletna mati
Iz Londona prihaja senzacionalna vest, da je nekje v Ameriki komaj osem let stara deklica povila dvojčka in tako postala najmlajša mamica na svetu. Vest je prvi objavil londonski dnevnik People, uradno pa jo je potrdila ameriška zvezna ravnateljica za zdravstvo Joycelin Elders. Deklica, doma iz Arcan-sasa, je že imela redno menstruacijo, zanosila pa je po pogostih odnosih s starejšim moškim. Porod je potekal normalno, malo prešibka dojenčka sta si v inkubatorju kmalu opomogla. Dekličini starši so sklenili, da ju bodo dali v rejo. Rekord je doslej pripadal devetletnima deklicama iz Kolumbije in Brazilije.
“Do konca knjige lista dva, vsa ta čudna bitja so odšla, skoraj vse bi že verjel, mrtvo pesem bi zapel.
Morilec črk znan mi je, je pa čisto nag in križa se! ... Jutri bo nov dan...”
MAMA II.
Papež proti splavu
V letu družine je treba najprej potrditi pravico do življenja in v tem duhu zavreči uzakonitev pravice do splava. Na ta ton je bila ubrana zadnja pridiga papeža Janeza Pavla II na Trgu Sv. Petra v Rimu. Svoj ponovni poziv proti splavu je papež uokviril v razlago nekaterih točk enajste enciklike, ki govori o odnosu med krščanskim razkritjem in moralnim življenjem. Na koncu je vse krščanske družine pozval, naj se veselijo svetovnega srečanja družin, ki bo oktobra v Vatikanu.
Zmagoslavje Berzina
Končal se je 77. Giro d’Ita-lija, ki je prinesel zmagoslavje ruskemu kolesarju Berzinu, odličen drugi je bil italijanski športnik Pantani, španski as Indurain pa je s tretjim mestom le veliki poraženec, saj je pričakoval tretjo zmago na tej veliki kolesarski dirki.
Michael Schumacher drvi
Zadnjo dirko Formule 1 v Kanadi je spet dobil nemški dirkač Michael Schumacher in se z največjim izkupičkom točk še utrdil na prvem mestu v skupnem seštevku letošnjega tekmovanja. Drugo mesto v Kanadi je zasedel Damon Hill iz Velike Britanije v avtomobilu vvilliams, tretji pa je bil Avstrijec Gerhard Berger v ferrariju.
Smrtna kazen za roparje
Kitajsko sodišče je obsodilo na smrt tri Kitajce, ki so oropali dvaintrideset tujih turistov, zatem zažgali njihovo plovilo, da so vsi potonili. Trojica je priznala, da je napadla čoln, s katerim so turisti odšli na izlet na jezero Qiandao. Vzeli so jim denar in nakit in čoln zažgali, ker so hoteli prikriti sledove. Obsojeni se lahko pritožijo na drugostopenjsko sodišče, če pa bo to potrdilo sodbo, kar se pogosto dogaja, bodo takoj usmrčeni.
Vedno, kadar pomislim, da je rock glasba del medsebojnih človeških odnosov, se razveselim, da počenjam stvari, ki jih hočem.