JožFelc
Medtem ko ^e bila Te¥Že¥a postara razpotegn;3ena med
Samaonoai ixi  reko ter sem eledli vsakemu njenemu gibu s po-s ze3..^iT0 alaatJOj ,;|9 fi^aja nabirala rože. Tevž Je zabijal v spolsko deblo mrzie klin« %u  udrihal po njihc Po sabtsjiiem obrazu 80 se iJle^iSale kapljice« na koščenem hrbtu se Je dem 1r tja utrnila kaplja. Motril sem ga s zavzet© pri -zadevnostJOo Ob slehernem gibu sem trenil s pogledcna k deblUj ki Je ^sareMalo ob vsakem lamahia-. ¥ komaj nakazan© režo Je dal nov kV a in mahnil po nJem- Slednjič ae Je deae b.lo razklalo na d  bela kosa, !Pe¥i se Je dvignil. NJegoAu siTa glava ea je pa;i-grala z modrino neba?, ne tkano med beli« mi Čipkami kopaatlh krp s ki so se sprehajale . a^ Samsonon, Maja Je lezla ¥ gošSoo Po Samsonu so plahutale ¥ prozorna seJ enje oduie bukve^ med njimi so se belili mucki^:. ii tols ste zemelje so dvigale giare pisane rože o Maja Je ravnala šopeko Jutri ga bo nesla v Šolo tovarišici Elzia
Tevž Je vzel v roke capin in me ošinllo Sedel sem n» iverih? ki so padale od njegovega dela In belil« okolicoo OCe mi Je včeraj prepovedal hoditi k hlodom^ mama in ses« m a sta ga bili prepričali
"Tevž kolne^ Tevž grdo govori? Tevi |ij«? vedno Je pijan."
V kuhinji Je bilo tiho, sestra Je lioemerako podajala mami posodo? prepričan sem bil9 da oče ne verjame niti mas sii^j kaj šele sestric Sedel sesn aa nasprotni'strani mlse In potiho klel-
"Babe hudiče^fe;, vsi so barate« primojduš da so c ,.'"
59
60
»«TeY^ je zapravljeno ščene^. de bi bil kot drugi, bi imel družino in domo"
P6e je molCalo Zunaj je deževalo. Kaplje ao me vedno vmemir^ale^ deževne^ potns,, kaplje krvioo,
"Tevš ,r'e pa za Rutarjsvo Hi jo grdo govoril,, ko je Šla v Šolo o**
Babe; baba hudičere oo,
"Kaj je govoril?'* Mama je vedno hotela vse vedetio
"OblaSno je."
OblačnoJ oblačno g fej te bodi. Stekel sem iz hiSe, toda o6e me Je poklical naaajo
"Tevža pusti pri miru, da te ne vidim ve5 pri hlodih«"
Ta atavek je le^bdel v zavesti kot trajni prisluh gro« ŽnjCo Potne kaplje in svetlo orodje na belih ramenih pa so bile silovitejSeo
Premeril sem reko in oSetov atavek rai je pomenil komaj še delček pozabljene zavesti« Tevžu je rasla pod nebo orjafi* ka akladovnicao Skladovnica^ zložena na križ/ se nikdar ne poauje, ¥edno sem se počutil nelagodno, kadar se je pred ma= sivnim stolpom ustavil rdeS kamion in so surovi delavci skladovnico počasi podrli« Avto je priSel od daleč, šofer je govoril ? JubljanskOo Kad"ar so r^j-ladali, je TeTž tiho stal polegt, Ko je avto odpeljal« je Sel k Čemažarju in naslednje jutro je bil včasih opraskan po obrazuo Tedel sem, kaj se je ponoči dogajalo« Pa je začel znova. Od tal je rasla v nebo nova skladovnica^ z njo ponos in s ponoaom molk. Včasih je nenadoma obstal in povedal drobno zgodbo svojega Čudnega življenja« Za Majo sva vedelajs da Je to nenavadno pripovedo= vanje neprimerno opravičilo za sinočnje grde besede, ki so prisilile Mlleta Ciča ali koga drugega od knapov^ da je Tev« Ža lopnil po zabuhlem obrazu«
Medtem ko je na rjavo mizo kapljala kri^. Je jokalo tfecljanje je prehajalo v trpko obtožbo davne nesreče,,
"k-ka-r-rabi-n-njeri e-so m~me t~te-p-pli/ i-m-mel £3-eem m-mo-d-dre k-klo-b-base p-po r~rlti -  "
' ,.,      .-/-.v,       v - • .       ■     ■ ■    ■    • , rja"
lia^a ,:a '5 Pe'^-^; r^^Gil' ,«jcvori.^.a -gaico Kot moja aeg-t^,"* ?a ^e biia viseeno mnogokrat pri njeai; posebno Se je b zgovoren;  sgovorer?  .;5e bil.,  de Je bil pi;Jan ali racot^ara
Sekita se Je zajedla v sluzavo deblo-   Prvi uderec tadno na^isilnejSi     Potem Je  dvigni    poleno in udara
■
a enkrat ter izua    3ki glae^ ki n?     '1 smeh, niti Jok-.ti beseda. Ta Su;   glas Je poteaa apr«imlja;. enakomerT^e asrce, ki so klali deblo v pravilne Spe\?te, Stiskal sem EOM posebno §e takrat, ko sta se oba 'dela masivnega po= leo:  ofievalar,
i^-ni~kdar n-ne , b-bo-^^-ata \v-^.-0Č e-akii-r-paj o" Žakii.J?" Klkdar nista bila ved diiupa;j  ;oda skOfc. nekatere de« le nikdar ne bo Šla ostrina svotlb aekii^Go Tisti deli bodo ostali vedno skupaj, Nisem ga pra^'' razumelo Večkrat sem ga nameraval o tem povprašati o. Udarjat ;^e enakomerno in vztrajnoo 3kora,1 /edno me Ja ob nJem spiemljal dojem Ca= deže !* Ife besedi
"Dober delavec« ne dobiS ga zlepa takega: Italiiani so F;' '^avozilt življenje., kaj hodemo^^ ."
Tudi Cadež je bil dober delavec  vednc  ; govo. ^.j.  o i-::-^o  če Je on pohvalil Tev^^a^ potem i^o drž  aaj rečejo = te hudičeve,; kar bobe Jo ^ Pravaapiav ml Je b^ii doJem Car, iže vi 98ed x>odsa\e8tno opravičijo, ki v^^podbija vsako iž? ki Je spletena na Tevžev račun« tn  teh laŠl jle bilo mnogo o ?ča8i% so Jih Labe nagrmadile toliko;. da bi skora;^ skočil k VAkitu Čadežu in ga pobaral za resnico« Toda on b- me ne Jemal resno. Vedno sem prekrival svoje zaključke ^kustva^ ki so se tikali dela in modrostih Oboje so Sili spoštovati; Najboljši delavec Je bil oCev, najvefi,^ iivjucoc pa župniko Tse druge ljudi sem razsvrstii v pisa: o lestvico poprečjaa
Tevž Je cepil in cepil, Požele! sem^ da bi se za hip vatavlA, se usedeS k meni na tla in se moško pogovoril sg
61
■/gt;.  aeai,. Ni ;,r(.ir.eha:i., .Hotal eeui wj  presireiži delo :i švign;.. . po Samsami 'Cio Sla^ji, ki aa ,1a izgubila K\ed ze~. i-enjemo 2 eno roko Je držal poleno, v drugi Je I;i5ale se;= kira in ;Je lomastil. Topi glasovi so rezali SiMenJe reke, z  aasprotuegB brega ^e prihajjal mlabav odmev.
TevŽ ,je '/akrrV^ai^ •allla so je kri^ na Ma sta edletet^ 11 polovici drugega in tretjaga prsta levice« Kri ^e uris« gala po 1)82eci poleau, Jz ^epa ^e v hipu potegnil moder ro» beo in  ga položil na konca« Mencal semr, Tevž se ^e s atraš.nc ravnoduSiiosi oo ozrl v aebOj po kosmati roki ;je polzel rdeS curekc Pošastna umirjenost je upepeljevaia vsako hotenja Ker sem mu vedno 2saupa2,s, ae tudi iidaj nisem zganile Ob glnvs^ nem curku^ ki so je na laktu spremenil t kaplje,, so se pos» javili novi3 Hoka je postajala ostudna, Tsvž je še vedno molčal, pogledal v tla In spet v nebo o Ob polenu ata ležala irumena prsta, postala sta v hipu i^vor najhujšega,
"K-ka-kako s-se j™je m~mo-|^-glo ,.,«"
Zdelo se mi je^ da izginja iz njega motna modrina* F rumenih prstih je kričalo«, na enem koncu Je bila kri# cm drugem 6ra nohtj dolg^ aenegovan.,
"I3~K1~S-SI J-JIJ Z-SA-G-GREBSTI 7»y ri-MA-T~'i?ER3N G-GR--GHOS!'"
Ta dolgi stavek in velike sive oči so vdihnile vame spet vztrajnost čakanja^ Delno sem ge raztanel,, ganiti se nisem mogel« Vaenaokoli se je stemnilo.. Po kolovozu se vije dolg sprevod. Maja vsam deli rože,, nabrane po Samsonu, Vsi so v Srnemc Ta orjaSka misel je bila hip.>
"N-NE-S-SI! V-ZB-ZMI!" Zrl Je vame in bledel. Sklonil sea ae In pobral oba konca Dojel sem hlad,^ ki se je Širil po vsem telesue Drhtenje se je spreminjalo v trzanje^ tekel sem^ na Tfevža veC nisem mislil, prsta v dlani sta mi vsiljevala gnusc IflrliCev sem se vedno bal, ker so pravili o njih?, da so trdi in hladnlu Ha kotniku ni bilo nikogar. Maje si nl^^em upal poklicati .^ 62    '^'!.^)•f'^^     3<"-i da doma v kuhinji mama ^'  --trs --■'Tove-iijeta
v
očetu dolgo agodbo o Tevževi malovredtioati. prsta v dlani sta postala trda in sovražna^ Predno som pritekel do domage hi?.'e sera se oglednll* Kikogar ni b .io„ ,'o Ssaieom* sta se razlivala pomlad in dr? med n;?ima Je bila iv^rita Ma,1a., trgala Je rože ' za tovariSico Elzoc Uent   ^e  zaupev'^ te?ka naloga pogre^oa^
•T-¥ M-MA-T~TERIK &-1JRO-.GROB:'
te  tri besede sem ponavljal in .repe tal o Cedal;je močneje 8ta me osTajaia strah tn gnus« ?;2i 3u v reko, ustavila se 1)08ta šele v morju?ppjedle ju bodn ribe^ saj tudi mornarJ;e pojedo ribe9 5e potone iadja.. Ko f ?n se do kraja zavedel ft« grde misli, me je provei srh In ol-^.a Jeza« Takoj ko sem apo« zhal slabost J aam ae spomnil«, da ite ^/em^ kje je pokopana Ter-zeva aama. Prebral bom ifse napise, saS*'! bom od kraja^ l'*^t:=a, kako Je bilo Tevže#i mami ime?Ha  5eli grobovih nI napl^ac Stekel aem po b-'' pnican., slednji  is'je ar-edala r«ft4tevc. Skri'-bom najpre,^ prc  pod gtopniof  :i povprašal babico. Babica ¥Q sa ifse grobove,. Babica, ne I  zaB.utilsi. moje atlakfto Sabi^ ca Je na.lpraviSnejSa iena na svetu. Fasmehnila se bo,- pope™ ijala me bo po belih stopnicah na kfijnniti britof in mi pokarala gro*j ter hkrati povedala dolgo zgodbo? ki me ne bo za* nlDiala« Ea roko jo bom vodil domo¥ in potem bom opra%'llo Srečen sem o
''Babica, kje je pokopana TeTŽeva mama?"
Prekopali 00 jo že pred vojno^ zdaj je v tistem grobv, čel?; ;, ?iakaj vpraSujeS?"*
"Tako, Tevž le rekel, da je..o"
Mislil 8sm reči, da je limrla. Če bi ne  bilo pod 9t:cpnls^ c:- prstov, bi se smejal,
"Tevž si je odaekal dva prsta."'
"Prsta?" • "^ri.  mu je kar lila." •Pijan je bilo"
"Ni bil pijana"
Zdaj me je obSel dojem Tevže¥e stiske Iz spomina so )olseli težki trenutkih Majal sem se na šibkih nogah, ^edel
ni po obrazu p t  o !=  ah.                                                                    63
ke  30 potegnili Xvaa6a 1« reke,   ^e  Ml   trd  in zabuhel o ■alulrf.'    ■ sem iS   da bo Tevšu zda^  edaj odcar^iBl ssadnjl hip .„rrt.ienja^
"Baljlcaj.  če si ne bo zavezal roke  bo iakrvavalo"
"Kri se mu bo aama ustavila,"
Batioa SG sploh ni  -sačudila^s  kc  eerfl Ji osneall odaeraf^a prstan  Vedel e^m^  da J a tudi ¥ babici nekaj«  umazanega pre-=^ žira do Tevža..   Tokrat me ni obSla klete\%  f"e  bi to r^kla sestra,,   bi zaklelo v meni o  Bab© jbudli:ei?8.
ZadaJ nisea vedela kam na;j  grem,.  31u--.i->   aais,  e^    :,.  .-/cig.:^ naf la to ne smel ^'vedeti;   najseraval sem poklicati If^a^o,
Odsekana prsta sta ms poSaei ustrahovala,       te© trar;'uit* ku bi se  ^iffi^ skoraj  ne upal približati,-/Krllš:      etrafo^  ki Je  opomin?  grožnja^   bresup in pora^,,   ie napola^efal,  bližinOo 3tai sem na kolniku in čakalo Ha neW. ol  ostalo n^-Č feS sivife krji,      ,  Samsona  je  Treia pojcl-^d,,   Raano '          j  je  v^':*!!© ¥
nenc      '.lO  '-TOKnar;''-: -   Sameoii  ^     seler^              ..>>^   :*e         vsa rjas-
~;a    u;iiaz£':        Zate     ker tam ni .iiko'^              a,         je   .iOpomembno-.
Stekli aea ca  britof la med  :               'is;,a..   ^'azBipal ets^^ab.
pred mrtvima prstoma  In pra^^  očeto                  ^ "...  Riti pomisli-
ti, n.ise     logal n&   -o.   kakS«           *ii'.                    ;Rpia  na k<«inn\'
'2e¥ia¥*j     ame,   Sl^sdnjlč  ---a .            e-        ^ap.s- .   ^rklassani w
ma,rmor"      ?;  spomen.ike :
> i ljubezen gc/oui.,
.. B&laa sirtveca bun.,:
¥3« krlia  tet"   11 goaill
-  Sospwl mu d&i ¥oč       ri^l aživati tfCfkomejl-
-   V       ad«;          '-vetJa naa         aapi' -■ -   V:
Og 5asa do Saae me Je ohrabiio dsjanje^ Skopal bom J.&s me, ¥au4o bova a Majo položila prsta« Ua grol bova dela . ^cce^ modri h roži., Maja Jih bo nabrala po Samsonu r^ 1%  stare:-seenega šparovca bom zbil krsto^ ■^■anr| bos dal prtlčak? '•■■■■'■• ukrsvdal --iteri<; Jutri. •>al prat "'■

^'D?:.i sl J a  odseka.."
Če M  to po\'Qd?&l sam,bi me nateplio
"Odpeljali 30 ga'% Sestra se je nasmehnila,; smeh ^
bil ogabnoeto
"Odpeljali..o"
Babe hudiCeve« hudiee¥do Tisočkrat bi moral ponoviti,
da bi mi odlaglo.
"Babica« če si odaekaš prst si invalid..o dva prsta,"
"lle, saj 89 saraeOe"
"Tovs ne bc invalid^ Uq  bo lahko kopal jame in cepil debla«" "Sevedao"
Z babico sem veSkrat modroval. Modrost ge bila v njeni hiši izkljuSno njena laeto Tudi ded Js bil modrijan?, toda mos ral je biti poprej vee popoldne v Cemažorjevi gostilni^ Pa mu niaem verjelo Spomnil aea s»j da mi je, ko sem bil še 5i8tOp 5isto majhen, lagal, da mu bodo po prsih iz dolgih sivih kocin 25rasle ceSnjSe Verjel sem mu, toda ko aem kasneje d&j'?>ls da 88 to nikdar no bo zgodilo, sera obupal nad de=s dovo učenostjo o Nikdar mu po prsih ne bodo zorele čeSnje,
'•Tevž je dober delaveoj kajne?"
"Dober, doberf pa ga ljudje nimajo radi„ Ko je bil Se mla,jSip je delal po gostilnah nerede^ izzival je Lahe, zaprt je bil vsako soboto o"
"Zaprt?!"
"Ko so ga potem odpeljali v Rim v aapores js bil mir^ So se j8 vrnil se je čudno potr9sal»oo mučili so ga^ Odslej je popival večer za  večerom* Mnogokrat je obležal v kanalih
■in"
XlX o « o
"Kaj in,.o"
"TolikOj da ni neke noči zmrznil." "Viki Čadežev je rekel, da je dober delaveco" "Ce je treženo"
Ob takih pogovorih sera po navadi saspal na peči ir. aaBledn;!« jutro nisem prav vedel» ali je bilo to res ali ne 65
^O",. A^isi/::^ ijliti. ■■ ..J. i^fe'vSa nikoli oraariilaj pa je rada govorila o ljudeh z vaai;; mislila je da učeno, pa ni bilo res. Nikdar ni nikogar prepričala. Odljudne dsklioe ao ji nosile rože^
mislile so, da jim t»o zato bolj« Slo v Solio Mislim^ da so
imele prav,. Posebno Maja^
Pc5"'eonc 1'fijp, "^'ačl  naslednje ^utro js ni  hotelo biti od nikcdarc Ves Sats M^iak© aem ei jo predstavljal na Samsonu. Nedeljsko jutro je bilo toplo in umito o Po vas I so hodili ljudje o Hekatsri so zavili po stopnicah v cerkev« Prsta ¥ Špranji pod stopnicami sta me ar«.5ila le Se zato, kejr? so Tevža odpeljali v bolnico in ker Maj@ ni hotelo biti od nikodero Dolg premislek in stara izkuSnja sta me docela prepri8a3-.a? da bo ona vse vedela in mi pomagala vse izvrSiti, Nedeljsko jutro ni naklonjeno razglabljanju, nedeljsko jutro ne more biti okvir žalosti o Ravnodušni so koraki lepo obleSeuih mož in deklic z belimi pentljami, ki se potem postavijo o> cerkve^ ni 7A&  in se smejejo soncu, ki se vzpenja po Samsonu. Ravno= dušne so žene, ki tegejo v mesnico in se vraCajo otrpane z jezo na mesarja^ NekoC ga bodo ateplea Mama in ssatra sta sa veSki^at menili o tem, ne vem, ali za šalo ali za rssc Zdi se mi, da v naši mesnici prodajajo samo loj in kosti«
"Za Imape je vse dobro,"
Pojeisil me je ta mamin stavek; v umito nedeljsko jutro jo kanila kaplja srda na goljuf®, idiote^, maslarje. ciganee
''*Maja, Maajaaa"
Po udih je zagomazela skrivnosti Dolge stopnice so kal= varijBc pod predzadnjo j8 razpoka, ki ¥odi v globin®o, Ha za-50tku votline sta dva odsekana prsta? Dva Tevževa prsta« SavEa ao odpeljali in je vso noS prejokal, le proti jutru ja sa kratel' čas satisnil 06 i o
"Maja, Maajaa"
Ni je hotelo bitio Oblačijo jo« V lase ji bodo pripeli valiko belo pentljo o Bala se bo dotakniti prstoVo Po ramenih 6=*"'3s ;'9 oprehodil arh^  Morda ae bora tudi sam balu Kaj, Sa jii ni
• ec .  ij  irsi Po votlinah hodijo debele podgana in ^re . kri in oissOo Podgane z dolgimi repov? 2 toematimi Členi Podgane s očmi; v katerih Bta str.jena kri in ela po i^rtiju Podgane %  ostrimi zobmi, 2 nabruSeno grozoo Podagene z zas^ val;j8nimi mehkimi trebuhih Po stenah votline ee odbijajo od-uievi, Tr^i^avke z vlogo vaesava^t;' v gladka telesca grozo. Ob prstih se .je ustavilo krdelo podgan^ Spogledale ec ee^ Prva se ,1e jo+ila majhna podganicac Glod-^ia ;|e Črno meas) ter lz-"= va\sljala lakoto v žrelih 5rnuhov. "Ma^la. Maa.jan"
Pripenjajo ji belo pentljo=
Nedeljsko jutro je bilo toplo in umi^iO. Nad Samsonom ao se sprehajale ovSice, tiale so ee kotanje -leba? ¥ kotanjah je samotar
"Jlaja^ Kaja, Majae. '
Šepetanje je kipelo v trszup^ dan „]« ra;3el v gmoto pos mielekovo Prsta lahko zakopljem ta živi plot pod vrhom Sam= sona^ tam smo pokopali že najmanj deeet ptičev. Pokopavali smo nesrečo C Čez gnezdo mladih slnio, ki so efrfotale s do« ma na cestOf je zapeljal rdeS kamion. Maja je jokala.:, Gnezdo .iastovk je izvohalt Platnitrjev maSeko Nekaj jih je požrl* dve smo mu tspullli iz gobca« Šinehov Prancek je sklenil, da bc mačka ot^glavlia Vačkrat smo Že nesli na to pokopališče rože o Do&ta nismo pravili; Maja pa je nekoč -^jse povedala tovariSici ElKie Mislila je^ da se ji prikupi, pa so se ji vsi smejali, posaMo veliki ponavljavci in potem nagajali še meni in ?ran« cku ter Mirkuo
Po kosilu sem se odločil« Hazložil sem Maji, Na licih ji je igrala narejena reanoet in odločnosto Ko aeni ji omenil Tevževo mamo, se je nasmehnila* Ne vem« zakaj« Na vrhu stop« nic sva se ustavilao
"Poglej!"
Ulegel sem se na trebuh in se zbal podgan. Slavo sem agr'' '  mrzli robe "revzela me js tema Spranjeo Pred
«j nI dalo ¥icl©tio
"Vsemi  ^u ven!"
'. njifi!  it
•.i.Hi 6rn nohte  V^^S
"liail papir?"
Tresel sem ae,  rob bele stopnice me je tišSal za grlo^ po rokah so hodile mravl^eo
"BojižS se,"   .
Čutila je stisko o Odmaknil aern kamen. Prsta »ta bila prav tako kot aeai ;ju dal vCarajo Bela,. mrliSka, vedel senij da sta mrsla in trdae Koža na prvam jo bila grozeče efrknjenae Na konceh ^e bila strjena kri« Zatrzel semo Oblizale eo ju pod= gane« Z roko ju ne smem prijetio
"Vzemi ju ven!"
Ogrnil sem si dlan z robcem in zatipal v votlii'0.
"Trda stao"                                      • •
Mnogo Ta5 bi ji moral povedati«
"BojiS se o"
Ko sam aaobjel oba, sem ju ovil z  robceaio Snus in poto 3vi4i.iil sem se in jo pogledala Zrla je vame. PrepriSan sem biij cia se boji in hkrati spoznal^ da je vse doslej igralao J>olgo ava 83 spogledovalao Prsta v robcu sta bila kot dva kamna^
"Sreia na britof,"
Bela pentlja je zaigrala privoljenjac Ob oklsvajoSera kimanju sem spregledal^ da noSft pri stvari biti sa nic odgo= vornao Sts-kel sem po eivma  kamenju^ ¥lekla s^^ je za menoj kot bo jasen.. 3 tekom sem miril sovraštvo ^ saplelpi je v meni takoj ? ko ESK epoznal njen oklevajoC odnose Poiiral sem smeh velikih ponavljavoev, ki so se z gri?5«v z  lesenimi torbami pripodi= li v moj razred in so me mučili z močjo in ogabnim zapoatav= Ijanjsaio Če bi ae njihova ijmazana sla smejala meni, bi Maja prav gotovo potegnila z njimio Trda prsta v dlaneh sta bila 1? nekem nodoumljiverii razmerju z moškim smehom velikih po= Qg  iiavljavoev. Tudi v lem smehu je tlela grožnjao Režali so se
pcgiuoms pridnos.';,. olil:'^ knjigo, igra^ stavolCf užjiteljica,. .:;lsluSko"/al ssru ko t' B3 skrivaj menili kako bodo zvečer .'i5akali tovarisloo Elso in Jo slekli o Tiati vaSer nieem liiogal SF.apatl.o Sleclal ecm ^ih kako -vlagijo^ trgajo- in se roži;!o. Zo  bo opi^avlli^ ao z'b9žali s lesenimi tortami na usn;|8nih paaovih v hrilsa na svoje raztresene 5rne domove kjer ni mame Zapregli so 6me konje in jih 25 rdeSimi biSi mlatili po mokrih isadnjicah« Tovarišica Elsa je gola bred-la r3ko in jokala^ Bela prikazen ae je ±z  temne hoste po= tegnila ob hi§ah v Šoloe Mad dlanmi je postalo vroSeo NOj tovarišice Elze niso res slekli ponavljavcio
Maja sa je 3 navidezno hladnostjo vlekla za menoj-. Ob cerkvi je postala o Počakal eem«
"Kje je zakopana Tevžava mama?"
Nasmehnila se jSc Slednjič je spoznala, da ja boljej, da S9 od stvari umakne^ anrazilo me jeo
''Zakopljiva ju za plot na Samsonu, kjer smo lani poko= pali pti68o Po kosilu ju neaivao 5evž ne bo hud5 aaj še vprašal ne bo."
Zasmejala se je in mi a tem objaanila, da se urnika^ OSstova grožnja je prodirala na površje« Tevž j© zapito S?5e= na o Babe hudičeve«
"Če noSeS, ju sakoplj«m saui,bo2 nolbala?"
?5asHi8jala se je« Pa sem podvomil v njen umik. Morda je imela vso stvar le za nepomembno igroo
"Nikomur ne pravi!"
Stekel sem med nagrobniki do konca britofa in splezal S03 zid^ Poln dobrote in ver® v svoje poSetje sem se ogled« nil, Leala je za menoje Iz zelenega ozadja in rumene cerkve sta izstopili bela pentlja in prav take nogavice« Ponovno sem začol verjeti njeni dobroti« Po dolgem britofu je stopa« la modro in rosno.Fot da je slednjič resnično premislila« Počakal sam in sklenilo Prsta pustim za zidom, po kosilu ali jutri ju bom pokopal na Samsonu« Na grob bom postavil kozarec z rožami«. Nabral jih bom apotomao
Zavita v robec sera ju položil tik zida in ga ohrabren SS
^■)'..i     »p&t praolažžsl te^- bitsl Maji aaprotio
■'Ali ne "boS pokopal prsta?"
".'u bom Že o"
"Kda;i?"
"Popoldne o"
"¥praig*?.la bom oCeta, k;Je ;)e pokopana Tevževa mama o"
"Ke^ ne pravi oCetUo"
RazlAirkala sii .je vust« Potem se ^e  ^aame^Jala in obrnila« Mol?€i s¥.i šla kot dva pogreboa in mislila^
Pralvi me nista več razburjalao Vseeno bi bilo bolje. Se bi zejpal Šmehovemu ? ancku ali M-^rkotiic Zakaj silim ¥ to babo r'-\?SastOo Bala pentlja se ^1i Je potreBala v ritmu ko* rakov. / zvoniku ;je tolklo in se izgubljalo v mraCni zavesti o I'evža iKtalJe bol;) skrbi grozna' i^^guba^ Zvija se po posteljio Zdiha;- > Nikogar ni poleg^ ki bi ga lahko zagnal po vino. Po v:h'u bi mu odleglo« T mestu ljudje vedno molčijo« Na li;* cih J.m sedi zavist o V  mostu se l;lu(^ radu^ejo ob stiski drUi.'iIl<^ Edino zdravniki so tolažba in hrabrost "Zdravnike m.01 m.o  spoštovati o" Babica je o zdravnikih rada govorila > "firavniki so dobrotniki, zdravniki so rešitelji^ zdravnike jjramo imeti radi." Tevž je velike dogodke družil z dožiT= ijanjem udarnih koraSniCo Naslonil se bo na Spevto in mi pravile ELepel bom ob njegovi sreči? moja arega bOs
Pomladni dana Zgodnje aonce po Samsonu so opominjale^ da bo kratek. Pri kosilu se nismo menili o TevžUo To se mi Je zdelo Čudno^ saj smo vedno obglodali ¥ae možnosti sles herne vaSka nesreče. Mama Je vedno jokaje zaključila ras« pravijanje^ O^e je bil mnogokrat kar pretirano ravnoduSen« Če je kdaj tudi sestra kaj pripomnila, se niso zmenilie fo mi je bilo mnogokrat zelo všeč o
Ko Brna  stopal po britofu, sem modro in ponosno ooenii položaj ter izvedbo velikega dela« Samotami je dvignila ponoa in v zavesti sem dojel »ladko kaplo žrtvovanja« Teak Icrlž in vsak beli Bpominaki kamen .1e poatal p.r'i£T?,-'^n.ie plc
70
MrliSe iam vedno mrsilj 5e eom ^ih videl. Ko so se o njih pogovarJaliL, sem epoStoval njihovo stanje, Nikoli se nisem zavedel, da se a to čudno ljubeznijo podssavestno oprijem= Ijem svojega trenutnega sreCaega bivanja«
Maje ne bo in prav je takoleo Preplezal sem zid na kon= cu britofa in z dokončne očiščeno odločitvijo nameraval izvrSiti pograb«
Obatal aom ob zida in v trenutk'^ je vse OTirlo v -r-aic Prsta 3 3a preko noči izginila. Prečno je atl^i- .yri srcu ob« jel zavest, sem se skoraj zgrudil k praznemu molku« Pod se;« boj sem dojel Šepetanja potoka. Pa me je Se isti trenutek dvignila reSitevo Pretaknil sam se v goSčevje in mi jo od« legloo Zagledal sem robec ob izsuSanem gabruo Strastno sem se zagnal skozi gosto lozje, a v brezupju slednjič nemoč« no obstal. Prstov ni bilo nikoder« Stiska« Obredel sem oko= lico, iskateljska vnema pa je popustila takoj, ko je kanil v zavest najprej dojem črnih podgan in zatem občutek ostrih zob divje zvei*io Usedel sem aa k robcu, vzel glavo med dla« ni ter se grenko razjokal« Samota je naenkrat postala visoka pesem tolažbe« Nedoločno kesanje in žalost so izpodrivale atrelice laži« Preostala mi je torej samo laž. Ko je spomin srečal !I?evžas sem zaihtelo "Nesi ju zagrebet v materin grob, v materin grob!" — "Tsvž je dober delavec, če ni pijano"— "lalii so mu uničili življenja«"-- "Ka;j hočeraoo"—
Solze BO vrele, začutil sem mokroto na kolenu« Iz oči O® vrelo sovraštvo na belo pentljo p ki vihra s igrivost;^o pomladnih sap. G-rizel sem noht s, iz palca je zacurjala krio Vlekel aem z  zobmi, čepi-^av je boleloc Foht ae j9 krivo za^ trgalf stiaka v zobah pa ni popustilao Kri« j^aplje solz in kaplje krvio Y ustih sem. 8l@dnjič dojel slan okuSo "Solze eo  slanaoc«" Joj, teta Julka^ Ha pogrebih jokajo tudi mož« je, Tevž skopije črno mastno jamo o Eo mrliča z debelimi vrvmi spuščajo vanjo^ stoji Tevž poleg in jeclja navodila. Hladna navodila se no ozirajo na jok mater in mož« Navodila ima j G en sam smisel: dno^ dno mastne jame«, Na dnu čakajo  71
či'¥i, 7:;lliii  :;a. bali., Ko 2s7i sagrelDs rjav0y sBiato ob= robi;!eno kratOj sa lotijo.^ Obleka^ lasje^ r;i0Si= prati« u« šeaao Žre;Jo enirad in meeoo 3ol;j ko zrejo, bolj so beli« Po nagubanih hrbtih Jim polja aadovoljstvOs v rumenih očeh Je sla po žrtjUo Leta in leta zrejo o Poginjajo na mesu« Hjiho= vim potomcem ostanejo le Se od požrtsga mesa r-.eg« kostio Tudi to pospravijo C Ko  požrejo vse^, .gsj odselijo ali pogine= jOs Morda pa jih odreši lakot® Tevž e novo jamoo
Tsako is5ginevan;i@ življenja je postalo tolažba« Solze se popuščale aamaknjenosti^ zamaknjenost pa je aooCenje s resnico o iam naj dam laž? Potem bom nekega ¥et'®ra Sevžu vse razložilo Tisto o podganah in tisto o resnicio Pijan bo in ne bo razumel^ a fie bo razumel bo Se isto no5 pozabilo
Stopal sem po pokopaliSSu in verjel« Verjel sem trhlim križem z orjaSkim kamnom.^ Verjel sem Maji in babici^ mami in sestrij, očetu in Vikitu CadeŽu^ Verjel sem sencam, ki 80 grozeče osvajale vrh SamsonSc
o^oRojevajo se jutra, pomladna, umitao oesVčasih megleno morje prereže zvono oooPo belih stopnicah se plazi črna kača.
72