151 stnilha.                                              1 Uilljni, i toni, i. jilija lnz.                                                ali/, (eto.
^L    I    II ■ ■ ^L   ^AI ^k    Iv    I        ^AI   fl^   ^^p II IH
.Stovtaski  Naođ" veij*
▼ f j»Nftmi m dom dostavljen:                           v upcavui&tvn pcejcJMB:
ćelo Icto.......K 24—           cefc> fe*>.......K  22-—
poi IcU........12*—           pol leta........   linčem leta      .••....    6*—            četrt leta.......     5*50
■a meace......,    2-—           aa mesec     .   .        •   ♦   .    .     1*90
Dopisi nai se faankitapo.    Rokopisi se ne vraćalo. Oređntttro:  KnailOTa mllca *L 9 (v pritltfju levo   telefon *t 34.
Utaja vsak 4am iwšm HvmmM aadall« fa praalkft.
laserati   veijafo-   peterostopna  petit  vnta za enkrat  po   U vin^  za  dvakrat po 12 vio., za trikraf alt večkrat po 10 vin.  Parte m zahvala vrsta 16 via Poslano
vrsta 20 viil Pri večjih tnserctjah po dogovoru. UpnrmištvtJ naj se pošiljaio oaročniae,  reklamacije,   insemtt  itd.
to <e administrativne stvari
———  PoMMtiM stavka valja 10 vinari«*.  ---------------
Na pismena naročita hrez istodatne vposlatve na ročni ne se ne ozira. .Narotaa tliaaana" telefon št SS.
.Slovenski Narod*  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25-—           ce!o Icto.......K 3O—
pol leta   ....*..    •  13*—                                           .,     ,                 -M         j - i
četrt leta      ......                6*50                     za Amenko In vse druge dezele:
na mesec         "III!     I    2*30          ćelo leto......K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo   spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica: ŠL 5 telefon St. 85
Dan zaupnikov narodno-napredne stranke.
(Konec)
Potem je poročal,   živahno  po-td ravljen, deželni odbornik
dr. Triller:
Slavni zbor! Cenjeni somisijeni-kf! Pred par tedni zagledala je beli dan brošura, ki je vzbudila po vsej slovenski javnosti veliko pozornosti, marsikje pa tuđi nič mani jeze in zaprege. Ta brošura se imenuje: »De-želni zbor kranjski in deželne finan-ce« in njen avtor je bivši deželni glavar Fran pl. £uklje. Vsebina te studije je nais!J2jiiejŠ€ zadosčetije nam narodno - naprednim deželnim po-slancem, ki smo brez uspeha dvigali svoj svareči glas zoper koruptno ispodarstvo sedanie deželnozbor-:e većine: skoro do pičice potrjuje najbistvenejše naše tozadevne nomi-sleke in številke. Navzlic temu pa bivšemu g. deželnemu glavarju nismo dolžni za to pričevanje nobene hvaležnosti! (Klici: Tako je! Dobro.) Branijo nam to hvaležnost pregrenki
ispomini! (Dr. Tavčar: Res je!) Ta Cas ko smo svarili pred ^gospodarstvom, kakršno sedaj pl. Suklje sam ožigosa. ko smo se upirali zlasti pro'i -emu. da bi se razpolaganje s krva-\:m denarjem naših davkoplačeval-cev preneslo iz javne deželnozbor-^ke zbornice v crni kabinet deželne-<a odbora, psoval nas je za kvanžu-^ne! (Dr. Tavčar: Resnica.) In ko ^mo se z vsemi parlamentarnimi sredstvi bili uprli tištim zakonskim nacrtom, čijih pogubnost sedaj •mplicite mora sam priznavati, takrat nas je metal ta bivši cesarski zaupnik na povelje dr. Šusteršiča zlorabeč svojo disciplinarno oblast, ^■adnokrvno drugega za drugim iz zbornice! Takrat ko je imel priliko in moč. da prepreci ustoličenje naj-skrameiše korupcije v deželnem dvorcu, takrat g. pl. Šuklje ni našel svojega kranjskega srca. in stoprav ko ga je vrgel njegov sedanji narednik neusmiljeno čez prag, mu r-aenkrat ni dala več spati morala in ^krb za blagor kranjskega davko--lačevalca! (Smeh.) Iz tega razvidi-e. da je Šukljeva brošura zgolj izvor osebne maščevalnosti, ter nika-Vor ni v stanu izpremeniti naše sod-
be o tem uskoku napredne stranke, ki je bil brez pomisleka prodal svojo politično preteklost za fotelj de-želnega glavarja. Tuđi mi zamoremo imenovati mačka vedno le mačka, in baš zaradi tega tuđi danes nisem v položaju, da bi priznal g. pl. Šukljetu častni naslov — političnega značaia! (Burno odobravanje.) V tem pogledu bil je drugi kritik deželne gospodarske politike bivši deželni posla-nec Mandelj že drugačen inož. kajti čim se je prepričal, da vodi ta politika v brezdno. je S. L. S. brez pomisleka vrgel rred roge svoj mandat.
Tuda resnica je končno le ena. in o deželnem gospodarstvu nisal ie ka-kor rekoč poleg Mandelja tuđi pl. šuklje resnioo: vsled tega njegove studije danes. ko mi je poročati o svojih izkushiah iz deželnega dvorca, ne morem prezreti. Seveda vam ne bom prihajal s suhoparnimi šte-vilkami. čijih kontrola z vaše strani bi na današnjem shodu bila itak ne-mogoča. Priliko ste imeli, da ste se iz proračunske debate, iz Sukljetove brošure in iz dotičnih člankov v -Slovenskem Narodu« o stvari temeljito informirali. Naiboljši dokaz, da Sukljetova in Mandeljeva izvajnnja odgovarjajo resnici pa je dejstvo, da finančni minister dr. Lampe za nje — ako abstrahiramo od tega, da se je obesil na par brezpomembm'li računskih pogreškov — ni imel druge-ga odgovora kakor psovke. Obetal je sicer, da bo S. L. S. £ukljeta iz-kijualla. toda do danes je gospodom za to manikalo poguma. ker dobro vedo.da je Sukljetova puška se vedno nabita in da še davno ni izstrelil zadnje patrone!
Moja naloga danes bode le ta, da vam podam nekako silhueto ravmer v našem dež. dvorcu in da označim načela, po katerih se danes raz-polaga z denarjem deželnih davko-plačevalcev. — Kar se tiče splošne-ga položaja, sedaj ko je tuđi bivši deželni glavar pritrdil mojim dotičnim izvajanjem v proračunski debati, lahko verujete. da bo viseći deželni deficit koncem leta 1912 znašal naj-manj 3.000.000 K. To je za našo de-želico naravnost ogromna \ ^>ota, ki bi morala navdati faktične deželne gospodarje s težko skrbjo. Mcsto tega pa vlada v deželnem odb »ru naj-boljše razpoloženje. podjetnost brez-skrbne^a milijonarja in ve kanska radodarnost. Ta pa seveda k po na-
četu : Cuius reu«o, illius religio! Signatura situvacije je namreč ta, da je danesdeželna blagajna po veliki me-ri obenem strankarska blagajna S. L. S. (Ogorčeni kiici.) Preziranje in gospodarsko izstra4anje naprednih me-ščanov. to je nogiavitna tendenca deželne gospodarske politike, ki se vle-če kakor rdeča nit po celem proračunu. Ta proračun je predvsem eminentno agraren, to pa ne v prvi vrsti iz skrbi za blagor celotnega kmečke-ga prebivalstva. teinveč radi tega, ker hoče S. L. S. utrditi svojo pozicijo na kmetih. Bivši deželni gla\ur Šuklie je izrnčunil. da plačnjc kranjski kmet de/.elnih davščin okrog 400.000 K in da dobi od te vsote naj-manj AS0.000 K nazaj samo v obliki pavšalnih agrarnih subvencij. To dejstvo bi tuđi do mojem nnziranju na sebi še ne pomenilo nič hudega, ker tuđi jaz uvidevam v zdravom krnečkem stanu (prvi) steber našega naroda. (Pritrjevanje.) Krivičnost in naravnost nemoralnost pa tiči v dru-?em dejstvu, da namreč tistih subvencij ni deležen kranjski kmet, temveč le klerikalni kmet. Z mirno vestjo lahko trdim, da od podpor za vzorne hleve doli do pomoći pogo-relcem. od zadnje notranjske kapni-ce do cenene koruze bednim kmeto-valcem. odločuje v prvi vrsti politična nripadn^st prositelja. ne pa faktična potreba. V tem smislu odlo-Čujejo o tak!h deželnih podporah zlasti zagrizeni klerikalni župani in pri-stranski župniki! En sam eksemne! za to politično korupcijo: Razdelitev izrejevalnih premij za govejo živino se je vršila v Beli Krajini nameno-ma .3 dni pred deželnozborsko volit-\ ijo in tistih 8000 K tujega, deželi za-upanecra denaria tvorilo je faktično agitaciiski fond klerikalne stranke za to volitev. (Veliko ogorčenje.)
Pa te vedne podpore rasejo gospodi že čez glavo! Klerikalni kmet postal je tako razvajen, da že za vsak podrti kozolec zahteva deželne podpore, in da v doglednem času tuđi bogati melioracijski fond ne bo za-doščal v to svrho, da bo klerikalna stranka v trdnih vrstah držala svoje »zavedne volilce. Zopet le en eksempci: V Uršncm selu na Dolenj-skem so zasačili nekega požiealca. ki je na begu naletel na nekega kme-tiča in ta ga je zadržal toliko časa, da ga je prijel orožnik. Ta zavedni kme-tič ie promnfno    vložil    nro^njn    za
primemo deželno podporo za ta svoj junaški čin!  (Veselost.)
Za gospodarske in kulturne potrebe meščanskega prebivalstva, ki plačuje dobre 2/s vseh deželnih do-klad, pa je deželna većina gluha in šlepa! To spričuje med drugim naj-sijajnejše že večkrat ožigosano dejstvo, da je sedanja deželnozborska in deželno - odborska većina odklonila vsako subvencijo za prevažno c. kr. obrtno solo, istotako za ljubljansko kanalizacijo in za ćelo vrsto naših rjciiva^Tiejših kulturnih zavodov. Zlasti izstradanje napredne Ljubljane je poglavitna natoga našega deželnega odbora!  (Tako je!  Žkandal!)
Toda to še ni najhujši in naine-morair.eiši čin! Ćelo humaniteto so že postavili v službo strankarstva! ^Čujnio! Cujmo!) V mislih imam pred v sem razdelitev podpor gasil-stvu. Kakor znano pobira dežela 2'rc rrispevek vseh zavarovalnih premij zoper požar za podporo rostovoljne-mu gasilstvu: vrhu tega je v proračunu poseben kredit za podporo ga-silskim društvom. Te podpore so se došle] redno, nepristransko in pra-vočasno razdeljevale, za lansko leto pa še do danes ne! To pa iz enostav-nega razloga, ker je tajništvo S. L. S. razposialo okrožnice vsem svojim županom in župnikom z naročildm. da naj porečajo: v čigavih rokah se na'iaja ondotno nasilno društvo in jeli ie »vredno« podpore. (Ogorčeni klici.) Stoprav ko bodo te kenskrip-cijske listine onih grasilnih društev. katerim stoje na čelu slučajno napredni možje. v rokah dr. Lampeta, se bode tuđi imenovani, deželi za-unani denar, razdelil. Kako, si lahko mislite! In jaz bi se po dosedanjih iz-kušniah prav nič ne čudil. ako bi sli-Šal danes ali jutri o okrežnici. da po deželi podpiranim gasilnim društvom sploh ne kaže gasiti pri liberalcih! (Veselost.) Posebno težko pa tiši ob tla klerikalno kopito ono ljudsko učiteljstvo. ki še ni uklonilo svojega tilnika pod igo dr. Lampeta. Kranjska uživa po zaslugi S. L. S. žalostno slavo, da ima najslabse plaćano učiteljstvo v Avstriji. In da bi to dejstvo nekoliko prikrili ter utešili odpor, ki se poinvlja že v lastni stranki, stavil je dr. iMisteršiČ v zadnjem zasedanju predlog. da naj se dovoli draginjska doklada tuđi onemu učiteljstvu, ki je še ni deležna in postavili so v to svrho v proračun znesek 80.00 K. Toda
dotični sklep imel je nadvse značilen pristavek: da naj se draginjske do-klade dovolijo le »po previdnosti« deželnega odbora. Kaj to pomeni, dobro veste! (Ogorčeni klici! Pfuj!) Ista »previdnost« je merodajna seveda tuđi za dovoljevanje podpor učiteljstvu v slučaju bolezni in drugih nezgod. Povem vam gospoda, da se človeku, ki mora gledati izvrševanje te »previdnosti« roka krči v pest. Za naprednega učitelja, in naj je njegova beda še tako velika in nezakriv-Ijena, ni srca, ni usmiljenja v deželnem dvorcu; pa naj ga tare revmati-zem, ki mu dihati ne da, ali dolgo-letna želodčna bolezen ali pa huda in draga operacija, pa naj ga je tuđi okrajni sol. svet. z deKanom na čelu, soglasno priporočil. Ukloni se ali pa pogini!   (Velikansko  ogorčenje.)
Pravijo, da ni denarja in da je treba štediti! Toda za nepotrebne in zgolj kapricijozne adaptacije deželnega dvorca, ki bi po mnenju izve-dencev še 10 let ne bile nujne, za napravo luksusavtomobilov in sto drugih nepotrebnih stvari je pa brez-kredita in pokritja denarja vedno do-volj.
Preznačilen za merilo moralne-ga nivoia deželnozborske većine je izrek dr. Lampeta o deželnem urad-ništvu v »Slovencu« z dne 22. juni ja t. I., ki ga citiram tu doslovno: »Kdor je dandanes še pristaš liberalne stranke, je spioh tako neumen, da ni za deželno službo, ali pa tako hudoben, da mu vestno uradovanje ni zaupa-ti.« (Čujmo! Nezaslišano! Lopov!) Lahko si torej mislite, gospoda moja, kako se godi dandanes najboljšim in najvestnejšim deželnim uslužbencem, ki so možje dovolj, da izven urada ne zataje svojega političnega prepri-čanja. In ako dr. Lampe v istem članku in v isti sapi s to nezaslišano psovko na naslov deželnih uslužben-cev trdi, da vlada v deželnem dvorcu objektivnost, potem ga za ta brez-meini cinizem pač nobeden spodoben človek ne bo zavidal. Veleznačilna za »objektivnosti deželnega odbora je sodba bivšega deželnega glavarja in zategadelj si jo usoiam tu doslovno citirati: »Kajti prostodušno izražam načelo, da je treba pri razdelitvi lakih kreditov, dovoljenih iz deželnih sredstev, v prvi vrsti ozirati se na stvarne momente, a ne pretežno na strankarske ozire. Nikomur nič ne očitam, namenoma    opuščam vsako
j     LISTEK.
:                Lepi stpiček.
(BeJ ■ Ami.)
Francoski   spisal   Guy  de   Mau-
■t      passanL   —   Prevel O t o n Z u -
p a n č i č.
\i                                  (Dalje.)
H            »Da ... meni bi bil lahko kaj za-
g     pustil, meni... meni, tvojemu sopro-
M     xu ... meni,    svojemu    prijatelju ...
SI     razumeš ... ne pa tebi ... tebi, svoji
JI     prijateljici...  tebi,  moji  ž«ii.  To  je
9     velikanski razlocek,    bLstven   razlo-
I     -ek z ozirom na dostojnost — in nii
I     ijudL«
fl           Sedaj je Madelena njega    oštro
M     gledala,  s     pronikujočim    pogledom,
31     ijloboko in čudno, kakor da mu hočc
JI     v oceh  nekaj  čitati, kakor  da  hoće
jl     najti v njih tište    neznane    tajnosti
Q     bitja, ki jih ne prodreš nikdar in iih
Q    komaj v bežnih trenotkih od strani
3    ujamei, v hipih nepažnje, ali neprisi-
J    Ijenega vedenja, kadar se napol od-
1    uto vrata v   skrivnostno notranjost
1    ćloveške duše. Zateglo je dejala:
1           »Mislim pa le, če bi... da bi se
m    zdelo tako veliko volilo za te — naj-
H    mani prav tako Čudno.«
m          Hlastno je prašak
m           »Zakaj?«
Rekla je: »Zato, ker .. .* — Pre-kinila se je. potem je povzela: »Zato, ker si ti moj mož ... Ker ga pravza-prav sele malo časa poznaš... in ker sem mu jaz že zelo dolgo prijateljica ... in ker je bila njegova prva oporoka narejena, ko je še Fore-stier žive!, meni v prilog.«
Oeorges je začel hoditi z dolgi-mi koraki po sobi. Izjavil je:
»Tega ne moreš sprejeti.«
Odgovorila Je ravnodušno:
»Dobro: potemtakem ni treba čakati do sobote: to sporočiva lahko nemudoma doktorju Lamaneurju.«
Ustavil se je pred njo: in iznova sta si gledala nekaj trenotkov oči v oči ter si izkušala prodreti v mrakot-ne tajnosti svojih src in si probistriti najgloblje misli. V gorečem, nemem izpraševanju sta hotela videti drug drugemu razgaljeno zavest: skrivna borba dveh bitij, ki živita skupaj in sta si vendar tuji, se sumničita, za-lezujeta in prežita drug na drugega, a se ne poznata do dna, zakaj globi-na njiju duš je kalna.
In nenadoma ji je zamrmral z globokim glasom v obraz:
»Torej, priznaj, da si bila Vati-drecu metresa.«
Skomiznila je z ramarni: »Be-bec si... Vaudrec mi je bil naklonjen, zelo... a drugega nič... ni-koli.*
Zatopotal je z nogo: »Lažeš. To ni mogoče.«
Mirno mu je odvrnila: »In vendar je tako.«
Zopet je začel korakati po sobi, potem se je iznova ustavil:
>Potem mi pa razloži, kako to, da je znpustil vse imetje tebi...«
Mirno, kakor da se vse skupaj ne tiče nje. je začela: »To je kaj priprosto. Kakor si sam pravkar ome-nil. ni imel drugih prijateljev, nego naju, ali mari mene. zakaj poznal me je že izza mlada. Mola mati je bila za družabnico pri njegovih sorodnikih. Vedno je hodil semkaj, in ker ni imel naravnih dedičev, se je spoinnil mene. I>a je čutil do mene malo Ijubez-ni, to je mogoče. A pokaži mi žensko, da je ne bi bil kdo kdaj tako Ijubil? In da mu je narekovalo to prikrivano, tajno nagnenje moje ime pod pero, ko je hotel določiti svojo posled-njo voljo — čemu ne? Prinašal mi je cvetic. vsak ponedeljek. To se ti ni zdelo prav nič čudno, in vendar jih ni dajal tebi. kaj ne da ne? Danes mi je dal svoje imetje iz ravno istega vzroka. in ker nima nikogar. komur bi ga nonudil. Ali ne bi bilo narobe prav posebno čudno, da ga je zapu-stil tebi? Zakaj neki? Kaj si mu pa ti?*
Govorila je tako naravno in mirno, da Oeorges prvi hip ni vedel, kaj bi rekel.
Potem je poprijel besedo: »To je vseeno. Tako ne moreva sprejeti te dedščine. Kako klaveren vtisk bi naredilo!   Ves svet bi verjel, da je
tako. vse bi brusilo jezike in se sme-jalo. Moji kolegi mi že tako zavida-jo, kar se da in me zbadajo o vsaki priliki. Jaz moram paziti bolj nego kdo na svojo čast in na svoje ime. V noben kup ne morem dovoliti in pristati na to, da bi moja žena sprejela te vrste volilo od moža, ki so ga je-ziki že tako razkričali za njenega ljubimca. Forestier bi bil nemara to prenescl, on že, ampak jaz — nak!«
Zanirmrala je Krotko: »No, dobro, dragi moj! Pa nikar! En milijon mani bova imela v žepu, prava reč!«
Se vedno je meril sobo; in začel je nagtas misliti, govoreč svoji ženi, ne da bi se obrnil naravnost proti nji.
»Seveda ... milijon ... o da! ... Ko je pisal oporoko, ni pomislil, kako se je pregrešil zoper takt, kakšno silno nespodobnost je učinil. Ni videl, na kako kočljivo, smešno stališce me postavi .. . Rahle nijanse, na teh sloni vse v življenju ... Polovico bi bil moral zapisati meni, pa bi šio vse kakor po masti.«
Sedel je.prekrižal noge ter si začel vihati brke, kakor je bila njegova navada, kadar ga je kaj skrbe-lo, vznemirjalo ali kadar je kaj tež-kega razglabljal.
Madalena je vzela v roko vezenje, s katerim se je semtertja bavila, in je dejala,   izbiraje    volno:    »Jaz ; molčim, kaj pa hočem. Ti premisli.« ,
Dolgo ni odgovorit, potem pa je obotavljaje se dejal: »Ljudje ne bo- I
do nikoli razumeli, kako da je posta-vil Vaudrec tebe za edino dedično in kako to. da sem jaz v to privolil. Ako dobiva denar na ta način, se pravi to, da priznava... da priznaš ti kažnjivo razmerje, in jaz, da sem svojo nečast mirno gledal... Ali vidiš, kako si bodo razlagali najino vzprejetje? Treba bi bilo izumeti kakršnokoli ukano, da se stvar spretno zakrije. Skrbeti, da se raz-nese, postavim, da je razdelil denar med oba, da je dal polovico možu, polovico ženi.«
Ugovarjala je: »Jaz ne vem, kako bi se to ukrenilo, ko je vendar oporoka pravilna.«
Opomnil ji je: »O, to je mala reč. Ti mi prepustiš polovico dedščine z daritvijo med živimi. Otrok nimava, torej gre. In tako bi zamašila vsem napastnikom usta.«
Oporekla je nekoliko nestrpno: »Tuđi tega ne vem, kako bi zamašila napastnikom usta, ko je vendar pri notarju akt, in ga je Vaudrec podpi-sal.«
Vzrasel je: »Ali ga morava res kazati in na steno nabiti! Ti si pa res zabita. Rekla bova, da nama te zapu-stil grof de Vaudrec svoje premože-nje, obema, vsakemu pol... No, vidiš __Sploh pa, brez mojega dovo-
Ijenja ne moreš volila niti sprejeti. Jaz ti ga dam, toda samo pod tem pogojem, da deliva, s tem se resim zasmeha pred svetom.«
(Dalje prmođnjic.)
Straa 2.________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD,________________________________________________________*54 žtev.
oselmo opazko — pać pa javno za-stopam svoje averfeaje, da )e narav-Dost nedostojno, pri oddaji podpor Iz ctežefnfti sredstev pred v sem gledati na strankarsko pristoinost dotičneg* prosalca. Oni« kateri tako postopa, po nofefn prepričanju m\ već »gentte-mao«. S tako pristranostjo se za-struplja narodni organizem, kojega obraniti v njegovi čist os ti tn neoma-deževanosti mora biti vendarle sveta dolžnost slehernega poštenega narodnega zastopnik a.« Ta udarec s pasjim bičem Je zasekal v Hcemerski obraz S. L S. krvave llse, katere ne bodo nikdar izbrisane! (Burno odobravanje.)
Kjer pa gospodarsko izstrada-itfe ni mogoče. tam si deželnoodbor-ska većina pomaga, interpretujoč nad vse raeie dostojnosti liberalno svojo oblast, z neinosatmi persekn-cijami naprednjakov in zlasti naprednih občin in naprednih županov, v kolikor teh občin navzlic zvesti pomoći c. kr. đeželne vlade še ni mogla Spraviti pod jarem klerikalnih ge-rentov. Poznam naprednega župana, katerema se je prisodila globa po JOO K. ker ni hotel ad audiendum verbum v župnišče pred dr. Lampe-ta. ki je bil v dotični občtni navzoč kot klerikalni agitator, in ista kazen izrekla se ie zoper župana, ki je bil izmenja. da ni zavezan raznašati po ćeli občirri letakov za žrvinska predavanja rectius klerikalne agitacij-ske shode. In brez zaslišanja se je izrekla nekie najostrejša graja ter zapretila kazen 200 K odstopivšemu županu na gok> nedokazano trditev njegovega naslednika, da fe zapusti! baje cei kup neresenih aktov.    (Čuf-
m sličnih slnćajih spregovoiik) zad-nio besedo upravno sodisće!
Da stoji v vrsti tako preganja-nih občin poleg Idrije na prvem me-stn Ljubljana* je pač samo ob sebi omevno!
Kar se tiče tistih dalekosežnih dežemrh podjetij, ki navdajajo s skrbjo vse poznavakre razmer, si da-nes ne morem prisvajati še nobene definitivne sodbe. Občndovati pa moram pogum tište gospode, ki za-upa razpolaganje m špekuliranje s tako ogromnimi vsotami človekm na eni strani neizkušenemu, na đru^i strani pa nadvse strastnemu, kakr-šen je finančni minister dr. Lampe. Tuđi velikanski rezervoar 10 mili-jonskega melioracijskega posojila ni neizčrpen in nikdar bi se ne smelo pozabiti, da gre tn za izposojeni de-nar, katerega bo treba obrestovati in tuđi vračati. Dovolitev tega poso-jfla od strani vlade bila je sploh naj-večja koncesija klerikalni stranki, ki je vzbndila v raznih ministrstvfh največje začudenje, in radoveden sem le. kake koncesije je morala dovolfti klerikalna stranka za to odobrenje na račun naših narodnih teženj? Navzlic temu mogočnemu orožju pa bi razmere v našem de-žefnem dvorcu ne bile mogle nikdar dozoreti tako daleč kakor so, ako bi naši klerikalni stranki ne sta! ob strani v brezpogojni zvestobi in po-korščini deželni predsednik baron Schwarz. kateremu na podlagi mojih izkusenj na tem mestu ne morem odrekati priznanja, da je najzagrize-nejsi sovražnik naše narodno-na-predne stranke, in zlasti napredne Ljubljane. Radi tega nam bržčas tuđi čez 2 leti, ko se bo vnovič odlo-čevala nsoda kranjske dežele, ne bo pričakovati na B!eiweisovi cesti objektivnosti, temveč boriti se nam bode s klerikalno-vladno koaliciio. Caka nas torej težak boj, za kateri že danes moramo brusiti orožje in tuđi od naše strani iskati — zvez. V svrho. da se stare koruptni terorizem vladajoče stranke, nam mora biti dobrodošel vsak zaveznik, ki ne za-hteva od nas žrtev na račun naše vesti in našega narodnega poštenja. Napolju pravičnosti se lahko srečamo z vsakomur! In hvaležna nam bo ćela dežela, če se nam z združeoimi močmi posreći, da ustanovimo zopet zdrave in poštene razmere. V to po-mozi naša požrtvovalnost in vztraj-nost, v to svrho proč z vsako malo-dušnostjo. Naprej do zmage! (Vihar-no, dolgotrajno odobravanje.)
Nato govori ravnatelj gospod
Ivan Hribar.
Obravnava, ki se je predzadnja dva dneva preteklega tedna vršila, kaže nam, s kakšnimi ljudrni se ima narodno - napredna stranka boriti. Vozil sem se pred dobrim mesecem s češkimi državnimi poslanci raznih strank z Dunaja v Prago. Začeli so sami pogovor o denuncijacijah dež. odbornika dr. Lampeta proti Rib-nikarju in soglasno njihovo mnenje je bilo, da bi na Češkem kaj takega bilo nemogoče; če bi se pa vendar našel tako podel denuncijant — taka je bila njihova sodba — potem bi se združile proti njemu vse češke stranke, pa naj so med njimi še taka politična nasprotstva. Čutil sem kot Slovenec, kaj ta soglasna obsodba najostudnej-se strasti, strasti denuncijanstva po-meni in sram me je btfo v dno daše,
da je denuncijant Slovenec. Žal, da ni sem mogel odgovoriti, da bi velike mase slovenskega naroda enako, kakor bi to bilo prosvetljenem Češkem narodu, Čutile moralno obsod-bo, katero na podoben način izraza nad njim ves politični svet. Pač pa sem jim dal zagotovilo, da se vendar najde v slovenskem narodu Se do-m volj energije za neizprosen boj proti Ijudem. ki so tako nizko padli, da jim je denuncijantove, o katerem je znano, da ga uganjajo proti narodno-napredni stranki že leta in leta, glavno orožje.
Slišali smo danes o tej energiji iz vseh gospodov predgovornikov. Veselo znamenje je to, kajti ko bi ne imela nastopiti reakcija po tolikih dokazih političnega nasilja, kakor ga doživljamo v deželi naši v poslednjih letih od klerikalne večine, potern ni bilo nad našim narodom za obupati. A za obupati ni; za to ste mi priča vi, za to so mi priče vsi oni, ki tuđi ztinaj dvorane z namt simpatizujejo in pričakujejo nacrta, po katerem jih popeljemo v boj proti demoralizaciji in proti nasilju. In ta boj mora biti zmagovit, kajti maščevalno gospodarstvo, katero je upeljala klerikalna stranka v naši deželi, bode od dne do dne množilo vrste naše z bolj in bolj navdušenimi bojevniki in to tako dolgo, dokler ne bode strta njena strahovlada. Razume se pa sa-moposebi. da se moramo na boj pripravljati; ne strašimo se ga. saj življenje ni nič drugega, ko boj od roj-stva do groba!
Pri nasledni točki dnevnega reda razpravljalo se bode o organiza-crv naše stranke. Sklenilo se bode n*i kak način naj ustanavlja nove trdniave narodno-napredne stranke; izvrševalni odbor bode pa imel izvršiti sprejete predloge. — Bliža jo se deželnozborske vofitve. Le-te bodo pokazale, ali bode res klerikalna stranka tuđi še naprej gospodarila v deželi z ono brutalnostjo, kakor do-slei: pokazale bodo. če se naše ljudstvo strinja z maščevalnostjo. katero propovedujejo brez vsakega sramu voditelji klerikalne stranke; pokazati morajo. je-li v našem naroda že popolnoma zamrl Čnt za pravičnost, kajti ako ni, tedaj morajo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah vo4ilci zagrmeti. da nikdar ne pri-znavajo nauka, po katerem naj bi deželani, ki ne stoje v taboru kleri-kame stranke, bili brezpravni, po katerem naj bi se njim odrekale vse one dobrote, ki jih iz deželnega pre-moženja uživajo klerikalci. Zato pa je treba poučevati. treba mu je odpi-rati oči. treba ga pripravljati na veliki dan bodočih volitev. na oni dan, ko se bode bila glavna bitka. »Vae victis!« zaklical je z brezprimermm cinizmom bivši deželni glavar i>uklje narodno-napredni stranki v deželni zbornici; »Vae \ictis!^ rjoveli bodo za njim oni sedanji voditelji klerikalne stranke, ki v tem cinizmu ?uklje-ta še prekašafo. ako nam naše delo ne omogoči širom slovenske domovine  radostno'zaklicati:   »Victoria!-
Pripravljajmo se torej na boj! Po znanega vojskovodje izreku pa je za vojskovanje potreba troje stvari: prvič denarja, drugič denar-ja. tretjič denarja. Bodemo li mi na tak nauk pozabili, bodemo li res za-našali se samo na navdušenje, katero navdaja naše vrste? Skrajna 7mo-ta bi to bila, — zmota, ki bi se Indo maščevala! Visoko cenim trdno prepričan je onih. ki so po vsem prit-^ku in vseh zlih izkušnjah zadnjih let neomahljivo ostali v naših vrstah; divim se navdušenju onih mnogobrojnih naših pristašev. kateri čaka-jo samo smotrenega nacrta, da poj-dejo v boj. A vojska se ne pripravlja samo z navdušenjem. temveč tuđi z realnimi sredstvi. Najboljši dokaz za to imamo v naših nasprotni-kih, kajti kadar se le-ti spuste v boj, tedaj razpolagajo s skoro ncusahiji-vimi gmotnimi viri.
Naša dolžnost mora zatorej biti, da si tuđi mi preskrbimo virov in tu mi ne preostaja drugega, kakor ape-lovati na rodoljubno požrtvovalnost vseh somišljenikov. Res je, malokje i majo toliko narodnega davka, kakor ga imamo pri nas na Slovenskem; zlasti hudo zadene to Ljub-Ijančane in med njimi posebno neka-tere, ki morajo neprenehoma imeti odprte roke, kadar se potrka na njihova vrata. Vzel sem si trud, da sem po svojih beležkih približno sestavil, koliko sem od leta 1876, do danes žrtvoval v narodne namene in če to vsoto obrestujem, kaže mi resultat, da bi za ta denar lahko imel najlepšo vilo na najlepšem mestu v Ljubljani. Mnogo jih je med vami, ki ste rav-notoliko in še več žrtvovali. A kakor meni ni žal za vsotice, ki sem jih polagoma izdajal, ne da bi bil čutil, da sem jih izdal. tuđi vsem ostalim tega žal ne bode. So namreč trenotki, ko človek rad da, ker z navdušenjem da.
Zato pa se nadjam, da se požrtvovalnost v naši stranki vnovič vzbudi za institucije, ki je po mojem
itfMlt
mnenfo še veliko večjega pmttena, kakor družba sv. Curila in Metoda« katera je nam vsem prirasla k srcu in katero vzdržaie tekttačno le na-rodno-napredna stranka. Naj propade narodna stranka, naj zagospodn-je na vseh poljih klerikalna stranka, pa je zadnja ura bila tuđi družbi sv. Cirila in Metoda. Zato pa pravim, da moramo ustvariti položaj, ki bode omoeočil nadaljni obstoj vseh kulturno hi politično važnih inštitucij narodno-napredne stranke; a tak položai nstvarili bodemo le, ako nam bode na razpolago vojna blagainica. Ta vojaa Masalaftca le naš »Narodni sklad« in moj klic gre danes do vas, da je treba za »Narodni sklad« orga-nizovati smotreno nabiranje. Kako naj se to nabiranje organizuje, pre-udariti bode imel izvrševalni odbor; za danes bi si dovolil dati le nekaj migljajev. V vsakem večjem kraju v naši debeli naj bi se po parkrat na le-to ali ako to ni mogoče, vsaj vsako leto enkrat prirejale veselice, kate-rih čisti dohodek naj bi bil namenjen »Narodnemu skladu<r. Saj so se po-gostoma slišali ugovori proti veseli-cam, toda po mojem mnenju brez povoda. Ravnotako kakor se roma-nje nikdar ustavilo ne bode zato, ker najde na njem kmet razvedrila in zabave, ravnotako ne bo nikdo odpra-vil veselic Panem et circenses! klicalo je že rimsko ljudstvo, ravno to je zahteva ljudstva širom zemelj-ske oble. In tuđi pri nas ni drugače! V človeški naravi je namreč, da si po trudapoinem delu išče zabave in zato vidimo, da se širom naše domovine prireja od leta do leta več veselic. Izkoristimo to in glejmo, da bodo te veselice imele tuđi kak etičen namen. Tak etičen namen pa je, ako njihovi dohodki prihajajo splošnosti v korist.
Silno velike važnosti se mi pa tuđi zdi, da se povsod organizuje nabiranje rednih prispevkov. Od takega nabiranja sicer ni pričakovati, ako izvzamemo Ljubljano, bogve kako velikih dohodkov, a nekaj do-hodkov pričakovati je vendar. Zato naj bi se v vsakem večjem kraju dežele našli možje, ki bi se kot nabi-ralci prostovoljno postavili v službo narodno-napredne stranke. Tem bi se nadel častni naslov »narodnih davkarjev«. Polžnost teh narodnih davkarjev bi bil. da poleg rednega nabiranja porabiio vsako priliko, zlasti kadar se zoere kje kaka vesela družba, kadar je kje kaka sva-tovščina, kak sh< d ali kaj podobne-ga. da zbira jo za »Narodni sklad <. Od take organizacije, ako bodo do-tičniki, ponosni na častno svojo službo, v korist stranke vršili jo s primerno gorečnostjo, pričakovati je po mojem mnenju jako velikega uspeha.
$e so pota, no katerih se more priti do okrepitve »Narodnega sklada«, toda le-ta pridržuje si naznaniti izvrševalnemu odboru, odnosno fi-nančnemu odseku izvrševalnega odbora, ker ne kaže. da bi o vseh po-drobnostih govorilo se pred široko javnostjo. Naglašati pa moram že tu-kaj. da morajo v finančnem odseku biti Ijudje, ki imajo volio do dela in ki bodo svojo nalogo smatrali resno; zlasti glavni narodni davkar< bodi neutnidljiva oseba. Ako se finačni odsek na ta način ne konstituira, izgubila se bode vsa akcija v pesek, kakor se je to že parkrat zgodilo. Se enkrat pa naglašam, dragi tovariši in somišljeniki, ako hočemo priti do zmage — in to moramo — tedaj skrbimo vsi skupaj. da se naša vojna blagajnica okrepi!
Burno odobravanje in živahni pozdravi so bili dokaz, da so govornikove besede popolnoma odgovar-iale željam zbranih zaupnikov. Nato je prcvzel vodstvo shoda podžupan d r. T r i 11 e r , ter podelil besedo profesorju
Reisnerju,
ki je Kovoril o organizaciji zlasti kmečkih občin.
Iz umevnih ra/Iogov, ki nam jih zapovedujc previdnost nasproti našim političnim nasprotnikom, ne mo-remo iz njegovega temeljitega in vseskozi stvarnega govora, ki je po-dal mnogo dragocenih inicijativ za organizacijo napredne stranke pri-nesti ničesar. Istotako nam taktični oziri prepovedujejo podrobno govoriti o izvajanjih nadaljnih govorni-kov. ki so imela za predlog nasvete in nacrte za organizacijo narodno-napredne stranke v mestih in na deželi.
Nato je prečital predsednik sle-dečo brzojavko:
Sobojevnikom v boju za narodno osamosvojo in proti kulturni ter gospodarski zasužnjenosti naroda posiljamo iskrene pozdrave tem pre-srčneje v trenutku, ko praznujemo naprednjak! dve zmagi, zmago na-predka slovenskega sokolstva in zmago resnice nad klerikalnim de-nuncijantstvom. Obilo uspehov delu, ki bo sledilo vašim današnjim skle-pom! — Iz vrte valni odbor narodne stranke im Štajersko*
Govoril ie nato zastopnik Bele Krajine *. Mazelle. Njegov govor, ki je bil zelo temperamenten so poslu-šalci spreieli i živahnim odobravanjem. Bavil se ie z organizatoričnim vprašanjem ter naslikal možnost, da hodijo meščani in kmečki volilci skupno v boj za narodno in napredno misel.
Zastopnik Oorenjske Marinček je govoril nato o težnjah in potrebah in zahtevah Gorenjske. Zaupnika Oangl in dr. Ivo Jare sta se oprostila. Za Dolenjsko je govoril zaupnik Rus.
Nato je tajnik političnega društva »Vodnik« v Sp. Šiški g. Šega predlagal 2 resoluciji glede sestave občinskega katastra in razširjenja naprednega časopisja.
Oovoril je nato, viharno pozdravljen g. tržni nadzornik Ribni-kar. Bavil se je zlasti z razmotriva-njem šans v kmečkih okrajih za zmago narodno - naprednih kandidatov.
KonČno je govoril še prof. Reis-ner ter je stavil urednik Rasto Pu-stoslemšek predlog, da naj se ustanove posebne krajevne organizacije, jeseni pa naj se skliče zopet shod zaupnikov in delegatov teh krajevnih organizacij v Ljubljano.
Na to je bila soglasno sprejeta od tržnega nadzornika Ribnikarja stavljena resolucija.
Izvrševalnemu odboru se naro-ča, da takoj sestavi na podlagi že obstoječih in bodočih naprednih lokalnih organizacij 1. centralni volilni odbor za mesta in trge, ter 2. enega ali več centralnih    volilnih    odborov
J '''■ .*';■■ .-j '•_'■■ centralnih vo-iilrnh odborov naj je bodisi v Ljubljani, bodisi po posameznih v ta namen določenih okrajih prirejati stalna me-sečna posvetovanja, kojih dolžnost je izvršiti v sporazumu z izvrš. odborom pripravljalna dela za prihodnie deželnozborske volitve.
Ob zaključku tega za narodno-napredno stvar velepomembnega shoda je župan gospod
dr. Ivan Tavčar
izrekel vsem udeležencem. ki so se zbrali v tako impozantnem številu, zahvalo eksekutivne^a odbora.
Cenjeni somišljeniki! Zagotav-ljam vam, da bo eksekutivni odbor vse vaše nasvete skušal izvesti in uresničiti vse vaše želje, vendar pa ne morem prikriti, da to ne bo šio tako hitro, kakor si predstavlja ta ali oni. Delo je težavno in zahteva mnogo moči ter vašega najkrepkej-šega sodelovanja. Polagoma borno napredovali če bomo imeli zaslombo na svojih zaupnikih tuđi po deželi. Pri tem pa nas ne sme strašiti mor-da kak hipni neuspeh. Vsi na delo! Najboljši naš agitator pa bodo krivice, ki lili vedoma dela deželni odbor davkoplačevalcem!
Viharno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. nakar je načelnik narodno-napredne stranke g. župan dr. Ivan Tavčar zaključi! ta nad vse pričakovanje sijajni shod.
--------------~y-------------------------------
Štajersko.
Iz Celja. Na slovensko-nemških gimnazijah se je končalo v soboto dne 6. julija šolsko leto z običajnimi slovesnostmi. V skrbno sestavljnem in preglednem letnem poročilu ie na pr\rem mestu nadaljevanje zanimive razprave prof. .Jos. Kožuha o ^krščanskern štetju po praznikih ali po Veliki noči.« Za razpravo je natisnjen nekoliko neo-kusen nekrolog pok. profesorju Ivanu Fonu. Zagrešil ga je prof. A. Cestnik. Iz Šolskih poročil posnemamo, da je delovalo minulo šolsko leto na zavodu 8 profesorjev in 3 učitelji za neobvezne predmete. Učencev je bilo začetkom šolskega leta 188+5, koncem pa 1654-4. Učni uspeh je imenovati zelo ugoden: 25 učencev je izde-talo z odliko, 114 pa z dobrim uspe-hom. Padlo jih je 23. Trije imajo po-skušnje- Iz Spod. Štajerja je bilo 1654-4 učencev, iz Celja samega in okolice 26 + 2. Za »Podporno društvo« se je lansko leto nabralo 1700 K 20 vin.; na odličnem mestu stojita med darovalci celjska Posojilnica in Južnoštajerska hranilnica s podpora-mi po 500 K. Dijaška kuhinja je dajala 52 učencem na teden 198 kosil. — V soboto so se vršili sprejemni izpiti za prvi razred. Sprejetih je bilo 40 fantov in eno dekle. Zeleti bi bilo. da bi se tuđi v jesenskem terminu oglasilo prav mnogo učencev za ta zavod.
Narodnostne zanimivosti z meje.
»jMarh. Zeit.« vabi na neko nemško-nacijonalno slavnost k znanemu Rei-ningerju v Poličko vas, na kateri bodo nemški lovci priredili posebno slavlje »dem wackeren Deutschen«, posestniku Reppnigu iz Cirknice. Ta mož je postal znan kot predsednik šentiljske podružnice, v čije odboru sedi mirno z odbornikom »Slov. Straže« Thalerjem in dela »gospodarsko« v prvi   vrsti nemškutarsko
politiko. Ali mislite, da je prišlo tištim marljivim klerikalnim brambov-cem ob meji kedaj na misel, da bi nastopiii proti Reppnigu? Kaj Se! — Na tem mestu se še dotaknemo druge podrobnosti! — Torej: Pra-dotaknemo druge podrobnosti. Pra-gerski postajenačelnik Schneider je postal nadrevident. Nemški listi pi-šejo, da zaradi njegovega politiziranja in divjanja proti slovenskomu delavstvu na Pragerskem. Vidi se, da je dobila zloglasna volksratovska klika tuđi že odločilen vpliv na imenovanja na Južni železnici.
O pogajanjih za delazmožnost štaierskega dež. zbora piše »Marb, Zeit.<^: »O pogajanjih, ki se vrše se-daj za delazmožnost štajerskega deželnega zbora, si tuđi ne moremo nič kaj dobrega misliti. Vse se ie na skrivnem insceniralo, skriva se tuđi tište predmete, okolu katerih se suce ta kravja kupčija, ravno tako kakor bi spodnieštajerski Nemci (!!) ne imeli nič pravice slisati o tem, kar se kuha v Gradcu ...« In tako gre dalje. Videti je, da bo takozvana Wastiano-va skupina namenoma preprečila vsako spravo v Gradcu. — »Straža« in »Slovenec« se omejujeta le na citate iz nemških listov o pogajanjih. Ali tuđi pristaši teh listov ne smejo ničesar zvedeti o pogajanjih?
Razpisana učiteljska mesta: Na dvorazrednici v Soboti ob koroški meji, mesto nadučitelja. Prvi plačil-ni razred, prošnje do 20. t. m. Dalje na petrazrednici pri Mali nedelji mesto učitelja ali učiteljice, 2. plač. razred, prošnje do 1. avgusta in na petrazrednici pri Sv. Ani na Kremberku mesto učitelja ali učiteljice, 3. plač. razred, prošnje do 18. julija.
Sokolski zlet v Sevnico dne 14. julija. Mladi sevniški Sokol pripravlja za 14. julija veliko veselico, združeno z okrožnim zletom posavskih sokolskih društev. Udeležijo ^e tetja zleta tuđi bratska društva sosednih okrožij in svojo udeležbo sta prijavila ćelo »Hrvatski Sokol« in »Srbski Sokol« iz Zagreba. Priprave so v polnem teku, da se kolikor mogoče dostojno sprejme mile goste, kojih je, sodeč po splosnem zanimanju, pričakovati v obilnem številu. Je pa tuđi res potreba, da se Posavje začne zanimati za Sevnico, kjer so v novejšem času začela tla postajati jako vroča. Za goste bo skrbljeno v vsakem oziru. Jestvine, izvrstna do-mača vina. budjeviško pivo, karkoli si bo srce zaželelo, vsega bo dovolj. Ako bodo koga pete srbele, mu bo ' te bolečine drage volje preganjala slav. godba »Pazniškega ciiuštva« v Trbovljah. SevniŠke narodne dame, ki so z znano požrtvovalnostjo pre-vzele oskrbo šotorov, jam^ijo, da se mu ne bo slabo godilo, kdor bc iska! krepčila; da bodo lacne nasitiie, žei-ne napajale, a kar je važno, da jih pri tem ne bodo — skubile! Zato, dne 14. julija vse v Sevnico!
Oficijalno poročilo hraeljarske zaveže v Žatecu z dne 1. julija 1912. Češko : Zatec in okolica ne bode pridelala toliko hmelja, kakor v normalnih letih. Hmeljarsko društvo mesta Žatec poroča, da so 3/4 vseh hmeljskih nasadov prav lepe. 1U ie še dobra in le mali del je slab; po-temtakem je stanje hmeljske rastline v mestni okolici prav lepo in navdaja hmeljarje z najboljšim upanjem. Žateško okrozie in tuđi žateski okraj sta trpela po toči in je stanje hmelj-ske rastline manj ugodno. O u š t j e (Auscha) poroča prav ugodno. Tucii zaostali nasadi se popravijajo. Po-1 e p. Zdravi nasadi so se vsled ugod-nega vremena zelo popravili; zaostalim pa tuđi ugodno vreme ni pomagalo. Vobče se lahko reče. da je stanje hmeljske rastline v našem okolišu srednje. Dub. Stanje hmeljske rastline se zamore v naši okolici označiti kot prav dobro. Mora v -sko. Štajersko in Scdrao-graško poročajo le o srednjem stanju hmeljske rastline in je potern-takem v teh deželah upati le na bolj pičlo trgatev. Zg. Avstrijsko poroča ugodnejše. Bavarsko: H o 1 e d a u J/3 prav dobra, Vs srednja in Vs slaba in prav slaba. Na obilo trgatev tukaj tuđi pri najugod-nejšem vremenu ni upati. S p a 11. Stanje hmeljske rastline je vobče zaostalo: hmelj je dorastel komaj do 1I?, drogov, le tukaj in tam do 3/4 vi-sokosti. Okolica Hersbruck blizu Niirnberga kaže enakomerno, ugodno stanje hmeljske rastline. Bavarsko je leta 1911. priđelalo na 17.375 ha komaj 96.000 centov po -'< kg. Letos je upati, da bode množina večja. Virtenberško roroča '<-srednjem, Badenskoin Alzaci-iapa o dobrem stanju huicijsKih na-sadoy. Angleško ie uoročalo o veliki množini mrčesa, katero je na-padlo hmeljske nasade; sedaj pa prihajajo ugodna in tuđi >)rav ugodna poročila. Takšna poroćila prihajajo tuđi približno iz B e 1 g i j* c. V okolišu Dubna na Ruske ni je toča m nevihta povzročila v nmeljsrih nasadili obilo škode. Iz Amerike pa ni poročila o stanju hmeijske rasi-line.
154 Stev.____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.______________________________________________________Stran 3.
3Ofetnica šaleške ĆRalfiice v So-stanju.    K slavnostnemu zborovanju ine 14. t. m. ob pol 11. dopoldne se priglašajo  vedno se novi    delegat je vrlih druŠtev. ki umevajo težko, pa *iašo vzvišeno    narodno    obrambno nalogo. Na dnevnem redu dopoldan-<kega zborovanja je: pozdrav došlih Jelegatov drugih društev, slavnostni ^ovor,  porodilo   tajnika,   slučajnosti. Popoldan ob 2. velika ljudska slav--ost na vrtu: Pozdrav, telovadni na-^top Sokolić in Sokolov, potje, god-^a, šotori in druga razvedrila. Vstop 40 vin. Zvečer ob 8. v gledaliski dvo-ani Ljudskega doma: »V dolini«, alegorija, razna zabava v vseh zgornjih \rostorih, kakor »Pri poskočnem Ja-ezu«, v »Turski kavami«, v »Pohar-ki kleti« i. t. d. Posebna vabila se ne šiljajo, zato prosimo tem potom, da ^rihiti vse, kar čutijskreno narodno, ^ne 14. julija t. L v Soštanj! Mi hoćemo živeti, mi nočemo umreti!
Iz Ormoža nam pišejo na zadnji mazani napad v »Straži«: Tistega ndividuuma, ki je zaradi poneverbe >:al pred sodiščem in ie danes po mi-osti klerikalni kruh v Ormožu. nič ie briga naše delo in tuđi ne naša po-lovanja. Slovenci smo žive!i in delali
-  Ormožu. dokler nas nišo napadli -icrikalni sleparji, in bodemo se ži-\ eli poslej. Značilno dovolj. da ^Straža« od takega eloveka sprejema do-?ise. Za to družbo velja znani nemski
"egovor: Povej mi. s kom občuješ,
povem ti. kdo si! Amen.
»Straža« in Ribnikarjeva afera. Se borno se posebe izražali velikoga \ eselja. ki nas Ie na Stajerskem pre--inilo ob novici, da je sodisee — in ie porota! — oprostilo tržnega nad-
-  rnika Ribntkarja, kateresa so ova-Jiii glr "; voditelji »Slovenske Ijud-vVc S'                         '. P° k <"><*! i ^ se-jaj osramoćeni ne samo    klerikalni jenuncijantfe v Ljubljani, temveč tu-vi   njihovi somišljeniki in prijatelji na ^tajerskem, v deželi torej, kjer so se začeli septembrski izgredi    in    kjer srno prestali Slovenci v Ptuju. Celju in   Mariboru  takrat    toliko    gmotne škode in  preganjanja.    Kdor  je sam ■ idel in doživel Ptuj. Celje in Maribor, mu ostane divjanje nemške mu-'arije v neizbrisnem    spominu — in sramote zardu ako sliŠi in čita. da so Slovenci  sami  denuncirali   Slovence zaradi  septembrskih  demonstracij  v !Jubijani. V Ptuiu, Celju in Mariboru se ni našlo med najbolj    zavTŽenimi nemškutarskimi eksistencami denun-jijantov. kakor so slovenski deželni odborniki in klerikalni voditelji    na Kranjskem. Ravno vočigled temu za
^venske klerikalce večno sramot-uTia Ribnikarjevemu procesu v Ljubljani, je ptujski »Štajerc* škodo-željno spominjal državnega poslanca Brenčiča, da je ptujska policija leta 1908 njegovega brata prijela in zapr-a. Ta mož je bi! obsojen na tri te dne jvCe zaradi septemberskih dogodkov :" še vzeli so mu denarja 26O K, ka-:.rega ni nikoli več videl- A še grje Kw ptujski -^tajerc-, časnikarski či-futi okrog »Tagesposte«, političnega evangelija nekaterih spodnještajer-skih rodoljubov in arični hujskači krog Schuttenblatta - ie pisala mariborska »Straža«. S kakim veseljem ie že te tedne, kar ie bil g. Ribni-kar v preiskovalnem zaporu. konstatirala to za Slovence tako sramstve-:io dejstvo! In v petek je poročala. da so vse priče izpovedale, da je imel Ribnikar pred ljubljansko kazino nagovor na množico. kjer jo je hujskal, da je razbijala sipe . . .t In »izpovedi prić so (hvala Bogu!) za Rinnikarja precej obtežilne, spravljalo pa tuđi magistrat ljubljanski in mestno policijo v kaj čudno luč.. .c Tako gre to dalje. Tako piše slovenski list o Ijubljanskem magistratu, katerega iiak že do voli obrekujejo Nemci. Za-vedni spodnještajerski Slovenci, ali vas ni sram Straže«, njenega sef-r.rednika dr. Korošca, dr. Hohnjeca, <Jr. Bcnkoviča, dr. Verstovška in ćele njih čedne kompanije?
Roroško.
Pri Št. Vidu ob Glini je pogorela velika baraka železniškega stavbnega podjetja. Zgoreto je posebno veliko orodja.
Napad na smodnišnico v Št. Vidu Kakor srno že včerai kratko na dru-^em mestu poročali, se je izvršil predsnočnem okoli 11. ure^ ponoći na-rad na smodnišnico pri Št. Vidu ob *iiini. V smodnišnici je nagromadena velika množina različnega streliva in netiva. Napad se ni posrečil. Okoli 11. ure je zapazil stražnik dve osebi, ki sta se previdno bližali smodnišni-i. Trikrat jih je pozval, da naj ob-* Meta, toda napadalca se za klice a zmenila. Sla sta naprej. Nato je vojak nstrelil. Napadaba sta po stre-iu pobegnila in se izgubila v bližnjem rsf>zdu. Pri zasledovanju napadalcev ^') odkrili ncđalcč od smodnišnice iz-kopano globinj v zemlji, ki je bila umetno pokrita z grmovjem. V njej *ta se napadalca čez dan skrivala. V 'obini so našli nekaj razstreliva. Straža je obvestila vojaško oblast, ki je poslala takoj oddelek huzariev v
ojačenje straže. Napadalcev nišo iz-sledili, poskušeni napad je povzročii med vojaki, posebno pa med obČin-stvom v okolici veliko razburjenje, kajti eksplozija bi bila usodna, ker je v smodnišnici velika zaloga najraz-ličnejšega streliva in netiva.
Primorsko.
Iz državno-železniške službe. Za
uradniške aspirante so imenovani B. M o z e t i č in Leo B a k š i č za Pod-brdo, Alojzij Eberšič za Pazin, M. H o č e v a r za Pulj in E. P 1 a n k o za Vodnjan. Prestavljeni so: Josip D o 1 e ž a 1, oficijal in postajenačel-nik v Cervinjanu v Trst kot postajni blagajnik. Altred S c h w e i g e r, oficijal in postajenačelnik v Kočevju kot postajenačelnik v Cervinjan. E. H a i 1, adjunkt in postajenačelnik v Danjel-Kobdilu kot postajenačelnik v Kocevje, Josip 2 n i d a r š i č, asistent na Opčini kot postajenačelnik v hanjel-Kobdil, Franc K o t n i k, oficijal v Trstu k ravnateljstvu 8, J. C a r-rara, adjunkt v Pulju v Trst, inže-nir Ernest Schonhofer, stavbni asistent iz Trsta na Jesenice. V pokoj je šel Ivan U 1 r i c h, adjunkt v Trstu.
Delavec proti urauniku. V Krminu je napadel železniški delavec Alojzij Primož uradnika Maksa Kal-vacha. ker ga je ta svaril zaradi ne-rednosti v službi. Dcla\ec je udaril Kalvaha s 1 kg težko utežjo in ga tež-ko rani!. Nato je Prirnož pobegnil v Uradišče. kjer se ie sam javil policiji.
Okraden krošmar. Na Opčini je nočeval snoči v nekem seniku kroš-njar Simen Sega. Ponoči mu je ukra-dcl ne7nnn r^r ^^^^n, y kateri je ;!iic! k                            iu oU delj ča-
sa v znesku č>2\) kron.
l'mrl je v Tr^tu nenadoma blagajnik Kreditne banke, O41etni Anton Guštin. Zadela ga je kap, bil je takoj mrtev.
Centralna tržnica v Trstu. Občin-ski svet tržaski je sklenil, da posije studijsko komisijo, ki bo obstajala iz rnagistratnega asesorja dr. Manzutta, mestnega stavbnega ravnatelja inž. Bocassija in enega tržnega komisarja v Monakovo, da prouče tamošnje tržne naprave v svrho gradbe nove centralne tržnice v Trstu.
Predrzen vlcwn. Ko je hotel snoči ob 8. uri neki uradnik tvrdke Sofia-nopulo v Trstu na cesti Lazaro iti v urad. je našel vrata odklenjena. za-prta pa s kljuko in od znotraj zastav-Ijena, tako, da jih ni mogel odpreti. Poklical je policijo, ki je vdrla s silo v pisarno. V sobi so našli navrtano železno blagajno, vse predale odprte po mizah in silen nered. Vlomilec je ušel skozi okno. Odnesel je denarja v in vrednostnih paoirjev za oOOO kron. O predrznem vlomilcu nimajo še no-bene sledi.
libegle opice. \" okolici Vodnja-na se potikata po drevju dve ukroče-ni opici in pustošita sadno drevje. Opici sta poleg tega jako nagajivi in podita otroke s kamenjem in z nezrelim sadjem, ki ga mečeta na nje z drevja. Opici sta pobegnili iz posest-va Balbadon.
Potres, Sejsmografična postaja hidrografičnega urada v Pulju je za-znamovala snoči močan katarirofa-lcn potres, čegar orcnjišče je ncllalje-no približno H700 km, bržkotne v Osrednji Ameriki.
Zaradi družin*kih prepirov se je
zastrupiia v F^uiju J^letna Krranna Komanova. Pila je phenilovo V slino, mož je našel doma ženo na postelji, ko je že umirala. Prepcljali so jo v bolnico, kjer je kmalu nato umrla.
Stavka pekov v Zadru se še vedno nadaljuje, ker ne privolijo mojstri v to, da bi se skrčil delavni čas od 11 na 10 ur.
„Glasbena Matica."
Snoči se je vršil v dvorani liiše Olasbene Matice« občni zbor za mi-nolo leto.
Zborovanje je otvoril podpred-sednik gosp. okr. sodnik dr. Moh o-r i č, ki je po pozdravu udeležencev omenil izgubo zaslužnih Clanov: dež. sod. svetnikov dr. V o 1 č i č a iz No-vej?a mesta in dekana Gantarja. Društvo obhaja s tem letom 40letnico obstoja, katere pa ni obhajalo z jav-nimi slavji, marveč se je trudilo, da jo proslavi z intenzivnim delom. Iz-rekel je nato javno zahvalo vsem podpornikom   Matice.
Za overovatelja zapisnika je ime-noval gg. Pibernika in Sada r j a.
Nato je prebral tajnik Sadar taj-
nisko  poročilo,  v   katerem  je  podal
kratko sliko o drustvenem    delova-
uju.    Matica je imela tekom leta 14
učiteljev in 650, oziroma  461   učen-
cev.  »Olasbena  Matica«   je priredila
koncem leta javno produkcijo učen-
cev v *>Unionu*.  »Glasbena Matica«
se je odlikovala    tuđi kot koncertni
; zavod in je priredila tekorn leta 7 do-
j bro usi>elih koncertov- Omenil je tu-
l di knjižnico, ki je tekom leta precej
narasla. Tainikovo poročilo ie bilo Z odobravanjem sprejeto.
Nato je poročal blagajnik dr. K r e v e 1 i o blagajniskem stanju »Olasbene Matice«. — Društvo je imelo dohodkov 41.782 K 64 vin., iz-datkov pa 43.838 K 18 vin., kar izka-že prirnanjkljaj v znesku 2(KS5 K 05 v. Primanjkljaj v tej izmeri je povzro-čilo to, da deželni odbor kljub opetovanim prošnjam za podporo še ni dal niti za leto 1911. glede podpore niti odgovora. Tuđi so narasli v tem letu izredno veliki stroški za popra-vo društvenih hiš, kar v bodoče se-veda odpade. Proračun za prihodnje leto izkazuje dohodkov 34.100 K in 50.090 K izdatkov — primanjkljaj 15.990 K.
Premoženje društva znasa na hišah, delnicah, terjatvah in efektih 124.719 K 14 vin. Holg pri > Mestni hranilnici« znaša 49.598 K 55 vin., te-daj znaša čisto premuženje »Olasbene Matice« 75.120 K 59 vin. Poleg tega upravlja društvo pokojninski za-klad učiteljev, ki znaša koncem leta 6627 K 29 vin. Premoženje novome-ške podružnice znaša 2947 K 90 vin. — Preglednik P i b e r n i k ie našel račune v polnem redu in predlagal blagajniku ahsolutorij, ki je bil so-glasno sprejet.
Nato se je vršila volitev pred-sednika in 13 odbornikov. Za nred-sednika je bil izvoljen z vzklikom dosedanii podpred?sednik okrajni sodnik gosp. dr. M o h o r i č. Iz odbora so izstopili tekom leta gg. sodni nad-svetnik A n d o 1 š e k, sodni svetnik odvetnik K o n 1 c r in dr. Bezjak.
V odbor so bili z vzklikom izvo-lieni stari odborniki, namesto odsto-pivših odbornikov pa so hili izvolje-ni gg.de/.sod.svct. dr. Pape ž,hanč-ni uradnik, Mirko O r u d e n in profesor Ivan S k e r 1 j. Za prcgledoval-ca računov sta bila imenovana gg. Ivan P i b e r n i k, davčni oficijal in računski revident pri finančnem ravnateljstvu J u h.
Za glasbeno umetnost in za dru-šivo zaslužnoga člana skladatelja P Mugolina Sattnerja je imenoval zbor na predlog predsednika gosp. dr. M o h o r i č a za častnega člana »Glasbene Matice«.
Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, se je zahvalil rredsednik z la-skavimi besedami vsem udelezencem za sodelovanje in zaključil zborovanje.
Dnevno vesti.
--   Redna seja občinskega sveta
bode v četrtek, dne 11. julija ob 6. po-poldne v mestni dvorani. Dnevni red: Javna seia. Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnoga in pravnega odseka poročili: 1. o odloku c kr. deželne vlade, s katerim se prepoveduje izvr-sitev sklepa občinskega sveta glede posredovalnega urada za mesto Ljub-Ijano; 2. o sklepu direktorija mestne zastavljalnice glede zvišanja obrest-ne mere od posojil na vrednosrne pa-pirje. Finančnega odseka poročila; 1. 0 ponudbi A. Bega in T. Jemca za oukup nekaj mestnega sveta ob Tr-žaški cesti; 2. o ponudbi F\ Zorca in A. Zakrajska za odkup nekaj mestnega sveta ob Kolesiji; 3. o prošnji Ri-hartla Jakopiča glede nakupa njego-veg.i umetniškega paviljona od mest-ne občine. Finančnega in šolskega otfscka poročili: 1. o d<^pisu mestnega magistrata glede sta\ bisča za novo zgradbo III. mestne dešk ljudske sole; 2. o prošnji društva »Mladike« glede prevzetja društvene vadnice v mestno upravo. VI. Šolskega odseka poročili: 1. o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede ustanovitv e me-ščanske sole v Ljubljani in o prošnji meščanskega ueiteljstva za personalno doklado: 2 o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede otvoritve dnevnega zavetišča na IV. mestni deški ljudski soli. Stavbnega odseka poročila: 1. o ugovoru dr. Josipa Sa-jovica proti sklepu občinskega sveta glede preniembc stavbnega sistema za Streliško ulico; 2. o ugovoru tier-mine Paichel proti sklepu občinskega sveta glede dolnčitve stavbnega sistema na njenej pc šesti; 3. o prošnji A. Oečmana in dr. E. Oallatie za raz-delit v niunUi parcel v kat. občini Poljansko predniestie na 10 stavbišč; 5. o prošnji stavbnega društva za železničarje za neko spremembo stavbnega sistema na njihovih par-celah ob Cesti v Rožno dolino; 6. o samostalnem predlogu občinskega svetnika Štefeia glede zveze ceste skozi Crno vas z Opekarsko cesto. Policijskega odseka poročilo o izvo-litvi novega odbora gasilnega in re-ševalnega društva, l'božnega odseka poročila: 1. o samostalnem predlogu občinskega svetnika Stefeta glede nadzorstva mestnih ubožnic: 2. o prošnji Marije Slabine za daljno brez-plačno stanovanje v ubožnici; 3. o prošnji Marije Banovce za daljno brtzplačno stanovanje v ubožnici. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročili: 1 o prošnji telo-vadnega društva Sokol za odpis več-
je porabe vode; 2. o prošnji Jerice Accetto za odpis večje porabe vode. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo glede zvišanja članov temu direktoriju. Samostalni predlogi; 1. občinskega svetovalca Jegliča glede deklad učiteljskemu osobju; 2. občinskega svetovalca Tomaža Novaka: a) glede naprave javnega stranišča pri tobačni tovarni, b) glede tlakova-nja Tržaške ceste pred tobačno to-varno; 3. občinsega svetovalca Ivana Štefeta glede orijentacijskih naprav na Ijubljanskem gradu. — Tajna seja. Naznanila predsedstva. Odobrenše zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za spremembo    naslova;
2.  o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalno imenovanje;
3.  o prošnji neke pomoćne   uradnice mestnega magistrata za stalno imenovanje; 4. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za pomak-njenje v višji činovni razred. Finančnega odseka poročila:    1. o dopisu magistrata glede posmrtne četrti po pokojnem mestnem   arhivariu  Antonu Aškercu; 2. o dopisu županovem glede    stavbnih    doklad za zgradbo nove Nadvojvode Friderika ceste; 3. o prošnji nekega šolskega   sluge   za nadplačilo;    4. o prošnji nekoga šolskega    sluge za podporo.    Šolskega odseka poročila:    1. o prošnjah    za razpisano mesto učitelja francoščine in slovenščine na dekliškem    liceju; 2. o prošnji društva    »Mladike«    za dopust neki  učiteljici mestnega    de-kliškega liceja; 3. o prošnji neke otro-ške vrtnarice za adjutum. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o dopisu mestnega magistrata srlede vpokojitve nekega   uslužbenca liicbuie^a     vodovoda.     Direktorija mestne zastavljalnice poročilo q prošnji nekega    uslužbenca za zvišanje prejemkov.      Direktorija    mestnega užitninskega zakupa poročili: 1. o samostalnem      predlogu     občinskega svetnika   Stefeta   glede   oprostitve Barjanov od užitnine,   kadar koljejo za silo;    2. o samostalnem predlogu občinskega svetnika   Steleta   glede oprostitve Barjanov   od   plačevanja mestarine. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne    koncesije.
+ O shodu narodno-naprednih zaupnikov poroča »Slovenec« tako, kakor je navajen: laže, natolcuje in denuncira. Toda za ^>Slovenčeve« denuncijacije, laži in obrekovanja danes živ krst ničesar več ne da, zato nas puščajo »Slovenčeve« za-bavijice povsem hladne. Značilno je, da je to pot »Slovenec« čisto poza-bil navesti število na shodu navzo-čih zaupnikov. Mu je pač naravnost ogromna udeležba zlasti z dežele kar sapo zaprla. In temu se končno ni čuditi, saj so bili prisotni številni zaupniki z najoddaljenejših krajev naše dežele. Saj je še v soboto Ško-lovo glasilo pisalo, da naprednjakov na Kranjskem več ni. a v nedeljo se je pojavilo v Ljubljani toliko somiš-ljenikov napredne stranke, da so se prečastitim gospodom v Kopitarjevi ulici jele kar hlačice tresti, ker so se pač jeli zavedati, da je vzpričo fak-tičnega položaja vendarle nevarno igrati vlogo ptica noja. Da, da, gospoda klerikalna, s »Slovenčevim« pa-pirjem naprednjakov še ne boste ugonobili, nasprotno, prav lahko se zsrodi, da boste s takšnim vojevanjem sami izgubili bitko. Stranka, ki se vzdržuje na površju samo z nasil-stvom in korupcijo, slont na Rlinastih nogah, da semtertja zadosnije samo lahek piš. da se jo strmoglavi. Zato bi bilo pametneje, ako bi klerikalci nastopali malo ponižneje in se ne na-pihovali tako kakor ona žaba v basni. »Hochmut kommt vor dem Falle«, pravi nemški pregovor in nam se močno zdi, da se je *a pregovor že jel uresničevati na klerikal-cih. Kar se tiče nedelfske narodne veselice, naj bodo klerikalci kar tiho, ker ve vsakdo, da govori iz njih samo bleda zavist, da sami o takšni prireditvi niti sanjati ne 'norejo, kamoli da bi jo mogli prirediti. »Slovenec« pravi, da je bila na veselici »ena petina Ijubljanskega prebival-stva« — to bi bilo okroglo 8000 ljudi, kar gotovo nišo mackine solze. Sicer pa povemo brumnemu ^Slovencu« na uho. da je bilo na veselici prodanih okroglo 14.000 vstoonic, kar priča, ako odštejemo nedoletne otroke in starejše ljudi, da je biio v nedeljo več kakor polovica Hubljanskega prebivalstva na strankarski prireditvi narodno-napredne stranke. In to nekaj pomenja! Vemo, da to dejstvo »Slovenca« silno peče in grize, zato mu hoćemo izdati, da l-o imel še nemirnejše noči, še eno skrivnost, to namreč, da bo nedeljska veselica vrgla za »Narodni sklad« dobrih — 10.000 K. Lepa vsota to, kaj ne, ki bi se prav dobro prilegla klerikalni bi-sagi ?!
4- Dr. Pegan se pere. Obravna-va proti Ribnikarju je vrgla posebno luč na deželnega odbornika vojvo-dinje kranjske dr. Pegana. Ta časti-lec Joštove hranilne knjižice, ki si je
pridobil primeren' ugled že s tisto vlogo, ki je bila narejena za Kregar-ja in je na falotski način sumničila politične nasprotnike, je bil pri obravnavi razkrinkan kot falsifikat tor izpovedi tistih ljudi, ki so bili za-slišani pri deželnem odboru. Dr. Pe-gan je sele včeraj prišel do spozna-nja, kake infamije je bil javno pred sodiščem obdolžil. Kot pravi kleri-kalec se je vsedel in spisal za »Slovenca« notico, v kateri pravi, da je vse točno zapisal, kar so mu pri za-sliševanju povedale priče. Javnosti se ne bo težko odločiti, komu Haj več verjame, ali dež. odborniku vojvodine kranjske dr. Peganu, ali pa tištim tretn možem, ki so pred sodiščem govorili pod prisego in med katerimi je eden ćelo klerikalec. Trije možje so pod prisego užgali deželnemu odborniku dr. Peganu sramotni pečat, da je zapisal nekaj drugega, kakor so po njem zaslišane priče izpovedale in da je na podlagi take falsi-fikacije napravil potem ovadbo, ki jo je podpisal njega vredni bratec dr. Lampe. Vojvodino kranjsko je sicer lahko sram, da ima takega deželnega odbornika, a kakršna je stranka, taki so njeni voditelji.
+ K aferi Ribnikarjevi!   G. ma-
gistratni svetnik dr. Miljutin Zar-n i k je v navzočnosti g. odvetnika dr. Frana Novaka želei od držav-nega pravdnika dr. Hermana Neu-b e r g e r j a pojasnila glede njegove-ga obtožnega govora, v kolikor se isti nanaša na pričevanje g. dr. Zar-nika pri obravnavi proti Ribnikariu 5. julija 1912. G. državni pravdnik ie izjavil napram g. dr. Miljutinu Zarni-ku, da je hotel v svojem govoru Ie ugotoviti in izraziti svoje mnenje, da se izpovedba g. dr. Zarnika objektivno ne strinja z izpovedbami nekaterih drugih prič, ki so bile zaslišane v tej zadevi, da pa ni Imel pri tem v mislih ali namenoma očitati g. dr. Zarniku kako subjektivno krivo pričevanje. G. drž. pravdnik je izjavil, da Če so se njegove besede tol-mačile v drugem smislu, to tolmače-nje ne odgovaria tendenci njegove-ga govora; žaliti osebno s svojim govorom ni hotel g. dr. Zarnika, kar je gori navedenima gospodoma lojalno poudaril.
4- Ribnikar in Kregar. Do neba smrdi lopovstvo, ki so je storili klerikalci proti Ribnikarju. Da bi ublažili vtisk, ki ga je napravila sodna obravnava na vso javnost, se drzne-jo postavljati Kregarjevo aiero v paralelo z Ribnikarjevo. Razloček je pa bistven. Sodna obravnava proti Ribnikariu je dokazala, da je Ribnikar nedolžen, sodna obravnava proti Kregarju pa }e dokazala, da je Kre-gar res sleparil pri volitvah v trgov-sko zbornico. Je pa še drug razloček. Ko so prišle pri trgovski zbornici na dan storjene slepari?e, bi bil takratni predsednik Lenarčič lahko takoj napravil ovadbo, a tega ni sto-riU marveč je dogovorno z vodstvom narodno-napredne stranke namenoma opustil ovadbo z motivacijo, da narodno-napredna stranka tuđi polit. * nasprotnika ne mara sp~aviti v ne-srečo. Narodno-napredna stranka ni ničesar storila proti Kregarju, tuđi ko je prišla stvar v javnost, smo mi še dolgo molčali in molčali bi bili še dlje, da nišo poskusili klerikalci z brezprimerno nesramnostio ćelo stvar utajiti. Tud! ni nihče Kregarja ovadil, marveč se je začelo post opatije proti njemu uradoma. Nasprotno pa se klerikalci nišo oni3iili na Časni-karsko polemiko proti Ribnikarju, marveč so ga ovajali pri Laschanu in potem s pornočjo falsificiranih izpo-vredi prič ga denuncirali drž. pravd-ništvu. To je bistven razloček in zato je prava nesramnost delati paralele med Kregarjem, ki Ie sleparil pri volitvah v trgovsko zbornico in med Ribnikarjem ki ni ničesar slabega storil pri septembrskih dogodkih.
4- Vodja hrvaške stranke prava proti Susteršičevi politiki. Eden iz-med vodij hrvaske stranke prava, bivši poslanec Stjepan Zagorac je priobčil v šibeniški »Hrvatski Rieči« članek, v kate>em oštro kritikuje politiko slovenskih klerikalnih po-slancev na Dunaju. Koncem svojega članka pravi Zagorac doslovno to-Ie: »Mi moramo priti na čisto, more-jo li in v koliko morejo in hočejo bratje Slovenci voditi hrvaško pra-vaško politiko. Mi moramo vedeti, v koliko so oni voljni, da nam gredo na roko. Te meje se morajo strogo fiksirati in v teh mejah, samo v teh se ima gibati hrvaško - slovensko skupno politično delovanje. Zakaj samo še en tak dogodek in preneha-lo bo za bodočnost vsako hrvaško-slovensko skupno delo, a stranka prava bo prenehala biti ono, kar je danes in kar mora biti v bodočnosti. Nobeden Hrvat, najmanj pa pravaš, ne more hoteti niti enega niti drugega. Razmerje med Hrvati in Slovenci, jasno precizirano, iskreno dogo-vorjeno, bo od koristi enim kakor drugim. Iskrenost nad vse! Jaz niti danes ne morem razumeti, kaj je vodilo dr. Šusv-ršAča. &> jp svojedobne
Stran 4.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    1S4 štev.
— ne da bi ini vprasan — izjavit, da se pri vofaških reformah ne srne za-htevati, niti dati nobenih koocesij! To bi fahko izjavil c in kr. vofni mi-nister, ne pa vodja »opozicije« južnih Siovanov v dunajskem parlamentu!«
4- Klerikalni spokomiki. Znano Je, da so slovenski klerikalni poslan-ci v zadnjih sejah gospodarskega odseka v parlamentu kar divjali proti predsedniku tega odseka če-škemu agrarcu Udržalu. Naši kleri-kalci ni majo v parlamentu posebno mnogo prijateljev, a med temi redki-mi vsaj navideznimi njihovimi prijatelji so bili češki agrarci. A se te so klenkalci s svojim nastopom v go-spodarskem odseku odbili. Sedaj pa je priŠel na klerikalce moralni ma ček in radi bi storjeno zopet popravili. Zato je včerajšjiji »Slovenec« obje-kel plašč spokomika in piha češkim agrarcetn tako-le na srce: »Afera, ki se je prigodila, se lahko pripeti tuđi med prijatelji. Ko se poleže raz-trarjenje. se pokaže, kaj je bilo. Na-sprotniki si sežejo v roke in prijateljstvo more postati potem še moč-■Cffe. Ali bo tako, pokaže prihod-nfost.« — Tako ponizno in pohlevno govore sedaj, ko uvidevajo, da so jo zavoziii, klerikalni — obstrukcijo-■isti!
-f Caki u Vrhniki. PoroCali smo že kako lepo se je obnašal dež. odbornik vojvodine kranjske dr. Pe-gan na Vrhniki. Da bo slika popol-nejša, naj navedemo še nekaj podrobnosti. Pegan ie z deželnim avto-fnobflbm rogovilil po Vrhniki. Nava-den davkoplačevalec seveda misli, đa ie deželni avtomobil kupljen za ■radno poraho, a to je zmota. Kleri-kalci porabljaio dež. avtomobil za svojo privatno zabavo, rv. Peenrt *e ie hotel pri                     slavnosti    na
Vrhniki postav i jati z deželnim avto-mobilom in je kučiral sem in tja. ka-kor bi ga imel preveč pod kapo. Ćelo na Sv. Trojico se je peljal z avto-mobilom. Ta Sv. Trojica je tako strm hrib. kakor ijuMjanski Grad. Avtomobil je silno trpel in je tako nokaf. da so Ijudje skup leteli, mi-sleč. da je eksplodiral. Pegana to seveda ni ženiralo. Saj plača vse dežela! Tako ie bil zadovoljen s svojim n^nehom. da je potem na veselici kr--vjansko - socijalno ženstvo poli val s šampanjcem — ter tako dokazal svojo družabno oliko.
— Karta jacostovaaskm dežela.
Pr. Nikola Zvonimir Bjelovučić je scstavil no trialistični karti Henrika Hanava karto jugoslovanskih dežela. ki bi naj tvorile tretjo državno skupino v habsburški monarhiji. Po tej karti bi naj tvorile bodočo kraljevino Hrvaško ali Jugoslovansko te-le dežele: Bosna in Hercegovina, Hr-vaška in Siavnonija. Palmacija. Istra. Kranjsko. Trst. Goriška, južno Koroško in južno štajersko. Meja bodoče jugoslovanske državne skupine na Koroskem in Stajerskem bi naj bila: Nafzapadneiša točka bi naj bila Pontabeli na Koroškem; od tu hi šla meja v ravni Crti proti severu na ?mohor v Zilski dolini; nad Smo-horjem bi se meja obrnila proti vzho-du do Drave, ki bi do BeJjaka tvorila naravno mejo. Od Beljaka bi šla meja v severo-vzhodni smeri proti Osojam in sicer tako. da bi Celovec ostal zunaj slovenskega ozemlja. Z Vrbskega jezera bi meja šla v seve-rovzhodni smeri mimo Djekš na St. Andraž v Labodski dolini do Laboda. Ta bi se meja obrnila proti sevenj do Sulpe, od tu pa v ravni crti proti Spielfeldu. od Spielfelda naprej pa bi tvorila Mura naravno državno mejo. Karti je pridejan predgovor v nr-vaškem. slovenskem in nemškem jeziku. V predgovoru piše dr. Bjelo-vtičić*: *S priklopijenjem Bosne in Hercegovine se mora urediti tuđi firvaško vprašanjc na jugu monarhije. Vsi ti deli dežel. ki bi se^tavljali kraljevino Hrvaško, so naseljeni samo z južnim! Slovani, kar je najglav-neje. Razven tega so bili to več ali ma nj deli hrvaškega k ral jest va. Naj priđe katerasibodi oblika vladanja v naši monarhiji (bodisi tnalizem ali federalizem), mi južni Slovani moramo imeti en državni teritorij, ker je nas v teh deželah 7 ntilijonov — brez južnih Slovanov (Hrvatov. Srbov in Slovencev) v Ogrski (bivši vojvodini. Bački in Banatu). Panes smo raz-deljeni na 10 teritorijev mesto ene-ga. Ražen vseh Jugoslovanov dobili bi tuđi Italijani popolno ravnopravnost v zapadnem delu te kraljevine. Mesto Trst z okolico bi ostalo posebno poiitično telo s popolno ravno-pravnostjo (uradni jezik, sole) Itali-janov in Slovencev. Ne iščemo tuje zemlje, ne iščemo ničesar več nego zedinjenja naših dežel v eno državno telo, katero pravo nam pripada po prirodi, po zgodovini in po državnih zakonih. Mala. a zeđinjena Hrvatska bo na korist monarhiji, ker bi se s tem resilo vse južno vprašanje v monarhiji, uredivši toliko z Avstrijo, kolikor z Ogrsko s trgovskrmi po-jrodbami vprašanje avsirijske in ogrske tranzitne trgovine v naše primorske luke.« Navedena karta stane
2 kroni in je izš\m v komisijonahii ea-ložbt Slovanske knjigarne Gorenjec v Trstu.
+ Iz poitM ftlmib*. Postavljen
je poštni asistent Emil Vondrak iz Ljubljane v Turnov na Ceškem, Za poštnega odpravnika v Gradacu je imenovan vpokojeni orožniški po-stajevodja Franc T o p 1 a k pri Sv. Ani na Kranjskem pa Marka R e i -senhofer. Prestavljeni so: nad-poštar Ivan U 1 e p i č iz Krškega v Kranj in nadpoštar Ivan Nagu iz Rakeka v Krško, poštna oficijantinja Ana Novakova iz Domžal v Kamnik, Cecilija Bizjakova iz Krškega v l>omžale. Resignirali so: poštni oficijant Frid. Z o b e c , poštna aspirantinja Terezija L e s a r j e-v a in poštna odpravnica Marija Smrdu. V pokoj je stopila poštari-ca Josipina Skokova v I)omža-lah.
-- Sankcionirani zakoni. Oa-našnja »\\ lener Zeitung« objavlja zakon z dne 5. t. m. glede novega brambnega zakona in zakon za c. kr. . domobranstvo v drž.^pboru zastopa-nih kraljevin in dežel izvzemši Tirolsko in Predarlsko.
—  Novi senatni    prezidenti.    Za senatne predsednike    so    imenovani dvorni svetniki pri najvišjem in   ka-sacijskem sodišču   Rudo!!   Scho'rgel-huber, Alek*ander Minnich, Vladimir \Viike in Mihael pl. Czarnccki.
4- Iz justične službe. Pravni praktikant dr. Ciril Pavlin pri dež. sodišču v Ljubljani je bil imenovan za avskultanta.
—  Promocija. Gospod Josip Stepu, c. kr. okrajni živinozdravnik vpo-Ijedelskem ministrstvu. ki je   eksponiran kot avstrijski veterinarni delegat v Zacrefm. bo M. t. m. na   c. in l'              zUra\ri>ki  visoki  soli    na Dunaju promoviral za doktorja živi-nozdravilstva.
—  Veselica za Narodni sklad. K včerajšnjemu poroCilu    je   dostaviti, da je sodelovala tuđi gospa Počkar-jeva: med gospodi je imeniti    gosp. Accetta, ki je načeloval   stavbnemu odseku in naravnost    vzorno    vodil vsa stavbna dela.    Ime Rudesch    se ima prav glasiti Rudež.    Darovatelj vina je namreč g. Josip Rudež gra-ščak v Tolstem vrhu pri ?t. Jerneju.
—  Računi za veselico za Narodni sklad naj se pošljejo čimprej, da bo mogoče v kratkem napraviti obračun.
—  Ciril-Metodov kres, katereca so zažgali na Golovcu na    posestvu Eosp. F. Babica, je Hl res veličasten. Klub slabemu vremenu je dospel^ kaj mnogo ljudi na prijazen grič. Liudje bili so naravnost očarani nad umetal-nim ognjem, katerega  je preskrbeia tvrdka SOssbauer v Celovcu po zelo nizki ceni.      Zato nas veže prijetna dolžnost, da se orrenjeTii tVTdki tem potom javno    zahvalimo.      Prebitek znaša 3\ K 80 vin., katerega smo po upravništvu  »Slov. Naroda-    poslali družbi sv. Cirila in Metodn.
Osobie tvrdke F. Bahič. Odlićen gost med Slovenci. Iz Rusije je prišel na Dunaj prof. Boži-dar .Matveievič Stiftar. državni sovetnik. vitez reda sv. Ane itd. Na-poti se te dni v Celje, v Savinjsko dolino, na Gorcnjsko. Spremlia ga njegova soproga Juliia. ki bo prvić vi-dela divni rojstni kraj svofrga sr.pro-ga, prekrasno Solčavo. Gosp ^fif-tar ie že 39 let na Rnskem ter 1 * let ni videl svojega rojstnega kraja, i >o-brodošel na rodnih tleh!
Za pritatelje dela\stva se ka radi izigravajo idrijski klerikalei. K-ik-Šna pa je njihova Ijubezen do dcia\-stva v deianju. kaže sledeči slučaj. Rudarju Antonu Jurjavčiču je počinila krava s teletom in mu i? s tem nastala škoda najmanj fior» K, kar znači hud udarec za ubogo detavsko družino. Prosil je podpnrc pri dežel-nem odboru, toda ni bil uslišan, iz kakega razloga, ne vemo. Najbrže je razlog ta. da ni klerikalec in potem ni dekan Arko prošnje priporoCal. Idriia plačuje na leto ogromno deželno do-klado, a idrijski rudar, če priđe v veliko nesrečo, ne srne dobiti podpore iz deželnih sredstev. Ta slučaj naj si pa idrijsko delavstvo dobro zapomni da bo prav sodilo klerikalno Ijubezen do delavstva.
Maškerada v pasjih dneh. Ni več daleč do pasjih dni, a vzlic temu ne-prikladnemu času so imeli Cerkni-čani v sredo preteklega tedna sicer neprostovoljno. a pravo pravcato predpustno maskerado: mlad. raz-oglav fant. oblečen v dolgo žensko ohleko, je ponosno korakal skozi ćelo Cerknico, za njim pa je kriče drvela razposajena jata otrok; Ie orožniška anstenca je pričala, da v maškero nasemljena oseba ne hodi iz lastnega nagiba tega pota. Kakor se je pozne-je zvedelo, se piše fant, ki je neprostovoljno preskrbel otrokom to predpustno zabavo, Matija Vadnjal, in je 14 let star posestnikov sin iz Dolenje vaši pri Cerknici. V Žirovnici je po-kradel več ženske obleke: spodnjih in gornjih kril, jop, rut itd. ter vso to robo prenesel v Cerknico in jo tukaj skril v nekem hlevu. V noči od torka na sredo je zopet obiskal Cerknico,
te v hlevu preobiekel v ukradeno žensko obleko, okrog polnoči pa se je natihoma splazil v Zurgovo hišo. Ker se je gospodinja zbudila in vprašala, kdo da je, jo je fant neopaženo zopet odkunl, tako, da je ženska v prvem strahu mislila, da je kaka prikazen. Ob eni uri po polnoči zasliši 2urga na svojem dvorišču konjsko rezgeta-nje, zato vstane in gre pogledat, kaj da je. Našel je enega svojega konja na dvorišču, drugega že tuđi odve-zanega, pa še v hlevu. Pri svinjaku je gorela svetiljka in prešiči so nena-vadno glasno krulili. Odprl je svinjak in zagledal sredi med svinjami žensko postavo. Potegnil io je ven in jo postavil, ker se mu je zdela za žensko Ie preveč sumljiva, narobe, pri čemer je opazil, da je njegovih pre-šičev gost v žensko preoblečen fant. Da mu ne uide, ga je zvezal in izročii drugo jutro orožnikom. Mladi uzmo-vič se izrovana, da je hotel narediti samo majhno ponočno vožnjo proti Begunjam. Mogoče je resnica njegovo pripovedovanje, ker fant je v istini nekoliko bebast, sicer je pa že itak v rokah pravice, ki bo ukrenila svoje.
Neverjetna kačja zalega strast po celem l>olenjskern, posebno pa v Belokrajini. Tako je županstvo obči-ne Vrh nabralo do sedaj 420 glav samih modrasov. Pač nekaj izvanred-nega, kaj ne! Ta občina bode kar se tiće kač gotovo prva!
Ameriške novice. V Lead. S. Hak.. je roiaku Ivanu Crešnovarju pohesnila njegova žena z nekim Kristom. 1 eden pozneje jo je šel njen mož iskat, da jo privede nazaj. Ko ju je Črešnovar zasledil. ie na ulici naj-prej ustrelil Krista, nakar je žena po-begnila. Ko je pa videla, da se je njen ljubimec zgrudil na tla, se je zagnala na svojega moža ter inu skušala iztr-gati iz rok samokres. Mož jo je pa prijel za vrat ter jo ustrelil v hrbet. 2ena se je mrtva z^rudila. — V On-nalinda. Pa., je bil umorjen Slov. Jakob Krašovec, doma z Vrhnike pri Ložu.
Elektrorađiograf »Ideal«. Spored za torek 9^ sredo 10. in četrtek 11. julija 1912: 1. Žurnal Pathe*. (Kinematografska porodila. Najnovcjši doj^od-Ijaji. šport, moda itd.) 2. Čarobna stena. (Trik v barvah.) 3. Cvetlično čudo. (Komedija v barvah z gdčno. Napierkowsko v gla/ni vlogi.) Samo zvečer. 4. Zlati zajec. (Znanstveno.) Samo zvečer. 5. Pustolovstva ločc-nega. (Veseloigra v dveh dejaniih. V glavni vlogi Moric (Prin:e). ki ne da od jenjati s smehom.) — V soboto 13. julija: Senzacijska učinkovitost! Ser-pentinska nlesalka. (Vzporeden film z ^Letećim ciruksom« ter z istimi pred-stavl.ialci.
V mestni klavnici se je od 23. do M\ junija t. 1. zaklalo 59 volov, 3 bi-bi, 7 krav, 105 prašičev. 201 tele, 25 koštrnnov, 14 zozličev. Uvozilo se je pa 271  kg mesa.  19 zaklanih telet.
Nesreća. \ čeraj je v Peterlinovi opekarni v Ribnici prijel jermen de-lavca Jovakima Kranceta in ga Čez prsa zmečkai. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. \ čeraj se je odpeljalo z južneija kolodvora v Ameriko 30 Hrvatov, 35 Macedon-cev in 6 Slovencev. Iz Amerike je prišlo pa 150 Hrvatov in Afocedon-cev.
Izgubljeno. Pisarniški pomočnik Filip >nabel je iz^ubil Crno usnjato denarnico s 60 K denarja. — Proda-iaikn r^nnčiška Solnr ie ;/c:ubi!a zlato žensko uro z verižico vredno 2?> kron. — Posestnikova liči Pavla (Irilc je i/gunila crno usnjato denarnico s približno 25 K dt?narja. — Krojaški mojster Josip Ahcin je izgu-bil crno usnjato denarnico s srednio vsoto denarin. — Kovaški vajenec Franc Ros je T7£unil staro denarnico z vsebino !6 K **0 v.
Tzgtihil ie na nedeliski veselici v I^rid Nar. skladu-' neki ^ospod list-nico. v kateri je bilo 1^0 K in legitimacija državne železnice s sliko. Poznbil jo je na deskah neke^a pavi-linna. Pošteni nafditelj jo naj ndda proti dobri nagradi v unravništvu našejra lista.
Koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri na vrtu hotela 4Joyd- (Karei Tauses), Sv. Petra cesta št. 9. — Koncert vodi g. kapelnik P. Teplv. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
Društvena naznanilo.
Zborovanje poštarjev in poštnih odpravnikov za Kranjsko in Primorsko se je vršilo v nedeljo popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Zborovanje je bilo številno obiskano in se je sklicalo na naglnma na poziv centrale v Liubljani. Zborovanje je vodil namesto predsednika sosp. U I e -p i č a, ki je bil zadržan, podpredsed-nik R a v n i h a r. Po živahni, precej dolgi debati o svojih stanovskih za-htevah so sprejeli zborovalci sledeče resolucije: 1. Vsi zborovalci proti pavšalu za onemo^le, suspendirane in obolele postne sluge in sele odloč-no protestujejo, ker mora poštna uprava    sama    skrbeti za te trpine.
2. Zborovalci zahtevajo, da se do-pust nadpoštarjev, poštarjev in post-nih odpravnikov postavnim potom uredi in sicer brez razlike obsežnosti urada, tako, da mora vsak dobiti ravno tako dopust kakor državni urad-niki po novi in v državnem zboru že odobreni službeni pragmatiki. Stro-ške namestnikov plača poštna uprava sama.
Štepanjski Sokol priredi 11. av-gusta t. I. svojo prvo javno telovad-bo, združeno z veliko vrtno veselico na krasnem senčnatem vrtu brata Novaka. Na to prireditev opozarja-mo že sedaj posebno Ljubljančane, ki so že od nekdaj radi posečali dobro znano Novakovo gostilno. Poleg lepega izprehoda bodo imeli priliko videti velik napredek Štepanjskega Sokola, ki se je v teku svojega krat-kega obstoia zelo lepo razvil. Napredna društva pa prosimo, da se na nas ozi^ajo in po možnosti ne priredilo svojih veselic 11. avgusta, tem-več naj v krogu društvenikov agiti-rajo za udeležbo pri naši prireditvi. Natančni spored objavimo pravočas-no. — Na zdar!
Sokolska slavnost v šmartnem pri LitijL Priprave za slavnost dne 2i. julija t. 1. v Litiji-Šmartno, namreč sokolski župni zlet in otvoritev sokolskega doma v Litiji, so v pol-nem teku. Dela so porazdeljena; načelnice različnih šotorov trudnjo se prevzete naloge v polno zadovoljstvo gostov izvršiti. Od mnogih strani do-hajaio že sedaj vesti o veliki udelež-hi. Vabila razposlala se bodo te dni in se prosijo prijatelji Sokolstva, da doposlane lepake javno izobesijo, kakor tuđi. da društva svojo udeležbo pravočasno nnznaniio. da ho mogoče v.sc potrebno pripraviti. Na zdar!
Društvo za otroiko varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Kamnik priredi dne 23- julija 1912 popoldne ob 3. v sodni dvorani štev. 2 svoj ohčni zbor.
Ljudska veselica v prid skladu za Sokolski dom v Postoini se vrši
že prihodnio nedeljo 14. t. m. Zanimanje za to veselico je že prav veliko in opravičeno je mnenje, da bode veselica prinesla skladu za zgradbo Sokolskega doma v Postoini lep do-biček. Pri veselici bode sodeloval postoniski orkester in pevski zbor — za razvedrilo pa bode preskrbljeno tuđi v muzeju, na keglišču in streli-šču. V paviljonih. ki bodo stali pod vodstvom vrlih narodnih dam po-stojnskih. se bo točilo različno pivo in izvrstna vipavska in dolenjska kapljica. V ostalih paviljonih pa bodo lačni nasičeni z dobrimi mrzlimi jedili. Urejeno je vse tako. da ne bo v nikakem oziru pritožbe. Veselico obi-ščeio v velikem številu tuđi Slovenci iz Reke, ki obiščejo obenem tuđi na-šo podzemeljsko krasoto — našo jamo, ki bo ta dan — nakar vnovič opozariamo — otvorjena za znižano vstopnino po 1 K. Vstvipnina na veselico je dolocena na 50 vin., tako, da bo udeležba vsakomur    omogočena.
Književnost.
—  »Svobodna Misel« ima v se-
šitku za maj in iunij naslednjo vsebi-no: Ob grobu Antona Aškerca. — Ingersoll: Kaj je vera° — Theodor Ostrv: Razlaga a\strijskega zakon-skega prava in težnje po njegovi reformi. — Aristipov dialog o bodoč-nrsti družbe (»Aristip ). Prevedel in z uvodom in zagovorom pojasni! dr. Jcssen. — Milko Naglič: Pomen vere v državi. — M. P. Samt Yves: Te-Irsni ostanki (relikvije) Kristovi. — Raznoterosti. — Svobodomiselno gibanje.
- Izvestje c. kr. državne gimna-ziie v Ljnbliani za leto 1911/12. Uvod l/.vestja je: Slovarček h Ou. Horati Mačci carmina seleeta. Priredil dr. Jos. Pipenbacher. Na soli je delovalo 31 učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 397 dijakov in sicer 385 Slovencev, 5 Hrvatov, 6 Čehov in 1 Ne-mec. Za vstop v visji razred je bilo z odliko sposobnih 33, z dobrim uspe-hom sposobnih 247, vobče sposobnih 30. nesposobnih 66, ponavljalna iz-Kušnja se je dovolila 15, nerazrednih je ostalo 6.
—  Letno poroćilo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju za solsko leto 1911/12. Uvodoma so na-slednji spisi:  1. Čemu neki fizikalne vaje in  kako jih uredimo?  Piše  dr. Simon  Dolar. 2. >KraIjestvo čebeU. Poroča A^akso Pirnat. 3. Dijaško po-tovanje v Trst in   Benetke.   Poroča dr. Karei Capuder. Na Šolskem zavodu je poučevalo 22 šolskih moči. Koncem šolskega leta je bilo 328 dijakov. Odlično sposobnih je bilo 44, sposobnih z dobrim uspehom 200 di-jakov, vobče sposobnih 19,    nesposobnih 45, ponavljalni izpit   ima    19 dijakov. Med dijaki je bil 1    Ceh,   4 Nemci, ostalli so bili Slovenci.
Razne stvari.
* Velikanski požar. Iz Petrogra-da poročajo: V neki tovarni za slad-kor blizu Lipecka je izbruhnil velik
požar. Sestdeset delavcev   je   zgo-relo.
*  Dolgovi modistke. Iz Berolina poročajo: Modistka Jeanette L6wy v Schonebergu je izvršila velike slepa-rije in oškodovala več dam iz naj-bogatejše berolinske družbe za več nego 250.000 mark.    Nato je pobeg-nila.
*   Stavka policistov.    Iz    Mako poročajo: Vsi mestni policisti so prišli k županu Rakosiju ter izjavili, da se odpovedo svoji službi, če se   jim ne zvišajo plače. Najbrže bodo izm-Čili orožništvu skrb za splošno varstvo.
*  Samega    sebe    operiral.    Dr. Regnault, Šef toulonskega    mornari-ške bolnisnice, je v soboto    samega sebe operiral na desni nogi. Ko je v operacijski sobi vse potrebno pripravi!, je začel z operacijo, ki je trajala poldrugo uro in se   popolnoma   po-srečila.
*  Vlomilec ustrelil policista.   Iz Brna poročajo: V nedeljo ponoči je policist Ferdinand Doušek prijel ne-kega vlomilca. Aretiranec se je iztr-gal policistu ter ga ustrelil. Zločinec je pobegnil.    Reševalna    družba    je prepeljala Douška v bolnišnico, kjer je kmalu nato umri.
*  Svatbeno   potovanje v zrakoplovu. Iz Londona poročajo:    Znani aviatik Graham White je napravil s svojo mlado ženo svatbeno potovanje v zrakoplovu iz    Francoske    na Angleško. Preletela sta kanal, ter se spustila v Dovru na tla.    Iz    Dovra hočeta poleteti v London.
*  Nezgoda   parnika   »Olvmplc«. Iz Novega Jorka poročajo:     Parnik »Olvmpic« družbe White Star Linč, ki je  tako velik    kakor    potopljeni »Titanic«, se je ponesrečil pri  EIlis Islandu. K sreči parnik še ni   plul   z vso hitrostjo. Zlomilo se je    krmilo. Pasažirji so bili v velikem strahu.
*  2eno vrgel skozi okno. Iz Budimpešte poročajo: V noči na nedeljo je paclla neka ženska iz tretjega nadstropja na cesto ter se težko po-škodovala. Ko so jo zaslišali, je izpo-vedala. da se je sprla s svojim mo-žem. profesorjern za godbo Jožefom Bartna - Hackeliem, ki jo    je    nato vrgel skozi okno. Moža so zaprli.
*  Milijkmske defravdacije. V de-želni hranilnici v Hiorrmingu na Jit-landskem so zasledili defravdacije v znesku   poldrugega    milijona    kron. 78Ietni    ravnatelj    hranilnice,   Chri-stensen, se je    pred    enim    tednom usmrtil. Nato je hranilnični    nadzornik  blagajno revidira!  ter na ta način odkril sleparijo.Christensen, ki je vodil hranilnico od 1. 1870, je sleparil že več let. Akcijski kapital je popolnoma     izgubljen.     OŠkodovanih    je mnogo revnih kmetov.
*  Velika nesreća    na    budimpe-štanskem artilerijskem strelišču.   Na
strelisču v Orkenv blizu Budimpešte so včeraj noskušali neki nov top, takozvani Erhardov top. Ekrazitna granata je prekmalu eksplodirala ter usmrtila štiri vojake, štiri druge pa težko ranila. Nadporočnik Bret-sehneider je bil težko ranjen. Eden od težko ranjenih je popoldne umri v bolniŠnici. Na strelišču je bil tuđi nadvojvoda Jožef, ki se mu pa ni nic zgodilo.
*  Avtomobilske nesreče. Iz Lip-
skega poročajo: V nedeljo ponoči je zadel neki avtomobil, v katerem je bil lastnik znanih konjev dirkačev Voit in pet drugih oseb, y neki voz, ki ni imel luči. Voit je bil težko ranjen. Sofer se je ubil, ostale osebe se nišo poškodovala. Pri Lobanu se je ponesrečil živinozdravnik Munzen-berg. Hotel se je umakniti nekemu kolesarju. Mtinzenberg je obležal z razbito črepinjo, njegov spremljeva-lec se je smrtnonevarno poškodo-val.
Konflikt med Vatikanom in usmiljenimi brati. Iz Rima poročajo »Berliner Tagblattu«, da je med Vatikanom in redom usmiljenih bratov v San Giovanno di Dio izbruhnil te-žek konflikt. Papež je imenoval za generala reda patra Mennija, nekega Italijana, ne da bi vprašal red. Ker ima pa kapitel reda po statutih pravico, voliti svojega generala, je kapitel odstavil Italijana in izvolil za generala Avstrijca patra Kocha. Itali-janu so priznali naslov generala ho-noris causa. V Vatikanu vlada zara-ditega veliko razburjenje, ker se je red zoperstavil papeževi volji. K av-dijenci nišo pustili niti novega generala, niti kapitelja. Vatikan hoče baje svoje postopanje opravičiti z reformo reda. Tuđi s frančiškani je Vatikan v sporu in general tega reda je zaradi-tega pred par dnevi odstopil-
Pročitane časopise v šent-jabobshBm ohraju
sprejema vsako sredo zveeer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopolđne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šent.iaJcobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih po-tem odda Ijudem, ki drugaee ne pri-dejo do branja, pa radi bero,
154. štev.                                                                                             SLOVENSKI   NAROD.                                                    '                                          Strati 5,
I — Za »Narodni sklad«. Kakor se
1 naknadno poroča. so pri veselici I Narodni sklad« nabirali spontano I trije mladi dečki iz znanih rod-I :er dosegli zelo lep uspeh. ■ — Trgovsko bolnlško In podpor-1 društvo v Ljubljani vabi na 74. »-; občni zbor, ki se vrši v torek, | ia 1912, točno ob pol 9. zvečer I   ni dvorani mestnega magistrata.
lelefonsfca in brzojavna I       popočila.
Dr. Friderik Ploj.
Dunaj, 9. julija. Cesar je imeno-
Jvornega svetnika dr. Friderika
. ki Je imel do sedai pri uprav-
-odišču značaj in naslov senat-
predsednika za pravega senat-
nredsednika pri upravnem SO-
Skupna ministrska kotiferenca.
Dunak 9. juliia.   Skupna ministr-
i   koniercnca je trajala danes o<l
' 11. dO pol 2. ter se popoldne   na-
e. Glede rednega  proračuna je
^•sežen popoln  sporazum, glede
.^nega voinega kredita pa je pri-
do velikih diferenc, ker sta se tem
f"revam oba ftnančna ministra upi-
Najvišji skupni računski dvor.
Dunaj, 9. jnlija. *Die Information *
ja. da bo predsednik najvišjega
-ega računskega dvora Plener v
<eni odstopfl. in da bo njegov   na-
J-ik     sedanji    ogrski    miuistrski
eđ^ednik Lakacs.
Fuslnsko v5euč!!lšče.
krakov, 9. juhja. Tu se govoru a je objava cesarievega lastnoroč-esa pisma glede nisinskega vseuči-IČ2 ođvisna od izida pogajanj ods4e-a za volilno reformo, ki se sestane septembra. Deset dni pozneje se jcne zasedanfe gališkega deželnega
Nabort
Budimpešta* 9. juliia. \ladni list 2zntsnje nabore za Ogrsko v dncvih č 12. avgusta do 5. septembra. V Ustriji se vrše nabori istočasno.
Eksplozija v Okeoym*
Budimpešta, 9. julija. Panes po
je umri zopet eden   izmed   ra-
eicev tako da znaša sedaj število
"*cv 6. Satiri težko ranjene so danes
-cpefjali v Budimpesto ter dvomijo
ć^.tIcu da jim bo mogoče ohra-
nu ž!V':en)e.   Lahko ranjenih je 50.
Trupla abitili. ki so popolnoma raz-
osana pokopljejo danes v    Haima-
- u. Preiskava je dognala, da je >        dirala ekrasitna granata.
Upor v Albaniji*
Solun, 9. julija.  Kakor poročajo
: V::roviccf je    vodil    Fadil    paša
^no boj proti Arnavtom. ki so se
'-.    v blizini Vučitrna zbrali pod po-
^tvom Ise Boljetinca.    Po dol-
iutem boju so se morali vstaši
iinakniti pred prernočjo.
Carigrad, 9. julija. Vodja uporni-
tov iz Buolja, Tahiar beg, ie izjavil,
3a :e pripravljen pogajati se z vlad-
" m poveriencem. Tahiar beg se na-
Eiaja v blizini Kolonije.
I      Plovdhr, 9. julija. Armadna voja
|v ^arigradu rn Smirni sta    sprejela
program upornikov v Bitolju ter gro-
^:a s silo. če bi se   komite    ustav-
»'.
Carigrad, 9. juliia. VojaSke obla-i so včeraj zadnjič pozvale Talian ^a, da naj se ada, sicer ga bodo za-će i zasledovati
Carigrad, 9. julija. V mladotur-^kih krogih račnnajo s tem, da se bo x>srečilo opomikom doseći vse, kar zahtevajo, ker imajo za scboj već «akor 3/4 vseh tovarišev. Mladotur-ški komite je naroćil svojim klubom, ia naj črtajo vsc častnike, ki so bili -lani klnbov.
Soloo, 9. juliia. Vali s Kosovega :e proglasi! zakon proti četašem. *dor se tekom treh dni ne vrne na *voj dom, izgubi svofe posestvo, ki t konfiscirajo, njegovo rodbino pa iretirajo ter odvedejo v Carigrad.
Carigrad, 9. jnlija. V zbornici je
•-eraj notranji minister Hadži    Adil
oročal o položaju v Albaniji. Vojne
gracije v Albaniji imajo baje samo
:>roij|aktičen značaj. Vlada hoće ak-
- !o v Albaniji pospeiiti ter pravi, da
f^ zahteve ustašev tezko razumljive.
N^katere zahteve pa so ponolnoma
"'-'zvedljivc Vse zahteve   Albancev
> naperjene   peoti    mladoturškemu
'ežimu.
Carigrad, 9. julija.    Po    govoru
1r'tranjega ministra   se    je    razvila
* i debata, v ka ter i so albanski po-
:i dolžili vlado, da je kriva seda-
razmer. Mladoturki so proti te-
"nu   nastopa    albanskih     poslancev
•          tstirali in je prišlo do burnih pri-
a. med katerimi je poslanec Šu-
-ia zaklical: Delajte tako naprej in
^anija vsplameni v ognju revolu-
-■je.
I        Solun, 9. julija.   Pri   Hisarju so Albanci obkolili tursko voiaStvo ter
se je vnel boj, v katerem se je vojakom komaj posrećilo uiti. Ćete iz Skadra in El Basane so se zedinile pri Kruji.
SkopUe, 9. juliia. Med vojsko in upornimi Arnavti je prišlo do vroče bitke pri Vučitrnu. Arnavti so se umaknili v smeri proti Mitrovici. Tu se je vnela nova bitka, ki je trajala do večera. Izgube na obeh straneh so bile velike. Najliutejši boj se je bil na Sokolići in v Boljetiuah. Turki nišo mogli Arnavtom do živega, dokler nišo dobili na pomoč topništva. Sele pred ognjem artilerije so se Albanci umaknili. I pornikim poveljuje sam \sa beg Boljetinac. Turski vojaki so do tal razdeiali kulo Isa bega Boljetinca, ki so je razstreliii ?e leta 1909; tuđi drugim uglednim Albancem so podrli njihove kule. Isa beg Boljeti-nac se je s svojimi četami umaknil visoko v goro, kjer ima svoi kamno-lom. Po drugih vest eh pa se je na-poti! v Oilansko Moravo, da tuđi tam izzove vstajo med Arnavti.
Kriza v Turčiji.
Carigrad,^, julija. Govori se, da bo Mahmud ?efket paša v kratkem Odstopil. Najbrže bo sel nafprej na dopust. To bi bil prvi korak za ures-niCenje programa castnikov.
Utrditev norveške obaiL
Christiania, 9. julija. Storthing je dovolil 70<\000 K za utrditev Horte-na, 4OO.000 K za pristan Bergen, 100.000 K za pomorsko postajo v Drontheimu in 100.000 K za postajo v Christiansundu.
Izza vatikanskih zidov.
Rim, 9. julija. V zadnjem času je dezertiralo već kakor polovica pape-
\w ^arJc S\ iv\ir."-. \. ( K;rUa k bila zlasti nezadovoljna zaradi zdravstvenih naredb, ki so odkrile precej laksno moralo v Vatikanu.
Nemški ženin.
Pariz, 9. juliia. »teco de Paris< poroca iz Petrograda. da je tam vest o zaroki princa Adalberta z veliko kneginjo Olgo zelo presenetila. Princ Adalbert se ie brezuspesno ženil na danskem in na švedskem dvoru. Na-meraval je potrkati tuđi v Petrogra-du, toda car je kratkomalo obvestil princa, da je velika kneginia Olga že zaročena z velikim knezom Dimitri-jem Pavlovi Čem.
Monarhisti na Portugalskem.
Madrid, 9. julija. Kakiti KSO mo-narhistov je naskočilo mesto Valen-co ob španski meji. Monarhisti so bili premagani ter so zbežali na špan-sko O7emlje, kjer so iih razorožili.
Pariz. 9. juliia. Na Portugalskem se ustaja vedno boli ?iri. Vladne čete nišo mogle popolnoma premazati ro-ialistov ter se zlasti v severnih kra-iih ustaja vedno bolj širi. Nad neka-terimi severnimi kraji je proglašeno obsedno stanje. Od duhovnikov na-šuntani kmetje trumoma prihajajo v mesta ter teroriziralo mestno prebi-valstvo. Mada je odposlala 12.000 mož vojaštva.
Dinamit ekspiodiral.
Turili, 9. julija, V dinamitni to-varni v Avig^lianu je eksplodiralo fion kg dinamita ter razdejalo polovico tovarne. Mnogo oseb je bilo težko ranjenih, mrtev ni nobeden.
Stavka na AngleškeiB.
Ijmšam* 9. juliia. Stavka pr sta-niških delavcev traja že 8 teci nov. Tekom 7 tednov je bilo izpla nih stavkujočim nad 3 milijone Kron podpor. lzsruba na mezdi znasa nad 18 milijonov kron.
Nesreća v rudokopu.
London, 9. jnlija. V rudokopu pri Cadebi so včeraj eksplodirati pli-ni. Podrobnosti o nesreći še manika-jo, znano pa je, da je kakih 100 oseb ubititu
Kuga.
WaMiinKton, 9. julija. Na otoku Portorico je izbruhnila bubonska kuga.
Naprednjak!, prlspevalte za
Narodni sklad!
Poslano. ) ~~
Na napad, katerega je priobcil v .Danu" neznan lačni konferenčar lo-gaškega okraja, čigar želodec konkurira z obsežnostjo logaškega okraja, navajamo v obrambo sledeča dejstva: Skupni obed je bil naročen za 2. uro popoldan. Prvi posetniki so pa pridr-veli ie pred 1. uro v obedno sobo ter zahtevali takoj kosilo, ter tuđi takoj opustošili dekoracijo sobe in sliko . . . Bili so to pravi pijonirji omike ,utriusque generis*. Nećemo tu žaliti gospodov učiteljev in učiteljic sploh, navesti Ie dejstva gotovih Slomškarskih koritarjev   in   koritaric,   katen   hoćejo
• Za Tsebino tega spisa J- nredništs-o odgOTorso Ie toliko,   koUkor derfočm takoo.
naprednega obrtnika oblatiti.   Bili so
namreč nekateri tako „preintelegentni", da so si vzeli na svoj krožnik po dve ali ćelo tri porcije pečenke in moenate jedi, na Škodo svojih ko-legf katen seveda potem nišo dobili njini aamenjene porcije, kajti naročeno je bilo natančno število kuvertov. Tako, dragi dopisnik, se je postopalo. Take vrste obede ne smete gledati drugič samo z želodcem ampak tuđi z ocrni. Slabo postrežbo pa ni povzročil go-stilaičar. ampak dotičnik, ki je naročil obed, ki je na ponovno vprašanje gostilničarja ukazal, da se jedila po-stavijo na mizo, da si gostje sami postrežejo, ne pa da bi se se serviralo. One gospode in gospodične pa ki so sli lacni od obeda, se opozarja da je prišlo čez 20 porcij govedine na kro-žnikih z miže nazaj. Primanjkovalo je seveda pečenke in močnatih jedil. kajti ako poje ena oseba dve ali tri porcije mesto ene, potem ni mogoče da bi drugi vsi dobili njim namenjene porcije. Ne vemo kaj misli dopisnik v svojem dopisu z besedo „Skandal!** Mogoče to, da je natakarica katera je imela pijaco in smotke na račun, morala iz svojega žepa doplačati čez 5 K. Ce bo še katerikrat v Planini konfe-renca ali ne, je vse eno, gotovo pa je da pri sedanjem gostilničarju kjer se je vršil skupni obed, ne bode več skupnega obeda. Smelo se lahko trdi, da bodo vsi oni, ki so odšli sedaj od skupnega obeda lačni, dobili po zatr-dilu dopisnika za 2*50 K na Dunaju boljšo in cenejšo postrežbo, ako bodo pustili trebuh zunaj.
Planina pri Rakeku, 7. julija 1912.
Današnji list obscga 6 strani*
Izdaja te 1.i   in   od^oTorni   arednik:
Valentin Kopitar, Lasinina in tisk »Narodoe tiskarne<-.
Najbolj&a ustna voda sveta.
Serravallo™
železnato Kina-vino
Hi?:enicDa rarstava na Duinjo  1906: Drtavoo odlikovanje in  tastni  dipton k zlati  kolajni.
4PovzroU voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kii \% je rekonvalescentom ia m»l»knmim zelo  priporočeno od   zdrav-niških avtoritet ::  Izborni okus.   :: Ve<*krat   odlikovano. s Wd 7000 zdravuliklh iyri6wal s
J. S^RRAVALLO, [ ii kr ivm riobavifi!) TBST.Bark^vMe.          \\k\
Borina   ponočila.
L|nbl|«nska
HKreditna banka v Ljubljani41.
Oratei karti 4au}ske torte 9.   julija   1912
■«i«t»«»i rnrnm**.          *******     1>««^«i
4«\ majeva renta     ....       88*80       89 —
4-2» , srebnit renta .    .    .    .       ^l 80 i     92*—
4«/, ivstr. kronskt renta   .   .       «8R0|     «9-—
4% Ofjr.         .,          n       •    •       8860       *8 80
4» \ kranlako đeželno poao)lto |    ^2 25       Q.V2S
4' t k. o. češke dež. banke   .       90*60       91 60
av ava^^ka^ ■%_                                                          !
Srefte It \. 1M0 »f,     .   .         442-     454 —
h     M   ..1864.....     606-     618—
H     tttke......     281 — 1   293
m      aeaMl)ske  Midftjc   .     274 -     286 —
II.     „       •     2%75     268 75
„      Offnke hlpote«n€  .   .     241—     253 —
m     dan. komunalne     .         *87.—     499 —
„     avatr. kreditne   .    .    .     481—     493 —
„      l|>bl)make   ....      66—       72-
„      avttr rde^ krila    .    .      54 75       60 75
„     Ofr       „       *       •    •       32-75       3875
M     ba«Ilfka    .....      27 75       31 75
M     t«f»e......    239^50     242-50
L}abl)anake kreditne banke   .     440 — \   442 —
Avttr. kredltnega zavoda .    .     ^48 2S I   649 25
\ Duna)tke baa6ie dražbe .   .     528 75     529 75
i Južne teleznlce.....       ^8 50       9950
Drtavne leleznke   ....     ^15*25     71625
! Alfrfne-MoaUaa.....     985 75;   986*75
Ceike aladkome druibe   .   .     354- |   356 -
I Zivaoetenske banke.   .   .    .    281-|   282*—
Ccldai........       1139       1142
Marke........     1176^     U7*90
Fra«kl........       95*. 5      9S 65
Lira.........      94 :0       9470
, Ra«*........   253 87»[ 254 87«
■^■■iZPApANJU   LASJbIb^bH
^^■^■HBajaa^^myBaaaaj^H|^^H
^BHCLSaio5TT1^OlJET76EMEVeJ||^H
jOrogerija  ;APRIJA ,   L]ubljana^M
JBMBal Saknbnrgava Sajajajaaj^^
^^^^^^^^^^^^^^^■^^^^^^^^^^^^^^^^^■■^■^■^■iBnB^nBnaa^BnM
Heteoroloiltno noro^ilo,
Visina nad m^rjem SM-2               Srcdaji zračni tlak »076 mm
5>   opazo-   **™"     S.J     Vetrovi        Nebo
•3-     ""*     v  mm    ^5___________________
8  -2. pop.! 735-0      262 -sr vzsvzh     jasno n  \ 9. zv. ; 7359       22 0 ( si. szah.   pol oblac.
9. : 7. z\. ! 731*8 i    lft-9 i sr. jjvzh. | šopamo
i                        ;                       !                                  .
Sredma   včerajšnja   Temperatura   22*1", norm. 19V Padavtna y 24 urah 00 mm.
Učenka
Ui ima veselje do trgovino se SprejmG tako) nn F. P. Zajcu, urarju in optiku, Ljubljana, Stari trg st 9.
2441
tti kraievni agenti
zmožni nemškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Pori udbe pod „Merkur**, Brno. Nova ni. 20.
il*4MKUilVU
na račun  s kavcijo K 200 —
se takoj sarejme. Istotam se sprcjtne ludi prodajalka kruha.
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 2440
iSiiiii
za špecerijo in južno sadje
se  isče za  takoj.
Ponudbe   v   nemškem   jeziku   na:
Hagop Manoukian, Trst.         2434
Se utrudi se^^
(3B^S55BRa^SSHl
pridni in vztrajni pešec
tuđi   pri   najhujši   hoji,
ako   si   opremi   čevlje s
i    2362                      pristnimi                 —----
kavčokovimi TI AITJI f\ :Bođpptiiiki rHLIIIH
Dobivalo se po rab zađevnih trgovinan!
a Prva domaća tovarna  ::
omar za led
Simona Praprotnika
y Ijubljani, jenkova ulica 7.
1 jBff^v^^        Prevzemajo se vsa v
|B|L[ ,^Tf        stavbno in pohištveno
IKff   uOk       mizarstvo   spadajoča
1[^^ r     j       dela, katera se točno
■ ll\ ki {TS       *n P° naJn'žiil1 cenah l jcji^i^r    ::      izvršujejo.     n
Velika zaloga otitflniili okroolih miz.
Cniki si a^ajs u zattna OreipiaUo a poStnat prosto
A Žcnitna  [ ponadba
Mladenič, lepe znnanjosti, s
premožeojem in v službi pri
državni žeieznici,   se   želi
seznaniti   z   gospodično v
I svrho ženitve. — Ponndbe I
m s sliko, ki se vme nazaj A
m pod nur%tm* it 1" Trst M
Učiteljica
išče za počitnice primernega   opravila.
Ponudbe na uprav. »Slov. Nararoda*.    2373
Sprejme se takoi        2376
tali m.
Vprašati je v faavaml „Central1" ▼
=- Ljubljanu "         , —
Želi prevzeti   ob  počrtnicah
instrukcijo.
Ponudbe   pod   „počitnice"   na
uprav. »Slovenskega Naroda«.       2430
U troovsKl poni
spreten prodajalec, se sprejme v službo v  trgovino  z meSanini blagom.
^nton fahr,  prem,  J<ottanjsko.
2390
Pri izrrsevanjii kanalizacije v Janjaluki se sprejmejo           2383
za izdelovanje cementnih cevi.
Prijave na J. Dubsk$ & Co. Zagreb.
Ekonom,
absolvent kmetijske in vinorejske sole, z večletoo prakso, vešč slovenščme, hrvaščine   in nem. v govoru   in pisavi,
Želi sfoio nlm w marnim slufto menjatl
Nastop po dogovoru. Ponudbe s pogoji prosi pod „Ekonom" 800 — 1000 na upravništvo »Siovenskega Naroda«. 2435
Dama
ki bi hotela in mogla stopiti v pismeno ali ustmeno zvezo v svrho (ženitvene) skupnosti ia imovinsko osigurati ma eksistenco, dobi zato 30 letnega, zdra-vega iz prazan ega visokošolca z zago-tovljenim pokličem. — Natančni dopisi naj se pošljejo takoj na naslov: Emil
Jan, abs. inris, DnnaJ, UniversiUt Radi preselltve oddam neka}
tetnilh kDlig • in irili 'AiiT
ki se lahko ogledajo do 13. t. m. ▼ dopoldanskih urah v pisarni podpisanega
v   Selenburgovi   ulici   ši.   3«
Fran Znžek, c. kr. v. inienlr.
Pratoia prostosledof.
22 nTostasIedQY,
spojenih v en kompleks, od kate« rih ie eden z dvema rovoma * dolgosti okoli 50 metrov odprt % \—V metrov debelo plastjo, rja-vega premoga (lignita) pol ure od postaje Polla&ane — se proda.
Več pove               2406
Iv. Wovk, Poljačane, Štajersko.
Slavu, občinstvu se vljudno   naznanja,
da se priredi jutri
io rako ado pii lepen nem
l^oncert
„Slovenske filharmonije"
u l^otelu Llocjd
Začetek ob S. zvečer. — Vstopnina 40 vin.
: Za mnogobrojni :                 Taases Karei,
obisk se priporoća                        botckr>
3*»° &_____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.________________________________________154 Stev.
Stanovanje
obstofeče iz 2 sob, male kamrice, kuhinje in pritMn  «1  ia   ■■!■■*•■   terate  o«*a
mirni stranki v najem. Natanćneje se poizve na Kartfv TotCAtf* c*fllt M. ti. Lttna najenaščina K 330.                        2422
H-----------------------------------------------------------------------------------------------1
Sprejema zavmrov&nj* človeške** živ-I                                      €A ¥. A Vf T^^.**                                   Zavaruje poslopja in premičnine proti
»jenja pa najraznovrstnejSih komblna-I                                     1* *^* "^^^   ^   ^*P <"■>                                              požarnim §kodam po najnižjih cenah.
čija*  pod  Uko  ugodnim«   pokoji, ko   .-.   •   .*.    viajtMn«   zavaPOvalna   bank«   W   Pragl.     .".   -   .*.   Škode cenjuje  takoj in najkulantnejj
nobena druga zavarovalnica.          |......| %mmm m tavT»S^ft»-t4. —  Krpfl«rVwt  »dik«rfM|— 1» kapitali!« S 113,390.603-61.   U2iva  najboljši sloves. koder posluje. I
Ziasti   je    ugodno   zavaravanje    na   Po **"kosti dragi vzajcmna ztvarovilnica naše drtarc z vseskozi slovansko-narodno upravo.    Dovoljujc {z čistega dobička lzdat J
doztvetje  in smrt z manjlajočimi se                  "——~—————     •••  »•Jataiia  ««jw     —————.                  podporo v narodne  in občnokoristne I
1101        vplačil>-__________■*" iamm ntnstn i UiUlan aisvj^ i fiotf nlici sin.--12. -w                 namene-
j   ^ngZešPco  sPcLacLišČe  obleTc
O. (zEfernatoviČ        ^
j    Lju&ljaJUL, JMestni trg šteir. 3
nssnaz2fa okasijsko prodajo
\ poletnih obleh in slamnikov za gospode in dečke\ I ter poletne damske koniekcije z glohoko redu-I            .               ciranimi cenaini.      .....-
^------------     —
2431               "H^"T~             A                ^                •
Natecaj.
Podplsaaa oprava razpisnje nate^-, za mesto
pod temi-le pogoji :
1) UCitelj  mora  imeti  držarne izpite iz      4) plača  mcsečno   160 kron,
glasbe in imeti doTršen konservatorij,                    ]ma       TJco   Qa        Idrugme.
2)zahteTa    se   znanje    hrva.kega    al.                 d        ^                 r        "»
3) polivanje'zbUnega petja, kla«rja     6) P^^nje se imajo poslau upravi naj-toTioline,                                               dalje do 15. avgusta t 1.
Prepis pogojev z natančnejšimi  uveti se priobči, ko dospejo upravi vse prošnje
Hrvatsko pievaciio - olaslieno družt.o Mm u Zadru.
_______________________________________________.__________                                                                                                           ■-------------------------------------------------------------------------------—■■-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^.^^
Kolinska tovama
= išče =
spretnega IHKiI«
Oferti v pisarno v Ljubljano.
Lokal
na vrnialu Konsresoega trga id Vegove ulice;
(sedai   uradniško   k on šumno   društvo)
»odda v Dajem s 1. Dovembrom i. I.
Natančneje se izve            2« »59
v pisarni stavbenika g- Roberia Smielowskegaf   fiimska   cesta   2«
piigi]
I hrojač prve vrste ^K
I Liolsiiana MiKlošičeva cesta 6. ^8H
I se   priporoča. WW
■           Zaloga     2092 B
I angleškepa lilaga. |
UM
Novo mesto, Glavni trg
najvljudneje priporoča udobni urejene 2438                        zračne
:: sobe za prenočišča ::
po ugodnih cenah, vedno sveže pivo bratov Reininghaus ter izvrstna dO-mača Vina« — Na razpolago so vedno
topla in mrzla jedila.
Postrežba   točna  in   solidna    —  K   v?m-   •
kemu   vlaku  vozi  lastoi  onmiliiis« ,
Z odličnim spoštovanjem                i
L{ndevit Ferlit,  mesar in gostilničar. i
____________________________________________________________________________________ i
Polografske aparate ,
kakor   tuđi vse v to stroko spadajoče potreb^čine ima v zalomi
iolomanutaklura in drogerija \
„Adrija"
oblastveno honcesijonirana predaja strapo?:
^             v Lf«Hllanlv
Selenburgova ulica st. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja    naročita    z    obratno    pošto Zahtevaite  cpnilce '
2432                     V                                                                                                              I
■•" 7onitnfi nnniirihsi zi
w- tBIIHIID PUIIIIIIVU. M
34 let star oroZniški stražmojster s 60 K pokojnine, poieg tega privatni uradnik s skup« plačo 210 K na mesec, z nekoliko prihranjenim premoženjem v gotovini, vedno trez^l vendar ne abstinent, obrti vajen se 2eli v svrho ženitve seznaniti s Slovenko, gospodi« ali vdovo. Starost 18—28 let, dobra samostojna šivilja, samostojna obrtnica ali da je M gurno, da v kratkem vsled podedovanja ali na drug način zahtevano dosežejo. učitelji! samostojna poštna opraviteljica ali pa katere so sigurne, da iahko v kratkem dosežejo p! kojnino, ali da ima piimerno premoženje. Ne srne biti višja od 163 cm, belolične ima« prednost. — Vse gori orrenjeno se ne zahteva iz hrepenenja po bogastvu ali želeč živel brez dtla, temveč iz Želje, postati samostojen in glavno siguren obstanek. — Če mogcj naj se priloži slika, tajnost jamčena pod lfWe xamniliino(< na upravništvo »Slov. Naroda,!
Naznanllo prodaje.]
Podpisano upraviteijstvo konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci prodajalo bode                                                             j
9V^  od 22. jclija 1912 dalje  ^gm
vso v konkurzno maso spadajočo in v Laverci se nahajajoco        I
a zalooe na licu mesle Iz proste roti
Na prodat bo: okoli iS hl belega In rdel čega vina ter črnlae, večje število hramnibl sođov (Lagergebinde) s skupno vsebino okoiil 1300 hl, neka*; sto transportnih sodov, dalje kletarsko crodfe, kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d.,| dalje okoli sto steklenlc šarapaiaica in vina vi bntel]kah, okoli 570 litrov žgania itd.
Obenem prodala se bode tuđi v Žužemberku se nahajajoča vins^ zaloga, obsegajoča okoli 5OO hl belega in rdečega vina ter crnine in okoli 5O transportnih sodov na licu rnesta.
Termini prodaje pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezne slučaje določili.
Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteijstvo konkurzne mase,
V Ljubljani, dne 8. julija  1912.                                                    !
Dr. Ivaii Tavčar
2439                                                                     kot upravitelj konkurzne mase
Karla Lenče na Laverci.
Zaradi opustitve
I                  raznih  vrst   penla   in    švicarskih   vezenin   posameznih
I                 prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah.
Opreme za neveste
Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za .* .* ." .* .* .* kavo, nogavice in žepoi robci. .* .* «: / #* »•                I
Glavna zaloga 1 kr. ^ priv. lovargn platna
I                 in vseh platnenih izdelkov Norbert Laoger & Sohne                 I
znano   najboljši   izdelki,    originalne   tovarniške    cene.                 I
Opreme zo^novoroienčke.
7\ n trk ti ČL a wn HuManii, Selen-rrlllUll Od V^ burma ulica 5.
_____
KOPALNO PER1LO =—
/   jf    f    #    -f  -f    xV >       >a*      vd^      ic«j        .V5       ^       v
/Modj\CL in športna trgovina
P. MAGD1Č, LJUBLJANA, "£T2i