t.etw rfl., itev. 282	pmw9*mmmmt v Ljubljani, nedelja dne 0. novembra 1921	ponmain> «*ev. 80 par ■ 2
Uki|i •» • ajutr«).
gtan* •etoletn* . . 140 K
Btese&no ...... SO .
p eaied ezemlje MSO . u inozemstvo 800 ,
Oglasi n TuaU mm vlila« utolpe« (68 n..n) 3 K uill oglasi da SO no (tolpe* (68 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto !n politiko.
Urednlttvoi
UOdotitova mu ti UVI Tatefoe M. TJ
Upravnifctvot (tM> mam «.» ^tltBkm Irt
tar.pofc.tafc •MU«!
LJubljana. B. novembra.
Ka demokratskem zboru Je bila zanimiva dehata o zunanji politiki. Poudarjalo se je razliko med (»olitiko, lii jo je mogla voditi mala Srbija, in politiko, ki bi jo morala voditi naša proširjena drživa, Srbija je bila pri-tuorana spretno laviratj med velosila-mi. Da so oprosti odvisnosti, Je zafitv la organizirati Balkan. Zdaj pa se Je posrečila osvoboditev JuTosIovcnstva. Država 12 milijonov ie tu ln taki dr-lavi je potrebna povsem samostojna ronanja politika.
Naš državni interes se ne krijo z In-
resi noliene dnige sile povsem: ekonomski nas sicer vsaj za bližnjo bodočnost vodi na skupno delo s silami srednje Evrope, četudi so po večini S» včeraj stalo z nami v hudem boju. Politični interesi so seveda zopet dni!»ač-ol. S trudom se skušamo emanclplratl diplomatskega vamftva zapadne Evrope.
Ta proces emanclpacile se tam neljubo opaža. Zapadna Evropa ta hip očlvldno Se ni mnenja, da jI ugaja močna in gospodarsko nezavisna Jugoslavija. Nič nima proti temu, da se
okrog nas koval obroč sovraštva, itallia krepko sodeluje. dnige zapadne sile pa pasivno podpirajo proti jugoslovansko politiko.
Ml smo bili popustljivi do skrajnosti, V želji. da se narodu da prepo-tiebni mir. jo vlada popuščala na vse itrinl. Sklenila je, da žrtvuje mnogo, la se lik vidim io spori. Tako je nastal ttesrečnl Rapallo.
A to ni pomagalo. Italiia je našču-w/a Arnavte, oborožHa jib in pognala v 6oj- Italija je podpirala Bolgare in jim Jajala potuho. da se izognejo ostrim pogojem pogodbe v Nejiju. Italija je podpihovala madžarsko rovanjo proti nam in privedla madžarske imerijali-ite do u«i>eha v Benetkah.
Ko »o se letos gospodarske razmere v Jugoslaviji že začele boljšati, nam fe pot zastavila poleg katastrofalne luSe, ki jo bistveno prizadela našo bilanco, okroževalna politika naših sosedov. Ko bi Imol narod mirno delati, io arnavtske bande In bolgarski čet-ttikl začeli s pustošenjem ln umori. Komaj smo zadušili komunistično bolezen, le smo morali držati pod orož-|em tisoče, da varujemo življenje in Imetje rojakom. In ko smo začeli z razračnnom na amavtskl fronti, je smatral Karel Habsbure, da je prime-ron čas, da pride nazaj.
In tako je zonet postal potreben vojaški napor, da se napravi konec neznosnemu stanju. Ze se vidi uspeh in povsem smo prepričani, da bo preizkušnja kmnl'i častno nrestana. Občudovanja vredna fe brzina, s katero jo naša voiska v času svoje reorganizacije mogla stopiti v popolno pripravljenost. Promet fi"-'-M!nv.5ra. Sposobni smo torej, da se branimo in da udarimo.
Nihče med nami ni vesel, da Je ta na nor postal potreben. V dobi rekon-valescence se je moral prekiniti red in tnesto da požamVmo sinove, mora*"' nanovo sejati. V valuti se vse to izraža tako, kakor pokaže živo srebro v barometru. A prav tako se zavedamo da drugega sredstva ni. da presekamo obroč, ki jo pretil, da nas zaduši. Stali smo pred vprašanjem: ali zdaj žrtvujemo ali čakamo, da nam rana krvavi In postane še bolj opnsna.
Občutek, da imajo Madžari dosti Orožja, da morejo kmalu zopet nastopiti proti nam, bolgarski vpadi, ar-uavtsko - italijanski sunki, vse to nas sili in bi nas sililo držati večje maje pod orožjem. Habsburir na madžarskem prestolu pomeni dve armiji več pod orožjem, daljšo službeno dobo aktivnih vojakov, številne orožne vaje. strategične železnice in ce«te, pomnožena policija proti rovarenju v notranjosti: pomeni letni neproduktivni izdatek najmanj ene milijarde. Razoro-žena Madžarska In Bolgarska, umirjena Albanija, to je olajšava vojne službe z vsoml ugodnimi posledicami za budžet in narodno pri vred o.
Naša akc'ja je torej nekakšna Investicija, ki nam bo mtno olajšala položaj. Vidimo vse težave trenotka vsled našega izrednega napora, ali vidimo tudi. da bi popuščanje vodilo v prepad
Naše zmaeronosne divizije, čim so stopile v pripravljenost nn crraniei, so pognale v sramotni hejr Habsburžana. Naše armije bodo prisilile — prepričani smo, da pojde brez krvi — Madžare, da izroče orožje, da moremo mirno delati brez strahu pred zavTatnim napadom.
Smešno je z ozirom na. dotrodke na *»'»inem iTirn primerjati Jugoslavijo
D imobilizacij a naših čet ! Albanska akcifa zaključena
ČIM BO DEFINITIVNO SPREJET DETRONIZACIJSKI ZAKON. PREKLIČE MALA ANTANTA SVOJE VOJAŠKE UKREPE.

Beograd, B. novembra. (Izv.) Zadnje dni se je vršila živahna Izmenjava misli med državami Male imtnnte In zlasti med češkoslovaško in Jugoslavijo dede nadaljnjega *>ostona*ila v ra džarskl zadevi. Ve'enos'mt*fca konferenca se je, kakor znano, v glavnem akorrodlrala stališču Male —•taite. Uspeh |e lzvojevan. Karel Habsburg se naha'a na varnem, madžarski parlament sklepa o detronlzacljl Habs-buržanov, Velika antn-M I« dnli lasne izjave glede razoroževalne akcije, nri kateri hodo mo-le Jugoslavija, Češkoslovaška In Romunija uveljaviti svoje varnostne Interese ter »'—^etl, da se razorožcile	de.
'ansko Izvrši. Olede zahteve, da mora Madžarska plačati stroške vojaških ukrepov Mala ctintn s'eer nI prodrla popolnoma, češ, da je madžarska vlada v celi zadevi korektno postopala, akoravno le l»*«o. «'■> '» lo nosto-oanje le neposredna posledica ns>*<» 1 češke rnoh'1'znc'le. v*"-"-" «« s-^o ♦"d1 tu Izvolevall delni uspeh, ker so velike sile dale zagotovilo, da bodo Iz vojne odškodnine, kl |o Ima nl"?atl Vadžar-ska po mirovni pogodbi, predvsem krite zakonite zahteve naše državo M njenih zaveznic.
Z ozirom na vsa ta dejstva soglašajo države Male antanto v tem, da bo mogoče v najkrajšem času preklicati izvršene vojaške ukrepe. Danes je bilo v konferenci ministrskega predsednika Pašlča a češkim poslanikom Kalinom dogovorjeno enotno postopanje obeh držav v tem oziru. Ker bo madžarski parlament na svoji jutrišnji seji definitivno sprejel detronl-zacijski zakon, je verjetno, da bo že v pondeljek odrejen postopni povratek na meji koncentriranih čet, kateremu bo neposredno sledila demobill-zacija na orožne vaje poklicanih letnikov. Vsekakor je računati, da bodo, ako ne nastanejo nenredvldnl Incidenti, vojaški ukrepi, ki so bili zaradi habsburške opasnostl potrebni, tekom prihodnjega tedna popolnoma likvidirani.
Beograd, S. novembra. (Izv.) Češkoslovaški poslanik na našem dvoru, g. Kalina, |e danes posetll ministrskega predsednika Pašlča, s katerim |e Imel daljši razgovor o zunanjepolitični situaciji glede Madžarske in sporazumne akcije Češkoslovaške z našo državo.
Praga, B. novembra. (Izv.) Od danes zvečer je telefonski promet r. inozemstvom zopot otvorjen.
Dunaj, 5. novembra. (Izv.) Komponist Lehar le dobil danes obvestilo, da le nje-
IZJAVA MIN. PREDSED. PASIČA ANGLEŠKEMU POSLANIKU.
gov od madžarske polldle zasledovaul brat, polkovnik Lehar, pri Komornu preplaval Donavo In prispel na češkoslovaško ozemlje, odkoder se mu le preko Passau-a posrečilo pobegntl na Bavarsko in se nihala sedal v Monakovem.
ANTIHABSBUR2ANSKI ZAKON SPREJET V i IN 3. C1TANJU,
Budimpešta, 5. novembra. Parlament le danes sprejel detronlzacllskl zakon v prvem In drugem čltanju.
Pred glasovanjem o prehodu v podrobno razpravo so zapustili dvorano nekateri člani legltlmlstlčne, krščansko-naclo-nalne In frledrlchove stranke. Nato |e bil z resolucijo Koszovo, kl protestira proti vsakemu tujemu vmešavanlu v madžarske notranle zadeve, zakonski predlog soglasno sprelet kot podstava za podrobno debato.
V podrobni debati Je predlagal poslanec Rassay k S 1. Inartlkulacljo pisanja Karlove svolečasne Izjave Iz Eckartsau. Nadalje ie predlagal, da se sprejme v besedilo § 1. določba, da so vsi živeči In prihodnji člani habsburške hiše izključeni za vse čase od ogrskega prestola. Ministrski predsednik grof Bethlen prosi, naj se sprelme paragraf v svoji prvotni sestavi, ker določba, da so ugasle vladarske pravice Karla IV, urela vprašanje na Jasen način, ki lzkl|uCu|e vsak dvom. Paragraf i. se potem sprelme v prvotni obliki, pravtako tudi §§ 2. do 4. S tem te zakonski načrt sprejet v prvem In drugem-braniti.
Tretje branje se zaradi nulnostl izjemoma določi za Jutri v nedeljo ob 11. urL
Bukarešta, 6. novembra. Razkralj Kari In razkraljica Zlta sta včeraj s posebnim vlakom zapustila Oršovo in dospela zvečer v Oalae, ne da bi m ustavila v Bukarešti. Odvedli so ju takoj na angleško vojno ladjo «Cardiff». Razkralja stražljo angloškl policijski uradniki. Kari ostane v Galacu vse dotlej, da portugalska vlada pošlje odgovor, da 11 dovoli njegovo internacijo na Madelri.
KARL OSTANE NEPOBOLJŠLJIV.
Dunaj, 5. novembra. (Izv.) Madžarski listi prlobčujelo podrobnosti Iz potovanla Karla Habsburga v Izgnanstvo. Kari se je nadelal do zadnjega trenotka, da ga osvobode Iz samostana Tlhanjr madžarski karllstl. Ko so ga prepeljali do vlaka, še vedno nI obupal. Na mostu Izmed Batas-zcka In Baje se |e poslovil od vlakovod-le, ki |e vozil vlak z besedami: »Nasvl-den|e v dveh mcsecih!* Nato so ga obkolili angleški stražniki ter odpeljali na brod.
Beograd, 5. novembra. (Izv.) Angleški poslanik na našem dvoru, sir Edvard .loung. ie danes posetll ministrskega predsednika Pašlča in se in-lormiral o albanskih dogodkih. Ministrski predsednik mu ie dal zelo pomirljive inlormacije. Naše čete ne budo nadaljevale prodiranja v Albanijo. Poslednja akcija je bilo potrebna v osiguranje naših obmejnih mest pred neprestanimi napadi arnavtskth tolp.
Beograd, B. novembra. Danes ob 10. dopoldne so posetili ministrskega predsednika Pašiča zastopniki Velike antante, da so informirajo o albanskem vprašanju.
London, B. novembra. (Izv.) V spodnji zbornici je Izjavil lord Robert Cecll, da so jugoslovanske čete vdrle v Albanijo In da po Inlormacljah zunanjega urada postopanje Jugoslovanov nI atemeljeno. Beograjska vlada J« bila U opozorjena In angleška vlada si prizadeva urediti stvar mirnim potom.
Beograd, B. novembra. Današnja »Politika« prinaša interviv svojega zastopnika z italijanskim poslanikom grofom Manzonljem, kl se jo pred par dnevi povrnil iz Rima. Grof Manzonl je Izjavil, da je zaradi teca hitel s povratkom v Beograd, da se čimprej odpravi stalno nesoglasje med Jugoslavijo in Italijo. Italijansko vlado je zlasti neprijetno dlrnlla obtožba Jtgoslovensklh listov, da Italija
oboroiuje Arnavte ot> naši meji. Po t«-tu
Izgleda, da »e Italija aktivno udeležuje organiziranja Arnavtov. Toda take govorice so spletke Inozemstva)!) ker Ar navti imajo sami dovolj orožja od vseh držav, katerih čete so bile za vojno v I Albaniji. Ako je kaj Italijanov med Al-| navti, potem eo to dobrovoljci In ne de legati Itatljanskr vlade. Clm stopi jugoslovanska vlada v oduoSaie z vlado na Reki, kjer se I odo razmere konsolidiralfl | pod vlado Ko#poda Zanelle. bo Italija ta-| koj izpraznila os'alo jugoslovensko oze-; ml».(l) Grof Manzonl bo takoj začel po-! (rajanja z Jugoslovansko vlado glede iz-praznjenja harofke luke, ki pripada Ju postavi ji po rapaliskem dogovora, nadalje glede Izvedbe konvencije o ribolovu, kl je le izgotovljcua in glede konvencije o kulturnih odnošajin med Italijo In Jugoslavijo.
K temu porazgovorn > poslanikom grofom Vanzonijem dodaja »Politika* svojo včerajšnjo brzojavko iz Skoplja, po kateri 6ta bila v anovt&kcm bataljonu, ki sa Je predal naši vojski, prijeta tudi dvi italijanska častnika, kl sta izjavila, da se nahajata v Albaniji kot odposlanca. da organizirata arnavtsko čete. List dodaja tudi brzojavko e vrlega dopisnika Iz Scfije, da eo Itali.snl oni del vojnega materiala, kl jloi pnpada po odredbah glade razorožitve Bolgarske, poslali v Prafi ln Valono. l:;oi Jc vsekakor »padel Amavtom v roko.
Pred kraljevo slovesno prisego
POLOŽAJ V BUROENLANDU.
Dunaj, S. novembra. (Izv.) Semkaj dospela poročila Iz Burgenlanda govore, da !e del madžarskih tolp zapustil oni del Burgenlanda, ki pripade Avstriji. Madžari se pripravljajo v Sopronjo z vso naglico za plebiscit in nameravajo te dni izvesti poskusno glasovanje. Med člani antantine komisije v Šopronju zavzema italijanski polkovnik Ferrario odločno madžarsko stališče.
UMOR JAPONSKEOA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Tokio, 4. novembra Umor laponskega ministrskega predsednika Hare se Je Izvršil ob pol 20. uri na glavnem kolodvoru, ko se je hotel ministrski predsednik odpeljati tia neko politično zborovanje. Atentator mu Je zabodel v prsi bodalo In ga zadel v pljuča tako, da le Hara v teku dveh ur umrl. Morilca so aretirali. Star še nI 20 let. Po eni verziji je uniobolen, po drugi verziji le izvršil atentat po na-
ročilu vojaških reakcllonarnih krogov, kl so sovražni pacifističnemu delovanju ministrskega predsednika, po tretji verziji pa |e atentator član neke revolucljonar-ne koreanske organizacije. Umor je znatno poostril politični položaj na Jopon-skem, kl |e težak tudi vsled tega, ker leži cesar na smrt bolan.
Tokio, B. novembra. Ministrstvo je podalo demisijo.
KOMUNISTIČNI MILIJONI.
Dunaj, 5. novembra. (Izv.) Pred kratkim sta bila tu aretirana lugoslovanska komunista Mllklč In Malkovlč. Policija le našla pri nlih 5000 funtov šterlingov ln 16.000 dolarjev, kar znaša okoli 150 milijonov avstrijskih kron. Zaplenila pa le vrhu tega tudi ie mnogo drugih tujih valut. Davčna oblast je predpisala obema 150 milijonov kron osebnodohodnlnskega davka In oddaje premoženja In |e v svrho zagotovitve vsote že odredila vse potrebne odredbe.
z Avstrija Avstrija se vdira od meseca do meseca v milijarde novega neproduktivnega dolga in ni videti izhoda. Pri naa i>a je napredek viden: Število bankovcev no raste več in država si izposoja denar lo še za investicije. Da nas ni zadela suša in politični pritisk (nedvomno uprizorjen predvsem od Mefista v Rimu), mi bi bili letošnjo jesen nedvomno pokazali jasne znake popolnega ozdravljenja vsega gospodarstva.
A prišlo je drucače! še so potrebne žrtve in borbe. Pa tudi t« bomo zmogli.
Resnico je rekel ?ovonfik na demokratskem zboru v Beogradu: prava
notrsn.i': t"
nas. bo rešila tudi
zunanjih težav. 0e ?« konsolidira naša notranja politika, da izsili čim največje štedenje, Stedenje države in vseh posameznikov, da uravna gospodarstvo tako, da bomo čim največ izdelali in pridelali doma. od zunaj pa jemali čim manj, če se vsi le za eno urico na dan bolj potrudijo, pa bo kmalu trenutna izguba pokrita,
Zapadna Evropa ne gleda naše emancipacije s prijaznim očesom. In-ternacijomalni kapital na« ne ljubi. Dokaz notacija Curih. A s tem se zdravih narodov ne spravi na kolen«. Delali bomo malo bolj trdo, a v zavesti, da bo politični svobodi sledila tudi rro-spodarska neodvisnost.
Beograd, 5. novembra. (Izv.) Jutri dopoldne se vrSi slovesna zaprisega | kralja na ustavo. Neposredno na to bo g. Pašič završil pogajanja za utrditev definitivnega vladneRa programa. Kakor znano, Jc bil v osnovnih točkah med demokrat! In radikalci že dosežen sporazum. Ni še gotovo, aH se bo povodom ugotavljanja vladnega programa reševalo tudi vprašanje rekonstrukcije kabineta, odnosno redukcije portfeljev. Gotovo je, da vlada ne bo podala formalne ostavke. Pričakovati je, da bo kralj po prisegi zagotovil vlado svojega popolnega zaupanja in da bo vpraSanje parlamentarnega programa rešeno v najkrajšem času tako. da se bo narodna skupščina mogla že prihodnji teden posvetiti zakonodajnemu delu.
Beograd, 5. novembra. (Izv.) Včeral In danes le Imel muslimanski klub plenarno selo, na kateri se le razpravljalo o političnem položaju In o tekočih vprašanllh. Dal|e |e bilo sklenjeno, da se zahteva, da pr! pogalanjlh med radikali In demokrati zaradi ugotovitve delovnega programa koalicijske vlade sodeluje tudi delegat muslimanskega kluba.
Tudi klub Samostojne kmetijske stranke le sklenil staviti Isto zahtevo In se |e v tem vprašanju Izjavi solidarnim z muslimanskim klubom.
Predstavnik muslimanskega In predstavnik Samostojnih kmetov sta posetlla preds. demokr. kluba, Llubo Davidovlča In preds. radikalu, kluba, Aco Stanolevlča ter Ilma sporočila zahtevo njih klubov. Og. Stanolevič In Davldovlč sta Izjavila, da bosta dala odgovor, čim se posvetujeta s svollml klubi.
Zagreb, 5. novembra. »Narodna Politika* javlja Iz Beograda, da je bila danes dopoldne seja Jugoslovanskega kluba, na kateri se je razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju. Soji je predsedoval poslaneo dr. Korošee in zastopane so bunjevačko-šokačka stranka ter hrvatska in slovenska ljudska stranka. Ponovno ee je naglašala borba za ureditev države na podlagi zgodovinskih pokrajinskih mej. Ščititi se ima ravnopravnoet Hrvatske in Slovenije in na tem temelju se ima izvesti revizija nstave. Seja je
soglasno odklonila vsako politično ureditev, ki direktno ali indirektno vodi do ustvaritve velik« Srbije in mal« Hrvatske.
ZADEVA NASEOA POSOJILA,
Beograd, 5. novembra. (Izv.) Listi so objavili vesti, da le finančni minister dr. Kumanudi sklenil na Angleškem posolllo proti temu, da prevzomelo anglešk« tvrdke Izgradbo naših železnic In morskih pristanišč. Ta vest le povsem neresnična, Minister Kumanudi se ie dne 3. t m. odpeljal Iz Londona v Pariz, ker se le ponudila Rotschlldova grupa z ugodnlmf novimi propozicllaml. Iz Pariza se vrne v London ln ga v Beogradu pričakulelc okrog 10. L m.
DEMOKRATI ZAHTEVAJO TAKOJŠNO IZENAČENJE URADNIŠKIH PREJEMKOV.
Beograd, 5. novembra. (Izv.) Zakonodajni odbor bo razpravljal te dni o uredbi glede draginjsklh doklad uradnikov. Demokratski klub ie z ozirom na to raz-pravllal o tem vprašanju In sklenil, da nai st uredba Izpremenl in Izvede Izenačenje plač za vso drlavo. Po ustavi mora zakonodajni odbor rešiti uredbo do dne 28. decembra. V debato sta tned drugimi posegla ministra Pribičevič Iu Krlzmtn, kl sta posebno naglašala potrebo, nai se draglnlska doklada uredi po draginji po mestih, ne pa, kakor do sedal, po pokrajinah.
VPRASANJE SEKVESTROV
Beograd, 5. novembra. (Izv.) V ministrstvu pravde se je vršila sinoči konferenca, na kateri se ie razpravljalo o vprašaniu dvlgnicnja sekvestrov. Sklenjeno |e bilo, da se nemški oblekti, katere Kha naša država pravico likvidirati, Izroče v državne roke. Država jih obdrži kot svoio last In Izroči v eksploatacllo privatnim domačim podjetjem. Odlok o dvlg-njcnlu sekvestrov nad posestvi avstrij. sklli državljanov Je oilvlsen od pogalanj, kl se te dni med Avstrilo in lugoslavljo zopet obnove, vprašanje sekvestrov madžarskih državljanov pa le odgodeno zaradi sedanjih napetih odnošaiev na pozneje.
Dnnaj, 5. novembra. (Izv.) Beograjski trgovec 2lvanovlč Je nedavno pripeljal v neki tukajšnji Institut svojega osemletnega sinčka Zdravka. Po očetovem odhodu se |e dečka polastilo domotožje In ie par-krat poskušal pobegniti Iz zavoda, kar se mu nI posrečilo. Preteklo noč ie zopet poskušal pobegniti In to Iz podstrešja preko streh, toda na strehi se mu le spodrsnilo, padel |e raz strehe trlnadstropne hiše na ulico, k|er I« obležal z razbito glavo na mestu mrtev.
Budimpešta, 5. novembra. V Radecke-ga t ojašnioi je nooai Izbruhnil do2ar, in
sicer v skladiščih. Požar so šele davi mogli lokalizirati. Po dosedanjih ugotovitvah jo pri požaru poginilo 8 do 10 ljudi. Požar je najbrže zanetila vžigalica, ki jo je zavrgel eden Izmed kaznjencev, ki ao delali v skladiščih.
NOVA PRUSKA VLADA.
Berlin, 5. novembra. (Izv.) Za pruskega ministrskega predsednika le bil danes s 197 od 238 glasov Izvollen večinski so-cllallst Oton Braun. 63 glasov |c dobil nemški nacllonallst Winkler, 1 glas Stir tca. -»
Naša bodoča notranja uprava
Razdelitev državb na oblasti, ureditev državne administracije. oblastna in okrajna (srezka) samouprava.
Predno •• more organizirati novi •pravni sl«t«m, Je bilo treba tavršitl .veliko delo čiščenja, namreč revizijo tvaredb, ki so jih v zadnjih letih dorasle bodisi vlada, bodisi rasne pokrajinske uprave. Teh naredb je preko C00 ta Jih sedaj pregleduje pot odsekov zakonodajnega odbora.
Prvi zakon za novo ureditev nal« notranje uprave je zakon o centralni upravi, kl »e že nahaja r jiarlamentaj-ni razpravi. Po tem zakonu bo število ministrstev znatno reducirano, najbrž na 18 resortov. Glavno po, kar namerava zakon o centralni upravi, je, da dobimo stalnega činitelja v vseh ministrstvih, to je glavnega načelnika, uradnika, kl ostane stalen, kar je posebne vačnosti pri pogosd menjavi ministrov. Glavni načelnik bo |»ravi uradni šef ministrstva In bo moral vedotl za vsak važnejši akt In za vsako vprašanje, ki se tiče njegovega reaerta. Na ta način se o|«onte resortl tudi upliva političnih bojov. Konec bo tudi raznim prememham, ki so nastopale zlasti ob nastopih novih vlad, ko so se menjavale kompetence In prehajale od enega ministrstva v drugo. Razgranl-čenj« in menjanj« kom potenc so more izvršiti v bodoče samo t zakonom. Snovanje novih oddelkov ln postavljanje novih sekcijskih načelnikov bo odslej dopustno le, ako predvidi pre-membo budžetni zakon. Generalne direkcije, kl so šolaj nekakšne majhne satraplje v posameznih ministrstvih, se odiiravijo in preosnujejo v oddelje-nja, katerim bodo načelovall načelniki. S tem se jioenoetavi in oeredotočl delo v ministrstvih.
V delu je tudi zakon o državnem svetu in o upravnem sodstvu, o katc-,"om smo že poročali. Zakon o uprav-unm sodstvu je naiiačja garancija upravne dekoncentracije.
Tik pred potekom ustavno predpisanega Itirimeeečnega roka j« vlada predložila narodni skupščini zakonske načrte o razdelitvi države r oblasti ln o prenosu sedanjih pokrajinskih kom-peterc na ministrstva in oblastne n prave. Predloženi »o skupščini trije takonskl načrti, In sicer: I. o obči upravi;
II. o razgraničenju oblasti ln
HI. o oblastni ln srezki samoupravi.
L Zakonski načrt o obči upravi do-Jofia. da sedajo v občo ujiravo vsi podi lz kompetence ministrstva notranjih zadev, pravde, poljoprivrode, trgovin* in industrije, prosvete in vere, aocijalne politike, tor Sum in rud, v kolikor ima nadzor nad privatnimi gozdovi. Drugi resorti spadajo v speci-
ustvarid na ta aiiMn, ker bi sicer zagrebška protiustavno štela več kot 800.000 (»rebivalcov. Zato pripade od Prekmurja lendavski okraj s svojimi 10.000 Madžari varaždinskl oblasti, ki bo štela 350.000 prebivalcev. Kar se tiče razgraničenja med zagrebško ln primorsko oblastjo, so težave bile so-raunorno manjšo, ker so Je skrbolo v glavnem ta to, da se združijo posebej lirvatske ln posebej srbske pokrajino, da se v malem ne ponovijo ne|>otreb-ne razprtije. Raz ven Zagreba bo torej sedoi Karlovao t Ranijo in vso Liko ln Krbavo. Glede Slovenije sta predvideni dve oblasti, ljubljansko hi mariborsko. Celi laški okra; in večina brežiškega okraja razven štirih kozjanskih občin, kl gravitirajo navzgor, |irl|>ade ljubljanski oblasti, polog tega Prezid ln Zuniberak, mariborski oblasti pa fitrigova pri I.jutomoru in nekaj krajev pri Motniku. Zagrebški oblasti irljiade občina Velika Dolina, karlov-ški pa občina Osilnlca, kl gravitira tja. Poudarjati je. da je to predlog, o katerem bo končno odločala skupščina.
III. Največje važnosti jo zakon o
oblastni ln srezki samoupravi, katore kom(>etenca je tako velika, da so nekateri že celo boje, ali bo povsod mogoče Izpolnjevati vso te naloge, kl so dane lokalu! avtonomiji Sroz) imajo svojo fiuance, njim so Izročeni stavbeni predpisi, gradbo raznih lokalnih komunikacij, briga za privrodno interese, kmetijstvo, tivinorojo, šumo, lov, M-bolov, mel orači je, sodelovanje na strokovni izobrazbi, socijalno politične zadeve. Za večje naloge se smejo srezl združevati. Srezke odposlance bodo volili občinski odbori na štiri leta, to-roj Indlrektno. Na vsako občino z najmanj 1500 prebivalci odpade po en član, na ostanek preko tisoč od|>ade zopet po eden. Manjše občine se bodo moralo združiti in se bo volilo po proporcu. Srezki načelnik bo bnel pravico da prihaja k sejam In da eventualno tudi su?|KMidira odloke, ki b| bili protiustavni. Srezki odbori, Izvoljeni od srezke skupščine bodo razven predsad-nlka Imeli Še štiri člane. Nadzorstvo nad avtonomno upravo bo vršila država direktno. Občine torej no bodo pod nadzorstvom srezklh avtonomnih odborov ali oblastnih odborov, ampak direktno pod nadzorstvom velikeua župana. S tem se hoče onemogočiti, da bi vočina gospodarsko izrabljala manjšino. Mestom ostane avtonomni Statut. Za bližnjo bodočnost se pa tudi pripravlja nov zakon o obširni mestni av-
to zaaedk, smel odločati tod! po eaefl-
nem pravu »lično kakor nekdanji avstrijski § 14. Funkcionarji (oblastni odborniki) »o osebno odgovorni za upravo ln ae tudi lahko pokličejo na materijalno odgovornost.
Oblastna samou[iravna kompetenca obsega budžetno ln davčno pravo, javne zgradbe in dela, oblastne prometne naprave, brigu ta narodno gospodarstvo, oblastvene zdravstvene tn socl-jalnopolitično tadeve, humanitarne ustanove, tujski promet, brigo za strokovno šolstvo (poleg države), ustanove ta štednjo, osignranje, lzhra.no, oblastno statistiko, kulturno vprašanje lokalnega (oblastvenega) značaja, da-vanjo muonja o zakonskih projektih,
Tj «• tKJeJft obrasd. t S&trtOU
nom se lahko oblastni samoupravi poverijo šo drugi posli.
Računati smemo, da bo nova notranja ureditev našo države v teku prihodnje spomladi urejena. 8 tom bo pričelo povsodl novo življenje. Pokazalo se bo, na kako zdravo podlago so demokrati postavili Javno ujiravo našega naroda In kako Je njihovo delo rodilo lep sad — medtem, ko so »avlonoinl-stlčnl. nasprotniki produclrall le fantazije in fraze.
Poudariti nam je končno, da Je glavni sotrudnik pri novih administrativnih projektih naš odlični ožji rojak načelnik v ministrstvu konstituante dr. Štefan Sagadln.
Polifičnc beležke
"-f Naraščanje srbske radikalne
stranke na Slovenskem. Včerajšnji •Slovenski Narod, poroča: V radikalno stranko je vstopil naš beograjski sotrudnik g. dr. Leojiold L 6 n a r d. • Samouprava« z dne 3. t. m. prlobčujo tole njegovo izjavo: «Kot sin slovenskega plemena našoga naroda, kl je najbolj zainteresiran na velikosti ln moči naše državo, smatram za svojo dolžnost, da pristopim k narodni radikalni stranki, kl je od svojega počotka največ delala ln storila za naše osvo-bojmije ln narodno tor politično uje-dinjenje, ln |*osim, da s]»rejme to mojo prijavo. — Beograd, dne 1. novembra 1921. — Dr. Leopold L4nard.» — K tej izjavi pripominja »Slovenec., da ne ve komu bi čestital: doktorju Lčnardu aH pa radikalni stranki. Kakor čujemo, je dr. Lčnard zapisan v imenik radikalne stranke za Slovenijo pod številko 20 a pripombo »in parti-bus inTidelium..
4- ZajedničarJI proti slovenskim klerikalcem. Glasilo hrvatskih zajodiii-čarjev razpravlja vprašanje, takaj se hrvatski klerikalci niso udeležili zaupnih posvetovanj hrvatskega bloka lit ugotavlja, da jo ideja o ustanovitvi takega bloka prvobitno Izšla ravno lz klorikalnih krogov. .Hrvat, priznava, da se lirvatskl klerikalci niso udeležili konferenc hrvatskega bloka edinole vslod Korofčevega pritiska, ki je ponovno Izjavil, da ne veruje v uspeli take heterogene politične grupe. Klerikalni klub bi potem t veseljem pristopil hrvatskemu bloku, ako bi imela Protičva akcija tak vspeh, da bi mogla njegova skupina prevzeti vlado, toda v tako oiKizicijo, kl si jo izmišlja hrvatski blok Korošec noče in v tem smislu je vplival na hrvatsko člane svojega kluba, kl so Bicer vsi pristaši ideje hrvatskega bloka, ali radi strankarske discipline za sedaj še ne morejo blizu.
-f Radič In rapallska pogodba. V
svojem glasilu napada Radič vlado, tonomiji, ta mesta z večjim obsegom ,)a je Uročila v rapallski pogodbi
folrt«** SaHtt » Wo&ffiT - flfivNi (fr*
lema odbor Sokola k Hočah pri Maribo. ru. Zdravol Program iokolsktga xUta v t/oMfoii
Za 1. lugotlovenskt vsesokolski zlet » Ljubljani Je v širokem okviru določen t< program: 1.) petek dne 11.avgusta: Te{. ma članic Saveza; mednarodna tekma; 2.) sobota, dne 12.avgusta: Tekma čls nov Saveza; madnarodna tekma; prlhoi Cehov; 3.) nedella dne 13. avgusta: dopoldne Izkušnlo, popoldne prva lavna t«, lovadba; 4.) ponedeljek dne 14. avgustu: nastop dece, naraščala (Iz Llubljane m bltžnle okolice) In vojske; S.) torek dnt 15.avgusta: dopoldne povorka, popoldne druga lavna telovadba; 6.) v naslednlllt dneh: krajši In daljši Izleti po Jugoslj. vlit.
Radlčevo bolezen, gotovo ne potrebuje Radičevih naukov. V ostalem je pa nekdanji obožovatelj Halaburga Radič prav podoben onim našim Karlovičom in nabsburgovičem, kl skušajo * napadi na Karla in njegovo okolico skriti nodavno svojo ljubezen in vso evoje simpatije do njega.
-f- Muslimani proti DJaferu Kuleno-vlču. Poslaniški klub muslimanske organizacije se Je posvetoval, kako taktiko naj zavzame napram poslancu Ojaforu Kulenoviču. kl Jo bil Izvoljen na programu jugoslovanske muslimansko organizacije, kl Jo še vedno član kluba, a se je udeležil konferonc tako-imenovanega hrvatskega bloka v Zagrebu ln govoril v Imenu hrvatskih muslimanov. Poslaniški klub je sklenil pozvati poslanca Kulenovlča, da se v najkrajšem času izjasni, ker bl moral sicer klub Izvajati vse konsokvenco.
4- Konflikt v radikalnem klubu. Ii Beograda poročajo 4. t. m.: Na včo-ra|5njl seli radikalnega kluba le prišlo pri razpravi o sestavi liste za skupščinski odbor do burnih kontllktov. Sestavljeni sta bil! dve listi, od katerih le bila ena spre-leta. Na tel listi so Ljuba Jovanovlfi In Laza Markovič.
•f Demonstracije na Reki. Reški arditl se kljub njihovi neznatni manjšini še danes nikakor ne morejo vživeti v položaj, ki je nastal na Reki po odhodu njihovega poglavarja D' Annunzija. Propadle njihove nade v aneksijo Reke po Italiji jih tirajo k takim dejanjem iu nasiljem, kl nI malo niso v čast stoletni kulturi, s katero se vedno radi bab njo ln ponašajo. Da-sl neznatna manjšina, se še danes šopirijo, da so neka sila, s katero je treba računati. Nova vlada, kl so je za^ vzela za mir in red na Reki, jim je trn v peti. poleg tega pa uporabljajo vsako priliko, da pokažejo svojo mržnjo do vsega, kar je jugoslovansko. Dne 30. oktobra, o priliki obletnice osvoboditve Izpod avstro - ogrskega jarma, so priredili demonstracije, kjer »o vpili za aneksijo ln proti Zanellovi vladi in seveda tudi proti Jugoslaviji. Ves
DARUJTE za SKLAD SOKOI.SKEGA DOMA V HOCAH PRI MARIBORU
večor so se vTŠile veliko demonstra- ga društva v Črnomlju.
ialno upravo. Namen te razdelitve je, kakor dosedaj. To velja zlasti za Beo- |taliii okoli pol milijona naših ljudi in da bo v drugI instanci (oblasti) veliki i S""1- Zagreb In Ljubljano.	•, t<,m povečala moč Italije, da je mogla
Bupan šef notranjih poslov, prosvete. j Oblasti načeluje, v kolikor se tiče , sedaj povodom habsburške avanture cijo, govorniki so nastopali proti reški poljoprivrede. trgovine ln industrije, državne uprave, veliki župan, za sa- tako mogočno nastopati proti Jugosla- vladi ln proti Jugoslaviji, ter pozivali iumskega nadzorstva, narodnega zdrav- moupravuo posle pa oblastni odbor, iz-: viji. Radič nastopa naenkrat kot velik ljudstvo, naj vztraja, ker bo tudi za ja in socijalne politike. Tako bodo bran od oblastne skupščine. Ta je lz- protikarlist In deli nauke na vse stra- Reko prišel dan vstajenja in združitve glavne panoge državne uprave zdru- voljena po proporcionalnem volilnem nI, kako se moramo boriti proti Italiji, s kraljevino Italijo. Demonstrantov je iene pod enotnim vodstvom šefa sistemu. Na vsakih 10.000 prebivalcev [M tem Radič seveda pozablja, da jo bilo sevoda le malo tn naposled, ko so oblastne upravo. Njegova odločitev [vide po en oblastni |>oslanec, mesta j ravno on s svojo defetistično demago- uvideli, da jim je večina prebivalstva utane redovito konečna. Podlegala s preko 5000 prebivalci volijo svojo! Tijo zakrivil največ, da je bila Jugo- nasprotna, so se sam! razšli. Ta njihov bo, v kolikor zadene interese posainezr poslance. En srez, za sedaj identičen ! slavija za časa sklepanja rapallsko po- nastop v korist Italije in njihova ma-
" " z okrajnim glavarstvom, bo obsegal1 godbe pod pritiskom od zunaj primo- loštevilnost so ponoven dokaz, da bi okroglo 30.000 prebivalcov, nanj pri- rana žrtvovati toliko našega življa. Se- ta značila za njo ekonomsko smrt, ka-
daj, ko je naša država prebolela tudi i kor se je to zgodilo s Trstom.
Jugoslovanski
iavnostJ!
Na Suhem ba)er|u počiva pozabljen: Brencetov drug Ivan K r o m a r, kovi{ In oče osmero otrok. Dne 16. oktobra le ta 1915. le šel v okviru bajonetov po ljubljanskih ulicah na Suld bajer 1» grob št. 10 hran! njegove ostanke že šest let.
Sest let kličejo njegova mrtva ust* osveto In maščevanjel
Sest let tt čaka osem sirot v boru' bajti v Stari gor! nad Semlčem žarnic očeta, čaka zaman lena možal Njih beda, njih solze In stok kličejo osveto ne-ba In poštenh ljudi, kličejo pomočil
Sest let že mirno živi v Črnomlju Matija J. Skublc, gostilničar In nekdanji že-pan, bogat od blagoslova težko prlborl:-ne, od njega sovražene svobode, mož, kl je Kromarja Izročil krvniku, kl Je pognal v bedo vdovo In osmero »trot.
Kaj |e zakrivil Kromar v očeh Sknbic* In avstrijskih krvnikov? Izpregovorll je kar to mislili tedal tisoči: »Srbija Ima prav, da t* branit Oovorll Je to, ko ic odhajal na Ironto, pustlvšl ženo In osmero otrok. Ta «zločtn. le plačal s ilvlV Hii*m.
Padel |e kot mučenlk lde|e, kt le končno zmagala, kot žrtev zlobe, hlapčevstva In Izdajstva, žrtev človeka, v kateregt hiši |e Iskal gostoljubja.
Naša narodna dolžnost le, da ma di-mo vsaj sedal zadoščenje, da položimo nlegove kosti v primeren grob v kraiu. kjer Je bil Izdan, v Črnomlju, da damo njegovemu Imenu zadoščenje t obnovi postopanja, da pomoremo njegovi bedul družini, kl nlmo zase niti kruha, niti obleke, niti sredstev. 2enl mučenika, otrokom junaka smo to dolžni!
Črnomaljski Sokol |e prevzel nase skrb za vse to ter prost vso slovensko ln jugoslovansko Javnost prispevkov v d> nar|u za pomoč bedni družin! In za prenos kosti mučenika Kromarja Iz Suhe&i bajerja v Črnomelj.
Potreba Je velika In pomoč nu|na! Darove le poslati na naslov. Sokolske-
oikft reviziji domače upravno soduije
na sedežu apelacijskega sodišča.	_	.
Kompetence meti ministrstvom, dejo torej 3 poslanci. Narodni poslanec oblastjo in okrejom (srezom) jo zakon ne more biti obenem poslanec oblastne rešil tako - le: Generalna kompetenca skupščine. Oblastna skupščina se se-pripada okraju (srezu). Kar ni izroeno stane vsako leto ti. novembra in si iz-pridržano ministrstvu, pride pod kom- bere Bvojega predsednika. Izredna za-petenco velikega župana. S tem je za- sedanja se vršijo na zahtevo vlade ali •:;otovIjeno, da je težišče cele politične pn tretjine oblastnih poslancev. Ako
I načeti vprašanje priklopitve Besarabije | k Romuniji, kar pa so romunski za-Istopnikl odločno odklonili. Vsled tega
i- -...........-_____ —____________„ ______________________pritožba Uo propadla tudi pogajanja o povračilu
uprave^na ^dežu"sedanjih" okrajnih si* več''oblasti" 'ustanovlTlpecijaViio Rlcde tešitve "gornješlezljskega vpra- romunskega zlatega zaklada, katerega Havarstev, torej pri srezkem načelni- svrho skujien urad, bodo dotični funk- šanja. Nemška vlada je takoj ko je bi-; je romunska država svoj čas radi večje ku. Posli ki danes S)iadajo pri nas cijonarji odgovorni na obe strani. Via- la obveščena o ženevskem sklepu gle- varnosti dala prenesti v Moskvo, pod pokrajinske šefe (po avstrijskem! da prisostvuje sejam, veliki župan ima j de rešitvo gornješlozijskega vprašanja _ y s .e ncodvlsno8t| ,
Po svefu
Zavezniki in nemška
^uimnjiiioivo ot iv vi u »»ouii-ivi/ui ■>» j .■ .»j-j • ......v...., »»i -- o • - t i f •	vprašanje ncouviBr
iu). bodo v kompetencl velikega pravico govoriti kadar hoče. Skupšči- j protestirala pri poslaniški konferenci v	azHm' med nn„leSUo V!
ia, v kolikor s posebnim zakonom na sklepa oblastne uredbo v zadevah ; Parizu. Poslaniška konferenca je na	^ ^ ^ <Tim(
im^ain miniitr,	»nt,m svoie komneteiie.H Državnega zakona nemški protest odgovorila tauo-ie. „ , * , _,____
7-ikonu). župana,
nn pripadejo pod ministra. Ministrstvo svoje kompetence. 5ma nalogo, nadzirati, dajati splošne
se mora držati, ker ta derogira vse; .Zavezniki smatrajo nemški protest v direktive, voditi splošno državno poli-, nasprotujoče sklepe oblastno skupšči-1 zadevi rešitve vprašanja Gornje Sle-tško in izpopolnjevati zakonodajo. Po- ne. V okvirju zakona sme oblastna! zije za ničev in ničen, in jemljejo lia temtakem je popolnoma zagotovljena'skupščina izdajati izvršilne naredbe. i znanje, da je Nemčija pripravljena iz-dokoncentracija administracije. Na 6e- j Nadzorstvo vrši veliki župan, ki se mu | polniti zavezniško pogoje..^-	"
lu oblastne uprave bo stal s kraljevim ni oralo predložiti protokoli skupščine.
On ima pravico, sklepe suspendirati, mora jih pa v nadaljnjih 15 dneh s svojimi pripombami in odgovorom
videne so
ukazom imenovani veliki župan, ki mora biti pravnik z najmanj 151etno prakso. Srezki načelnik mora imeti 10-I>':tno prakso. S tom so izpodnesona tla rliletantizmu, ki zlasti na srbskih tleh zelo škoduje.
d. Drugi projekt je zakon o razgra-nioenju oblasti, ki je dela! največje preglavice naši vladi že v času ustavne borbe. Duhovi ao se mod tem znatno pomirili. Zakon predvideva 25 fiblasti od 400.000 do 650.000 prebi-v al cev. Največja je zagrebška oblast. Političnim težavam se je vlada v svoji zmernosti umaknila s tem, da pri-r.rišča razne spremembe tekom parlamentarne razprave. Težkoče so velike. Tako se je n. pr. vlada odločila za razdelitev Srcma in priklopljonjo enega dela prekodravski oblasti, odnosno prekodonavski. in to iz nacljonalnih razlogov, da ne pride število Madžarov in Nemcev preko Drave in Donave preveč v poštev. Bosna si je pomagala s tem. da je napravila več oblasti. kakor bl jih pravzanrav bilo treba, in tudi v Srbiji se imajo poslanci boriti % lnknlpatrilotiSnimi občutliive^ti relilcev, ki skorni za vsako večje mesto žele, da poslan« oblastni sedež. Tudi v/tražilirska oblast se k morala.
Antanta
torej zahtova, da se Nemčija sklepu zvezo narodov brezpogojno pokori.
Madžari se boje. Iz Subotice po-
1"','"". /"'Tr.'"' ,'"	ročajo, da je madžarska vojska, čim
predsedstva oblastne skupščine posla- ao ^ ^^ m ener(?iCne priprave naše vlade povodom Karlove pustolovščino brez vsega evakuirala ves bajski trikot ln južni del Earanje ter se umaknila proti severu, po posameznih krajih je ostalo le po nekaj orožnikov, vedno pripravljenih za odhod. Večina prebivalstva jo bila z odhodom madžarskih čet jako zadovoljna in je komaj pričakovala prihoda naše vojske. Strah Madžarov je bil tako velik, da so zapustili tudi ohmejna mesta, tako, dn je bil prehod iz madžarske strani na jugoslovansko ozemlje prost. Došleci iz Madžarske so pripovodovali, da so so v zadnjem času Madžari malo pomirili ln prenehali s preganjanjem našega življa, da so obljubovall celo popolno upoštevanje želja našega prebivalstva.
■— Prelom rusko-romunskih pogaja ij. Iz Bukarešte poročajo, da so se poga'anja med zastopniki Romunijo In sovjetske Rusije v Varšavi razbila. Delegati so odšli domov, da se posvetujejo s svojimi vladami o možnosti sklicanja nove konference. Do preloma jo prišlo med delegacijama v prvi vrsti
li državnemu svetu, ki mora tekom 2 mesecev razsoditi, ali je dotični sklep v smislu ustave ali državnih zakonov, ali je pa na«|>rotcn. Ce nasprotuje, se v tem roku razveljavi, ako pa je v smislu ustave ali zakonov, se potrdi. Če v določenem roku ni rešitve, jc sklep potrjen in postane izvršen. S tem so onemogočene šika.ne, zavlačevanje itd. Naša nova samouprava bo torej mnogo bolj varovana, kakor n. pr. stara deželna avtonomija. Težavnejše bo vprašanje oblastvenega proračuna, ker se iz državnih finančnih razlogov ne morejo dopustiti previsoke doklade. Dopustne so lo 30% doklado, v ostalem pa si bodo moralo oblasti same najti finančnih virov. Tz počotka bolo zlasti pasivne oblasti moralo biti od države dotirane. Vplačevanje doklad in drugih dohodkov bodo oskrbovali državni finančni uradi. Oblasti bodo imele svojega šefa oblastne flnltncij-ske uprave. Oblastni odbor šteje B—-8 članov, Dočim velja za narodno skujv ščino načelo strogega parlamentarizma, bo oblastni odbor v sporazumu 7, vlado v času ho oblastna skuioSSSna
Egipta; lado In Eglp-.Timcs. poroča lz Kaire, da so glavne točke sporazuma, sklenjenega med Anglijo In Egiptom, I sledeče: 1. Angleške čete bdo držalo samo Port Said in vzhodni del sueškega prekopa. 2. Imenovan bo posebni angleški nadzornik za egiptovski državni dolg, 8. Egipt bo imel pravico ustanavljati svoja zastopstva v inozemstvu, toda pri sklepanju pogodb z drugimi dr lavam i bo moral vprašati angloško vlado za svet. Izvzete so samo trgovske pogodbe. Aleksamlrija bo angleško morsko oporišče z mednarodno policijo.
Šport in turistiks
Tekma Sparta : Ilirija se v slučaji, deževnega vremena preloži na kasnelš! termin.
Nogometna tekma. V nedeljo dne 6. t. m. ob 15. url popoldne priredita S. K. Ilirija ln S. S. K Sparta prijateljsko nogometno tekmo na prostoru S. K. Ilirije. Tekma obeta biti z ozirom na zadnje rezultate obeh klubov, zelo zanimiva. Zanimanje je tem večje, ker bo tekma zaključila jesensko nogometno sezono.
Kombinirano moštvo Gradjanskl S. K. — Concordla — Haik le Igralo na po vratku Iz Prage dne 1. t. m. na Dunaja proti Floiidsdorler A. C. In podleglo 2:6-Rezultati naše reprezentance, oziroma kombiniranih moštev Zagreba so torei; Jugoslavija : Češkoslovaška 1:6, Zagreb : Pardubice 2:2, Kombinirano moštvo : Florldsdorfer A. C. 2:6. Zadnji poraz bl sl bili Zagrebčani lahko prihranili; zakaj so po dveh težkih tekmah v Pragi In Pardublcah In napornem potovanju sklenili še tekmo na Dunaju, le nerazumljivo.
MM\ vestnih
KUc Sokola v Holah prt Maribora. Po
dolgotrajni borbi za življenje In smrt, po strahovitem preganjanju In zatiranju od strani nasprotnikov, je pokazal naš mladi Sokol, da je zmožen šltltl svoj večno lepi program In da le njegovo seme padlo na rodovitna tla. Da pa bo njegovo delo popolnejše In obšlncjše, da bo lažje koncentriral svoje sile ln vzgajal nov rod — boljše bodočnosti, smo sklenili zgraditi sl svoj lastni .Sokolskl dom«. Z delom se le že pričelo. Ze se dviga ponosna stavba Sokolskega doma v Hočah Toda bratje In sestre, prijatelji In dobrotnik! sokolske stvari, to bo nas stalo ogromne vsote. Zato pa kličemo, prosimo In trkamo na vaša sokolska srca: Pomagajte nam ob 12. uri! Žrtvujte nek ti
za Sokola v Hočah, kl ga še čaka velika veled teca. ker ao" hoteli ruski delesrnti1 ln težavna naloga. Daruite za sklad So-
Borza
Zagreb; Borza danes nI poslovala, ^ prostem prometu je bila tendenca čvrst,", in je dosegla napetost vrhunec. Zanimivo je, da blaga v devizah zapadnlh držav sploh ni mogoče dobiti. Ponujajo se sa^ mo Dunaj, Berlin in Pešta. Vse t« ponudbe pa prihajajo iz inozemstva na ra. čun Berlina. Ob 13. uri so bili sledeči tečaji v denarju: dolarji 860, češke krone 350, lire 1510, funti 1430, franki 2700. deviz e: Dunaj 6.36, Berlin 155, Budim pešta 36.
Beograd, v a l n t e: dolarji 85, markt 41, leji 47, devize: London 830, Pari? 650, Praga 81, Dunaj 1.60, Berlin 39.5". Milan 375, efekti: Narodna banka SH.C 2100.
Curlh, devize: Berlin 8.17, Newyor« 5.87, London 21.15, Parit 89.65, Milar 21.95, Praga 5.30, Budimpešta 0.55, Zs greb 1.45, Bukarešta 2.50, Varšava 0.21 Dunaj 0.19, žigosane krone 0.12.
Berlin, devize: Rim 889 — 991, Lon don 981.50 — 983.50, Newyork 218.75 — 249.25, Pariz 1828.15 — 1881.86, Švica 4545.35 — 4554.55, Dunaj 8.43 — 8.4* Praga 351 ™ — 352.30. Bndimoolta 8*1!-•- 24 va
priloga ttJutrti" St. 202 dne O. novembra 1921.
Stoletnica Dostojevskega
Fedor Mihajlovii Dostojevski
Dostojevski je ena uajvečjih kulturnih pojav v zgodovini človeštva. Vnrastel je na Širokih ruskih poljanah, ki so prrživljalc v njegovem ftasu ono težko krizo, katero enostransko razreSitev vidimo v danaSnJih dneh. Razumeti Rusijo sedanjosti more edino oni, ki je globoko pogledal v nj> no notranjo borbo v žtiridosotih bi Jestdesotih letih. Iz te notranje borbe, ki predstavlja boj mod napredkom in natadnjaštvom, med razvojem in ro-volueljo, med Evropo in Rusijo, mod novim In starta svetom, je Izšol Do-i to je vb ki, sam premišljajoč o usodi in poklicu Rusije z analizo sodobne ruske družbe, le holj pa s psihološko analizo ruskega človeka in v tem oziru je razkril nove svetove, globoko utko|ione v nas samih, podzavestno delujoče sile, ki vodijo naSe dejanje Is nehanje, tako da se zdi zunanji človek v primeri z njimi samo odmev onih globokih svetov, samo lutka, ki jo gibljejo one neznane sile. S to svojo umetnostjo je postal Dostojevski svetoven mojster, njegova dela so prevedena ▼ vse evro|»ke literaturo ln stoje danes v ospredju vsake književnosti. Celo mi smo dobili v prevodu večino njegovih del, zato je Dostojevski naii čitajočl publiki dobro •,;nan. V slovenskem prevodu imamo loslej: «Be1e noči«, »Mali Junaka, »leralec«. »Zapiski Iz mrtve"« doma«, -Zločin In kazen«, »Ponižani In razžaljeni », «Besl» ln par drobnih stvari. Preveden je tudi »Idiot«, ki čaka pri »Slovenski Matici* na Izdanje. Kakor ee silil,'se pripravlja tudi že prevod cBratov Karamazovlh«, ki smo jih imeli priliko videti v odlomkih na na-3em odru, ko Je nas posetil ruski hu-ložestveni teater. Tako smo si toroj Dostojevskega prevedli več. nego kateregakoli drugega svetovnega pisatelja. Drugo vpraSanje pa Je, ali smo m razumeli. Tudi v tem oziru smo dobili knjigo, ki nam kaže pot do njegovo umetnosti. To so dr. Prijatljevl »Predhodniki In utemeljitelji ruskega ren lizma«. Dostojevski tvori z L. N. Tolstim vrhunec ruskega realizma, zato ga moremo prav razumeti le, če poznamo duBevno in soeijalno borečo se Rusijo njegove dobe, ln dr. Prijat-Ijšva knjiga nam kaže V>j nazorov in smerij v ruski družbi in literaturi prav do časa. ko je nastopil Dostojevski .Va ta način nam ne bo težko ob stoletnici. ki jo t« dni slavi ves kulturni svet, spoznati delo In pomen Dostojevskega za rusko ln svetovno literaturo.
Fedor Mlhajlovič Dostojevski se je rodil v Moskvi (30. oktobra starega stila ali 11. novembra 1821). Njegov oče je bil zdravnik v moskovski bolnišnici, mati je bila hči moskovskega trgovca Nadajeva. Izbaial Je torej iz meščanske družine. Bilo je sedem otrok, Fodor Mlhajlovič je b:I drugi sin. Prebivali so v ozkem stanovanju, v dveh sobah s kuhinjo. Tako je preživel deček do desetega lota v javni bolnici: mati je bila učiteljica svojim otrokom in oče nadzornik. Lota 1831. je odSla družina na deželo, kjer je kupil oče malo posestvo. S Štirinajstim lotom je priSel Dostojevski v penzi-jonat prof. Cermaka v Moskvi. Vzgoja ie bila tu stroga a dobra. Tu lo 1' stojevskl z navduSonjom čital romano in romantične povesti. L. 1837. mu je tttrrla mati in oče je odpeljal njega in čtarejSega brata v Petrograd v nemSko zemljemersko Solo. Deček je bil ves nesrečen, ker se je moral učiti suhoparne stvari, dočim je njoga zanimala farno literatura. V to dobo spadajo njegovi prvi pisateljski poskusi: cele noši je prebdel pri knjigah in pisanju.
Goethe, Schiller, Hofmann, George Sand, vietor Hugo, Balzac — to so bili njegovi vzori Pod vtisom Puškinovega »Borisa Gudunova« je pisal sam dramo istega imena. Istotako jc začel pisati »Marijo Stuart». L. 1830. mu je umrl oče in Dostojevskij je moral sprejeti službo pri vojaškem uradu v oddelku za načrte.
Z o v tej dobi se jo začela pojavljati pri Dostojovskem živčna bolozon, ld se je pozneje razvila v epilepeijo in je vplivala na njegovo duševno razpoloženje. Bil je strasten igralec, predajal se je rad mladostnim užitkom iu je slabo gospodaril z denarjem. L. 1844. je izetopfl iz službe in se je hotel popolnoma posvetiti književnemu delu Denar si je služi! s prevajanjem romanov George Sandove. V tej dobi je nastala tudi njegova prva povest »Bedni ljudje» (1845). Takoj s tem prvim delom je opozoril najse ruske literarne krogo. Bil je naenkrat slaven ln kritiki so mnogo pričakovali od njega. Sledilo je takoj nekaj krajših povesti uPolzunkov*, »Dvojnik*, »Gospod Pro harčev«, »Gospodinja*, »Slabo srce«, »Tuja žena«, »Ljubosumni mož«, ^»Bor ln svatba«, »Bele noči«, »Netočka Ne zvonova«, »Mali junak«, »Roman v devetih pismih«.
Rusija je imela svoje literarne, družabne in tudi skrivne politične krožke, kjor so se reSevala razna važna vprašanja. To je bila prodmarčna doba (pred L 1848.), ko je državni absolutizmu [iritiskal svobodo Evrope. Ruska mladina je sprejemala nazore zapadne Evrope: deloma se je zgubliala v državni romantični nemSki Heglovi filozofiji, deloma pa je pristajala na socialne bi revolucionarne francoske nauke, ki jll je zastopal Fourrier. Vodja zmernih Forrierovcev je bil Durov; vzporedno t njim pa je PetraSevsklj organiziral svoj krožek, ki je bil ta osvobojenje kmetov potom revolucije. Dogodki 1. 1848. ▼ Evropi so opozorili rusko vlado na te politične krožke. Dostojevskij je bil v krožku Durova — toda vlada je zvedela za organizacijo PetraSev-skega in jo vse t. zv. »PetraSevce* zaprla. Med temi Je bil tudi Dostoiovskij. Vsi so bili obsojeni na smrt Dne 22. decrmbra 1S40. so jim prečitali smrtno otaodbo In so jih postavili na nioriSČ«. 2e so imele počiti puSke, ko je prišlo |K>mlloSčenje ln se jim je smrtna kazen spremenila v Ječo. Dostojevskij je bil obsojen za Štiri leta v Sibirijo. Smrtna olsodha in trenutki, ko je pričakoval smrti, so globoko pretresli njegovo duSo Pogledal je smrti v oči in je zaglodal življenje z drugo strani. Na božični dan je odhajal v izgnan-tvo. nrvoč s seboj edino knjigo »evan-golij». Tri leta je preživel Dostojevskij v sibirski ječi v samoti in premišljevanju, ločen od kulturnega sveta, brez knjig in prijateljev. Vse to življenje in dogodke mod zločinci, Izgnanci in jetniki je popisal v »Zapiskih iz mrtvega doma«.
A tu ne gledamo samo zunanjih ljudi. Dostojevskij nam razkriva du?o tpli nesrečnih ljudij, njih mišljenje in čustvovanje, njih nazore in skušnjo: proti nami se razodeva nov, doslej še nepoznan svet človeka, kakor bi gledali v globoko brezno in njegova skrajna kota: vsepovsod jo človek s svojimi skrivnostnimi silami . . .
Šele četrto leto je našel Dostojevskij nekega znanea-častnika, ki mu jo olajšal žalostno stanje s tem, da mu jo poskrbel knjig in mu omogočil dopisovanje s prijatelji. Tako je Dostojevskij prostal svojo kazen: imel pa je na to še Štiri lota služiti kot vojak v sibirskem polku. Bil je uvrščen v 7. sibirski linijski bataljon, kjer je 1. 1855. postal podporočnik. Tako mu jo bilo življenje nekoliko olaišano: mogel se je posvetiti tudi svojemu delu in je napisal »Stričeve sanje® ln «Se!o Ste-
Gustav Mahler
3nstav Mahler |e bil pred 40 leti v Ljubljani kapelnlk pri deželnem gledališču, pozneje v Pragi, v Budimpešti, v Hamburgu ln na Dunaju. Ko še le bil v LJubljani, ni nikdo mislil, da počivajo pod visokim čelom mladega dirigenta veliki načrti, ki bodo oživljali ves glasbeni svet.
Mahler |e ljubil naše kra|e In večkrat se |e \rnll med nas Slovence, ker mu Je dala naša prlroda toliko novih pobud v njegovem umetniškem delovanju.
Dne 18. mala t. I. le bila 10 letnica Mablerleve smrti. Ves godbenl svet se le v tem letu spominjal genlla, pa tudi mesta, kjer je sam v življenju deloval za umetnost. Prelistal sem naše dnevnike, a žallbug le ostal ta velik kulturni praznik pozabljen za Ljubljani.
Mahler je danes takšna glasbena kapaciteta, da jo težko mogoč koncertni program brez njegovih točk.
Zdelo se mi je umestno, da napišem Javnosti nekai vrstic o molstru-vellkanu Mahlerlu.
/. MAHLER KOT SKLADATELJ.
Starini prištevalo Mahlcrjeve skladbe I; modernim, novinci pa k starejšim. Je sin naše dobe. To, kar je študiral lz par-Ittur prednikov, izpopolnjuje, izraža z drugimi barvami svojega velikega orkestra, s soli ln zborom. A čustvo le Isto:
večni boj umetniške duše za rajsko lepoto. Bori se z neizprosno usodo, z farl-zelstvoin družabnega reda in njegova ranjena duša najde slednjič uteho v ve-soljstvu. — Kot komponist ie Mahler Izrazit simfonik. Njegova prva slnfonija (D-dur) dolgo ni dočakala razumevanja. Naslanja se na VVagnerja In Berlioza, a vendar najdemo v n|l lastne flnese in-strumentacije, posebno v prvem stavku.
Druga simfonija j« ena najuspešnejših (C-mol\ V njej nam slika boj mladih za ideale. Usoda mu ubija vse sanje. Kantl-lena dveh klarinet ga spominja ilaza) na zlate čase otroških let. — Konečni altovl solo in zbor krona rešitev duše — saj kmalu poide duša v novo čisto življenje. O prvi In drugi simfoniji je Mahler rekel, da daje sliko svojega živllenja. Upal |e dolgo v posmrtno rešitev, ko mu ie svet zlomil že vse Ideale. V 3 simfoniji (D-tnol) se vrača Mahler nazaj v naročje ljubljene prlrode, saj priroda je ljubav božja. Z veliko godbeno spretnostjo oriše razvoj živllenja.
Prvi stavek: Prebudi sc —• poletje prihaja. Uvodni motiv rogov le poln žlvljcn-ske energije. Nadpls 2. stavka poetično pove: Kal mi pripovedujejo cvctke (tempo di menueto). Nadpls 3. stavka: Ka| mi živali pripovedujejo (con modo stlier-zatido). Tukaj se trdno opira na lastno pesem: Abiosung in Somraer. V 4. stavku: Kaj mi človek pripoveduje, incditira o človeku po besedila Nietsche-!a: Olo-
pančOtovrj m njegovi prewvaict», Leta
1856. se Je poročil r. vdovo Mnrjo I zaje v o.
Deset let je preživel Dustojovokij v izgnanstvu: Bele 1. 1859. se mu je posrečilo dobiti od vlade dovoljenje, da se sme vrniti v Rusijo; nnstauil so je v Tveru, pozneje je smol oditi v glavna mesta.
PremiSjovanje o sebi in svoji usodi, o Rusiji in njeni Inteligenci, o ruskem narodu iu njegovi bodočnosti, o svobodi ln državi, o vladi in revoluciji je vodilo Dostojevskega do prepričanja, da smo zgubili tla s6boj in fla jih moramo zopet iskati, to sa pravi: da se je filozofiralo proveč abstraktno, brez podlage, in da je treba izhajati pri vsem tem iz ljudstva. Zato se je pridružil t. zv. «po6venikom» (pofiva = gruda) in je začel s tem programom izdajati svoj list »Vremja*. Tu so Izhajali tudi njegovi romani: «Ponllan; in razžaljeni«, »Zapiski iz mrtvega doma« in »Vrsta člankov o ruski književnosti«. Časopis je imel mnogo naročnikom in Dostojevskij si je gospodarsko toliko opomogel, da je mogel potovati v Evropo. O tem potovanju je napisal svoje misli v »Zimskih zapiskih o poletnih vtlsklb*.
Toda 1. 1863. je izbruhnila poljska vstaja in zaradi članka »Usodno vprašanje«, Je bil njegov Ust ustavljen. Dostojevskij potuje drugič v Evropo, zaigra ves denar in se t pomočjo prijateljev vrne v Rusijo. Is t« dobe je roman »Igralec«.
L. 1864. je začel Dostojevskij izdajati nov časopis «Epoha», ki pa ni imel istega uspeha, kakor »Vremja«, tako da je pisatelj zabredel v dolgove.
Od toga časa so posveti Dostojovskij pisanju velikih romanov. L. 1865. je na|>ixal svoje najboljSe delo »Zločin bi kazen«, ki ga smatrajo nekateri za najlepše delo svetovne literature. Dola! je s tako naglico, da je najel brzo-plsko. V tom času se je drugič poročil. Imel je četvero otrok (od teh živi danes samo Se hči Ljubov Dostojevska, ki piSe spomine na svojega očeta). S svojo družino je odSel Dostojevskij zopet v Evropo, kjor je živel po raznih mestih do 1. 1871. V tej dobi so nastnli njegovi veliki romani: »Jehdt«, »Besi« in »Večni mož*.
Zaradi balkanskih dogodkov je preživljala Rusija v letih 1872—76. težek boj z Evropo. Dostojevskij živi s svojo domovino in piSe »Dnevnik pisatelja«, ki je izhajal v oddelkih. Imel Je velikanski uspeh (1876). L. 1880. je izšel njegov zadnji ta največji roman «BratJe Karamazovl*.
L. 1881. je nastopil Dostojevskij kot slavnostni govornik pri odkritju Puški-novega spomenika. Njegov govor je bila njegova življenjska izpoved. Vsa Rusija je zrla nanj kot na največjega svojega moža. V njem so videli vellkn izpoved Rusije. A njegovi dnevi so bili šteti. Njegova bolezen se je čim dalje bolj razvijala. Dne 25. februarja 1881 je umrl. Njegov pogreb je bil veliča sten. Pred krsto je Slo 42 deputacij •/ vonci. Pokopan je na pokopališču Aleksandra Nevskega samostana.
Dostojevskega misli o ruskem narodu
IZ DNEVNIKA PISATELJA:
»Da, mi verujemo, da je ruski narod nenavaden pojav v zgodovini vsega člo veStva. Značaj ruskega naroda se razli kuje od značaja vseh eodobnih evropskih narodov, zato ga Evropejci Se sedaj ne pojmujejo In zato razumejo v njem vse narobe. Vsi Evropejci gredo za istim ciljem, za Istim idealom, o tem ni dvoma, toda oni se razhajajo zaradi interesov svojih dežel, drug proti drugemu so eks-kluživni ln nepomirljivi, zato gredo njih pota čimdalje bolj uarazen in proč od skupne smeri. Naravno je, da vsaki teh narodov želi v sebi in s svojimi silami najti občečloveški ideal, zato vsi skupaj Škodujejo sebi ln zajedniški stvari.
boka !e bolest življenja, vse Išče razumevanja večnosti. — 5. stavek je v veselem tempu. Zgodaj se prebudi od zvoka vaških zvonov In petju zbora dečkov In deklic, ki pojefo pesmi: padajte na kolena In ljubite božanstvo. («Aus dem Kna-ben VVuderhorn«.) Zadnji stavek je mirno prežet z vročimi melodijami o najvišjem pomenu življenja: ljubezni,
4. simfonija (G-Dur) j« zelo skromna in skrajšana Izmed vseh Mahlerjevlh simfonij. Kar naenkrat se bliža Mozartu in Haydnu. Celi značaj je jasen. Ta simfonija bi naj služila kot dodatek k 3. simfoniji. Izraža blaženost ncbeSke ljubezni. (Petje angelov o nebeškem voselju). Pota, (Eis-mol) šesta (A-mol) in sedina (E-mol) simfonija spadajo skupaj in tvorijo nekako trilogijo. Simfonije prve pe-rljode Imajo izraz subjektivnosti, druga perlloda se pa nanaša na splošni duševni značaj vsega človeštva. — V formi bolj se bliža klaslztnu, tapsodične prve dobe. Po neumornem delu kot dirigent In šef dunajske dvorno opere se vrača nazaj ; k svojemu duševnemu idealu. Kompozicija (5. simf.) spada v 50. letu njegovega živllenja. Skončona na Vrbskem jezeru, kjer je imel svojo vilo «Hundlng». Povod Blmfonijo mn jo bila smrt edine hferke. (Kompozicija »Otroških mrtvaških pestnl» spada v to bodo.)
Težka bolest (mrtvaški sprevod v prvem stavku) se irrijo iz izmučenega srca. Utrujen od bolečin (s!;erco) nc vrže Čla-1
V H morajo nam pnznati. aa se v rm- f kern značaju opaža ostra razlika od evropskega. oiia&iju, neka posebnost, da' 66 v ujoui Kaže pietciiia, sposobnost, ' silno sintetična, sposobnost vameritl vse v vsefilovočnost. Pri Rusu ni ovropsko nesaniostojnosti, površnosti iu auzaupa-nja. On se z vbeai Umiri in v vse vživi. On simpatizira z vsem, kar je človečan-sko, brez razliko narodnosti, krvi ln zemlje. On nahaja in dopušča razum-noft v vsem, o foiucr je lo nekaj splofi-ikj človeške koristi. On ima splofno-človeški nagon.
(»Pet člankov o ru.ski umetnosti.« Vremja, 1861.).
»Mi »ino prišli tako daleč, da 6mo svoj čas, ker nismo imoli slabih ljudij — imeli smo seveda še preveč nezadostnih — nenavadno visoko cenili vsakovrstne slabe ljudi, ki so se pojavljali v nafti literaturi, izposojeni iz tnjine. In ne le, da smo jih cenili, skuftali uno jih oelo posnemati v resničnem življenju in smo pri tem zatajevali svoj prirojeni značaj. Ali
ni bilo pri nm dosti Pečorinow... 1 • • •
Ruski človek ne sna stalno aovraJitl. On nima stalnega sovraštva niti do ljudij, niti do napak, ne do nazadnjaAtva, niti do despotizma. Mi smo takoj pripravljeni z vsem pomiriti se. Ali ni to res? In lakaj bi ie sovražili? Zaradi siv bo«ti? O tem je boljSe, da ne mislimo mnogo. To bi ranilo na obe strani.
Preostaja torej sovraštvo zaradi prepričanja: da bi to bilo res pri nas, ne verujem, Res ao bili nekdaj pri nas ta-padnjaki In slavjanofili, ki to se med seboj zelo sovražili; toda zdaj se je z odpravo kmečke odvisnosti dovršila Petrova reforma in iploino velja: «8ave qui peutl« ln glej: slavjanofili in zapad-njaki ao se naSIl v tem, da se moremo sedaj nadejati vsega od ljudstva, ki bo baje vstalo In odločevalo samo o svoji usodi.
No, da: ilavjuoflll in tapadnjakl so se v tem strinjali, a čudno je, da se to vkljub vsema — ni zgodilo. Slavjanofili namreč verujejo v ljudstvo, ker vidijo v njem njegovo lastno posebno ulogo, za-psdnjaki pa verujejo v ljudstvo le pod pogojem, če ne bo Imelo nič svojega lastnega, posebnega. Boj traja... A pustimo boj. Zakaj bl se ne mogli Imeti radi, vkljub temu da se tepemo? Saj ae tepe-mo pravzaprav samo u to, ker Je baje priSel čas za praktično odločnost In ima prestati sama teorija s svojimi časnikarskimi zmotami...
Naenkrat smo začutili potrebo tvorne besede o vzgoji, o železnicah, o zemstvltf o zdravju ln drugih vpraianjih. In vse smo botell vedoti takoj, da bi se delo ne zadrževalo. Ker smo se pa po dvestoletnem lenuharjenju odvadili vsakega dla in nismo pokazali sposobnosti za pravo delo, nI čudno, da tmo •! zopet skočili v lase in da se Je pri tem najbolj prepiral ta, k! je Imel za dolo najmanj zmotnosti. Kaj je na tem hudega, nrosim vasi To je prav genljivo, nič 'nigega. Poglejte otrokel Ti so tepejo, lokler ne morejo prav dopovedati t besedami, kaj mislijo. In pTav tako jo pri nas. Ali Je v tem kaj žalostnega? Kaj sel V tem se kaže naSa mlada svčlost,
-ekel bl začetnoet...
• » •
O pošteni In resni volti našo družbe ne more nihče dvomiti. To se kaže ie preveč jasno. Le poglejte, da povsod stoji vera v ideje in ideale nad osebnimi koristmi. Seveda si znajo slabi lju-lje zagotoviti svoj dobiček na drug način m zdi se, da v sedanjem času lažje nego prej. Zato pa taki slabi ljudje pri nas nikoli no predstavljajo javnega mnenja in niso vzor naSi družbi in tudi če v življenju dosežejo moč in odlikovanje, se morejo vendar prilagoditi sili idealistov, mladih in abstraktnih, ki se jim zde s svojimi izvajanji smešni ln revni.
« » m
V tam oziru se naša družba strinja z ljudstvom, ki tudi stavi svojo vero ln svoj ideal nad vse drugo na svetu. Idealizem je torej spoštovan tn in tam. Ako ga izgubimo, za noben denar ga več ne
vek v »ples življenja«. V trllu duša polna bolečin zadnjič gleda rajajoče,, a krik rogov hoče prekiniti ples In zaceliti rano. V adagetto je mirna lirična meditacija. Po veliki polifoniji zazveni končno koral, saj Ideal ie dosežen, premagana človeška strast.
šosta simfonija se nazivlja, tragična. Orkester zahteva velike tehnike. Najglav-nejše delo je osma simfonija fEsdur), ki tvori krono druge perljode. Povdarja etični nazor, da je najvišli cilj vsega duševnega življenja razumevanje vesoljstva v smislu nadzemske ljubezni božje.
Začne z »Veni creator splrltus« v katerem ljudstvo (zbor) prosi božanstvo, da bl napolnil njihova srca s čisto ljubeznijo. V 2. delu Mahler simbolizira »Mater glorioso» kot večno ženstvo, na|vlš|o nadzemsko ljubav. Uporablja velike zbore, orkester In sedem solistov. Vokalno glasbo uporablja v simfoničnem smislu In spaja absolutno godbo z programno. Mojstrska fuga se da primerjati z najlepšimi mesti Bachove H-mol maše. V 2. delu se opira na Oocthejev «Faust». Vsa priroda čustvuje ■/. lunaško ljubav. Konečni zbor angelov v značaju scherz-za zazveni v »Mater glorlosa«. Obupano Marjeto kliče z višav® duh božil: »Pridi tamkaj k meni!« Deveta simfonija (D-dur) in »pesem o zemljls tvori zadnjo simfonijo skladateljskega delovanja. Mahler n| hotel prekoračiti Številko 9. (Oloj Beethoven, Bruckner.) Imenoval je »Pesem
kupimo. ZtoJSl jo m nu u>0>
od napak — in je zdaj morebiti bolj w* <<q jo bil prej — ni bil nikoli brez nrsvntti
načel. Narod ima trdne ideale in kar M glavnega: če se razmere izpremene, bodal napako zginilo, dobri nazori pa osUneJM v njom in m bodo šo bolj utrdllL
*	w «
Naša mladina hrepeni po velikih janjih in prina sa mo v ^rtev svojim ido-jam. Sodobni miš mladenič, U se o njem :ako mnogo luzlifiuega pišo, obožuje pon »osto najnavarlnojši paradoks Ln mu žf-tvujo vse, kar ima. svojo usodo in živ». Ijenjo, in to vso za to, kur smatra ta paradoks za resnico. V tem se kalo le neprosvetljonost. Ako so um zjasni, bo lobil druge nazore, glodal bo z drugega stališča in paradoksi bodo zginili. Za i« pa ne zgine v njoin čistost srca, hre-lienenje, žrtvovati se ln storiti kaj velikega — in to je iz vsega najboljše.
•	• *
Tu pa je še eno nerešeno vprašanja: katera sredstva smatramo za primerna rni, ki iščemo sploSnega blagra In se strinjamo v želji, da bi dosegli kar najboljši sploSnl uspeh. Priznavajmo, da te je pri nas v tem otlru malo storilo in la je naša družba v tem smislu podobna maršalu Mac - Makonu. Na potovanju po Franciji Je bil marSal pozdrav-Ijan i nagovori, kot je tam navada. V odgovorit na en tak pozdrav, je rekel inar&al: »Vsa politika Je obsežena v ljubezni do domovine!« To je zelo duhovit izrek, ko celm dežela napeto pričakuje, kaj bo rekel martal. To je resna in pohvale vredna beseda — le da zelo nejasna. Govornik bl bil lahko odgovoril, da Je t ljubeznijo do domovine mogočo domovino spraviti tudi v nesrečo. Toda govornik ni odgovoril. Bal se Je menda, >ls bi slišal: «J'y suis, etj'y rente«; frazo, od katere bl marlal ne priSel naprej. Tako je tndi s nato družbo. Mi vsi pravimo, da ljubimo svojo domovino, da je nam iploSen blagor nad vse. Toda bo. sede tega ne store. Kje so sredstva in kakšen je ta sploSnl blagor? V tem je med nami taka nejasnost, kakor v izreku martsls Mae - Makona.
• • •
▼pralanje tn pravo razumevanje ljudstva Je (daj pri nas najvažnejše. Od tega je odvisna praktična razrešitev naše bodočnosti Ljudstvo je nam doalej le teorija In uganka. Ml vsi, ki pravi, mo, da ljubimo ljudstvo, ga ljubimo ld takega kikor si ga mislimo, ne pa tv kega, kakršno je v resnici. Ko bl se ljudstvo ne pokazalo takšno, kakor d ga v mislih predstavljamo, se mi zdi, da bi se odvrnili od njega vsi brez sočutja, Ljubezen nt bi pomagala. Govorim o vseh ne Izvzemšl slavjanofilov. TI H ravnali tako najbrže Se bolj gotovo nego drugI Jaz ne tajim svojega prepričanja,
Mislim si tako: m! smo komaj taka dobri in lepi, da bl bili naroda vzor, ia da bl mogli od naroda zabtovatj, naj ba tak, kakor mL Ne čudite se temo vpr*. San ju, ki sem ga zastavil na tak način To vprašanje pri nas ni bilo nikoli dn>-tmčno. Kdo Je boljši: mi ali ljudstvo? Ali naj gre ljudstvo za nami, ali ml zn njim? Tako govori vsak, ki mu Je na misli ln v skrbi splošen blagor. Zato odgovarjam naravnost: ml se moramo p» kloniti pred ljudstvom in vse moramo pričakovati od njega: nazore in vzore. Mi se moramo pokloniti pred njegovo resnico in jo priznati za tvojo resnico, tudi v tem slučaju, če bl izhajala ix živ. lienja ljudskih svetnikov. Mi smo zgubljeni otroci, ki se po dvesto letih vračajo domov, toda kot Rusi in to bodi edina naSa zasluga.
Toda mi se moremo pred ljudstvom pokloniti le pod tem pogojem, da ljudstvo tudi od nas Bprejme, kar smo mu prinesli. Mi se no moremo odreči vsega pred nobeno njegovo resnico. .Svoje s« bomo držali ln se je n« odrečemo, tudi če so ne združimo z ljudstvom. Ni mogoče drugače, ločimo so in poginemo rajši vsak zare. Toda to se ne zgodi. Jaz sem prepričan, da to »nekaj«, kar smo domov prinesli, ni vizija, ampak nekaj resničnega, kar ims podobo, obliko in vsebino.
o zemlji« simfonijo za alt In tenor. To najlepšo ln najbolj znano slfmonllo hočem poznele samostojno opisati.
II. MAHLER V LJUBLJANI
Bil |e angažiran na tukajšnjem starem deželnem gledališču kot kapelnlk v sezoni 1881/82. Dirigiral lp opereto, pozneje sam na lastno pest uprizarjal Mozartovo »Čarobno plščal« In Lortzlngove godbe ne Igre. Tudi v koncertih ljubljanske filharmonije Je nastopal kot gost In sicet dne 5. marca 1882., kler je deloma spremila! pesmi In Igral samostojne klavirski točke. Dne 1. aprila 1883. le zopet na koncertnem programu, in spremlja na klavirju tukaj znanega prof. Oerstnerla (gosli) (Vieus tempo, balado in polonajso.) Bil je stalen gost pri Krlsperjevih in večer |e rad zahajal v gostilno »K roži->
V poznejfilli časih se ie večkrat povrnil na par uric v Ljubljano, zadnjič I. 1901. to pot jo obiskal svoje stare sprehode, posebno Tivoli In Slško.
Omenim še, da jc G. Mahler slovel kot najboljši dirigent. Pod njegovo taktirk i sta pela na dunajski dvorni operi Slovenca nadrežiser Bučar ln Naval.
Llubljana je lahko ponosna na gcniin, ki le nekoč živel v njenem okrillu in tu pričel delovali v prid vsega človeštva, s pobudami, črpanimi iz tiašiii tal.
I.ojzo Hercog.
Politični odmevi
In sopet Bolgarija!
Kadar sa slovenski ali hrvatski opo-deljl znova poderejo nade vreči vlado, tedaj začno govoriti o Bolgarih. Klic po sprejetju Bolgarov v okvir Jugoslavije je razumeti v dragem pomenu, Da podlagi gesla: boj zopor srbsko hegemonijo. Posebno hrvatskim ln drža vnopravnim opozieijonaleem je ta klic zelo pri srcu; Ideal pleinensko-polltlčnega razmerja v Jugoslaviji je tem krogom koalicija vseh onih elementov na slovanskem jugu, katerim srbski sloves ne da spati, koalicija, ki W lahko diktfrala srbskemu plemenu svojo voljo, ali pa vsaj dosegla, da bi sa brez njene pritrditve nič ne moglo ukreniti v državi SHS -f B. Imeli bi tedaj »Idiličen položaj«, da bi se vse prebivalstvo delilo na dvo enako močni polovici, kl bi ves svoj življenjski »misel vldile v tem, da bi si medsoboj-no nasprotovali.
Poznamo vse tiste lepo se glaseče dekoracije, s katerimi se olepša hre|>e-nenje po Bolgarih; koncedirajmo navsezadnje, da jih nekaj kliče po zvezi * Bolgari lz poštenih nagibov. Dejstvo ostane kljub vsemu, da bi danes nepo-uredno vključenje Bolgarov v Jugoslavijo imeli za notranje razmerje oni1 značaj, kakor smo ga navedli uvodoma. Gorje državi, v kateri si enako-močni nasprotniki drže ravnotežje; sterilnost notranjo politike je njen rezultat Ljubša in koristnejša bi bila hegemonija srbskega plemena, nego taka »enakopravnost« lo »ravnotežje« plemen.
Politična prevdamo«t nam veli, da najprej počakamo, ali ostane v Bolgariji današnje politično stanje stabilno. Zcmljodelska stranka pod vodstvom Stambolljskega se trudi na vse načine, da bi dokazala popoln prelom s preteklostjo, da l»l prepričala srbsko javnost, kako si resnično ln Iskreno želi stopiti v prijateljsko ali celo bratake odnoSaje z namL Na« le veseli, č-c so ji bo to posrečilo.
Toda potrebno Je, da stvar motrimo a treznim, ne optimističnim pogledom. Vemo, da je nemotroče, da bi ona bolgarska, — ne maloštevilna — inteligenca, ki je odobravala Ferdinandov protisrbskl nastop, čez no5 Iskreno epremonila svoje srbofobako naziranjo. Ni pa 8e sigurno, kako dolgo bo Stam-bolijski s svojo stranko obvladal politično areno, kor vemo. koliko ji je do prevlade pomagala psihoza dvakratnega vojaškega in političnega zloma politike ostalih strank. Ce pa bo kurs ostal stabilen, bo upamo to vplivalo na politično naziranje novega naraščaja, nam v koristnem smislu.
Mi torej ne bomo alwolut.no odklanjali možnosti resničnega sporazuma z Bolgarsko, toda uvajali ga bomo počasi, tem hitreje, čim bolj se bomo overili o iskrenosti z bolgarske strani in pa o stabilnosti nove smeri.
Na tako taktiko nas nagibljejo tudi •»manjepolitični motivi. Neposredna ustanovitev zveze z Bolgarijo bi imela namreč v kratkem za posledico odtujitev ali celo sovražen afront Rumunska ter Grške. Ues je sicer, da na kako globoko zasnovano prijateljstvo s nema dvema državama — zlasti velja to o slednji — ne moremo računati. Toda za bližnja leta nam jo dobro razmerje z njima vendarle koristnejše uego zamenjava za bolgarsko zavezništvo. Zadnje je vrh tega za enkrat precej problematične vrednosti; nasproti Rumuniji z nad 15 milijoni pro-• bivalcev šteje Bolgarija komaj štiri ln pol milijonov ljudi. Prva ima dosti do-
bro armado, druga po mirovnih določbah sploh ne smo Imeti stalne armade, kar se vrh tega v gotovi mori sklada z načeli vodilne njeno politične stranke. Toh In še drugih pomislekov rouli-stične prirode ne smemo prlzlratl.
Mi sl tedaj zbližanje z Bolgari, če bodo prijateljske težnjo z njih strani stabilne in iskrenost dovolj dokazana, predstavljamo kot možno v posredni bodočnosti. Morda »e bo med tem tudi mednarodno politični položaj spremenil nam v prid, v tem smislu, da na prijateljstvo z Rumunijo ne bomo toliko navezani, marveč tem bolj na večjo sil«1 za njenim hrbtom. V tem slučaju nastane povsem nova situacija, ko se bo dotlej razmerje med nami in Bolgari čistilo v označeni smeri, bomo zvezo z njimi «prejeli in podpisali ne iz razlogov današnjih centrifugalnih elementov, marveč o stališču centripetalnili nagibov. In to bo zanjo v'-: InejSa osnova.
Usoehi mobilizacije v Češkoslovaški in Jugoslaviji
Pariški »Journal des Dcbats« z dne 2. t. m. prinaša sledeči zanimiv članek:
Odredbe madžarske vlade pred prihodom Karla dokazu|e)o lasno, da le Madžarska Imela slabe namene In da |e ona veliko kriva na povratku razkralja Karla. Ona |e dovolila, da dobrovoljcl okupiralo Burgcnland, In da se tam formira armada, kl bi takol bila na razpolago Karlu, ko pride z zrakoplovom v Sopron). Madžarska vlada le pozvala pod orožje letnik 1900 z Izgovorom, da nadomesti letnik 1898., kl pa |e bi odpuščen santo na paplrlu. Minister volne le opravičeval kršitev trlanonske mirovne pogodbe, kl odrela maksimum madžarske volske, s tem, da po tel določbi šele 27. oktobra 1921. preneha rok, do katerega vella obvezna vojaška služba. Ta Interpretlclla kaže lasno, da se le Karlu namlgavalo na| pride pred 27. oktobrom nazal na Madžarsko. Razen tega ]e grol Bethletn na zborovanlu v Pečulu 21. oktobra lz|a-vll, da kralj kot prvi uradnik države ne sme sam zapustiti svolega mesta, ampak edino pod vlšllm pritiskom In da se mora zopet vrniti na svo|e mesto, ko se razmere v tem pogledu Izpremene. Rekel )e, da le res, da bi nepremlšllcn povratek mogel povzročiti meščansko volno.
Istočasno pa se le Solili spletla neka balkanska Intriga In bolgarski agenti so delali na to. da koncentrira Jugoslavija \ .o svo|o pozornost proti Solunu. Zato Je češkoslovaška vlada takol odredila mobilizacijo, čim |e Karel dospel v Sopron). Jugoslavija II le sledila. Brez dvoma Je ta akclla več nego sklepi velcpo-slaniške konfercnce pripomogla k temu, da ie bitdlmpeštanskl kabinet odbil poskus restavracije Habsburžanov. Diplo-matlčna nota veleposlanlJkc konfvence bi še ne bila spravila karllste v konflikt z vladnimi četami. Do bitke nI prišlo. Selja-kl so sarnl razdrli železniško progo, po kateri se Je vozila Karlova armada. Se-IJakl nočejo restavracije, ker so prepričani, da bi se potem zopet vspostavll oni režim, katerega so se komal osvobodili. Ako bi Češkoslovaška In Jugoslavija demobilizirale prel nego sta dobili potrebne garanclle za varnost svojih mela, tedaj bi brez dvoma Imeli čez mesec dni zopet Karla pred vrati In meščansko vojno na vldeku.
Jugoslavija In Češkoslovaška sta tore) popolnoma upravičeni zahtevati, da se vprašanje Burgcnlanda nc reši brez njih dovollenja. Poslanlška konlcrenca se Ima zahvaliti edino Mali antanti, da |e tako
hitro propadel novi poizkus habsburške
restavracije. Z malo antanto se moralo zavezniki sporazumeti, da se prisili madžarska vlada na potrebne garancije proti ponavljanju sllčnlh dogodkov. Kal bi 'ekll ml v Francill, ko bi Vllicm že dvakrat prišel v Berlin z dovoljenjem enega dela nemških oblasti In bili prisiljeni mobilizirati zato, da preprečimo povratek Hoh n-zollcrnca? Ne čudimo se torel, ato se hoče Mala antanta zavarovati proti stični katastrofi!
Iz življenja in svete
Neizrabljeni zakladi
"laSa vojna mornarna
Odličen prilatell našega lista nam piše: Z mirovno pogodbo le naša država dobila tudi velik del obmorske meje. To nalaga državi tudi dolžn st, da brani t^ me|o. Poleg kopne vojske moramo Imeti tudi svojo volno orn .rlco. Po polomu Avstrlle so lugoslovanskl mornarll rešili del bivše avstrijske vojne mornarice. Žalibog to brodov|e nI or'alo nam, kakor srno takrat upali v svolem optimizmu. Dobili smo le neka) ladij brez opreme ln brez armature. Pretekli mesec sta priplula v Boko kotorsku dva mlnonosca, katera smo dobili od Nemčije. Zadnle dni pa so prinesli ča- -ikl vest, da je še šest nidaljnlh nemških lad'J na potu k nam.
Te časnlške vesti so . Ino, kar slišimo o naši volni mornarici, sicer pa se naša javnost prav nič zanjo ne briga. To J" velika malomarnost proti državnim potrebam, a tudi velika krlvLa proti tistim, kl s trudom In muko gradilo temelje naš ■ pomorske sile. Hvala v '.t. Imamo n kaj sposobnih In vnetih m rnarjev po poklicu. NaSl Primorci Iz Dalmacije, H'vnt*kr In Istre so od nekdai s' oll kot Izvrstni mornarll In bivša avstrijska vojna mornarica le hočeš-nočeš morala na 'jih graditi svoie temelje. Pe-nc|e le avstro-ogrska uprava volne mornarice sicer dalje bol| protcžlrlla Nemce In Madžare, toda I med moštvom I med častnlštvom smo hnell zavedne Jugoslovane. Zlasti v zadnlem desetletju pred Izbruhom svetovne vojne le lugoslovanska mladina posvečala posebno pozornost volni mornarici. Takrat, ko le 1 v kopni vojski 1 v mornarici že vladal silen nem-Sko-madžarskl duh, se le dozdevalo kot Izguba narodnih sil, ako so se lugoslovanskl mladeniči posvetili »'-"bi v avstro-ogrski vojni mornarici. Jugoslovanska omladlna pa le delala to popolnoma zavedno. Ko )e pisec teh vrst leta 1914. vprašal nekega mladeniča, zavednega Hrvata, zakal da le vstopil v vojno mornarico, k|er se vendar ne more narodno udclstvovatl, le dotlčnlk odgovoril: .Pa moramo, treba če nam stručniaka I u ovo| strucl.« Mladina |e bila boli optknl-stlina In |e tudi v tel str' VI prtpravl|ala tla za bodočo Jugoslovansko državo. Po zaslugi te zavedne In premišljene omladine, kl le začasno Zatajevala svoja narodna čustva, da sl pride' 1 strokovno usposobllenost za bodoče narodne potrebe, po zaslugi te omladine imamo danes nekal strokovnjakov za vojno mornarico. Nelivaležnost proti tem strokovnjakom ln zaneinarlanle državnih potreb Je, ako naša lavnost danes ne posveča dovolj pozornosti razvltku naše vojne mornarice.
Volna mornarica nI potrebna samo za varstvo naše obmorske meje, temveč Ima tudi velik gospodarski In kulturni pomen. Vojna mornarica podpira pomorsko trgovino, opravlja varnostno službo v na-šcin morju In Je poklicana, da skupno s trgovsko mornarico znanstveno proučava naše morje. Država, kl hoče kal veljati v svetu, mora Itnetl svojo mornarico. Celo Češkoslovaška, kl ne leži ob moriu, Ima svoje trgovsko In volno brodovje, zavedajoč se starega mornarskega Izreka: Navlgare necesse est, vivere non est nccesse.
Tembolj se moramo ml tega zavedati!
NaSi podjetniki bodo napravili dofcte, ako se bodo pravočasno brigali za tako
Da hrani naSa država t sebi ogromne j ,)ane taklad« ln jih pomagali Izrabljati v
množine najraznovrstnejših prirodnlh bo- | pravem času, sebi ln dragim v korist, gastev in zakladov, beremo tn čujemo sto in stokrat. O velikem rudnem bogastvu, o silnih agrikulturnih'sposohno-stih, o predpogojih za Industrializacijo in naposled o sijajni prometni legi, ve danes le vsakdo povedati precej dolge /.godbo. Toda vsakdo pa ve tudi pristaviti da so vse to ra nas zaenkrat. Se — neizrabljeni zakladi, zakopani talenti.
Med njimi pa nam je imenovati, no na zadnjem mestu, našo morje. No toliko radi prometa, trgovine ter ribištva, ko radi pomena za zdravje. Morje kot najprimernejše kopališč«, letovišče, prezimovališče ter klimatično zdravilišče je za naa neirčrpan in neizčrpen vir dohodkov.
Premislimo le, koliko jo znala v zad njih letih Avstrija spraviti iz 6vojega r-azmeroma malega Primorja. Velika kopališča v Gradežu, v Portoroso, na Brionih, v Opatiji, Lovrani in So na mnogih Irugih manjših mestih; koliko so privabila zadnja leta gostov k sebil In to niso bila morda stara, dobro vpeljana ln razkričans kopališča, temveč po večini nove tvorbe.
Mi Imamo danes več ko štirikrat toliko morja, Imamo najkrasnejšo rlvljcro za vso načine razvedrila, bivanja In zdravljenja. Naša država sicer ne nudi toliko zaledja ko nekdanja avstrijska monar lilja, toda to n| bistvena ovira, kor se da odpraviti s primerno politiko In reklamo. Zapadne polovice Evrope res da ne bomo privabili k sebi, zato pa si lahko pridobimo obiskovalcev med svojimi sosedi na severovzhodu. Da hočejo Coho-slovakl zahajati k nam, je pokazala le najbližja preteklost ui sedanjost; mogli bi pritegniti na naSo rivijero tujski promet tudi iz ostalega slovanskega In it neslo-ranskegs sveta. Za to je treba napraviti najboljšo reklamo, kl je: kakovost kopališč.
To p« je treba povečini tele ustvariti. Cela Dalmaolja je bila doslej takorekoč zaprta svetovnemu prometa, zato seveda tudi tuskemu prometu; manjka ji tedaj primernih institucij. Toda dani so vsi naravni predpogoj!
8overnl del naše obale, to Jo Kvarner s svojim obrežjem ln z otoki (Hrvatsko Primorje, Krk, Rab) je prikladen ta spomlad, poletje ln rano Jesen, za kopališča ln letovišča. Jeseni nastopi prezgodaj burja ln tudi zima jo mnogo prehladna, tako da ta predel ia prežim ne pride v poštev. Zato pa Imnmo ta prezimovališča najlepše predpogoje v južni Dalmaciji ln na južnih otokih. Naj opozorimo le na Dubrovnik! Ta dragulj naše obale ima srodnjo toploto decembra 9.9" C, srednjo toplino januarja 9.8° C (Ljubljana — 2.50° C!) in srednjo toplino februarja 9.8° C. Vrednost teh navedb bomo mogli presoditi, ako navedemo u primero temperaturo Nizze; tam je v decembru 9.2° C, v januarju 8.2® in v februarju 8.0® C. Celo svetovno znana In modra Nizza Ima za colo stopnjo neugodnejšo zimo, nego naš Dubrovnik! 8e lepšo zimo ima Ercegnovi v vnanjem delu Boke Ko-torske, kjer zore pomamače kakor v Grčiji. Dalje naj navedemo še sijajno zimsko podnebje zapadne obali polotoka Re-Iješca (Orebič!) In otokov Hvara, Vlza ln dr. Krasno lego Ima tudi takoimenovana rivijera sedmerih gradov (Kastelov), med Splitom ln Trogirom, kl je en sam vrst vinogradov in oljčnih nasadov. Poletje je sicer t Južni Dalmaciji nekoliko prevročo, toda zimske temperature pa so kakor nalašč za modema prezimovališča, ln tople jeseni ln pomladi bodo brez dvoma privabile na tisočo tujec.
Predpopol so seveda železnice in to dobre železniške zveze. Ko dobimo to, se bo začelo na naši obali novo življenje.
Karlovi dolgovi
Časopisje je zadnji čas večkrat javlja, lo, da je Karlov «dvor» v Hertensteiiiu v največji bodi ln da ne ve, kako bo po. ravnal stroške preselitve iz 8vioe. V te-niči jo bil Kari te nekaj mesecev prt-1 svojim ponesrečenim pučem v preceje-niih denarnih zadregah ln njegov finančni direktor, nekdaj zapodeni konzul in sodaj sveže poplemenitoni Žid baron Stet-ner de Valmont se jo moral pečati z naj. bolj dvoumnimi verižuišklml posli In va lutnimi špekulacijami najnižje vrste, da o kril bivSega cesarja mesečni proračun v znesku Btoindvajsettlsoč Švicarskih frankov. Karlova okolica Je paradiSU Živela na njegov račun ter prejemala velike vBote mesečne plače za službe, kl bu w izkazale v vseh dosodanjih Karlovi!, avanturah, da so brez vrednosti. V dveh in pol letih svojega bivanja v Švici je Kari zapravil okroglo pet milijonov Švicarskih frankov. Njegova izveStajna in propagandna služba ga je pa stala tud' ikroglo dva milijona frankov. Pri svo-em begu ob polomu Avstrije je vtsl Ka rel s seboj petnajst milijonov avstrijskih :;ron in jih je po takratnem kurzu zamenjal v dva ln pol milijona Švicarskih frankov, dalje mu je neka angleška ban ka v angleških funtih izplačala nek le gat po Francu Jožefu, in končno Je neko svojo dunajsko palačo prodal Španiji ia n.ieno dunajsko poslaništvo. To poslednjo kupninsko vsoto mu je pa poneveril curiškl zakotni bankir Oskar Schlegel. ki mu je odnesel dvaindvajset milijonov avstrijskih kron. Kari je bil tore) kmaln nakazan na tujo finančno pomoč. Neka-časa tnu je brez pomislekov dobavlja; denar dunajski bankir In baron Andrej Veitachberger, kl je zavezal svoj moSnji ček Sele, ko mu je zveza s Karlom pri nesla marsikatero drugo občutno trgov sko škodo in hude napade s strani av-atrijskih socialnih demokratov ln njihove vlade. Potem je prišel drug pomočnik, bogat Švicar iz Curlha, gospod Rosen-bitih, ki je tudi nekaj časa pomagal Kar Iu z večjimi tneskl, in končno se Je zanimal zanj glavni akcionar Igralnice v Monta Carlu, najbolj tagonetna finančna veličina zapadne Evrope, Sir Bazllli Za harov, lastnik listov »Figaro« ln »Excel slon v Parizu ln lastnik telegrafske agenture »Radio«, mož, kl Je tudi grSke mu Konstantinu ir.novs pomagal na troti ln kl Je bil njegov finančnik za Časa, be je Konstantin llvol v fivici. Zaharov ee je tudi zanimal za razna politična pod jetja Karlova, na primer za njegov dva kratnl poizkus povratka na Madžarsko. Vendar so njegovo pomoč Kari ln nje govi drugo vi In pnrazitl Izrabili do zad njega vinarja. Upnikom se pa vkljub te mu ni treba bati, da bi kaj izgubil!, na,-sprotno, nadejajo se, da Sa kaj profltirajo. Za vse dolgove je namreč zastavljene tudi ogromno posestvo Zlte v Zgornji Italiji in vrhutega Be pred javnostjo skri ti nekdanji avstrijski kronski zaklad, ki ga je Kari v septembru 1918, ko Je bit še avstrijski cesar, spravil na varno v ftvico in kl ga hrani na kraju, kl Je znan le nekaterim maloštevilnim »najzvestej-šim«. Kronski zaklad je vreden večkrat po deset milijonov Švicarskih frankov, tudi če bi se res Izločil lz njega slavni diamant »Florentlneo, ki ga zahteva, Italija zase na podlagi raznih zgodovinskih pravnih naslovov.
Cuje se, da bo antanta sedaj, ko spravi Karla na varno, Imenovala tudi upravitelja njegovemu premoženju, s nalogo, da spravi to aktivno konkurzno maso ■* red.
UM sodbe o godalnem Ircar-tetu Zika
Ljubljančanom in Slovencem de'- o znani godalni kvartet Zika le tekom lanskega in začetkom letošnjega leta v naši ožji in širši domovini priredil več glasbeno izvrstno uspelih komornih večerov In koncertov. Zadnji čas pa so člani kvarteta prestopili meje naše države In šli komentirati med rojene glasbenike brate Cehe. Kakšno priznanje so dosegli s svoio nadarjenostjo, pridnostjo In \ :tr > nostjo med njimi, nam svcdočljo kritike v češkem časopisju. V inform ^ijo domačega občinstva prinašamo nekatere odlomke Iz kritik tudi mi.
Pr. Šilhan le pisal o Zikovem kvartetu v Narodnih Listyh» t"'-o!e:
Štirje mladi glasbenik!, trije absolventi praškega, četrti tržaškega konservatorija i se sešli v opernem orkestru Ljubljane in se našli v umetniških težnjah, k! hre-p.-nc višle, kot je segalo nllh dosedanje t:c!ovanje. Osnovali so si februarja mes"-c.i 1920. leta godalni kvartet. Vežball so .: ljubeznijo, z resnostjo in navdušenjem, v kolikor iim je seveda dopuščalo pedagoško delovanje na konservatorlju in sodelovanje v gledališkem orkestrn. Idealizem jih je privede! do tega, da so zapustili svoja službena mesta v Ljubljani ln ;o jih zamenjali z umetniško viš!* stoječim poklicom, ki jim vsal v začetku nc prinese dobrot v gmotne:. oziru. Tako se jc rodilo najmlajše češko kvartetno udru-enje, ki «c je v preteklih dneh predstavilo ožjemu krogu interesentov v orosto-<IIi »Umeleeka besede«.
Se jako mladi glasbeniki so tu sedli k pultom: g. Rlliard Zika I. gosli, g. Karel Sancln II. gosli, g. Ladoslav Cerny (viola) in g. Ladislav Zika čelo. Toda že prednašanje prvega stavka Dvofakovcga ameriškega kvarteta v F duru le zadoščalo za dokaz, da so mladi kvartetašl zreli umetniki in da Imajo zdravo, v globino skladbe prodi rajočo glasbeno čutenje ter da Igrajo z drznim, ognjenim, često celo s prekipevajočim temperamentom.
Združenje, kl se želi nazlvatl tCeho-slovaškl kvartet« le našlo takoj pri svolem prvem koraku meccna, kl mu je omogočil v dobi ccicga, ' ' šnjega poletja brezskrbno se posvetiti študiju ln izpolnjevanju Igre. Ta meccn Je velepos s'nlk Thum-Ta.-ds, ki le mlade umetnike gostil na gradu Lončen Iu Jim sedaj kot predsednik »Društva prijateljev umetnosti« na Dunaju pripravil pot na dunajski kon-cc.tnl oder.
Kritiku <Venkova» (KrHlk: Sourek) se le glasila:
Koncertni biro gospoda Svojslka )c predstavil te dni v prostorih »Umelecke Besede« ožjemu krogu praških glasbenih poročevalcev nov češki godalni kvart-t. Primlst kvarteta je g. Rlliard Zika. Vsi štt.je člani tega kvarteta so bili zadnje dve leti profesorji konservatorija In člani opernega orkestra v LJubljani ter so se tekom časa že nekolikokrat z uspehom predstavili kot godalni kvartet na raznih koncertnih odrih Jugoslavije. Da še niso dosegli brezhibne popo'iostl in člstistl komornega sloga, se Zlkov! dobro zavedajo in tudi še nimajo glasbil potrebne kakovosti. OJtod izvira njih trden sklep, da s« popolnoma ločilo od učiteljskega
delovanla In sodelovanja v orkestru ter se Izrecno posvetijo štu'!Ju komorne glasbe.
Kritik 'Tribune* dr. J. H. pa le porolal
0	nastopu kvarteta takole:
Češkoslovaški kvartet (Rlhard Zika,
Kare! Sancln, Ladoslav Cerny, Ladislav Zika) se le predstavil praškim glasbenim kritikom In povabljenim gostom v »Ume-leckl Besedi«, Ta kvartet Zika ume Igrati Igro štirih solističnih godal, ki zveni res komorno. Cistota intonacije, ritmična točnost, svobodno shvatanje Iraz ter smisel za dinamiko omenjam jako pohvalno. O umetniškem načrtu Zlkovccv ne vemo ivčesar In tega tudi po Izvaja-j nju Igralnih skladb soditi ne moremo.
1	Mislimo pa, da se morda hočcio z svo-j jim naslovom označiti kot udruženje, kl
želi umetniško korespondirati s Češkim kvartetom. Ta seveda predstavlja poseben tip, gotovo stopnjo, proti kateri se je težko boriti, dasi le njegovi akademlčni hladnosti mladi najnevarnejši tekmec.«
Zlkovci so tore) doživeli s svoio umetniško produkcijo v Pragi popolen uspeh. 6. t. m. nastopijo na Dunaju In ml jim želimo !e to, da sl tudi v prestollcl republike Avstrije pridobe isto priznanje, kl so ga bili deležni na Češkem In še prel pri nas.
Prosveta
Dramatičnim društvom In odsekom! Pod skromnim naslovom »Diletantskl oder«, navodila, le napisal M. Skrblnšck strokovno knjigo, kl hoče postati vade-inecum ?a naše dlletantc In fjubltellc gle-
dališke umetnosti. S to knligo nai dobilo dramatična društva In dramatični odseki takorekoč strokovno podlago za uspešen razvol In napredek. Veselja do Igranja In do odra sploh le pri nas povsod dovolj. Skoro povsod pa so prireditelji več aH mani samouki, sfcer navdušeni za lepo umetnost, a manjka Hm trdna podlaga za njihovo dobro vollo. To podlago pa jim bodo nudila »Navodila«, na podlagi katerih bo vsaka predstava naštudlrana res temeljito in vsestransko ter tako nudila kulturen užitek. V desetih odstavkih razpravlja avtor o Izbiri Iger, zasedanju vlog, vajah, režiserju, oderskem Jeziku, predstavi, masklranju, aplavzu, kritiki in gledaliških dvoranah strokovnjaški ln Izčrpno, vendar poljudno In pregledno. Isto vella tudi za Emil Navlnškova strokovna navodila za šmlnkanje »Lepa maska«, ki so Istotako primerna In potrebna vsem našim odrom. Obe knjigi Izldeta prihodnje dni In skoro gotovo, ne bosta presegali cene 40 K. — Opozarjamo, da bi založništvu p. n. društva zelo ustregla, ako bi naročila za svoje članstvo skupno In bi bilo v slučaju večjih naročil mogoče dovoliti tudi neka) popusta. Vsa naročila naj se naslove na: »Založbo Zvezne tiskarne«, Marijin trg 8, v Ljubljani.
*Nova založba" v Trstu. V Trstu se Je osnovalo slovensko založništvo »Nova založba«. Kot prvo knjigo v svoji režiji Izda dr Pregljev roman »Pebanus Joan-nes«, kl !e Izhaja! v lanskem »Dom In Svetu«
Romantična slmlonl/a drla. Antona PMfknerla. kl io Izvala muzlka Dravske divizije dne 10. t. m., se dobi v mali par-tlturnl Izdaji v knjigarni Klcinirayr & Bsniberi. Miklošičeva cesta v Ljublinnl,
Dramatične predstave v Dota/1 Lendavi. Iz Dolnle Lendave nam poročalo: Dramatični odsek tukajšnje čitalnice le vprl-zorll dne 29. oktobra Igri »Ivan« In »Kakršen gospod, tak sluga«. V nedello so obe Igri ponovili brezplačno za volaštvo;
S tem Je storlen prvi korak v kulturnem delu pri nas. Marljivi igralci naj se ne strašijo truda, ampak kmalu naj zopet nastopilo. Igra !e bila dobra pri vseb Igralcih. Brezdvomno bo vsaka naslednja predstava privabllala več ln več občinstva. Led le prebit. Ribiči, razpnite mreže!	J. G.
Gabriele d" Anunzio: Notturno. Založba Treves v Milanu |e te dni vrgla na književni trg najnovejši roman Gabrlela d' Anunzla pod naslovom »Notturno«. »Notturno« Je delo, kl ga je d' Anunzio začel pisati februarja In aprila meseca 1916. In katerega le moral radi svoie očesne bolezni tačas pustiti v Iragmentu. Seda) jo d' Anunzio končal roman v svojem bivališču ob Gardskem jezeru. Knjiga, ki lo krase inlclialke In vlnjete sllkarla Adolfs de Carolls stane 18 lir.
Letošnla Noblova nagrada za literaturo. Iz Stockholma sc poroča, da bodo te dni končane vse predpriprave za razdelitev Noblovih nagrad. Literarna sekcija je predložila sledeče tri kandidate: na prvem mestu angleškega pisatelja Hardi-Ja, na drugem filozofa Bergsona, na tretjem pa francoskega pisatelja Bou-trousea. Pojavile so se tudi kandidaturi) Gabrlella i' Annunzla In Mukshna Oorkc-ga, toda t 'e kandidaturi sta padli, ker Noblov institut le zavzel stališče, da sta se Imenovana književnika v preteklem letu boli udejstvovala kot politika nego a literarnem pollit
^ui |i flviee lo tudi vil njihovi poma-Jjjf Kl p« mano, kun se tedaj obra-Lo, da uajdejo novoga zavetišča, ii ka-bodo morda iznova rovarill. Edl--I nadvojvoda Evgeu je »utel o« lati ▼ gvici. ker m baje im zanima ta nobeno drugo re«, kot ta neko zgodovino namiga vitežkega reda...
Eden glavnih sokrivcev ln oajnespo-jobnejiib diplomatov, ki »o pomagali ivermi vojni, da j« Izbruhnila, je gotovo nekdanji prosluU avstrijski zunanji minister grof Berehthold. CeškoslovaAka mu w prizna svojega državljanstva ln mu ce dovoli, da bi se naselil na tvojih »«-(»posestvih na Slovaškom. Sedaj stanuje tu Človek v Monakovem v hotelu Regl-E;J. kjer ja tudi glavni stan iuonakovske pouarhlstifin« propagande. S svojim Iz-tuieidm nasvetom sodeluje i Luden-dorffom, Ebrhardtom ln drugimi nemškl-monarhističiiiml prevratniki, dela ae ,,3, kakor da ga vse to sploh ne zanima. Vpraiali so ga, če se ne bo odločil, da izd* tudi on svoje spomine, kajti te->lai> I10 l9 toliko drugih pravlb ln nami-tijšnlh državnikov izdalo »voje spomine in deloma celo proti njomu, bl mogel tudi on marsikaj povedati. Toda oholi In domišljavi avstrijsko-madžartki magnat jc odgovoril: «To delo prepuščam pleliej-
«b In slabim politikom...* •
KARLOVI IZONANCI
aedaj, ko ]e Kari Habsburg Izgnan Iz Madžarsko ter mu le preprečen vsak na-aaljnl povratek v deželo krone sv. Štefana. bo zanimivo, če si nekoliko ogleda no nlegovo okolico, kl ga |e hrabrila In mu dajala poguma za polet Iz Svlc« v So-jronl In kl lo le obenem z gospodarjem zadela usoda Izgnanstva.
Poleg Karlove žen« Clte Parmske to bili nalzvesteJSI sluge In oprode ter pro-ja ga tor II karllstlčnega gibanja sledeči iiudje:
3rof Ledochowskl, poljski slabič, kl le pri Habsburgu vrSil službo «Oberhofnicl-<tra»; kuhinjski molster In gospodarski oskrbnik Karla le bil bivši korvetnl kaplan von Schonta. Karlov «5kof« le bil dr. 5-eidel, o katerem se le celo v Hertenstel-du govorilo, da le <katollsch verbohrt und ijiotlsch veranlagU. On ie opravila) službo dvornega patra. Tiskovni Sel dvora In ajavnl Karlov politični pomočnik le bil bivSl c. kr. stotnik Wcrckmann. Njegovo delo je obstolalo v zasledovanju novic v Mikih, čeških, madžarskih In drugih ia-opisih. Na «dvoru> )c bila dalje gioflca ■ursenbock, kl le zbežala lz Hertenslelna z grofico Pallly. Ta |e bila natančno po-ičena o tajnostih Pronayevega oddelka, ki je bil v teroristični službi madžarskega Jržavncga upravitelja HorthyJa. Na Her-tenstclnu le dal]e živela ena Cltlna sestra ln njena mati Marija Jožefa. Kot zastopnik madžarske vlade le na Karlovem dvoru olicljelno funglral von Borovlcscnj'1, bivSi osebni tajnik prejšnjega madžarske-zunanjega ministra Oratza. Drugi ldžarskl Karlov pomočnk grof Pallvlc-ciiil Je bil pred nekoliko meseci odpuščen I/ službe.
Ko že govorimo o Karlovih pomagačlh, ii:i)ramo omeniti še Karlovega zaslužnega ■delovalca princa Slksta Parmskega, Cipresa brata, dobro znanega še Izza časa pred razsulom avstro-ogrske monarhije. Sikst le francoski rolallst, kl si le znal Iz-poslovatl dostop v odlične francoske, an-veške in ameriške kroge, kjer le deloval i habsburško misel. Poleg Slksta Je bil istnl gost v Karlovem pregnanstvu še drugi brat Clte, princ Renče Parmskl.
Poleg teh ljudi se |e mudil pri Karlu ali \ sa! v njegovi neposredni okolici mlajši mo brat Maks Habsburg. Živel Je kalior ostali najožji člani «dvora» In ie bil jako ponosen na .Njegovo Veličanstvo« svole-na brata.
Navedli smo le nekatere glavne stebre karllstlčnega gibanja, kl so bili težišča dala za vspostavo habsburške dinastiji. Število Karlovih pristašev pa s tem še Iz-daleka nI popolno. Treba Je namreč pred vsem vedeti, da le štel habsburški .dvor« v Hertcnstelnu nad 50 oseb. In koliko stotin ljudi, moških In žensk, le bilo v Karlovi službi izven tega Karlovega Intimnega krogal? To se ne da niti približno ugotoviti. Vsi pa, kl smo Jih v teh vrstah na vedli z Imeni ln še mnogo, mnogo drugih, ■o sedaj izgnani Iz Švice, ker so v službi svojega gospodarja zlorabljali švicarsko mstoljubnost. Kakor Kari Habsburg, tako boo morali tudi oni poiskati zavetišča ,z ven švicarskega ozemlja, pa bodisi la naldeio zaklonišče obenem s habsburško družino na Madelrl ali pa kjp drugje. Vse kakor Je gotovo eno, in sicer to, da le z ndstavltvljo Habsburžanov z madžarsko-sa prestola ugasnila luč In slava tudi te Karlove najožle okolice.
50'0®0
Bilo je megleno oktobersko jutro. Poklicala sem svojega najmlajšega -inka. Oglasil se mi je zaspano: — <Ali smem, mamica, ali smem? Samo malce, da se pogrejom.* — Ker nisnm odgovorila takoj, skočil je r svojo po-■teljc na mojo ter se stisnil k meni pod odejo.
i Ali boS danos kaj priden? sem ga prašala.
»Saj sem vedno priden, ali ne, ma-
mica?»
«Ni ravno sile ne. posebno v Soli ni-
tak kakršen bi bil lahko.*
«No, mamica, povej rajši kaj lepega.*
«Ce bodfite pridni, dobite vsak po no srečko Kola sester, ob ino&euu. seveda.*
»ttfiij m wmm n v vfl
M t.
nes?
•	Zakaj? Zato, kar Je tvoj o6e uradnik.*
•	Koliko pa dobim na »reSko?*
•Ce zadene! prvi dobitek, dobil BO tisofl kroni*
«50.0001 Veg, mamica, 6e dobim, dam tebi 40.000, tisoč pa bo tamo.* «In kaj boS t denarjem?* •Kupim al lepo mizarsko orodje, veS, fino, dobro, močno, pa lesa, da ai sam izcimpram polico ta »voje knjige. Potem si kupim 8e orodje za Izrezlavanje ln ti naredim lepih, lepih okvirjev ta tvoje slike, VeS pa tudi vso pripravo za lotanje loncev kupim ln ti popra-vim vse tiste plskre, kl puščajo. Škornje do kolon ta sneg, pa sanke bi si tudi rad kupil hi Se fino barve bi rad Imel, da bi slikal. Vsakemu bratu in sestri kupim šo lep dar ln tebi pa pa-panu tudi noluj. Ej to bo imenitno!«
Mel si jo roki veselo ter ponavljal: •to bo imenitno, imenitno!* <A11 bo to kmalu, mamica?* •Ko bodo prodane vse srečke.* Danes smo prvega in moj mali je dobil obetano srečko. 1 njo Jo v njem oživelo novo upanje na mizarsko ii rezljarsko orodje, škornje, sanke, barve in druge krasne reči.
AH ni vTedno, da napravi vsaka mamica za en sam dinar svojemu otroku enako veselje in vzbudi take lope uade?	, M. B.
Gospodarstvo
GoriSko pismo
Mogli bl roti, da je pri na« vso pri starem. Razmera so neznosne, kakor so bile, samo da to m i« v marsitoni poslabšale.
Ne mislimo seveda na naSe narodnostne prilike, kl itak ne bodo preje bolje, nego kadar se zgodi ono, o Čemur vsi sanjamo, toda o čemur iz lahko pojmljivih vzrokov ne govoruoo. Naše šole so še taprto, vsled •pomanjkanja prostorov*, kakor pravi sal'> tiionska oziroma salamonaka opravičba laike vlade. Ko pa je hotel izprazniti iir. Gregorčič slovenski Soli namenjono hišo, pa so nastopili faiisti in razveljavili sodnijsko razsodbo. Ostalo je vse pri starem ln nail otroci so ie v naprej gojcncl laških šol.
VpraSanje, kl danoe najbolj tanlma Goriško je vojna odškodnina. Vse se sprašuje, kdaj da bodo zopet IzplaCali odškodnino ln vse *e jezi nad vlado, ila ne izpoiul svojih obljub. Cisto na-ravnol Od ugodne rošitve vprašanja vojne odškodnine odvisl naravnost bbigostanjo Gorice. Ce preneiui v Oo-rici še stavbno delo, potem pride nad nas Ista gospodarska smrt, ki mori Reko ln straši tako strašno v Trstu. Zato se trudi vse, da prisili vlado, da izpolni svoje obljube. V tem vpražanju so se tnašll v enotnem nastopu cclo Slovenci ln Italijani ter osnovali skupen odbor, ki prireja po vsej Goriški slovenske in laike shode. Lahko rečomo, da je bil nastop tako učinkovit, da je laška vlada popravila največjo krivice. Tako se izplača sedaj 90 odstotkov cenjene škode in ne samo 65, kakor je bilo to do sedaj v veljavi. Kar je pa glavno, intabulira se na posestvo sedaj le 40 odstotkov odškodnine. Doacda.i so namreč intabulirali vseh 65 odstotkov. Tudi obresti odidejo in je s tem prebivalstvu v resnici znatno pomaga-no. Vprašanje vojne odškodnine bi bil.i tako skoraj reSeno, samo da bl vlada tudi pričela z lzplačevanjom odškodnine. Tega pa kar ne mara in ne mara. Bo že zopet kdo zaslužili
Skupen nastop Slovencev In Itali-ianov v vprašanju vojne odškodnino, je koristen, želeti bi bilo, da so tje-dini vso prebivalstvo tudi v par drugih vprašanjih. To je predvsem zadeva iavnega miru in reda. Gorica, kl je bila vedno mirno mesto, jo danes prenapolnjena ratnih zločincev, da se ljudje ponoči ne upajo več na ulico. Javne varnosti nI, čeprav je za vsakim vogalom straža. Toda kaj se meni ta za lopove. Njena skrb so samo slovenske zastave, katere lovi s tako vnemo, da jih jo naSla cclo v oblekah deklet! No. mogoče bo v kratkem bolje. Tedaj namreč, ko prido iz Rima onih 500 orožnikov, ki se tam s kilometrsko hitrostjo uče slovenski. To bo Be smeha, ko bomo poslušali, kako se »tista ge-sput* obnaša med slovenskim ljudstvom.
Kinčno Se eno politično vest. Laški kralj — ne pride v Gorico. Tako smo upali, da bomo deležni sreče, ki je bila dana tirolskim Nemcem, pa prazni so bili upi in tudi — strahovi! Nekateri so se že na proslavo silno pripravljali in Fascio.je bil že v navdušenju. Toda bilo je pa tudi mnogih, ki se kralja prav nič niso veselili. «Liberta» je pisala na primer, da naj razobesijo meščani na dan kraljovega prihoda črn-' zastave, ker da je kralj »onesnažil laško zastavo*! Kralja torej nismo videli. Zato pa emo mogli pozdraviti maso detektivov, kl je prišla, da pripravi deželo ra kraljev prihod. Kakor vse kaže ja bila dežela nevredna visoke časti, ker se nikakor nI hotela primerno pripraviti. Ali pa so detektivi dobili mnenje, da se nekaj preveS pripravlja. Pa to ni naša stvar! Kraljev obisk je izostal in ljudstvo govori zopet. o draginji, o sijajni laški upravi tor se sprašuje, kdaj pride vendar kralj, ki prinese srečo! Mogočo, da veste O tem Vi tam moko, kal več?
Padanje valute
Rimski Ust <Oiornale d'ltalia» prinaša o valutnem vpr&tauju zanimiv ilauek, it katorega posnemamo sledeče:
•Italijanska lira predstavlja dane* eno petino predvojna vrednosti. Zato t* mora plačati tedaj ta angleSkl funt n« ve« 86, temveč 100 lir, za dolar n« v»« 6, temve« 26 lir itd. To ttanje lir* Je vzrok draginji In državnim primanjkljajem*.
Članek našteva nato vse od* države, ki Imajo še nitje valute, nego je Itali-janika. O teh valutah pravi, da jih ni mogofie ustanoviti In določiti, ker t* neprenehoma tpreminjajo. Avstrijska krona lo poljska marka veljat* dane* rno^oie komaj y2% tvoje nekdanje vrednosti. Vlade v takih državah nimajo ve« Imetja, temve« imajo le ttroje za tiskanje bankovcev, kl t neprestanim tiskanjem vedno bolj razveljavljajo vrednost denarja. Tak listom mora dovesti do poloma. L* blaznikl pričakujejo od papirnatega denarja ozdravljeuj* gospodarskih razmer.
Kdor nima pravega pojma o katastrofalnih posledicah velikega padanja valut, naj gre v VaiAavo ali na Dunaj, da vidi, kaj te tam godi. V tedanjih av-stri.ekih ln poljskih razmerah to spremembe valut ogromne: 10, 80, 50 točk v enem dnevu. Pri takih razmerah Ja poštena trgovina nemogoča; ni mogoče določati een. Sleparija, špekulacija obvladuje vte gospodarsko življenje. Poštenost se Izgubljava.
Danes, v dvajsetem stoletju, trpijo na Dunaju pomanjkanje. Ako bo ilo tako naprej, bodo umirali od lakot«, kot na ituskein. Medtem pa živijo na Istem Dunaju razkošno in zapravljivo oni, kl so ti znali nagrabiti cele kupe papirja.
UpUv takih valutnih razmer na državni proračun ja uničevalen. Računi, proračuni, resne bilanc« to nemogoče. 1'reko noči t* spreminjajo za atotine milijonov, celo za milijarde. Kaj pomaga Avstriji višanj« starih in nalaganja novih davkov? Dohodki *o M ilcer v tad-njem polletju povttoll ta v*« nego 20 milijard, toda koliko koristi to, ko pa stroški naraščajo še v voSjl meri? V razmerju t razveljavljenjem denarja narašča draginja la država mora neprestano vi šati plače svojim uslužbencem.
Tako Italijanski list o padanja valut*. Med vrstami namiguje člankar, da slabo stanje lir« In italijanskega gospodarstva no Izključuj« podobnega razvoja v Italiji, ako s« n« bo temu vprašauju posvečala vsa pozornost.
jOlnar In lira .
Spominjamo s« ie, da Jo bil lani U, Saša fiuančnoga ministra Stojauoviča naš dinar v Curihu nad italijansko liro. Kmalu potem je naša valuta padla, nato se je držala dalje Saša na grimeml višini, dokler ui pred meseci začela nenadoma rapldno padati. Sedanja razlika med dinarjem in liro je velikanska. Dne 4. novembra Je notirala v lleogradu deviza na Milan 8-10 dinarjev. Razlogi za padec naše valute to te Iskali vsepovsod, ker niso bili vidni ln ker takega padanja no opravičuje ne naš« politično ne gospodarsko stanj«.
Nimamo tu namena raziskovati, kje so resnični vzroki padca, v domači aH ino-zomskl špekulaciji, ali v kaj drugem. Moremo samo z vso gotovostjo trditi, da je padanje dinarja nenaravno In da Jo zlasti nenaravno razmerje med dinarjem ln liro.
Lira reprezentlm dane* eno petino predvojne vrednosti. Gospodarsko stanje Italije je slabo, v mnogih ozirih slabejšo. nego pri uas. Pri nas je industrijska kri za, toda težja Industrijska kriza je v Italiji, kar Je razvidno iz neštetih omeji-tov obratov, polomov Industrijskih podjetij in številu brezposelnih. Ta kriza je v Italiji tem občutnejša, ker Italija ni agraina država, kakor je v pretežni večini Jugoslavija. Italijanski finančni strokovnjaki ne zaupajo tiri. Visoko stanje liro je torej umetno, kar je ticer znak zmožnosti italijanskega finančnega ministra.
To neupravičenost razlike med dinarjem in liro dokazuje pač tudi visoka ku-povna moč dinarja v državi v primeri z malo kupovno močjo lire v Italiji.
V Italijanskih listih je vse polno pesimizma ln nezaupanja v Uro. Ameriška vest, da washingtonska vlada pričakuje od zaveznikov za leto 1022 redno pla-čanje obresti za kredite, ki jih jo dala Amerika za časa vojne, je vzbudila v Italiji veliko vznemirjenje. Poleg tega ludi Anglija računa na obresti teh kreditov. Italija mora biti pripravljena, da plača vsaj 1 milijon zlatih lir. Italija sicer namerava sedaj Ameriki In Angliji obrazložiti nemožnost izpolnitve omenjo-nih obveznosti. Italijanski listi pišejo, če se bodo morale te obveznosti izvršiti, da bo Italijanska lira delila usodo nemške marke.
Ako primerjamo nadalje promet papirnatega denarja v Italiji in pri nas, vidimo zopet, da je inflacija papirja v Italiji z upoštevanjem razmerja večja, nego pri nas. V zadnjem času se je sicer promet bankovcev v Italiji precej zmanjšal, kar govori seveda v dobro Italiji. V avgustu je bilo v Italiji v prometu 17 milijard 841 milijonov lir. Pri nas je po malem število bankovcev naraščalo, v zadnjem času pa jo zopet padalo. Po izkazu Narodne banke dne 22. oktobra je število bankovcev v prometu padlo od 15. do 22. oktobra za 12,S11.8:<5 na 4,.407.25(1.715
dinarjev in kar J« zlasti va*no, te Je obenem povišala kovinska podlaga za 10,053.150.89 na 430,408.279.68 dinarja. V Italiji pri poročilih cirkulacij« Ur končno n« povedo, zakaj je manj Ur v cirkulaciji, kam to izginil« ln na kakšen nafiin to izginile lz cirkulacij«.
In italijanski državni proračun? Italija ima š« vodno velik primanjkljaj. Llttl bolj potihuma trdijo, da znaša ta primanjkljaj 6 milijard. Drugače se pa trdi, da Je primanjkljaja le 8 milijarde. Tudi tega je dovoljl Naš proračun predvideva v načrtu ticer primanjkljaj, toda po Izjavi finančnega ministra dr. Kumanudlja te bo vzpostavilo ravuovesje.
Primanjkljaj v trgovinski bilanci za prvo polovioo 1921 j« znašal v Italiji 8 milijard. 2alibog nimamo I* podatkov
0	naši trgovinski bilanci. Vemo samo, da te jo naš Izvoz v prvem četrtletju 1021 dvignil proti prvemu četrtletju 1020 od 228 milijonov na 6(19 milijonov dinarjev. Mogoče, da je naš izvoz pred meseci nekoliko padel. Sedanje nizko stanje pa je Izvoz povočalo, kakor lahko sklepamo po Inozemskih tržnih poročilih, kl javljajo o prihodu našega blaga ln o živahnem povpraševanju po naftem blagu. Navzlic temu je t« dni valuta zopet fiadla, kar nas tudi prepričuje o maliiua-eijah pnrtl dinarju.
Naš dinar stoji neopravičeno nizko. Najbolj )* nenaravno njegovo nizko sta nj* napram liri. Gori omonjeno nas v
1	cm nazlrunju potrjuje. Naš politični in -rospodarski položaj je tak, da lahko zaupamo dinarju. Vlada pa mora napraviti odločno vse potrebne korake, da s« izsledijo in odstranijo one tkrivnottn* tile, ki aaliujsjo dinar.
—	Stanja Narodu« bank* SHS dne 82.
oktobra: kovinska podlaga 480,408.279.63 dinarjev (+ 16,958.160.89), posojila vsoto 685,231.188.48 (+ 88,689.809.99), državni dolg 4..848.158.447.47 (+ 9.857.338 din. 88 pur), bankovci v prometu vtoto 4„407,256.715 (— 12,311.835) dinarjev. Stavilk« v oklepajih pomenijo tpremem be napram stanju dne 16. oktobra. Kakor vidimo, t* Je v tednu od 16. do 82. oktobra cirkulacija bankovcev zmanjšala, a kovinska podlaga povečala. Po dolgem času zopot razveseljivo znamenj«.
—	Somborsko tržišče t poljskimi pridelki Z dne 8. novembra poročajo: Dovozi so nenavadno slabi, pa se J« cena pšenici ustavila na 1200 K. Pa tudi prt toj ocnl Je slaba ponudba. Povišala s« je tudi cona moki, ln *icer notira št. 0 17.40 K, moka za kuho 16.40, krušna moka 14.40 K. Stara koruza notira 950 do 900 K, nova ta domači konzum 860 do 870 kron.
—	Prepoved Izvoza mul. Zaradi male-ga števila J« poljedelsko ministrstvo za-braoilo izvoz mul.
•> Dobava gorivnlega špirit«. Ker se Je
špirit izdatno podražil, se je urad za pospeševanje obrti v Ljubljani odločil, preskrbeti obrtnikom večjo množino dena-turiranega špirita po nizkih cenah. Interesenti« naj obvezno prijavijo svoje potrebščin« najkasneje do dne 18. novembra na naslov Urada za pospeševanje o-brtl, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
m Jugoslavija na ženevskem velikem sejmu. Naš generalni konzul v Ženevi g. Petrovič In njegova soproga sta organi zirala na ženovskem velikem sojmu jugoslovanski oddelek, v kateroin so razstavljena dela In veziva iz Jugoslavijo. 3 pomočjo beograjskih, zagrebških, ljubljanskih in sarajevskih dam so so zbrali izdelki naše hišne industrijo. Ti vzbujajo na sejmu živahen intores. Ravno tako so narodni kostimi z vseh krajov našo domovino predmet pozornosti. Zastopana je tudi stara hišna industrija iu svetovno znano piratske preproge.
~ Naš trgovinski promet l Trstom. V prvi polovici 1921 se je izvozilo po železnici iz Jugoslavije v Trst blaga v te-žlni 603.000 q, iz Trtta v Jugoilavijo pa 401.800 q blaga.
»• Rečni promet t Madžarsko zabranjen V zmislu rešenja vlade je prometno ml nistrstvo Izdalo naredbo, po kateri se za-branjuje izvoz blaga In potniški promet na naših kot madžarskih brodih.
«■ Vrednost Jugoslovanske krone v Rusiji. Oficielna menjalnica sovjetske vlado v Moskvi plača za 1 jugoslovansko krono 800 rubljev.
—	Za brana Izvoza živine Iz Češkoslovaške. Češkoslovaška je zaradi mobilizacije prepovedala izvoz konj ln goveje živine.
—	Velllc promet ▼ bratislavskem donavskem pristanišču. Kakor poročajo Iz Hratisiave, znaša promet v bratislavski luki sodaj mesečno do 32.000 ton, dočiin !e pred vojno znašal le 8000 do 4000 ton.
™ Pogajanja med Avstrijo In Češkoslovaško o uvozu In Izvozu. Med Avstriji in Češkoslovaško so se vršila na Dunaju pogajanja glede odstranitve tožkoč pri uvozu In Izvozu. Pogajanja so bUa uv [O Sna.
»■ Silno naraščanje cen govedine na
Dunaju. Z Dunaja poročajo: Vsled sedanjih političnih razmer ne prihaja Iz Co-Jkoslovaške, Madžarske In Jugoslavije živina vofl na dunajska tržišča. To Izrabljajo domači producentje In navijajo cene. Dne 2. novembra so se povišale cene povejemu mesu v trgovini na debelo za 70 o. K v trgovini na drobno pa za 10 a. K pri 1 kg.
=> Parobrodna družba «LIoyd Trlestl-no» je znatno znižala tovorne postavko za les v Levanto.
x (Tint oMtfldrJt TtiMVat* SHM
•Maodonald* Je itavlla vladi ponudbo/
gled« naprav žitnih elevatorjov. Družba hoče vte elovatorj« postaviti na lastne stroško ln Jih pet let nama uporabljati b jih potem državi izročiti. Zahteva pa, d« izda naša država zakon, po katerem mora vse žito, ki se pridela v naši državi, paslrati te elovatorje, ki bl očistili tono žita za okoli 10 šilingo v. Predlog se proučuje v poljedclskom ministrstvu. Tana-^ prava bi bila za našo državo potrebna," /.lasti za Izvozno žito, baje pa so med pogoji tudi točke, ki niso sprejemljive.
—	Delovna vzajemnost avstrijskih irt. ncmMilk trgovinskih zbornic. Na zborovanju avstrijskih trgovinskih zbornic, kl se j« pred kratkim vršilo, je razpravljaj zastopnik trgovinske zbornice v Innu-brucku o načrtu delovne skupnosti i zbornicami v Nemčiji. Skliceval te je na o/ke gospodarske zveze med obema državama In na Izjavo, podano na zboro vanju nemških industrijalcev in trgovcev, po kateri so ti v principu pripravljeni za skupno delo. Tudi zastopniki o stalili avstrijskih trgovinskih zbornlo si> se izjrvlli podobne.
—	Promet bankovcev v Avstriji. Po izkazu A.-o. banko 28. oktobra je tiara stel promet bankovcov v Avstriji za 3.45 niili.va.Mo na 80.7 milijarde a. K.
-= Promet bankovcev v Nemčiji. Dno 22. oktobra je bilo v Nemčiji v prometu 95 milijard 467 milijonov 100 tiso« papir uatih mark. To pomeni narast za vsuto :I1U.3 milijona v tednu od 16. do 22. ok tobra. Dankovno kritje te je v istem času zmanjšalo za 8341.2 na 92.687.9 mil jona mark.
—	Uvoz In tranzit nimunike živine. Prevoz ivinj Iz Rumunije Je zabranjen. Goveja živina, ovce la koz« se smejo provažatl samo Iz okrožja Braiso (Kron stadt) ln iz severinskega komitata. L vozniki morajo predložiti dokument« o zdravstvenem stanju tlvlne. Prevoz zi vino iz Madžarske, čoprav bi bila ta n uiunskega izvora. Je zabranjen.
•• Pllljalka milanska Izvozne In uvoz ne družb* Granarla v Dralll (Humunija. kater* paaive znašajo 96 milijonov lejev. je bila ratpuščena. Nameščeno« to od pustUl.
—	Uspeh rumunik* letv*. Romunsko poljedelsko ministrstvo je objavilo lzve-stilo o rezultatih želve na SodmograJ-kem In v Uanatu. V iplošnem j« žetev
izpadla, kot te je pričakovalo. Ravna lako je dobra rodilo tlročj«, a vinska
—	Bolgarski finance. Kakor poroča list <Zora>, je kroldo v Bolgarski dn» 22. oktobra 8„183,742.000 papirnatih lovov. Lansko leto Istočasno je bilo v prometu 8„894,597.000 papirnatih levov. Cin-kularija denarja v Bolgarski je tekom' incga leta nazadovala torej za vtottt 210,950.000 levov.
—	Razdelitev angleških ek*portnIh krfc dltov. Krediti, dovoljeni po načrta angUf *ke vlade za pospeševanj« angleškega i4 voza, to razdeljeni na razne države k^, kor poroča «Economist» na tledečl r.iU čin: Rumunija 1.575.530 funtov šterliiv. ;?ov. Češkoslovaška 774.445, Portugalska :I11.100, Jugoslavija 280.806, Polniti 120.246, Avstrija 105.650, baltiške drži ve 101.250, Bolgarska 55.880, Finska, 19.354, Avstralija 8150, Nova Zolandijai 017, Ciper 470, Madžarska 354 funtotf Jterllngov. Podpiraj Be bo v prvi vrstj izvoz raznih tkanin, potem proinogt., loznlh in jeklenih izdelkov itd.
Angleške razstave vzorcev, »Dallji Telegraph* poroča, da namerava anglcš< ko trgovstvo osnovati 150 stalnih vzori' nih razstav na raznih svetovnih tržiščih!
Vanderllpov načrt za stabilizacij« ivetovne val. krize. Znani ainer. bankir in finančnik Frank Vanderlip ee mudi te dni v Berlinu, kjor deluje za ude}-stvitev tvojega načrta o stabilizaciji, evropskega kurza. Vanderlip prodlaga. naj se osnuje velebanka z zlato rezorvo v dolarjih. Glavni del rezervnega fonda bo vložila Amerika. Rezervni fond bo omogočil izdajo novčanlc v dolarjih v znesku do 5 milijard. Namen Vanderli-povoga podjetja bo posredovati evropske meddržavne denarne in trgovske! posle brez občutnega ktirznega valovanja valut, s katerimi razpolagajo evropske države. Banka bo pod naclzc stvom državo.
= Gospodarska obnova v Rusiji. Gu-bemijski gos|KMlarski svet v Smolenskn ie sklenil, da 7 podržavljenih kožnih tvornio donacionalizira In preda zope' bivšim lastnikom. V južni Rusiji 68 j-osnoval poldržavnl trust tvornio jekla, i-.' ie ujodlnil tvornice v Petrovki, MajevUi in Jtisovki. Trust ima dobiti od vlad" ",0 milijonov zlatih rubljev v svrho nabave materijalij v Inozemstvo. — V Ilar kovu posluje od 15. oktobra naproj za Iružna banka, ki je otvorila podružnice v Odesi, Kijevu, Garjupolu in Bordian-sku. — Vonovno uvajanje zavarovalnih poslov v Rusiji se je začelo v obliki dr žavnega monopola zavarovanja. Ta monopol obsoga zavarovanja proti požaru, toči, transportnim škodam, epidemijam goveje živine Itd. Zavarovanje za ruske državljane je obvezno.
C a r l s 11C n I dolgovi Angleški zunanji urad le že odgovoril na zadnjo noto ruske vlade, v kateri Izjavlja ta, da le prlpravllcna priznati predvolnc dolgo ve carlstiCncga režima. Angleški zunanjt urad prosi v svolem odgovoru pojasnila. Sovjetska nota govori namreč samo r; priznanju onih carlsllčnlh dolgov, kl lili dolgule Rusija francoskim vlagalcem, no pa na velike zahteve angleških kapitalistov v obliki komunalnih posojil lo »a druge namene.
Dular S Fabiani .SSSt
Zalogai Skladlk&e Balkan, Ljubljana.
® == Halataralla ipedlcifsKa tvrdk« v Sloveniji = "!
R. RANZINGER
Ljubljana Sptdcijski ptsaroa	Jesenice
PodjetJ« n privajanj« blkf< juiui Uleznio*. Brzovozni ta tovorni nabiralni praaat ti Avstriji ia v Avstrijo. Za carinjenje. Podjetje u prevažanje pohiltva 8kiadiUe e potebiiimi uprtimi kabinami n pohiitvo. ^ Bmjivi: Banalnger.	Intemrban telefon «0. ^
I. SANDR1N LJUBUANA
Velika zaloga vsakovrstnega
1610
usnja
kož, podplatov, gonilnih lermenov ln boksa na debelo
Mestni trg 6.
FIAT
FIAT
AUTOMOBIU
Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK
Ljubljana, Sodna ulica 11 - Tal. Interurb. 491
"TTT T
eo
■iiiiiiiiiiii;
:rixiixxxiiuc
JOS. RAVNIKAR
LJUBLJANA *»
zaloga manufakture na debelo.
JIIIrilllTTTII I TTTITTTTTTTTT CTTnTT~X7TT 1 IinUltlUT
5
6
Zajčje kože
kupuje tovarna klobukov
0Šešlr" d. d. Škofja Loka.
P;iMa Meni Milice
teli privatno poučevati klavir. Mlajše učence Ib začetnike poučuj« po najnovejši metodi. Ponudbe pod „1 - 3 popoldan"
na upravništvo «Jutra». 1823
Obratovodja
> večjo prakso v električni visoki ia nitki napetosti ia pri parnih strojih 116« ilnibe. Cenjene ponudbe na upravo «Jutr»» pod »Obratovodja". 1827
Suhe velike bosenske slive
v poi-tnih zavojih po 6—20 kil po 26 kron Orehe I« po 22 K, jabolka, »uiena ti K, sveta I* 6 K. Slivov k«, p«kmei (povidl), tobak, zaklane purane, praiič«, (uho meten« robo dobavlja nt dehelo najeentji Prva boan. raapoilljalaloa trrovtaa OJ. Vasiljevtoa. Tnala, Boana. 1818
Knpijo se i
Vsakovrstni »troji la orodje tudi ie rabljeno, sa mehanično atroko. Šivalni, pisalni in rasni ■troji, dvokoleea. 1761
P. BATJEL, Ljubljana, Zvonarska nlioa it i.
1668
JERMENA
gonila«, ninjala, prvovrstna Knochova v di-meaiijah (Urioah) od 80 do «6o mm prodaja
po eeai, takoj • ikladiUa: O lavno aaatopitve ma Jugoslavijo: Frtult i (rt|, Iiini. NinlCki L letela« ml. l|itl|iii. Stritarjeva illci 7, Mitu ttt
Obvestilo.
Obv«U«va eeaj. odjemalce ia p. a. obči« <tvo, da sprejemava nov« dela in poplavili po iijniijib ornih Sclevl čevlji v uligl. Tnrlstovskl čevlji domač«ja i«, delka.	1628
Ant. In Jož. Bra]er-Kapele
Llubljene, Turjaikl trg (Breg) it. 1.
1 SI Ugodna prilika JU
Lep klavir
firme J B. Streieher A Soba, selo dobro ohra oje« ter s močnim io čistim ginom, ji po eeoi na prodaj. Zelo pripraven ji ia kak veliki lalun ali gitaliluo kakor tudi ia peviko ali plcino lolo io viako »la»i>eno npursbo. Oiilrila in kupi ie < Ljnbijant, Branil-nitka eeeta iti v. 7, drugi Mna vrat«, I. nadstropji, vrata 48, vsak dan od ',,1. do '/,2. on popoldni, v nedeljo pa od 9. do lt. uri opoldni.
Predtiskarija
kleklania in veziva ~
C J. HAMANN
Hestni trg 8.
BRAKO-MIRNA
najmodernejše urejena tovarna _	sa Izdelovanje najraznovrstnej&ih
1782
is prvovrstnega materiala in v vsaki množini. Prevzemajo se tndl stare pile v novo nasekanje.
Brata Kolenc, Mirna, Dolenjsko.
Oene smerne!	Izvršitev točna!
Pasite na snamko: BRAKO-MIRNA.
2R6E-nuniOEZOUI-HI5E-IHLE-ll1DUSTR.STI)UBE-nOSTOIII= g PRORRČUni-nRČRTI lit OBISK IHZEHIR7R BREZPIRČnO. G]
1778
Ivan. Z! a fe: <o> "fc JL fe
tihih ii. hi mestni tesarski mojster thi»m ii. 179. Ljubljana, Dunajska oesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderno ies«n« stavb«, ostreija aa palač«, bite, Tile, tovarne, cerkve in avonike; »tropi, razna tla, stopale«, l«de-nloe, paviljoni, verande, lesene ograj« Itd.
Gradba lesenih mostov, Jezov In mlinov. Parna žaga.	153130 - Tovarna furnirja.
sus
Stroji ii obdelovanje lesa
Turbine 1665 Zvonovi 8
Takoj se sprejme
pod ugodnimi pogoji
v najem
gostilna in bufef
▼ mestn ali na deieli.
Cenjene ponudbe naj ie pošljejo upravnlltvn „Joua" pod „OosUlna". 1826
Prodajalko
dobro moč, isnrjeno v meiani a t roki, sprejme takoj
Karel Gimperšek
trgoveo v SevnloL 1823
COSULICH-LINE
(prej Auslro-Amerltcann) TRBT-AMERIKA
prevala potniki f Ne*-York redno trikrat, T Jolao Ameriko po tokrat mesečno. —
prodaja voznih listkov
% lavni aaatopnlk ma Slovenijo v LJubljani, Kolodvorska nlloa 96.
Poštnapomoftiica
vešča brzojavne službe se sprejme takoj.»>«
Ponudbi pod „B 160" na upravo <Jutra».
prej
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. 0. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzo javi: Merakl, Ljubljana.
Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi fžrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve na obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenee (Feder-weifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL". Lak za pode.,,MERAKL". Linolemo lak za pode. ,MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Bmnoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo l
Zobotehnica
mlajša moč, popolnoma izurjena na kavčuk in zlato, poštena in zanesljiva, lite slutbe za takoj. Cenjene dopise pod „V. A."
poštnoleieče Ftnj.	1816
Klobuhe in slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
pošta m želez, postaja Domžale uri Ljubllani.
V popravila prevzema tudi vsa tosadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V I jubljani prevzema v a naročila in moder uiziranje tvnlka Kovačevič i Tršan v Prciernovl nllol it. 6, kjer se sprejema I «87 v sredo in v soboto.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2
M. Kuštrin)
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno sastopstvo polnih gumijevih obročev sa tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraie ln avtodelavnioe s sti-akalnioo za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom Inženirja v centrali. Ljnbljana, Rimska cesta S. Prevozno podjetje sa prevoz blaga oelih vagonov na vse kraje, za kar ca razpolago 10 tovornih avtomobilov.
LJubljana, Maribor, Beograd, Podroinloe: Dunajska c. 20, Jnrčifiera aL 9, Knez Mihaj-teL It 470. tel. H 133. tova nI 8.
| Gradbeno podjetje
I ing. Dukic in drug I
| Ljubljana, Resljeva cesta 9. | | se priporoča sa vsa v to j | stroko spadajoča dela. |
namerni

0
1 §
o
a
O
o «
o «
w
v« «
S
o M n
S »
»t
8 n
w »
n $
K
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanškl m trboveljski premog
vseh kakovosti, v oelih vagonih po originalnih oenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
FčehoslovašM in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:	1664
Prometni zavod za premog, d. d. g Ljubljani, Nunska ulica 13.
1 M U
0
1
t,* »j
»S «
M
m
\\
lj
^
'»J
t
ii i* i\ a*
M

Domače vesti
* Brezvestne govorice. Uradno raz-^jjajo: Po mestu krožijo tendenci-
P . - .rt
joine
vesti, ki se nanašajo na orožne ..je, tako: da se bo mobiliziralo v Jjem obsegu, da se bo pričela vojna . Italijo, da se naše čete že bijcjo z Ltilžari in druge slične neresnico. Vse t govorice so izmišljene lz zlobnih nJi jnekulativnih namenov. Mali antanti Jjf, u to, da po Karlovom poizkusu pomaga vzpostaviti re<l na Madžar-'kom in zasigura mir Srednje Evropo. Viliffl naj ne verjame po brozvostne-jih izmišljenim vestem. Kdor zaloti ratfirjevalca takih vznemirjajočih noric, naj ga nemudoma ovadi pristojni oblasti.
*	Ljubljanski občinski svet bo hnel prihodnjo javno redno sejo v torek dne £ novembra ob petih popoldne. Na Revnem redu je med drugim poročilo
0	proračunu mestnega zaklada za leto 1921/22, prošnja Zveze organizacij mostnih uslužbencev za enkratni nabavni prispevek, prošnja učnega osob-■h mestnega dekliškega liceja za iz-iniačenje plač e plačami profesorjev v flrtivni službi ter razni računski sklo-
in proračuni v upravi mcntne obči-£ stoječih fondov in zavodov.
*	Odgodltev vpoklica letošnjih rclirn-(jT Ministrstvo vojne in mornarice obilja, da se i ozirom na vpoklic Štirih 1-mikov na orožne vaje odgodi vpoklic lf.oSnjih rekrutov na poznejši čas, kl ga pkjivi ministrstvo.
» h poštne službe. Poltarska služba je opisana pri poŠtah Rogatec ln Videm i-i Krškem, odpravniSka služba pa pri
1	ttah v Framu, Cankovi in v Rogaševci.
*	Reorganizacija poštne službe. Ministrstvo poŠte m hrzo.iava je odobrilo pravilnik za unifikacijo celokupne pojme službe pri poŠtah naSe kraljevine. Pravilnik vBebuje Štiri delo in sicer: raz-nerje z občinstvom, dostavljidna služba, vrednostna pisma in postni pakoti ter na-l:;zilna služba. Pravilnik stopi r veljavo
novim letom. Pristojbine ostanejo Iste, ■ kor doslej.
*	Iz uradnega Usta »Uradni liBt» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja .Pravilnik za izvrševanje določil o dr-tavnl troSarinl in začasnem zakonu o liržami trošarini, taksah In pristojbinah«, ra kar opozarjamo Interesente. Ta Storiti obsega pet tiskanih pol ln stane l^samezni izvod S kron.
*	Razpisana služba. Odda se mosto ainega sluge pri deželnem sodišču v
Ljubljani s terminom do 12. decembra. Nov kazenski zagovornik. Višje de-
• Bodite previdni! Nova flielM H* ne
stnem magistratu je jako radikalna. Koo mur hoče podreti vojaSnice, aprovlzacij »kl odsek se je pa nnjprejs »pravil na uilekarice. Sicor jo zelo lepo, da se huče organizirati dovoz mleka v Ljubljano, a mleko bi se moralo dovajati predvsem li onih krajev, iz katerih se dosedaj nI dovažalo. Po naSom mnenju je zelo ris kantno ustanavljati mlekarne v najbližji ljubljanski okolici ter s tem uničevati te stolotja ukoreninjeni »istom dovažanja mleka po mlekaricah. Prav lahko ee zgodi, da bo Ljubljana nekega dne brez mlekaric. mestne mlekarne pa bret mleka. Magistralno gospodo tat o prav res-no svarimo pred eksporimentil
• Draginja. Gla.nlo vladajoče koalicije NSS, JSDS bi SLS »Novi Ca->« piše, da zadnje dni draginja na ljubljanskem trgu raste, da se človoku v glavi vrti. Odkar je moč na ljubljanskem trgu v rokah združenih NSS in SLS, ki so si za firmo na zunaj izbrali nesrečnega g. Periča, so cene zaris zraslo za najmanj 80%. In to ne blagu, ki prihaja iz daljav, temveč takemu, ki je bilo izdelano in pridelano že zdavnaj tu v bližini. Vsem, kl so pričakovali, di bo nova občinska uprava energično porabila svojo odločilno moč v zadovah aprovizaciie in stanovanjskega vprašanja, je dal odgovor — »Novi Čas«. Nam nasprotni listi priznavajo, da jo bila Ljubljana še nedavno eno najcenejših mest v naši državi. Kako so napadali dr. žerjava, ki se je kot predsodnlk deželne vlade na vso moč boril proti draginji in to ne brez uspeha! Kako so napadali magistrat, ko je tam bil še dr. Tavčar! Zdaj je čas, da bi so gospoda Izkazala. Prvi mesec vlade NSSsarjcv ni prinesel izboljšanja, ampak velik korak r-v-vzdol.
• Primorskim profesorjem in učiteljem. Iz Idrij« nam pišejo: Citall srno v »Edinosti«, da je na idrijski gimnaziji in realki razpisanih več definitiv-nih mest, oz. snplentur, in sicer za klas. filogtjo, slovenščino, matematiko in fiziko. Kolikor smo informirani, bi potrebovali na idrijski gimnaziji in realki za prvo silo dva slavista, enega klas. filologn in enega matematika, V Tolminu bi potrebovali tudi novih učnih moči, med njimi učitelja slovenščine in risanja. Bila je velika škoda, da je odšlo toliko primorskih profesorjev, mnogo brez vzroka, v Jugoslavijo in pustijo našo šolstvo na cedilu. Sedaj imamo že v Idriji in Tolminu laške profesorje, ki no znajo pravilno slo-
elno eodiSče v Ljubljani je Frana D a- venski, ki gotovo ne bodo vzgajali mirov i ž a, »sdaj kazenskega zagovorni-: ;$„ mh.Uno tako, kakor želimo. Zato : v Pulju, sprojelo v imenik kazenskih j poživljamo slovenske profesorje, rojo-
.govornikov svojega okoliša.
*	Prof. Relss jugoslovanski dohrovoljcc.
Znani veliki prijatelj naše države, vse-•iciliSki profesor v Lausanne dr. R o i s s, povodom dogodkov na Madžarskem poslal našemu ministrskemu svetu pismo, v katerem Izjavlja, naj so ga v slučaju kakega oboroženega konflikta z Madžarsko smatra za našega dobrovoljca, kakor je bil tudi v svetovni vojni od 1914.—1018. leta.
*	Fatalen položaj Je brozdvomno mesto ubljanskega podžupana, že tri podžupane si je izvolil čmo-rdeče-modri blok
ljubljanskem občinskem svetu, todani-
ne v zasedenem ozemlju, da store nemudoma svojo narodno dolžnost ter se obrnejo na idrijsko ravnateljstvo srednjih šol. Dalje so laške oblasti zaprle okrog 140 ljudskih šol in se sedaj izgovarjajo, da manjka jugoslovcnsklh učiteljev. Zato apeliramo tudi na narodni ponos goriškega učiteljstva, da se po možnosti vrne.
* Predavanje o grafiki. Danes, v nedeljo ob 11. uri predava prof. M. D. Gju-rič o visoki grafiki od 14. voka do danes. Govoril bo tudi o sodobni čeSki in jugoslovanski grafiki in o razvoju tehniko pri nas. Predavanje se vrSl v Jakopiče-
' omar ni bilo usojeno, da ostane na svo ; vem paviljonu, •ai mestu. Prvega podžupana dr. Periča i * Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla
0	dvignili na županski stol, drugi Am- | ga. Frančiška Kadivc in ga. Marjeta Ma-brožič so je odpovedal, ker mu je bilo zi, v Razdrtem g. Lenart Del Linz, v sa-<cč do državne službe nego do podžupa- ; natoriiu v lopolščlcl ljubljanski trgovec
I r.ovanja, tretjega g. Rika Juga, ki je sa- ; g. Franc Smalc.
'■io enkrat stoloval ob levici itipana, so : * Pogreb g." Franca šmalcn, trgovca
1	vtaknili v vojaško suknjo! Kdo pač ; \z Ljubljane, se vrši v pondeljek dne 7.
ridc tedaj na vrsto?
1 Predlog In dovtlp. Sodrug Kocmur jc na Dolenjskem.
l novembra ob 10. uri dopoldan v Mirni
'avil v finančnem odseku ljubljanskega | 'Minskega sveta duhovit predlog, da naj podero ljubljanske vojašnice, stavbe-lti material proda, a potem kupi nov ma-toria! in na stavbiščih zgrade stanovanj-0 hiSe. Glasilo JSDS »Naprej« imenu-ta predlog svojega sodruga dovtip, ' Jugoslavija« se trudi in zagovarja Koc-mtirjev predlog, ki je vzbudil splošno votlost in veliko zaupanje v uspehe komunalne politike modro-črno-rdeče koa-'Res lepo gospodarstvo se nam o-teta, ko en del Bedanjo magistratne ve-1 ine smatra predloge načelnika finančnega odseka za resne, drugi del pa za do-vtipe!
Zaplemba «Naše Moči«. Včerajšnjo številko »Naše Moči« glasila duhovniške struje v klerikalni stranki, je policija v "-lein obsegu zaradi protidržavnega in firotivojaškega hujskanja zaplenila in u-rvMla vso naklado. Obenem jo prepovedala drugo izdajo zaplenjene številke, — 1'isa.nje »Naše Moči« je bilo v tadniem tasu že tako, da se je morala v skrajnem času zganiti tudi državna oblast in "rediti konec vednim hujskarijam. Od pisave »Naše Moči« so prav nič ne raz-»Novi Cas« z mariborsko »Stra-vred.
" Poziv brezstanovancem. Prejeli smo: Zaradi revizije se vabijo stranke, ki so aprosile za rodbinsko stanovanje v Lju-l-liani pri bivSem Državnem stanovanjskem uradu in so Se sedaj brez stanovanja, naj se zglase v pisarni navedenega urada na Dunajski cesti št. 10 (vogal Ce-rta na Južno železnico) od 9. do 18. ure in sic.er: rine 8. novembra stranke z začetnico imena A do H — dno !). novembra stranke z začetnico I dn N — dne M. novembra stranke z začetnico 0 do ti in dne 11. novembra stranke z začetni-»I dfl l, " < ' ^
Vlom v trgovino zlatarja Danijela
Zupanca. Še ni pozabljen senzacionalni, še vedno nepojasnjeni vlom v trgovino zlatarja Ivana Cerneta v Wolfovi ulici v Ljubljani in že se jc zgodil nov, popolnoma enak vlom v ' isti ulici in skoro na istem mestu. Včeraj, v opoldanskem odmoru, so neznani zločinci vlomili v trgovino zlatarja Danijela Zupanca v Wolfovi ulici št. S in odnesli iz izložbene omaro in zastrtega izložbenega okna eno zlato uro. okoli 80 koljejev, več broš, 3 zlat" uhane z dijamanti, 15 prstanov, 3 zlat^ zapestne ure in več drugih dragocenih predmetov. Vlomilci so prišli naibrže s ponarejenim ključem skozi vežo v trgovino. Skoda znaša nad 130.000 K. ki jo tem bolj občutna, ker gosp. Zupane ni bil zavarovan. Nedvomno se izvršili vlom isti vlomilci, ki so pred nar meseci popolnoma izropali nasproti se naliajajofo trgovino zlatarja Ivana Cerneta in katerim policija doseda' kljub marljivemu poizvedovanju ni mogla priti na sled.
* Občinsko sodišče za pobijanje draginje v LJubljani jo na svnii seji dno 2. t. m. določilo izmed svojih članov g. Adamiča, g. Golmaverja, g. Kralja In g. Tumpoja, da smoio v Bmislu uredbo za pobikinje dragin'o i dno 17. juniia 1021 St. 2-r)S pregledati vse zaloge življenskih potrebščin ter od lastnikov teh zahtevati na licu mosta vsa pojasnila in dokaze, ki bo potrebni občinskemu sodišču pri določaniu maksimalnih cen, kakor tudi nrl Izrekanju Bvojlh kazenskih odločb. V to svrho so jim izstaviio potrebne legitimacije občinskega sodišča. Pri teh poizvedbah se bo po možnosti udeleževal • ndl predsednik občinskega sodišča g. Fr. Rttpnik. Prvo ra-prave o dosedaj vloženih ovadbah w bodo razpisal? v krat,-
tam, • wnuur «9 prtoOTo vtMmmu tornm
• svojimi rednimi razpravami. V to svrho se sestavi tudi potreben pravilnik, llrad poslujo na magistratu, lova hlSa v pritličju na lovi ln sicer začasno od 0. do 12. dopoldne ln 15. do 18. ure popoldne. Člani občinakoga sodišča zavračajo časopisne vesli češ, da zahtevajo po 80 K na uro za svoje poslovanje. Resnica pa je, da bode dnevnice določil mestni občinski svet v svoii prvi seji.
*	Shod slovenskih notarjev. Kakor nam poročajo, se vrši prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m., ob enajstih v magistrat'ii dvorani v Ljubljani shod sloveuskih notar-jov. Na dnevuem redu Je posvetovanje o taksah, o poslovnem davku, o Bmcmieah v novem notarskem redu ln o organizar ciji notarjev.
•	Nov priročen prlstojbenlk Izide tekom decembra In bo obsegal na proko 200 straneh v sistematični, abocedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v imiBlu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojblnskega zakona, kakor tudi vso sodne In poštno pristojbine. UpoSto-vano so pa tudi Se prejSnjo, vsled posebnih zakonov in odredb voljavne pristojbino in olajšave. Knjiga stane broširana 10 dinarjev, kot priporočena tiskovina 11.50 din. ter Je Jako prnktlčna In neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce In za privatnike, kl Imajo posla z oblastmi. Zaradi ornojeno naklale je lakaj naročiti pri Izdajatelju: Dr. Ivanu fl e r n e t u, Gospodarska pisarna. Ljub Ijana. Pri naroČilih nad 100 Izvodov 10 odstotni, nad 600 izvodov 20odatotni popust. Denar Je vposlatl ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun št. 10.8118.
Narodna požrtvovalnost. Nekatere C. M. podružnice se dobro zavedajo, da koristijo, ako pridno in marljivo dolujo-jo le svojemu narodu. Tako sta priredili podružnici v Ptuju tombolo v korist C. M. družbe. Usjieli te priroditvo je naravnost sijajen, kajti dnižbina blagaina je prejela 80.000 kron. Vsem gg. prirediteljem In sodelovalcem izreka družhlno vodstvo toplo zahvalo. Nadaljo je prejela družba v zadnjem času od m. podružnice v KrSkem 2700 K od ženske istotam 2381 K 00 vin. in od ž. podružnice v Ljutomeru 15-15 K. Tudi tem vzornim podružnicam Izrekamo iskreno zalivalo. Ali bi no mogle C. M. podružnice, katere šo letos niso napravile nobene prireditve, napraviti manjšo ali večjo prireditev v korist C. M. D.? Le malo več veselja do narodnega dola In požrtvovalnosti jo treba, pa se prireditev gotovo obnese. Torej na delo!
*	Neprestano beračijo. Za ljubljanskimi frančiškani so so oglasili So očetjo jo-zuiti, ki molodujejo milodare za dozidavo svojo cerkve. Za milodaro obljubljajo jezuiti v »Slovencu« bogato nagrado, brali bodo maše, molili za darovalce in na, koncu konca poslali k vsakemu umirajočemu darovalcu Bamega bv. Jožefa, da mu bo stal v smrtni uri ob strani. Res čudno za jezuite, o katerih pravijo, da so najinteligentnejši ljubljanski duhovniki, pa si upajo na tak glumaški način izsesavati denar lz prebivalstva!
*	Studijsko potovanje. Ravnatelj zadružno zveze v Celju g. Janko Lcsničar je nastopil večtedensko študijsko potovanje po Nemčiji, da prouči tamoSnje gospodarske, zlasti zadružne naprave.
*	Ljudsko vseučilišče v Celju jo na sestanku predavateljev in delegatov celjskih kulturnih društev osnovalo odbor, ki mu načeluje viš. svet. Emilijan Lilek. V odboru so odposlanci vseh kulturnih organizacij.
*	Uradne ure pri mariborskem okrožnem sodišču. Pri okrožnem sodišču v Maribora so bile s 1. novembrom uvedene nove uradne ure in slcor od 8. do 15. uro, to pa zaradi tega, ker okrožno sodišče nima električne razsvetljave.
*	Slovensko šolstvo v Mariboru. V Mariboru se je v slovensko meščansko šolo v Carkarjevi ulici vpisalo poleg mnogo-hrojnih slovanskih deklic tudi precej Nemk, ki so — kakor poroča »Tabor« javno izjavile, da so vstopilo prostovoljno z namenom, da se dobro nauče slovenskega jezike, Mladina že računa z bodočnostjo.
*	Gradbena delavnost v Mariboru je bila letos prav neznatna, zdi pa se da se bo s prihodnjo gradbeno sezone pričelo tudi v Mariboru živahnejše BTadbeno gibanje. Kakor poroča »Ta bor«, prične gradbena družba »TTitro-zid« z gradnio malih stanovanjskih hi? v velikem obsegu. Tudi tvrdka Kif-fmnnn namerava zgraditi več stanovanjskih hiš. Izgotovijeni so žo načrt
a gradnjo novih tovaren in drugi1 Industrijskih podjetii in končno bodo prihodnje leto eradilo tudi
*	Prihodn'a gradbena sezona v Marlbo ru. Prvo tri gradbeno sezone po osvobo-litvl so bile v Mariboru tako Insolvent,-ne, kakor v nohenem večjem mestu. Gradilo se ni čiBto nič. Pcstavl,jenih jo bilo «smn par barak in Izvršenih nekaj ndap-cljskih dol. Zato pa je pričakovati, da bo 'embolj bogata prihodnja gradbena sezona. Družba »Ritrozid« namorava pričeti z Tradnjo stanovanjskih hiS v velikem obsegu. Ako izvede svoj načrt, bo do jeseni postavljenih 50 stanovanjskih hiš. Tu di tvrdka Kiffmann ztrrndl stanovanjsko hišo, Dalie ob«toie načrti za gradnjo novih tvomlc in kočno bodo primorane graditi tudi banke In mili ionska podjetja, Stanovanjska oblast je že dostavila ban kam ukaz, da moralo za svoje urade In nastavljene« zrrraditl lastna poslopja. Do dno 1. januarja 1022 morajo vso banke žo razpolagati s stavbenimi parcelami in pričeti spomladi z grndnio, tako da bodo poslopja do jeseni gotova. Stanovaniska
fiesa t mnoora do • tem ntattto omiljena.
•	Razmere r mariborski mestni plinarni. V mariborski mestni plinarni je zaposlenih te vodno vse polno zagrizenih iiemAkutarjev, kl se skrivajo previdno pod plašč intomacionale. Posebno hud trn v peti jim je slovenski koroSkl begunec 1. W., kl ga šikanirajo, kjer le morejo. Napadli bo ga tudi te dejanski in bili zato obsojeni pred sodiščem. Sedaj so postali celo tako predrzni, da so za-htovali od ravnatelja njegov odpust in je ravnatelj baje inhtovi DomSkutarjov že ugodil.
•	Mostnina pri Brežicah zvišana. Pokrajinska uprava za Slovenijo jo mestni občini brežiški dovolila, da sme zvišati mostnino na savskem mostu pri Brežicah tako le: ia 1 osebni ali tovorni avtomobil po 4 K; ta 1 vpreženo živino 2 K; za vsako nadaljnjo vpreženo živino 1 K, za 1 osebo peS, na kolesu, konju ali vozu 20 v.; za 1 kolo 20 v.; za 1 glavo živine 40 v.; za 1 glavo mlade živine 20 vinarjev; za 1 perutno žival 4 vinarje; ta 1 novprežen voz 1 K; ta 1 otroški voziček 20 v.; -za 1 dvokolesnl ročni vozičok 20 v. in ta 1 samokolnlco 20 v. Za oprostitve od mostnine veljajo doBodaj veljavni predpisi. Ta cenovulk velja najdalje ta tri leta.
•	Zopet nov dnevnik v Zagreb«. Kakor poročajo Iz Zagreba bo v začetku prihodnjega moseca začelo Izhajati glasilo takoimenovane ivobodne skupine. (M. Murjanovič, 1'oliteo Banjanln), »Slo-bodna Tribuna« kot »neodvisen političen dnevnik«. List je doslej izhajal kot tednik. —
•	Zbirka za zaščito dece. Po podatkih odclenja za zaščito deco in mladino pri ministrstvu za socialno politiko jo letošnji uspeh »otroškega driova« v moralnem ln matorijalnem oziru zelo povoljen. V Sloveniji so jo nabralo
8.643 dinarjev, v sev. Srbiji 128.183.
v srednji Srbiji 41.023, v Vojvodini 28.820, v Hrvatski in Slavoniji 322.422, r Bosni in Hercegovini 171.239, v Črni gori 24.078 dinarjev. Iz južno Srbije in Dalmacije še niso prispeli tozadevni podatki. Kolikor jo doslej znano, se jo v prilog zaščito potrebni deci nabralo omonjenega dne nad milijon dinarjev.
* Proti draginji. Občinsko sodišče ta pobijanje draginje v Zagrebu je sklicalo za preteklo soboto anketo, kl jo razpravljala o zahtevi producentov ln trgovrov s produkti lz svinjine, naj bi so ukinile maksimalno cene za svinjsko meso, slanino in svinjsko mast. Na podlagi razpravo to ankete io občinsko sodišče, (la ostanejo maksimalne cene Sa nalalje v veljavi, spremene pa so od 1. novembra daljo tako-le: svinjsko incBo brez pri-vago 42 kron za kilogram; slanina 62, a od pltanih svinj 68 kron za kilogram;
atattfela	ga vrgla rta fla to pfs-
lepla ter preko njoga udrla v mestno Uk-»o, kjer je ratmelala vse spUe bi po>-
liiStvo. Potem so demonstranti odkorakali po mestnih ulicah. Ko jih je ustavila policija hi žamlarmorija, je prišlo dd/) spopada, pri katerem je bilo več oeeB raujenih.
*	Raznarodovanje Slovencev v Julijski Benečiji. Italijani so otvorili v Divači na'' Krasu, torej v popolnoma slovenskem kraju, Italijansko Solo, v katero love sedaj posebno otroke železničarjev, katerim groze, da bodo odpuščeni, če ne vpl* šojo svojih otrok v to šolo. V Devinu so;. Italijani takoj ob prihodu zaprli slove.n-' sko Solo. Deviučanl so prosili, naj se Šola zopet otvori. Mesto tega pa so jim Italijani poslali sodaj italijanskega kate-heta, kateri no razume otrok, otroci pa ue njega.
*	Tržaška posojilnica In hranilnica c
Trstu pozivi;« vso imetnike od nje i' danih hranilnih in deležnih knjižic, kater So niso bilo po požiga »Narodne^., de-na» (Balkana) v pregled predložene, • • ji'i predložijo Bli pa priporočeno vpašljejo v svrho pregleda (priložijo naj so znamk-' za povrnitev knjižic) Kmctski posojilnici in hranilnici v Ljubljani, Dunajska cest;'. Deležev In hranilidh vlog onih knjižic, katere ne bodo do konca novembra t. 1 predložene, ne bo mogla TržaSka posojil niča In hranilnica vjmštevati pri obrest-vanju In bo morala odkloniti odgovorno1? za vse eventualno posledico.
*	Visoke vinske cene. LetoSnje vino po kvalitet} zelo dobro, zato bo pa tudi cene visoke. Kakor so poroča »Tabora . se pod dvajsetini kronam za liter vina na štajorskem sploh dobro vino ne dobi: največ se proda« po 22 do 25 K liter, sortirana pa tudi po 25 do 80 K liter, seveda pri vrnorejclh ln na debele d> čim je v gostilnah mnogo dražje.
Clocollatta T... PiSejo nam: S tem napisom se vidi po slovenskih lokalih in prodajalnah reklamno napise neke italijanske tvrdke. Sramujejo naj so dotičn ki! Ti reklamni, napisi morajo takoj izginiti, če ne, bomo priobčili irnona do tlčnih nazadnjakov. Ako hočejo Italijani pri nas delati reklamo za svoje proizvode, naj jo delajo v naSem slovenskem jeziku, italijanščine pa absolutno ne pripustimo. To naj Bi zapomni enkrat /a vselej tudi zastopnik italijansko tvrdke. ki jo vsaj včasih menda bil Slovence. Fratelll, ko nas vabite, da vam dajemo zaslužka, vedito, da se od vas izzivati no pustimo! Dali z italijanskimi napisi ia sicer takoj.
*	Dunajski arzenal oddan v najem. Ob sežno objekte dunajskega arzenala je avstrijska vlada dala v najem SchtJllorje vim tovarnam in Kreditnemu zavodu, l.etna najcmščlna znaSa C00 milijone* kron.
*	Nezgode. Lovrenc Pur, drvar na Hro
Dobravo, ko so jo hotel ogniti vlaku, zdrknil [io Skarpi In si pri tom zlomil lovo nogo. — Matevž Cop, kolar na Ble-
nogo.
*	Nesreča pri žaganju hlodov. V Dr«
'čeku pri Sempnsu je posestnik Alojzij Mrevlje lz Vitovelj žagal s svojim sinom kratek čok, kl pa nI bil dovolj trdno z.v gozden in .ie vsled tega pri žaganju od skakoval. Sklonil bo je, da zopet zagozd? čok. V tem hipu pa odskoči odžagani . •leska s tako silo, da je ubila posestnika Mre vi leta. Ostal io na mestu mrtev.
*	Ponevcril 10(1.000 kron. Uslužbenec zagrebške tovarne za steklo d. d. Fra njo Eisorle je v škodo svojega službo' (lajalca poneveril 100.000 kron ter po begnil. V Osjeku pa je bil Eiserle ar<~ tovan in bo Izročen sodnemu stolu v grebu.
*	Koncert v dvorani hotela »Tlvolb.
V nedeljo 6. t. n.. igra godba Dravsl divizije od 15. do 20. ure. Vstopniv prosta. Domačo jetrne in meseno kl-base, Izborna vina, Se priporoča Ve' Dolničar.
salo 70 kron, a svinjska mast, čista, 7-t Air,I pri Jesenicah, jo na potu na Blojfiko ron za kilogram.
*	Jugoslovanski adventlstl. Pristaši versko sekte adventistov so zahtevali od
lade, da se njihova sekta prizna kot 1 du, je pri podiranju verande padel tako veljavna veraizpoved. Vlada jim je od- nosrečno, da pl je težko poškodoval bila to zahtevo, ker adventlstlčne sekto nikjer ne pri poznajo kot veroizpoved. Sekta je precej močna v Beogradu In v iianatu. Vodi jo pridigar Štefan Močnik, loma iz Trbovelj, kl je to pred dvema letoma prišel iz Amerike oznanjat »novo vero«,
*	Posledica letošnjega vina. V Sloveniji kakor tudi v ostalih pokrajinah naSe kraljevino so pridelali letos izborno vinsko kapljico. To jo gotovo razveso-Ijivo. A Btvar ima tudi svojo slabo stran. V raznih krajih, zlasti po deželi je bilo vsled prekomerno zavžitega močnega letošnjega vina že nešteto pretepov, od katerih so mnogi prav žalostno končali. Tako je preteklo nedeljo pri sv. Antonu na Štajerskem nek fant pri pretepu mrtev obležal, pri sv. Andražu pa je neki farkaš dobil smrtnonevarne poškodbo. V Podvincih sta bila težko poškodovana kar dva oboževatelja letošnjo vinsko kapljice.
*	Na Koroškem požlgajo slovenske hI-
žgala Kosovo hišo že jo to dni zopet na-loma izbruhnil požar pri Rogaču v Ka-sazah pri Sinčivasi. Kakor zadnjič pri Kosu, je tudi pri Rogaču ob enajstih [>o-noči začela goreti skopnica. Vsi domači so žo spali in so, ko je požar preskočil tudi na hišo, komaj rešili golo življenje. Ogenj jo uničil tudi sosednje hišo in gospodarska poslopja prj Ilgu in Falcju. Zgorelo je tudi vse pohištvo, živež in krma za živino. Skoda se ceni na 11 milijonov kron. Vse kaže, da jo tudi topot bil ogenj podtaknjen iz narodnega sovraštva. Tudi sedaj so prizadeti posestniki, ki so povodom lanskega plebiscita glasovali za Jugoslavijo. Vsled požigov vlada med ljudstvom silen strah, tako da so postavilo posamezne vasi nočne straže. Kako dolgo naj Se traja to neznosno stanje?
*	Aretacija Italijanskih fašistov v Dalmaciji. Kakor javljajo dalmatinski časopisi, sta bila te dni nedaleko od hrvatske meje v Prevesu aretirana dva italijanska fašista. Prignali so ju v Sibenik in zaprli. Preiskava Se teče in se vsled tega o dosedanjih rezultatih Se ne more poročatL
*	Demonstracije v Sibeniku. fitranka zemljoradnikov je Bklicala v Sibenik na dan 1. novembra protestni shod proti naredbi o davku na vino, shod pa jo bil prepovedan. Vkljub temu se jo ob devetih zjutraj tbrala veliku mrežica zemljoradnikov, katorim so so pridružili tudi klerikalci ln komunisti, kl so demonstrirali po šiboniških ulicah. Demonstranti so krenili tudi pred mestno hišo kjer je stal pred vrati državni redar Množica io
NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA. Nedelja, 6. nov.: »Oolgota«. Izven. Ponedeljek, 7. nov.: »Oče«. E. Torek, 8. nov.: Zaprto. Sreda, 9. nov.: »Revizor«. Izven. Četrtek, 10. nov.: »Komedija zmešnjav. Izven.
Petek, 1 l.nov.: »Revizor«. D. OPERA.
Nedelja, 6.nov.: »Bohcme«. Izven.' Ponedeljek, 7. nov.: Zaprto. Torek, 8. nov.: »Boris Oodunov«, A Sreda, 9. nov.: »Bohcme«. E. Četrtek, 10. nov.: »Rlgoletto«. B. Petek I l.nov.: »Evangeljnik«. C.
Vremensko poročila
Ljubi iana 806 m nad morjem.
Dan
5.
nor.
rt
s §
M =
"g B
2.S
c E
d t tj a
do
i* ©
H
780 7| 7 2 30 0 8 3
7.
21. |730 1 8 8
Vetrovi
brez retra
Nebo
Srednja včerajSoja tenuiurature 7'9, normalna 6'4. Vremenska napore'!: dsžorno Bor. \ ime.
Solnce vzhaja nb 6'48, zahaja ob 17'30
ELAUIJE
Moi
PAKKEKEl
orski ropar
(L« Flibustler des Mer s.)
Roman.
. »Hudiča!» vpije sedaj eden med korzarji, ie mnogo radostnejSl od Mdikofa. «to je pa res dober pastir, blagoslov nam daje ln ie povrhu aun ponuja svoje zlate čuke I»
»Jezik za zobmi!» se zadere TomaŽ nad njim. «Jezik za zobmi, in ne preklinjaj, sicer te ubijem ko psa!«
Kajti Tomažu se prvi hip res ni »delo prav, da bi vzel odkupnino, kakor mu poprej ni priilo na misel, da ■i okrvavl roke z nadškoiovo krvjo. Toda pod kožo dobrega katoličana, ki skrbi za lzveličanje svoje duše, se prične pojavljati grabežljivost Nor-tnandca. Ko eminenca še ni končala svojega nagovora, v katerem je obljubljala korzarjem svoje celoletne dohodke za odkupnino, štirinajsttisoč Španskih zlatnikov, kar je toliko kakor osemindvajset tisoč francoskih liver, je Tomaž, mnogo manj vznemirjen nad varnostjo svoje duše ko Ukomen za zlatniki, že kratkomalo prekinil ta razgovor, da si ga obrani za mirnejšo uro ln se v naglici ne spravi ob dober dobiček. Zato zaprosi dostojanstvenika z vso spoštljlvostjo In obenem odločnostjo, da se umakne sa sedaj v svoj oddelek, češ, mi bomo uredili najprej še vprašanje tu zbrane črede, ki se jej pa tudi nI bati hudega.
In ko se je pastir res pokorno odstranil, so se mornarji pričeli baviti s ovčicaml
Presledek sicer nI trajal predolgo, vendar pa se Je pomiril morilski bes zmagalcev. Sedaj, ko so prejeli bla-toslov posvečenih rok, očividno ni bilo več mogoče misliti na moritev. Onim potnikom, ki niso vojaki, je ta blagohotnost bila prav dobrodošla. Iznova so se odprla vratlca v zdolnje prostore in potniki so se zgnetli skozi nje, vsi veseli, da se sploh še najde zanje skrovišče, četudi v ječi. Toda ko to bili že znotraj In se pričeli preštevati ln iskati, niso bili vsL Mnogo iensk Je moralo ostati zunaj.
To sicer nI bilo prvič, da so mornarji z »Lepe podlasice« zalotili ženske na premaganih in zaplenjenih ladjah.
Navadno se tudi niso pripetili nikakršni neredi. NI se mnogokrat zgodilo, da bi se trgovska ladja bila resno branila ln mnoge uplcnltve so se Izvršile sploh brez boja. Ce so bile na ladjah ženske, so plačale navadno odkupnino, kakor so pač bile premožne ali revne. Res, včasih se je pripetilo, da so mornarji eno ali drugo posilili. Toda pogosti takšni pojavi niso bili. Velika zmota je, če ljudje na kopnem navadno mislijo, da mornarji ln zlasti oni, ki so že dolgo na morju, kar hlepijo po ženskah in nečistosti in da trpe pod prisiljeno zdržnostjo. Nasprotno je res! Nič ta-fco ne pomirja poltnih poželjenj, ka-
kor ce se taKo znnjes mea neoom m
vodo, če čutiš v vseh udih prijetno utrujenost od večnega plezanja, napenjanja, razvijanja In povijanja in če te po prsih ln hrbtu boža mili in čisti morski vetrič.
To pot je bil razvoj dogodkov sicer nekoliko drugačen, kajti krvava in težka bitka je vnela borcem kri, jim j razburkala vse čute in vzbudila spe-! če nazore. Cim so korzarji zagledali preplašene ln plakajoče žene, zgnetene okrog njegove svetosti nadškofa, se jim je že vzbudilo močno ln sirovo poželjenje, da se jih polaste. Cim je nadškof odšel ln so bili moški ujetniki odpravljeni, so mornarji v Instinktivnem nagonu trenutka pohva-tali ženske, kakor jim je katera ugajala ali pa tudi najbližje, vsak je svojo odvede! od kopice ln Jo porinil v ta ali oni temnejši kot. Tomaž Trublet, ki bl bil v vsakem drugem slučaju kaznoval takšna dejanja s takojšnjo smrtjo, ta Tomaž sam je to pot sledi! vzgledu svojih ljudi.
Svojo široko roko je Iztežka položil na rame vitkemu rjavemu dekletu, ki Je stalo nekoliko vstrani od kopice svojih tovarišlc in ki morda edina v celi čredi tudi ni vriskala strahu, ko so prihrumeli korzarji v kabino.
2e so se čuli drugI pritajeni kriki, prihajajoči lz temnih kotov, kamor so mornarji odnesli vsak svojo žrtev. Tomaž Trublet je naenkrat vstrepe-tal poželjenja In, prej rdeč, je sedaj pobledcl. Rjava deklica, sama bleda kakor mrlič in ves čas molčeča, ga opazuje z globino zenic svojih široko odprtih brezdanjlh črnih oči. Deklica je precej visokega zelo lepega stasa in zamolklozlate polti. S svojimi majhnimi ostrimi zobki si grize zdol-njo ustnico ln nekoliko kapljic črne krvi zardečl pod ugrizom.
Tomaž se uklone svojemu poželje-nju ln silovito plane na dekleta, jo stisne ob tla in se skloni nad njo.
Ona se mu izmuzne z obupnim sunkom, se dvigne in mu skuša pobegniti.
Tomaž jo bliskoma zopet ujame ln jo iznova pograbi. Ona se mu pa tudi to pot izmuzne, potem pa spremeni način boja ln se mu postavi po robu. V korzarjevem pasu tiči bodalo. Deklica Je Izdere in zavihtl, pripravljena, da sune. Tomaž skoči zanjo ln sirov smeh se mu izdavi. Toda deklica se zopet umakne za korak ln obrne ostrino proti sebi, obenem pa za-kllče v tujem dialektu, pomešanem iz španščine tn francoščine: »Stoj, ali pa se ubijem! In Črna gospa Iz Ma-carefte naj ti prekolne mater, sestro in ljubico in naj jih v spanju zaduši!«
Tomažu sicer ni bilo znano, kje ie Macarena in kaj je ta strašna Črna gospa, vendar se je pa ustrašil čudnih besed, ker so se mu zdele kakor ča-rovniška kletev ali kaj sličnega. Zato izpusti rjavo deklico, ki jo je že zopet imel pograbljeno, ter jo celo sune od sebe, boječ se, da se začaranje že ni pričelo. Sredi te somračne prostrane dvorane, napolnjene s stokom in vzdihi posiljenih žensk, si stojita ta
ffva neni ca ta nasproti, ona te vea-no krvaveča U ustnice in z ostrim bodalom v roki, z divjimi očmi, kakor ljuta mačka, Tomaž pa pred njo, stisnjenih pesti, rcžečlh ust ln blaznega pogleda, pripravljen na skok, pa vendar brez poguma, pobesnel, blazen ln vendar ostrašen obenem...
TRETJA KNJIOA. Zasedeno mesto. J
Istega večera pravi Tomaž Trublet svojemu prijatelju Ludviku Oučno-Ič-u:
«Evo, brate, sedaj nam je dal bog priliko, na katero smo čakali tako dolgo. Ko sem prej rekel dečkom v vzpodbudo, da je ladja polna zlata, še sam nisem vedel, kako zelo sem govoril istino. Panes srno vsi bogati, in sicer tako bogati, da bl bil pravi greh, če ne pravimo tega svojega bogastva na varno pred vsemi mogočimi zlemi naključji. Se dvajset let se lahko potepamo po teh vodah In jih precejamo skozi sito, pa tako bogatega plena ne najnemo najbrže nikdar več. Zato menim, da se sedaj nalbolje obrnemo naravnost na Tor-tugo, ki je jedva petdeset milj odtod. In ki Jo dosežemo v dveh dneh. Tam bomo ladjo zopet opremili z novimi vrvmi in Jadri. Ti jo prevzameš ln obdržiš toliko moštva, kolikor ga rabiš, ter odrineš, ko bo vse gotovo, domov v Saint-Mal6. Tam s! še-Ie razdelimo to bajeslovno bogastvo.«
»Tako bodi«, odgovori OučnoK. «To so razumne besede.«
Galijona je mogla na zdolnjlh Jamborih nositi še nekaj Jader, ki so pač morala zadostovati za kratko pot na Tortugo, četudi proti vetru. Sicer so pa bili namenjeni, da Jo bo »Lepa podlasica« spremljala ln vzela gall-jono v šlep, če bl si sama ne mogla pomagati. Toliko je bilo gotovo: Kar so korzarji na svetu, se še nikomur ni posrečilo, da napravi tolikšen, uprav pravljičen plen. Po najbolj sirovi cenitvi znaša samo vrednost čiste kovine, kovane In sirove, Stiristoštirideset ln tri tisoče funtov, funt srebra kakor navadno računan na deset plastrov. K temu še pride množica dragih kamnov, med njimi cefa vrsta nepopisno lepih, dalje najdražje blago, dragocen les, čipke, množica živil ln poslastic ter cela zaloga municije. Izkratka, bilo Je, kakor Je rekel Tomaž, vsega dovolj, da se obogate vsi ljudje na »Lepi podlasici«, kapitan In poročnik, vse moštvo, zalagatelj živil na Tortu-gi in armator doma v Franciji.
»Bog in bogme«, se veseli Tomaž, »brate Ludvik, lepo bo to, ko zakre-neš z »Lepo podlasico« v domačo »Dobro luku», in ljudje pri nas doma kar ne bodo verjeli svojim očem, ko vidijo poročnika, ki se je odpeljal na orehovi lupini v svet, pa se sedaj vrača kot kapitan na velikanski linijski vojni ladji prvega reda!«
wr menofr« odvrne TomaŽ In se'
zresni. Razgovarjala sta se v veliki in dobro zaprti kapitanski kajutl. Vkljub temu zniža Tomaž svoj glas, ko odgovori:
»Ne veš 11, da se vrnem v domovino še-le, kadar izvem zanesljivo, da mi ne prete nobene nevšečnosti ali opasnostl?«
Toda Louis Qudnol6 zmaje glavo:
»Sedaj si bogat in odličen z lovorikami, pa misliš, da se ne moreš vrniti? In misliš li, da sestra Vincenta Kerdoncuffa... requlescat ln pace... ne bo vesela, če ti more podati roko in postati tvoja žena ter ugledna meščanka, ki Ima svoj dom in svoje skrinje, polne rumenjakov? Kajti vse to bo tvole, čim pristane »Lepa podlasica« na pesku otoka Touslauxa...»
»Bomo videli«, odgovori Tomaž zamišljeno.
Izprva je poslušal svojega poročnika z radostjo ln zadovoljstvom. Toda ob Imenu moža, ki ga Je svoječasno v dvoboju ubil, se mu omračl čelo, Sedaj pa, ko govori Ludvik o Vincen-tovi sestri, gleda Tomaž v vrata, ki vodijo v kapltansko spalnico ln na obrazu se mu vidi trpljenje. Oučnolč opazi ta pogled.
»Ker smo že pri ženskih stvareh*, nadaljuje v zadregi, »...kako pa pravzaprav misliš, da bo s temle dekletom?«
In pokaže s prstom v vrata, v katera je prej gledal Tomaž.
»Kaj Jaz vem?« mu fa odgovo*
povesi oči in nagubanči čelo.
»Zakaj Jo pa zapiraš tu, na našem krovu In 4e celo v svojem lastnem kvartlrju?*
»Kaj jaz vem?*
Oba molčita dokaj časa. Na to pa izpregovorl Tomaž, globoko vznemir. jen, in vpraša: »Brate Ludvik, tolike pobožnejšl si od mene in v teh zade. vah toliko globlji, ...povej ml, al misliš, da Je čarovnica, ali ne?»
»Kaj Jaz vem?« odgovori seda: Oučnolč ln se za vsak slučaj prekriža
Res je Tomaž nekaj ur poprej, ta-koj po zavzetju galljonc, ukazal, dt so odvedli rjavo deklico, ki se mu tako drzno ustavljala, na krov »Leps podlasice«. Zakaj, tega sam ni prav vedel. Ali se je to zgodilo iz nepoga-šenega poželjenja, ali lz razpaljenc po. hote, aH pa iz strahu, praznovernega strahu: Zadeva s Črno gospo lz Ma-carene še vedno ni bila pojasnjena, marveč je vzbujala v Tomažu nek ne-razumljiv nemir, ki se Je še povečal, ko ni Louis Oučnolč mogel o tej točki dati nikakršnih zadovoljivih pojasni!, marveč se je še celo sam zmedel.
»Spanci,* Je rekel ostroumno, «sa po večini dobri katoličani in kristanje. Vkljub temu se pa najdejo med njimi mnogi razni ajdi, mavri in žldje, tii poznajo vse črne bukve. Ce je tvoja ženska ena njlliovih, nam bo morda še vsem žal...»
(Dalje).
00
i «
Si 0
<3 t
	A B	0	£rnl D E		F	0	H	
8	M	"M						8
7	m		f§§			m <3	^ I	7
6	' H				M	& §6		6
5	[§§1	i!				m i		5
i	~ B		B		S	s		i
3	jj	nn		J!				8
2			n			H		2
1	■	B						1
I
i
|

A B O
D V»<
E »II
F O H
Naloga Stav. i. Vrinila se je neljuba pomota; stolp na F4 je bel, ne Srn; rešitev prihodnjič.
ReSItev naloge St 7: Konj HS-Ofi; nato beli matira, karkoli potegne črni.
ReSitev Šahovske uganke: Belih kraljic lahko postaviš na Šahovsko desko 64, ker kraljice ene in iste barve se vendar medsebojno ne dajo jemati. Is Šahovskega turnirja v »Kavarni
i Evropa*. Turnir se je pričel pod imenom Ludvik Oučnole pa pogleda kaplta- ! jah. turnir ljublj. šah. kluba v četrtek, na: »Da, zame bo prav lepo vse to, !dne 8. t. m. ob 8. pri zvečer in se j« toda kaj bo pa s teboj, brate?* ! prijavilo zanj U igralcev. Med njimi je
več lanskih igralcev s splošnega turnirja, Id lani niso prisil v zmagovalno skupino, a se tato letos neumorno trudijo, da bl dospeli v boljšo skupino. Častno so zastopani pri turnirju topot tudi bratski ruski (8) ter čeSkl (S) igralci, ki jili z veeeljera pozdravljamo v naših šahovskih vrstah. Tudi Novomesto je pri turnirju častno zastopano po bivSem dolgoletnem tainošnjem vodji šahovskega živ lja, ki je bil pred nedavnim časom premeščen v Ljubljano. O poteku turnir)* bomo izročali še podrobneje.
Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"?
Proda se 18-8j v sredini Ljubljane, na zelo prometnem kraju ležeča
s prostornimi trgovskimi lokali, z drema ttanovanicma po pet sob in dvema stanovanjema s tremi velikimi sobami in vso j pritiklino ter s stauovanjem za hišuika. — '< Pojasnila se dajejo na Dunajski oestl št. 17, I. Etopnjloe, I. nadstropje na desno, vsak dan od 2 do 3. ure popol.me
SF.Juraseh
nilaSevaisc giasovirlev
v Ljubljani Woltova ulica 12.
I.vfreujo.n	j te« popravila glasoviriev m tiar-
tuoniiev cp c« e!no strokovno točno in ceno. 1613
(Luater)
zelo lep, trioglat, s« proda. Povpraša se r upravništvu „Jutra"
Brivski pomočnik
(damski frizer)
lcveiban tndi v maskiranjn se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Rvflektira se le na prvovrstno in Btarejšo moč. Naslov pod Upravo „Jotra" it. 30.
z dobro šolsko izobrazbo se sprejme
s hnjigarni Ig. p!. Hlelnmayp l.i Fed. Bmlierg, LluUljnna.
lOOOHnapde MUdar oilds
D
meblovano ali nemehlovano, s posebnim, »hodom, s- lidnemu. bol je situiranemu co- j spodil. Ponndbe jo poslati n i gosp. Fraao JapelJ, X«jubl lana, Bavntkarjava!
nltca 10-	1831 1
bl
E!
U
u
H
delovodja za žago fc
H
PlTnrSTTJTSTPmiPSVIiTPlfšTIT'
Iščeta se
""nik za les in
V trgovini
O. BERNATOVIČ
Mestni trg 5
se dobe še po Jako nlzk! ceni: . od
(polnojermenlk). 18-29
Oba morata biti svoje stroke popolnoma i vo!ča in dobra manipulauta.
FRANC DOLENC, leaaa Industrija, Škofja Loka.
ii
n
II II
650 K naprej 1100
Ali ste že poslali na-fl ročnino za „Jutro" f
moške obleke. . Raglani ......
moške hlače. . . damski plašči . . damski kostumi jj®t damske mod. obleke „ * damska krila .... „
in kožuhovlna .... „
Vse te stvar? so na obleci o vsakem času.
mu
K
150 550 600 900 300 300
ii ii ii ii ii ii ii
ii ii ii ii ii ii ii

a
i s
bbbbbbbbbhpibse
m*
H
mm
i'
i', ■J
r
9 ar
"J
l»ar»WBWB«SCtt.s.* <* .-• - ••.tsrbbbbf*' "S,.....
ti
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
.0 M	Podružnice v Splitu,	Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru,	Ptuju ln Brežicah.
št. 2
•250 62	Podružnice v
Delniška glavnica § K 50,000.000 -. Rezerve okrog K 45,000.000-—.
Se priporoča za vse v njeno
stroko spadajoča posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Čekovni rainn v Ljubljani št,. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št 261 in 418.