Mehanizem razdeiitve skupnega dohodka ¦¦¦¦«¦»¦¦«¦««««¦¦¦< »¦»¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦«¦*¦¦«¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦«¦¦«»«¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦>¦««¦«¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦ Razdelitev skupnega dohodka CMMuOUlStf d v kmetijstvu in zadružništvu Sistem razdelitve dohodka v kmetijstvu in zadružništvu bi-stveno izboljšuje položaj krnetij-skih in zadružnih organizacij. To se odraža predvsem: — privilegiranosti teh organi-zacij v razmerju do dmgih go-spodarskih organizacij in v nji-hovem izenačevanju v obvezno-stih do družbene skupnosti z in-dividualnimi proizvajalci (zne-sek zemljarine je po zveznem družbenem planu določen na 13 do 47% vsega dohodka); — v možnosti, da dosežejo raz-meroma visoke plače pri poveča-nju delovne produktivnosti; — v tem, da je omogočeno for-miranje velikiih sredstev za skla-de gospodarskih organizacij; — v tem, da se sredstva, ki se formirajo v kmetijstvu in vpla-čujejo v družbene sklade, v na-čelu spet vračajo v kmetijstvo. Kmetijske orgsnizocije Državna kmetijska posestva, ekonomlje, kmečke obdelovalne zadruge, ribiške zadruge in pod-jetja za lov morskih in sladko-vodnih rib, drevesnice, žrebtar-ne, kmetijske postaje in druge podobne organizacije krijejo iz~ skupnega dbhodka samo ma-terialne stroške in amortizacijo, medtem ko predstavlja vse dru-go, kar jim ostane, njihov do-hodek. Kmetljske organizaeije plaču-jejo i.z dohodka kot svojo obvez-nosl do družbe samo zemljarino in nekatere druge zakonite o-b-veznosti. Zemljarino določa okrajni ljudski odbcr v mejah, ki jih postavlja zvezni družbeni plan. Hkrati določa tudi, kolik-šen del zemljanne gre v okrajn.) Lnvesticijski sklad, koliko pa ]e ostane za investicijski sklad kme-tijske organizacije. KmečkLm ob-delovalnim zadrugam ostane v ndihovih investicijsklh skladih ves znesek zernljarine. Okrajnj ljudski odbor lahko dolo&i za posamezne kmetijske organizaaije, da so v poskusnem. obratu, in v tem primeru sploh ne plačajo zemljarine. Kmetijska organizacija lahko ves ostaJi del dohodka samostoj-no razdel: med sredstva za sa-mostojno razpolaganje in plače. Prav v tem pa tiče prednosti si-stema razdelitve skupnega do-hodka kmetijskih organizacij, ker le-te lahko velik del doseže-nega dohodka svobodno razdeliijo tako, kakor smatrajo za po-trebno. S tem je kmetiiskim arganiza-cijam dana možnost, da znatno dvignejo delovno produktivnost. Vsi posameznik; pa tudi organi-zacije kot celota so neposredno zainteresirani na ustvaritvi več-jega dohodka. Cim manjše bo število delavcev in čim večji do-hodek bodo ustvarili, kar lahko dosežejo s po-večano delavno pro-duktivnostjo, tem bolj občutno se bodo povečali dohodki posa-meznikov. Kmetijska organizacija izpla-čuje iz tistega dela dohodka, ki je namenjen za pJače, prispevek za socialno zavarovanje In zaločbi družbenega plana »bčine v stanovanjsko gradnjo, ostanek paobčlnski proračun s tem, da naj-razdeli med posameznike. V bre-manj 50 odstotkov tega ostanka me individualnih plač stalnih ostane zadrugi, ki ga uporabi za delavcev in uslužbencev gre tudi plače iz dobička tistim osebam, prispevek v občinski proračun ki so z zadrugo v delovnem raz-na podiag; lestvice, kl jo določa merju, za, razdelitev dela 7log zveznl^ družbeni plan. svojim članom in za sklade. Ob- Splošne kmetijske zadruge Linskj ijudsw odbor pa lahko Splošna kmetijska zadruga skiene, da tisti del dobička, ki predstavlja enatno organizacijo, PnP^a obč:nskemu proračunu. katere dejavnost ima določeno PnPade dolocenemu skladu z.a- vlogo. Ne glede na dejavnosti, fci druSe- jih opravlja pa je njeno poslova- Tista podjetja ln poslovalnice, nje s stališča vloge in položaja ki so jih ustanovile kmetijske za- splošnih kmetijskih zadrug ce- druge, obračunavajo In dele lotno In ga zatorej ni moč delitl. skupni dohodek po dredbah, k! Zarad: tega se tudi pri razdelitvi veijajo za tisto gospodarsko de- skupnega dohodka smatra sploš- javnost, ki Jo apravljajo, s tem, na kmetijska zadruga kot enotna da svoja sredstva za samostojno gospodarska organi/.acija ne gle- razpolaganje lahko vnašajo v in- de na število in vrsto dejavnosti, vesticijski sklad zadruge-ustano- ki jih opravlja. viteljlce. Splošne kmetijske zadruge lah-ko p-oslujejo s svojiml zadružniki Speciallzirane kmetijske za- na temelju odprtega računa (na- drufe; Poslovne zveze In podob- knadno ugotavljanje cen po "°,dele s^uPni dohodek podobno učinku na tržišču) v določ. od- ^akoJ P°d?etJa na P°dlag' g°sP°- stotku, v prometu s kmet. pri- da^ske dejavnosti, ki jo oprav- delki pa tudi s trg. organizaci- Jaj0' jami na debelo, z zadružnimi po- Ureditev razmerja v splošnih slovnimi zvezami in drugimi po- kmetijskih zadrugah v sistemu, dobnimi organizacijaml, kar daje ki Jim omogoča, da poslujejo pod široke možnostl za rentabdlno zel° ugodnimi pogoji, bo prav poslovanje zadrug. gotovo pospešena, tako da je Splošna kmetijska zadruga mo- pričakovati, da bodo kmetijske ra znesek. ki ustreza zveznemu zadruge postale še močnejši čini- davku na dobiček, vnesti v svoj tel3 fazvoja kmetijske proizvod- tnvesticijski sklad s tem, da o nJe in Prometa. trošenju -teh sredstev okrajni Ijudski odbor. Ostanek dobička gre po od- splošnih predpisih, s tem da v odloča Gozdna gospodarstva določajo v glavnem skupni dohodek po ta skupni dohodek vnašajo tudi tiste dohodke, ki j:h dobijo od prodaje rastočega lesa in od pro-daje postransklh gozdnih prl-delkov Preden določijo dobiček, morajo poravnati vse stroške za redno vzdrževanje gozdov. Gozdna gospodarstva vplačajo kot stalni prispevek še posebno vsoto v sklad za pospeševanje gozdarstva. Glede na različne oblike orga-nizacije gozdnih gospodarstev, različne delovne pogoje in raz-lične po'rebe, k; jih krijejo ii dobička na področju posameznih republik, se dobiček gozdiiega gospodarstva deli po predpisih ljudskih republik. Izkor.ščanje gozdov v lastnl režiji obračunava gozdno gospo-darstvo tn deli skupni dohodek po predpisih. k veljajo za in-dustrljo ln rudarstvo Ce bomo delovne kolektive podjetij posameznih gospodar-skih področij seznanili s siste-mom ra'zdelitve skupr.ega dohod-ka v njihovib podjetjih, če jira bomo predofcli možnost! za ostvarltev večjih skladov v teh podjetjih. kakor tudi možnostl, da lahko z večjim prizadevanjem na samem delovnem mestu ali pa z boljšo organizacijo proiz-vodnega procesa dosežejo večje zaslužke, bo to vsekakor Imelo zaželjene uspehe tako za posa-meznike, kakor tudi za podjetje in za skupnost. B. B.