FKUS V K JI A, Sr-
/f o lid ays Ij
glasilo slovenske NARODNE PODPORNE jednote	^	J
-^tki^t-tč i^^&r/^^rcisr cncMo, ill. petek t. novembra (november) itn Stev.-nuiiber ass.
permit (No. 148) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Poet Offioe of Ohioago, Illinois By order of the"President, A. ». Burleeon. Poetmaster Qeneral.
RIKA se PRIPRAVLJA ameriška vojna petletno vojno. komisija v evropi.
Revolta bolševlkov v Petrogradu |e uspela. Začasni ministri areliraui in Kerenskll le pobegnil. Vojaški
padel In da ao bolževikl adaj na trmllu ruake vlade. Ruaki uradniki prlanavajo, da je položaj resen, toda vaied odsotnosti uradne-Ca poročila nočejo atvarl komentirati.
Druge vesti, kl ao prlile v Washington, govore, da bodo hollevlkl akuiall Iskati separatni mir a Nemčijo, če bo le mogoče, tn da ao nekatere ruike čete ie sapaatUe aakope. Vest molči, da U ae J« lo agodllo na uksa la Petrograda ali ne.
Petrograd, S. nov. — Hnočl j« bila bitka ua Novake« ln LstsnJ-ski»iu l'imiptfktu ln ona ossba ja bila ubita. Ntmirl so bill na več kraJUt masti.
London, S. nov. ~ Holževiki ao organizirali novo revolto v Petrogradu ln vsak čta je pričakovati vesti o bojih aa ulicah.
London, 1 nov. — RolievUd aa dobili Petrograd pad ivojo oblast in pri lam jim Jt pomagala vo-j sika garaiaija. Kareaakijeva via-da Je strmoglavljena ln nekaj ml nistrov je iifttnilh, Aretirati ao hoteli tadi I atenski Je toda aa Je pobegnil is Nfesgrsds. Vojažki rs volne! ooaml odbor javlja, ds si js preobrat teirUl braa krvoUtja. Brealična braolavka ia Petrom-
.fdWSRSPBW	sm • wviv|is'
ds prsvi, ds ja ekeekutivni odbor delsvdm-vsjsiksffs irots dsssa sklical generalni kfflpu vssh ds* legatov, ki ssalopsjo delavstvo in armado; kosgna las isvolitt bs-diodo TIA^O« Bt^ vo^li^i JlOiOOO d^* Isvoev, kmetov te vojskav js poms ss dslsgsl totsrsdss brso-jsvna sfMlsrs ▼ Petrogradu, kl
te dsisvahs lovjete, kl is glsai:
"Strmoglavili ms vlado, ld n s dvignila proti ravolnetjl, krss irvolitjs. Petrogradski delavsko vsjsAri aval posdravlja preobrat te prsglsis vojažki revolssloosr-ni odbor as ssjrlijo oblast, dok-1ST delegatje delavoev te vojakov
tjirsfo, lil. — Neki "Avetrl-je včersj prosil sa državljan-
*	pspir pred okrožnim eodni-
*	Brothersom. Hodnik ga je drugim tudi vprsžel, kaj js
Mf med političnim sistemom in Zdraftenik državah. WW je odgovoril: "Razlika da i»r»-(b»ednika Združenih dr-
*	bvoli ljudstvo, medtem ko
v Nemčiji imennje Bog."
*	i" dobil državljanski pspir.
uv*a 8TR0JMXE0V kov-Čaka
Asring. Ma«,. — fHrojnlkl, u-
*bfr" v tovarni Pore Rlver, kl Janina Bethlehem Hhlp buli-** k""'l»snlje, so odgiasovsll, ** Vrnrjo ns delo, In ds laroče J* tMe (»oviianja mezde v rsz-J?" H.rry B. Kndicottu, članu odbora za javno vsr-
^ ,,tvk' je bilo 1,SOO atrojni-
Undon, S. sov, — Is Dunsjs preko Aftistrrdsms poročaj*, ds je dejal prr.Jvrdnlk spodnje flmr nii«e e avstrijskem parlemsnla, dr Ouetsv Oroas, slmj#č*t MV#wU<*o ss, kajti Izgledi sa mir eo sopet »H.ljil tn u peti je. ds tisže prejžnj* zsvesnies IfsJIJs, kl js čss dve le ti < voril« »»vsm«st ua nsžl južal meji, kasslu odpsd* Is vrsta nsžlh
sovražnikov "
PROSVETA
SLOVENSKE
NARODNE —
PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno razen nedelj in prarnikov.
LASTNINA SLOVKNSKK NARODNE POPPORNK JEDNOTE
Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina: Zedinjene driavs (izven Chieago) in Canada $S na lato,
(1 (0 sa j»oi l«ta ia 76c za tri mesece; Chieago in inozemstvo $4.(0 na leto, i 2h ■/.a pol lata, ll.lt »a tri maseee.	__
Naslov a* vse, kar lasa »tik s listoast
"prosveta"
2657 le. Lawndalo Aveano, Chfcago, Hit—«a,
•THE ENLIGHTENMENT"
Organ of tka Slovenia National Boa«fit 8—Uty. Usued dally except Sunday and Holidaya
OB
Owned by the Sieve«ia National Benefit Society
Advertising tolls on agreement

Chicago
Subscription! United States (except Chicago) and Canada $t per year;
ago and foreign countries, >4.80 per year,
Address:
"PROSVETA"
2687 So- Lawndale Avenue, Chlcage, UltnoU.
ea Lawadaie 4030.
Datum v oklepaj« n. pr^ (October 30-17) poleg valega imeaa ia Mslova pemeal, da vam je s tam dnevom potekla naročnina. Ponovite j« pravočasno, da se vam ne ustavi Ifrf. •_'_
f,
Politični preobrat.
eksistenco. In čim. dslj bo trajala vojna, tem večja bo ijhteva in potreba po tem preobratu. Politična fuzija izkoriščevalcev ga ne bo preprečila.
I Vsak volilni bo j je boj sa gospodarski preobrat in maska patrijotizma, katero si natika kapitalizem na svoj volčji obraz, ne bo držala dolgo.
DOPISI
Lloydell, Po. — D«*e 20. okto-
bra smo sprfmili k večnem* po -čitku aod ruga Anton Ilariiča. Druitva Simon Gregorčič it. 60,
SNPJ., It. 4 SIJI 'Z., in pevsko _________ __________
itvo Arizona, so mu priredilo lep j^več miljonov dolarjev na raz
Volitve zadnjega torka pomenijo začetek nove dobe v amerifikem političnem življenju. Znamenja te dobe sq tako očitna, da jih more le s^pec prezreti. > Kaj se je zgodilo?
Zgodilo se je to, da sta dve stari politični stranki republikanska in demokratiška — legli k večnemu počitku. To se pravi: po imenu teh dveh strank ne bo več, pač pa se iz obeh taborjev porodi ena sama stranka — fuzija.
Znamenje tega procesa ni nikjer tako očitno kakor v Illinoisu. Pri zadnjih volitvah je že bila fuzija sod-niških kandidatov obeh strank in samo temu dejstvu se imajo zahvaliti, da niso pogoreli. In zdaj se že slišijo bučni glasovi: Fuzija, fuzija! — fuzija pri spomladanskih občinskih volitvah in fuzija pri vseh bodočih volitvah. En županski, senatorski in aldermanski kandidat za republikance in demokrate!
Zakaj pa fuzija? Saj so nam vendar pravili, da je med republikanci in demokrati velika razlika; eni so dobri in drugi slabi in zopet narobe. Da, tako so govorili poli-tičarji, ki so so bedakom smejali v pest. Bila je le politična igra. Razltka je Mk; da so vsak čas menjali jahač*,4oda konj je bil vedno eden. Gospodarski interesi so pa bili enaki pri prvih kakor pri drugih. In ti interesi so odiranje delavskih slojev po zasebnem dobičkarstvu.
Zdaj so pa kapitalistični interesi v nevarnosti in čisto naravno je, da se združita obe kapitalistični stranki v eno samo. Ampak političarji starih strank so iznašli za potrebo fuzije zelo bleščečo pretvezo. V imenu patrijotizma se hočejo združiti! Nočejo povedati, da je fuzija potrebna za ohrano dobičkarstva, odiranja in grafta, pač pa zato, da "rešijo patrijotizem in amerikanizem". Kakšna nesramnost!	f
Znano je, da kapitalisti izkoriščajo vojno za svoj do* biček. Z visokimi cenami odirajo vlado in ljudstvo. Dnevno ameriško časopisje je vsak dan polno vesti o zločinskem špekuliranju z živežem in drugimi potrebščinami, ki so vitalnega pomena za zmagoviti izzid vojne; sodišča imajo opraviti z oderuškimi podjetniki in končno — čemu je bil sprejet živilski zakon z določbo, da sme vlada vzeti premogokope? Ali ni ta zakon naperjen proti kapitalističnim grabežem, kar je dokaz, da je tudi vlada spoznala nevarnost gospodarskega izkoriščanja v teh resnih časih in da se mora boriti proti grabežtvu?
Zdaj pa pridejo ravno ti grabeži, zavijejo se v ameriško zastavo in hinavsko kriče: "Kdor je proti nam in našemu odiranju, je proti zastavi in Ameriki; izdajalec je." Zares, po vsi pravici je vzkliknil dr. Johnston: "Patriotism is the last refuge of a scoundrel (zadnje pribežališče lopova je patrijotizem)'V
Toda ljudstvo, delavsko ljudstvo se ne bo dalo potegniti, kar so pokazale torkove volitve. Ljudstvo je lojalno Ameriki in kvečjemu med nemškimi fanatiki je najti ljudi, ki žele kajzerju zmago. Vojna z Nemčijo je bila neizogibna in kdor misli, da jo je mogoče ustaviti, dokler niso centralne države poražene, je bedak. Toda vprašanje vojne in patrijotizma ni imelo opraviti z volitvami od strani ljudstva; to vprašanje so vrgli med volilce izkoriščevalci in politični greftarji, ki se boje za svoj plen. Naraščaj socialističnih glasov od 20 do 80 tisoč v Chicagu, od 80 do 160 tisoč v New Yorku in sorazmerno drugod ni znamenje nelojalnosti, temveč protest proti kapitalističnemu izkoriščanju in zahteva po gospodarskih izpremembah Socialistični gospodarski program vsebuje zahtevo po
civilen pogreb.
Pogreba so se udeležili tudi so-drugi iz Dunla, Pe. Pevsko dru -Žtvo Arizona nrn jc na zadnji poti pelo pretresljive žaloatfeike. Bori« teljo za delavske praviee bodi lahka tuja gruda.	A. P.
Manganese, man. — Namenil
sem ae napisati par stavkov iz nale nove naselbine v nam priljubljeni Prosveti.
Sana slovenska naselbina iteje petindvajset samcev in pet družin. Delavske razmere ao le precej ugodne. Delamo vai, (le pre -malo nas je), in zaeluži ee tudi toliko, da se da lahko par centov na atran, v kar nam pomaga tudi to, da smo v "suhi" deželi.
Tudi smo imeli že precej vreme in ledene gore s severa so ae režale v naša okna. Pa de mož bakrene polti in jih je h sekiro. Drugo jutro nam naznani, da je nastopilo takozvono
indijansko poletje. — R. M. Kure.
•
Colllnwood, O. — $am po v ao-
boto 10. novembra! Gotovo no ve selico, ki jo priredi direktorij SI. Delavskega Doma v mr. Kunčiče-vih prostorih na Waterloo Road, J17 Stop.
(Na to veselico vabimo vae občinstvo iz Collinwooda, Clevelan da in okolice, da ae je udeleži v obilnem Itevilu.
Igrala bk> "Triglav" godba. Pričetek ob 7. zVcčer.
Ne pozabite, kam drži vala pot 10. novembra zvečer. — Direkto xij S. D. D.
Cleveland, O. — Namenil aem seM 'ae na krotko opisati moje
potovanje iz Biabee, Arizona in preganjanje in deportacije rudarjev v bakrenih rudnikih po Ari
zoni.
Dne 12. julija ao naložili naa žtrajkarje iz Lowellna, Bisbeeja, Si) ii t h Bisbeeja in drugih rudar skih "kemp" v Warren okraja v tovorne vagone in naa odpeljali v New Mexieo. ^^HHttt
Vsakdo, ki ae je nahajal v boju proti družbam Copper Queen Co., C. A. Co. in Shotrock Co., je bil prkiljen zapustiti dom, ženo in o-trnke. Na pol nage so nekatere vlačili po ulicah nastavljali nam samokrese na pral in naa obalpali s psovkami. Grozili so nam, da bodo na naa streljali, ča ae bomo postavljali v bran. Postavili ao naa v vrsto ln odvedli vaakof^ k|i S« hotel postati stavkokas.
(Nekoliko judežev ae je aeveda dobilo tudi tukaj ln nekaj jih je ostalo zato, da jih bodo družbe rajži imele. So ljudje, kl porabijo vsako priliko, da lakalejo afojo hlapčevsko udanost. Imena teh izdajte ne bom priobčeval, ker bl tako nič ne pomagalo. Ske> ostane skeb, pa mu dopoveduj kolikor [hoče!, da je na napačni poti Vse "ujetnike" so dobro otra-
uaoda, je preteklo 48 ur, in v vai ti dobi smo bili akoro brez vsake hrane. VJutro'ao naa zopet odpeljali v Columbus, kjer amo bili "prognanstvu" preko dva meseca in.se borili vea ta čaa za nale pravice in zahtevali, da naa pu -ate no nale domove in po nalib opravkih. Toda družbe ao imele
polsgo v boju proti nam.
Vsled tega smo morali atradati; ni bilo *žirveti, ne umreti.
Ko sem po teh mukah zapustil Columbus, sem se napotil proti Hichiti, kjer so me bosi vprašali, ako znam delati « vrtalnim atro jem v rovu. Odgovoril aem, da nočem biti skeli. (Stavka je bila Šc vedno v tiru.) P<rtem ao odili. Od tu sepu se odpeljal proti Dou-glasu. Vsepovsod gunmeni; med njimi sera jih opazil nekaj, ki ao naa spremljevali na naH vožnji proti Colnmbusu.
Jak pa seui ae namenil ateti nekoliko železniške prage ki sem od-val proti Californiji. V atav-
slovensko repubticanskt=zdrb2emu£
Mož v Ohioagi, 111.
IZVRSEVALRI ODBOR:
Frank Bostieh, Filip Godina, Frank Kerže Marti,, v ,
Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik
» ■ \ *
KADZORXI ODBOR:
. Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Vt arfč.
0SHTRALVI ODBOR:
John Ermenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kužar Anton ^ Mravlja Jacob Muho. Matt Pogorele, Jf Frank Sava, Frank tldovieh, Andrew Vidrich^tefa7tn^ Zakrajlek, Anton Zlogar.	noj*.
(Opomba Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj ie ni* prig asih, posUnejo člani centra nega odbora, čim se pravilno Z javijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli s V
"T&tSŠopoiiljatve je 8lede*i: J-
p
poto kovr
o vnem okrožju mi tako ni bilo ostati. Vsakega Itrajkarja, ki se tiati čas vrnil, so ga enostavno
zaprli, ^e jim je priiel v roi$ Edmi je bil France Magajna, ki
Rudniki ao aicer imeli s akebi velik križ, toda družbe take reči že pretrpe, samo da starejo odporno moč delavetva.
[Well, jaz sem se nahajal na moji poti proti Los Angelesu in pre-iiniiljeval, kako ae more dobiti le toliko nezavednih ljudi, ki ao vedno pripravi jel igrati vlogo judežev. V Los Angelešu sem se ne • Jkoliko okrepčal, pa hajdi zopet naprej. Ko 8em prevozil in prehodil Galifprnijo in videl, da se ne dobi nofbenega^ primernega dela, aem odrinil nazaj proti Arizoni. PrišedU v Ash Foric, Ariz., aem videl le vedno vae polno deputi-jev. Ni ae mi ljubilo gledati nji hovih obrazov; sicer ti pa te vrste ljudjcj gledajo v tla in klobuke iraajo potegnjene na oči, da se ja ne vidi njihovih obrazov. Se pač zavedajo avoje -častne službe 1 i Vozil sem se po drugi strani A rfeone po puatih pokrajinah, brez vsakih fa*m proti državi Kaneas Tu je bilo že precej mrzlo vreme ln tndi prvi letolnji snežek je na letoval. Ne bom nadaljeval z o-pisom moje vožnje do Clevelanda, O., ker bi vzelo preveč čaaa, am < pak ee bom povrnil nekoliko v A rizono.
Cljuh temu, da ima človek avoje domovje m da plačuje od njega d rt am i in občinski davek, p^ ga odtrgajo in apode od tega doma, ki je njegova lastnina, tako kot lovec zajca ia grma.
Toliko ima posestnik-delavec pravice v iWarren okraju, Ariz. (Naslov imenovanega rojaka amo dobili, ker ae je sam zglaall. Ur.) t Upam, da druitva nale jednote ne bodo sprejemale ekebov iz Biabee in drugih Itrajkovnih okrajev v Arizoni. Ako bodo oataU člani jednote, potem naj ae tista točka, ki izključuje skebe, vrže v kol, zavedni delavci pa ai bodo morali u ptanoviti drugo organizacijo, kjer 'hn ne bo treba delati akupno a frebL Mi nismo izdajali nikogar, nego smo ae le borili za nale živ Ijenake praviee. Z ljudmi izdajalskega značaja, ne maramo imeti ničeaar skupnega. Ti so trill, ki so
i i:
žili, da ne bi kateri pobegnil. Ne- nomagati družbam trgati nam koa kega Mehikanca je nagnalo na po- kruha iz ust. In Čemu je sploh tre-
trebo, in se je nekoliko ločil od nas. Straža je pričela nanj takoj streljati ln mož se je moral vrniti.
(Nato so naa odpeljali proti Don-glaau. Tu je Mlo Že pripravljenih
upirali.sToda ostali amo mirni. Na nažl vožnji proti Nelr Mežici oo nas spremljali pulkarji v avtomobilih ln tudi atrojne pulke ao imeli seboj. To spremstvo smo imeli skoro do novomehiike meje.
Ob 11. ponoči smo priHi v €o> lunrtms, N. M. Is Columbusa se na* morali odpeljati nasaj kakih ('akall smo
ha skebov v jednoti f Kot nimajo ^obene vesti napram zavednemu {delavstvu* ravno tako je nimajo v bratski podporni organizaciji. Večinoma ao člani le zato, da jed
okoli dveeto "gunmenov", da bl noto izkorilČajo. na naa atreljall v slučaju, le bi Dn, gospodje atavkokazi v War-
dvajset milj Cakoli ono M ur javnem lastništvu industrij in to je tudi program manj- brea vsake jedi, v pričakovanju, šinskih socialistov kot so Russell, Spargo itd., ki zavračajo ^ Jf^J^JJ^1 Ž€leU protivojno izjavo večine.
Javna posest industrij, rudnikov, železnic itd. mora priti, ker ^o zahteva gospodarski razvoj. V imenu boljše obrambe domovine in zmago na bojišču je potrebno, da ** l*wdl nt*it,l°-	P®
preneha	takoHWanjo tad. ljucUSvo potom vtado Z^^L TJSHf?.
votli voo produkcijo in distribucijo potrebščin za vojno in lodee. Predno aa je odločila nale
smo si, da naa poli jejo nazaj v na-If domove. Glad je naa mnčU v ti pnlčavl V vsem Hermaneao ni bi-b niti toliko jedil, da bi ao dva j-
ran okraju, vi ste mnogo krivi na-ftemu preganjanju, da smo morali stradati ln HI za delom po A meri k i. 1%da ml kljub temu le vedno živimo. Saj se da živeti tudf v drugih krajih, ne samo v Arizoni. Sedaj že tudi vam te£e voda v grlo in se morda že k^ato valega izdajalskega posla, sedaj, ko jc prepeano.
Kaj ste dobili sa vale hlapčeva-njeT Ssmo zato, da si človek obrani delo, se ie ne Izplača paaja po -nttaoet do izkoriičevafccv.
In to je je vae, kar Imate kot nagrado, delo, alabo delo f
' Poročevalec.
Ig Olevelanda. — v čaau, ko sem se poslavljal od nalfh ljubečih solnčnih rož, zavezoval težko culo, poljui>oval brhke cleveiand-ske devojke, pošiljal rakom žvižgat vso cenjeno erotiko pečlar-skega sistema* namakal moje no -vo porojene brČioe s solzami, pi-aal poslovilna piama no liste, — so ti vražji lingvieti raztezali usta do ules. Mislili so si pač: Sedaj je -čas, da mu za vdamo zadnjo bol, potem si že mi raedelimo njegov plen po pečlarskem Bill of rights.
Mn vselej atari ti aort
je molčal, ki je čutil mojo bol. Zaradi tega mu'po smrti prepuetira vso lingvistiko. Z ostalimi pa obračunam v najkrajšem Času.
Morebiti se ie spominjate ,kak-ine neprilike mi je ddal Gajžla pl. Korobad za čaaa pevskega koncerta v Clevelandu. Vse soln-čnc rože, tihe dompče vijolice, astre in sosedove Ulije so bile skrite za "ongavera fencom" v Kurji vaai. Samo po noči eo pri -lie na dan; že takrat ao se a strahom povpralevalc: "Kaj, vragf — Je le tukaj f Bes naj ga. . , >če le ni pobegnil s svojim 'žkratom' proti Chicagi, da se s tem reži tiste žabje kože od "ongave...?"
"Gotovo ga tudi ne poznate, da je pristni kozmopolit čikaske peČ larije," aem precej korajŽno povpraševal, da s tem priborim njih« naklonjenost.
"Seveda, seveda, kdo naj ga ae pozna, ker vaelej. . .TI se je člu glas onih tre/h. Gracij, katerih imena napravijo Gajžli precejinjo revolucijo "somewhere" pod ne bom.
Kmalti po odhodu čikalkega krokarskega kluba ine je pustila na cedilu moja slabia četrtinka bečlarskega prigrizka; postal aem otožen, bolan, len in nervozen, da brž ko mogoče grem služit strica Sama. Res sem bil že pripravljen, toda nale aolnčne rože so vložile prizlv na atrica Sama, da Janko ostane doma. HoČel, noče! — mo rait Toda izjema je aledlia, tako, da Roglatl pl. Rogač ostane doma za nedoločen čas pet^m pa si bo Že po evojlh močeh hkasal lojal -nega napram atricu Samu. Veliko mojih prijateljevi kakor J. Dum, J. MatjažiČ, J. Kerže, eo v vojaškem taborilču ChUllcothe, O. Pravijo, da ee dobro počutijo; no, vsaj nam piiejo v pismih in llatih. Seveda so eni ki ao pričakovali večjo gostoljubnost, pa eo ee razočarali — aedaj se pa saatonj jezo. Paatimo jih v miru božjem, pa preidke s menoj v deželo pelina, v goste k dr. Taucharju.
Svoje čase se je ta "doktoro" pisal ""Potapljač'*. Pred časi, ko ja ilo za "Deutschland'fiber sile* in der Welt" ae je nai alovenskl "Potapljač" spremenil v "Tau-(•her". Morebiti so tega krivi brik-seniki ikof je iz Tirolake in Koroške, ki eo one čaae prihajali v iko-fjeloikl samostan na Gorenjakem. Sram me je pa vseeno, ker ava oba Gorenjca, le ravno je nai Pre-ieren pisal:
"Gorenjci moji knjige berimo, in kdor nam vleč bo, nam a t ae učimo."
Pa, oprostite mu, vi slevenakl ikofjelolkl kapuoini, amerUki amerilki pečlar ji; prizanealte mu ve aolnčne rože. In ti, Franedj Magajna, če ravno al le poznan koi prvi slovenski penoijonlranl lingvist v Ameriki, pošlji mu do -be nasvet. — Potem je U vražji stria kvaaii o lingvistiki in me postavil med navadne etrahopetce. Ne bi mo zameril, če hi me imenoval dolgopetca. Nazadnje je opustil prozo, začel o metriko In me e posredovanjem oktalektnih stihov postavi med auhe aolnčne reža. TI Tavčar, Ikoda, da si Gora-
njec, pa ga tako kidaš in lomiš 'Mari bi doma ostal pri majki i nžrodni obail" kot to pravi nai slovenski pesnik, kot da brez "bo ije milosti" prodajaš svojo mer Kantilno moralo. — Potem pa ne ka, da sem jsz lezel čez "fenc" da je ongava imela prekratke... in le več, kar se ne da ponovni prežvekovati. To pa ni povedal kakšne sitnosti sem imel z njin pri collinwoodskem "fencu". T< je meketal in strigel z ušesi, da ji bilo joj 1 Ker bi bil itak kmalu po stal žrtev Trans Sauerkraut voi Taueherjovega "firbca", sen mu povedal, da viseče cunje m predstavljajo nič drugega, kot na vadne, plebejske, ženske — hlače
Na zadnji bečlarski seji, ko ji bil zasnovan in ustanovljen nai h davno v črni zemlji počivajoč kro karski klub, "Ribenška piščalka" se je vendar vzelo nsznanje, di se "ongavega" iz Poljanske doli ne ne bo več učilo »klanjati, am pak pri kozji bradi bo molil kozji molitvice. Prišel je v zamero pr solnčnih rožah. In vino veritas!
Pripovedoval bi vam nadalje i slovesih nafch odhajajočih. Pre več bi me povpraševali nadalje kako je bilo, zakaj so se poljubo vali, vedeti bi hoteli povest o ho dobni mački itd. Tudi v. Collin wood eem zaiel takrat. Vse *e j-srečno izteklo, le da nisem na h velj tisti nesrečni, drugemu name njeni privilegij. Spremljevalk Lojze se mi je po poti domov it gubil in zamudil "urce" nasled njega dne.. Nazadnje smo mu pi rekli "ikarta".
Par dni nato sem dobil dosto žene hrabrosti in nevstrašenosti Pa pravite, da sem šlevs in straho petec I Rešil sem prijatelja tam ni St. Clair cesti gotove smrti. V zi hvalo me je zapisal v podruinve "Ajmerican Associstion of Pm gressive Medicine", katere nam« je, usmrtiti vse etare bečlarje, k so nadležni in nesposobni za živ ljenje. Tudi solnčnlm rožam j dovoljen vstop, oh, kako laitno u krasno bo umirati med solncnia rožami s voznimi listki za v neb« aa. Pogoji so sledeči: Bailar ma ra sam dovoliti, ds ee gs "ubije" nakar sodnija in trije zdravatt potrdijo v arce segsjočo proini« — Zdaj pa, če ee mi bodo rdel dnevi predolgi če se mi. ua* življenje, ps hajdi s korajžo v h pu v msato Cleveland. De po zajutrku si kupim vwn» M* do postaje sv. Petrs pred n^j mi vratmi, popoldsn nared.» «P roko, zvečer pa bom U rečeno večerjo v.vd^ne^
premog, da bo v nebes ui «<i
gorko. Oh, ksko st^n Po^ svet, ko blvsskrsdfarelie
lat potem, ko je ie umrl. «
da Jame ne bo treba nsroe* « čerje v nebesih čer.rno T ' « Francelj Iz Ccllhiwood* uhsjs ^
"f«c^v Clevelsndu strsfct hm
"sprtngchieken".
"Saj je vendsr rezi«.
pa ura se je stekla,
. in, oh, na bregu
Mikako tako je
- |f ko nem Z« w
njič zalotil na fa ......
France sdihoval, --	k
otil ns sipinah "U'
Oh, pa ^ tMTt'1
Saj ae še jsz nj.	„
Collinwoodom ta ;	k k
podrla "ongsvs	n(Ut
ee Jft	ds M
I*™ Jsnko IC.	.
VSAK

. . h^A	Ji .. d



prv.Mlo^Ol«"0,"-iL—---" uradno gla-
gojuaoo
„ poživlja katoličane,
polni meri izvršujejo evo-[£*ke dolžnoati. £ vojne je seveda dobU brat iz ofenzivnega pro-rti Ljubljani in Trstu Lo manevriranje na be-Eavafc. Nekaj čaaa mo-^preden pridemo r rav-toda vse obstoječe ra*-dajejo nado, da ae kon-bitka, ki ae je začela
0	aJstirtii dnevi, ugodno pjoti Italijanom stoji ve -
a sila v vojaštvu in pod poveljnietvora '.,.,.1-ralnega štaba, kiae izsili odločHer ovrofake Italiji z uničenjem naše in i notranjo politično L»»
[(via London), 8. nov, — na beneški planjavi so reko Livenzo. Med prodi-| gnio ujeli več tisoč mož. L« v gorah in na beneški [ m nadaljuje.
, pod topniškim ognjem.
1	g nov. — Britiška arti-
ydaljuje a bombardira-[belgijskega mesta Roulers, S do obrežnih, aubmarin-| Ostend in Zeebrugge. so po okupaciji Pa-jela počistili vrh grebena kjer so angleške baterije imestile svoje težke topo« irjene proti nemškimi pozi-i flandrski planoti, niso zadnjo noč iavršili protinapada na izgub* ueije, dasiravno ao jih i pričakovali.
&im, 8. nov. — Sovražne potapljače so sadnji teden potopile dva parnika z manj kot 1600 tonami in tri jaderaice izpod 100 ton.
Paris, 8. nov. — Francoska tr -govska mornarica je prejšnji teden izgubili eno ladjo nad 1000 ton in eno manjžo.
Joffre aa vrhovnega aavaanižkaga
poveljnika.
Pariz, 8. nov. — Gustav Herve priporoča v svojem listu 44La Vie-torie" maršala Joffra vrhovnim poveljnikom nad vsemi zavezni-Žkimi armadami, ki bi vodil operacije po vsem svetu proti Nem-čiji. Herve računa s težkočami, ki bi nastale, če bi en poveljnik ukazoval raaiim ententnim državam, doda je pa: "K vragu z narodnim ponosom, kadar se gre sa eno zmago in preprečenje kata* strofe, kakršna se je zgodila v Italiji, Srbiji in Riununaki!"
London, 8. nov. — Tukajinji utilitaristični zvedenci nasprotujejo enemu samemu generalnemu štabu za vse zaveznike in Združene države. Pravijo, da bi Anglija, ki se bori na šcsterih frontah, padla v manjšino pod akupnim poveljništvom; ravno tako bi bilo Ameriko. Ministrski predsednik Lloyd George odobrava načrt za eno skupno poveljništvo.
Zmaga je zagotovljena, pravi * Bonar taw. '
Manchester, 8. nov. —■ Finančni minister Andrew Bonar Law je .izjavil rčeraj, da je zmaga zavea-^ nikov zagotovljena kljub zaobr-njenemu položaju v Italiji. Rekel je, da ima italijanska armada nalogo ustaviti Nemce, dokler ne pride pomoč iz Francije in Anglije.
"Z velikimi skrbmi gledamo v Italija," je dejal Law, — "z velikimi akrbmi, toda ne brez upa-8. nov. — Čete nemškega I nja.''
iea so včeraj napadle 'Dalje je povedal, da ima An-pozicije pri gozdu glija danea. v Franciji večjo ar -*) na verdunski fronti Na- m ado, kakor še nikdar v svojem i bil odbit, kakor so bili tu- obstanku, tri miljone mož. ili napadi pri St. Quentinu Nemška submarinska kampanja ozapadno od Remaa. Na ne bo nikdar spravila Anglije na i krajih fronte se vrže top- kolena. Produkcija eroplanov se
je potrojila.
i mli Oazo v Palaatini in podrli enajst mflj.
In, fl. nov. — Vojni stan i General Allenbjr ' javlja, četo vzele Khuvel-milj severno od Berše-
baslgeske
_SROBSB
Sirom Amerike.
ROP PRI BELEM DNEVU.
Dsnvsr, Oolo. -r Ko ae jo na sto-tine ljudi drenjalo zunaj na hod-«ikih, je stopil v posojilnico M. Cooperja netneskiran bandit ki ga
prisilil, da je odprl blagajno. Vzel je iz nje sa $4,000 draguljev in prisilil Cooperja, da je šel a njim v avtomobil na drugo stran ceste, kjer je čakal na bandka njegov tovariš.
Band rta sta odpeljala Cooperja na samoten kraj, kjer sta ga is -
pustila
STAVKA PRISTAHlSflVIH DELAVCEV ODVRNEVA.
New York, L. Y. — Napovedana stavka priataniščnih delavcev ni izbruhnila y sredo valed konference, ki so jo obdržavale pri-stanižčne oblaati in vladni posredovalni odbor.
ROPARSKI KORILBO PRED SODIŠČEM.
Ohiošfo, IU. — Na kriminalnem sodišču je pričela obravnava pred sodnikom John J. Sullivan proti roparskim morilcem Edward Wbeedom, Charles CVron in Walter Therciuom, ki so dne 28. avgusta t. L umorili in oropali dva sla pred tovarno tvrdke Winslow Brothers.
Oblaati ao iavedle izredne v nostne naprave, da Wheed ali kteri drugi roparjev ne poizkuai šiloma ubežati is dvorane. V dvorani je že šest posebnih beriČrv, da posebno pazijo na Wheeda, ki je poznan kot predrzen in odločen zločinec. Preden so ga aretirali, se je bojeval s 250 policaji skozi dve uri.
O Wheedu pričakujejo, da ae zagovarja, da ni pri zdravi plme-ti Po izvedbi o umoru in ropu jo zopet umaknil svojo izpoved in ja dejal, da ni kriv zločina. Zagovarja ga advokat Robert Cohen.
DELAVČEVA USODA.
Newark. K. T. - Pri stavbi is želeeobetona ae je zrušil žtiride-
aet čevljev vlaok oder, ki ja padel na atreho tesarska barake. Poškodovani ao bili trije delavei v baraki. Oet rti delavec James Auniin je pa padel a odrom ia je dobil selo težke poškodbe. Prepeljali ao ga v bolnišnleo, kjer ss nahaja v kritičnem položaju.
Slimska ItrMaa
Ustaaevljaaa a. aprile
Mpma JidMti.
KADITE TILLMAV GIQARE Unijako izdelane
ibykua Olgara ....... ....10e
"La Oaaara" Otgare......10c
TILLMAN OIQAR OO. AURORA, MINN.
NAPREDEK.
"Prosveta * pila iS blagostanje ljudstva Ako ss etrinjaš t njsnl-mi idejami, podpiraj trgovoa, kl oglašajo v Prosveti. V aalogl imam vse ia vsakdanja potrebščina po smerni oenl
, AVTOV SORVXE, Earminla, Pa.
BESSEMER O A tAOR.
Ako so Tam pokvari kara* ali še Imata konja aa podkovanje, obrnite sa do naa. Mi popravimo vse
najboljšo sadovoljnoat. A, STRAŽUAB * KURBTIOH, 1809 East Abrlando Aveaoe, Pueblo, Oolo.
lakorp. IV. jsaljs 10OV V dri. llliaola.
GLAVNI STANi BMT—M sa LAWNDALB AVE, OBIOAOO, ILLINOIS.
__UPRAVNI OOBOA i
l>~deed»Ui Jaka Vofrll, boa ISO, U Balls, DL l reipredeadalki J. Bratkovll, B. P. D. «, bes M*J«lrerd, Ksaa a Po<lj>r<»<isedalki Jolaf Kuhelj, S4M Bwisg Ava, ka. Okies««, UL Tajaik i Joks Verderbar, ITSi Ba. Lswsdale Ava« Oklkga, IU. Blagajslki Aatoa J. Terbovee, P. a Bes 1, Clears, UL / Zaplaalkari Joka Molek, «00« W. Hal Bt., Oklaage, uL
MADSOBNl ODSBKi Jola Aaabrelll, Ul koxTOsaaaabarg, Pa. Paal Berger, Tli — 1st Bt., La Balls, UL	' "V
P. 8. Taseker, «74 Abaaj Ava, Boaksprlaga, Wya
*	pobotni odsbk;
Aataa Steal, ill — Mtk Ava, New Duluth, Mlaa.	• '
Joie Bsdllek, bes 481, Bmltbtoa, Pa Bsdolf Pleter4ek, Ml bes, Brldgevllle, Pa Jakab Miklsvil«, L. Bes I, WUlaak, Pa M. Pairsviak, IMU Hale Ava, Oalttawasi, O.
UBBDMXX "PBOBVBTB"!
Jola Savarialk.	___
VBBOVWI BDBAWXEl P. J. Kara, Iž. D., M0I Si Olalr Ava, ClevriaH, OMa VBB DRNABNB IADBVB IN STVARI, kl se lileje gL spravnega odbora la B. N. P. J. aaj sa poliljajo aa aaalov i
JOHN VRBDBBBAB, MIT—M Ba Lawadals Ava, Oklaage, UL PBITOftBS QLKDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA aa
Okarlie Knai Ib Joa Vapaat!
Prvi je stanoval pred latom dni v Sheboygan, Wia, in drugi pa v Milwaukee, Wia. Cenjene rojake prosim, Če kdo vo ia njihova na-alova, da mi jih nasnanl, aa kar bodem vsakemu aelo hvaležen, ali pa naj se ml sama prijavita, ker dobro vesta, sakai ja iščem. Moj naalov jat Joa Sksblla, Rlngo,
JOtS AMBBOtlQ, Sea Ml, IADBVB PBSPUUIVB VSRBINB, kl sla jlk reRM prva Is draga Is-riaaaa, se poliljajo aa ssalevt
ANTON BBAST, lil Mik Ava, New Dalatk, Mlaa VU DOPISI, raafrava, llaskl, aaaaaalls 1IA aa "PtesvaU" se polttjaja aa aaalov i	V- n " »
DBBDNIftTVO "PBOBVBTB", Mif—M Sa Uwsdala Ava, Oklaage, IHlaala,
VBB tJFRAVNlSRB BTVABI, saretalsa, aglari, n pMUjaje sa ssalevt UPBAVNliTVO "PBOBVBTB", MM—M Ba Uwsdsle Ava, Oklaaga, IIL
V koreaposdaael • lajsUlvesi S V. t. aredetUvesi la apravalUvaai "pro.vete^ ae vsbits tam atalilkav, WiMM a^HM aaSev, kl ja ts save* das, sko leUle, ia bo vseka atvar Mire nliaa
Seja glavaega spravnega adbara se vrSja vsake feve sveie la Iraljl MHah e —"—	ob ^at ari aaaaliae
v bimmta bbbmpw^mi® ww	asaa gvgwaa^
OBLAST! ISOBJO SLEPARJA
PRESENEČENA IZNAJDBA
BlevtS aaUMal ^eMU^l
Japonska pošlje brodovja ia ar-mado v Evropo.
Washington, 8. nov. — Japon -I ska je mobilizirala brodoVje sto ladij, ki imajo blizo pol milijona
........... ton. Pričakuje se, dh kmalu poš-
li sadnji pondaljakTn lje brodovje in armado vojažtva v protinapade. Dalje pro- Evropo. Diplomatje priznavajo, i to naše čete prodrle v aa- da je bila Japonska toliko časa ipadno smer in osvojile vso neaktivna, ker je čakala na pri -obrambno črto Tel-Abu- poznanje svojih zahtev v Mandžu-►Ei&ria ter easedle dva rlji. Zdaj pa, ko je dosežena po-nenovana kraja To je na- godba z Združenimi državami z t devet milj od zadnje an - ozirom na koncesije v kitajski re-pozicije. General Allenby publiki, nima Japonska nobenegs
da ao naže čete tekom razloga več igrati pasivne vloge v
eracij vzorno vršile svojo vojni.	_
0 itevilu ujetnikov in	„ _ _ . .
Plena ie ni podrobnosti, Bolgijoi prosijo tt^8^®1' i enem samem mestu je bilo ljonov ljudi na rOtm laitoia.
»h šest topov. — Poznej- Pariz, 8. nov. — Sedem miljo -iio pravi, da so angleške nov Belgijcev je v nevarnosti, dn i skupirale Gazo na obrežju podležejo lakoti, ako amerižka
vlada ne priskoči na pomoč. Denar, ki je bil poeojen belgijski poboji na amatiškl fWnti možni komisiji, je porabljen. Ko --ika fronta v Franciji, 6. raki za drugo posojilo še niso stor -Zadnjih 36 ur se vrše ljuti jeni in znano je, da Nemčija deli Lt boji na prvi bojni črti, hrano belgijskemu prebivalstvu z I ameriške čete. Strie Sa- največjo skopostjo, ker je ae za Nakl ao ie že pripravili za svoje ljudi nima. Posledica te^a ^Ptd v zakope, toda ko je je strsdatije in tuberkuloza, 1 sgenj prenehal, ni bUo na- mori telesno opešane otroke, veliko nezadovoljnoet Ameriška vlada ne daje nobene nov, ki bi ae radi mašče - pomoči Belgijcem. Posojevala je Psdle tri tovariše aadnjo »icer $12^00,000 Belgiji mesečno
od 1. junija do 1. novembra, tods artilerfja je krepko pogodba je bila, da se^ima ta de -^»la nemški	nar potrošiti v Združenih držs -
veh. Belgijska pomožna komlaija
lz inozemstvi, b
---4 in z ozirom na sedanji plovni po-
ijio število potopljenih |ofaj pr»morana kupiti v An -
gliji, kolikor more. H. nov. - Admirali teta Dok)er n[ bllt ^erlka v vojni, K*.* b,o Prejšnji teden ^ ija dljtU komUljl mMe-r	j sngleških poeojlln 17,000,000 za prehra-
| <»dksr je Nemčija ^^zov H nemiko okupa-
Chicago, DL — Policaji in sva-zne oblaati iščejo nekega Donald J. Fitzgeralda, ki je obtožen, da je
zlorabil pošto v sleparske namene.
VABVO - DOBRO DOMAČE ZDRAVILO.
TalaTBO Življenji. — Al ' JCa- Bt ''Ah, na zameri, ampak pra-ko se imaš v tvoji sakonakl ara- vo pMje življenje liniml Zona me jlf"	"boža" od jutra do večera!"
NORTH SIDE STATE BANK
HOC K. STHI/4GS. WXO. UiA MAHTALA iH EEIE1VE IIH,—.H
SLOVENC?, mWlMW^iMSm
ua,u v aieyar»*c	IkoTi£VMu"j^!
Nastopal ji kot rudnižki baron inlK'S'■JftJSTSitSTpopravT adAivie »a. ustanovitelj National Die Car- ravnim petom. Nl rudnin ali, tings and Motal kompanija t t* jgj. jff?, fig* JgU intSi JT
troitu.	Lore varno opisati eelo knjlaa, v kateri
Zvezna oblasti io posUle pozor-! bom« podali bol»Uoa./ fcako je tl^e
na na ptička,
( atherine Lester----—,, -- -- 1Jfit
njene prihranke, da jih naloži Ob- jJ^JV fiSI W i. odsmvi ljubil ji Je 8 dolarja obreati na me- koij^ga kriHatlies ie ».i bilo,
..c .„ od d..nw	naa.
radntki prižll V njegovo pisarno	aeeedoai, belalai Is sarvassl«1
v St. Louisu, so nažli prazno »ne.||tovoM^. NarMIto al ji^k« aa.
J ti so poatale pozor- »ajsosavsaaiiasi»« ko mu jTučiteljica ^L^XfiL^ iter izročila $8,840, vlivati vsi atari la »isdi
adrsvja. Mol
___«sj bi siersll.
Mladi, kar jasril sa sastrupljeaja, ob
Baadaj podplsasl lells. sssssslll vsa« aiojlas eenjenlm adjasialaesi Is vaa« efevelandskl« Blovasaeai, is sa«
v St. Iiouisu, so nažli prazno gne- aiavobeio«. * zdo. Ptiček Je isletel in iledill ee iff^ gJR^lW"^ -fr mu do Detroita. Tukaj ao prona* Mmi slubsla
POZOR. ROJAKI!
I «ajl« r-,------
_____sa preselil se preeter, kjer ja
bil prej val lal Joks Oerslk.
Uljadao ae priisirals«, da ms bosta »a ssdslja eblakovall v novem prostoru. BpoltovaajeM
JOHN CENTA, 6106 St CUir Avs.	CUvsUod, Oblo.
ki
da je
Ili, da Ja zaprl pisarno svojel^rMttvsjl "kom penije."
Zvezne oblasti pravijo, slepar urno v St. Louisu prodal 200.000 delnic "Mineral Farm Mining kompanija" po $1.88.
O sleparju sodijo, da m skriva r Chicagu
I Oa vam ga fte ali
I, pilite ssm ls vs«
■a
V nov OITTJU POKA VERA.|
Waukegan, 111. — Zion tMty in veš nevtralno mMto in m ja združilo t Ameriko,
Ko jo bil izdan oklic aa popisovanje žen, jo bila mrs. Hensjr M. Kistner imenovana, da nedsoruje popisovanje žen v Zion Cltyju.
Kiatnorjeva je ŠU v "sveta' mesto • in proaile preroka Glenn Voliva, da sodeluje pri popisovanju.
Po izjavi Kietnerjeve jo prerok takole sodeloval: "DrliU m proč od obeh hudičev," je dejal a pov derkom v cerkvi. "Hočem, da nihče iz moje čredo nima epravlU kaj a popisovanjem in drugim de lom ca vojno."
Čreda je slišala besede "svetega" moža. In poeledirat Ovce ao
pripore«! val aaaad, piaite ssm m vam pe4lj(>mo »slo vaorea as peskslajo, da ea boste Isbka pre.»rt«sll e sjafovl ka-rlstl. Kadar saraista aavaj sa iolar, vedno prllollla aotov daaar ali jieltaa aas«ke SH ps Mesa? Orise. J
MOLUVOER MEDIO IVE 00.,
Bi MeUlnger Blag., li Sasl Psakwsy (V. S)
hmk.
SLOVENSKIH PREMOGARJEV POTREBUJEMO
Ulo. Unijaki pramogorovi. Dala a« vaa[
iTaliv e ■ i« ^ki) ravl le na sel« * ribe Is veda. Davaliasa, .
k oholi
Lapa
irsfs
iMa, W. Vs. Prva vrata lelesnMss Is paslllss ksrs veal r ti easuai. seie as »roetor m elanjase Is sSMaa.
Dr. Koler
slovenski zoaAvnac ■	ra.
; ----*	no Francozov p«« —r- p >""»- »« rw----.— ,
' ^obzirnim aubmarin -	j t njjijonov frankov za	odpsdsti, čreda m Je ras-
^t«tTo,n. Hwno osem par-	^ ijref Anglija je tudi poeoje-	Naiprv0 je prišla ena ov-
1 nad 1««	4a	..T	_s«« «rot . ___tn tAko Jalli
Cl • "" tonilmi ^ hUo I vsla pet' miljonov mesečno preti L^ poUm drugs in Uko dalje, »n Hiri manjše ladje. ™ ^ nt ^]g|j.ka mesta on - dok|er „ n| vpisale nsd pol«^
^psrnikuv je bilo nspadenihl3	" '	I s—......Hnllru-t.
Nt je ivia Z
'»''•J je bUo do danes po-
* ton.
k"t UiiHf
kik ladij
kraj nemške fronte. ,	Wi" aui. a
I Združene države so vsega sko .	Kaj zdaj stori sveti mei,
priplulo v angleška! j g75,000000 v šestih	t«m brzojavka molči.
*H, odpluto pa 2379 i„ tudi U denar je že iz -	^j^klk ZAWAL-
Ičrpsn	VIDAV
JE PADLO V VRELO	——- „ . .
VODa	Waakiagtos, D. O. - Pr«W
Vaahvilla, ^
636 200
171
K«
•tae e
"v salIb"pre««^ravHTV ^rbass, Bešebllru la West Vlrslaljl, vsm lakbo
1 • aatrl'' la "buter" dala. »ele - ^----
• I polagan _	llMMlias I
I prljsaes proetor as elesjasa la ail*	m^rnn j
Mi imamo dairt pramogorovov, premog ja 9TIRI do
ma i^teTvetuCic «» kan. nat. bask su>a,
CHARLESTON. W. VA.
I	sh ps se aaalov
CARBON FUEL CO. SO. CARBON, W. VA.
JO ste ozdravljeni!
pfiiiti i bmi -jii us mm rtfifd >M (hhtrtim) tmm -
9rn ssm sajalerettl "brtfesabl IpeetjalUl" v Pltlebargba, Pa, m IT M absleja v adrsv-balalbav.
'^ss vam bam pavedal. ska sw
SHn Wrnm We* do* ms la eeirevli »aa las, aba rsv-se aa si pasreJile mla>*l« all ae iavoii laaalealw rdrsvalbesi.
M MB aallnMPa Is asj* safelasMa Sdra*fla pri adrsvlja
SM mm aea)a lebaraa Is Is-b«yiery vaa prva vrata m balae
XaisiUI aa baate, kaka bltre *4e lebke aMravl>eei Bs vssi be MfMavll meja Is praprUall aa beau, sakaj
PROF. DOCTOR MULLIN,
411 rovih Ave, prrrsstmov, PA (Nasproti pošte), ma« sd a. MM* is a. ifMsr eb aa*** «me ed ie ie a .re
!■■■•■■...........................■■■■■
(
......HiMMiilflBii^iiitl mi l i I III 11	milkiiiiil

PROSVBTX *-----
TRIJE RODOVI. II
j I pigiftf is mtkdm.ajib	Spi*«l Ea««tWrt CufL 1 \
*00000000e»0»»0»0eoee000»............. '
"Lepo je tudi pri nas, zakaj trte rento tamkaj in vee polno je lepih brezovih gozdov. Ni 1 oliko visokih gora, a naše njive eo ravne in plo-dovite. Travniki so zeleni, in pliee pojo v zri ku. (ilasno šume naše vode, doli pod Zavlnkovci ps sloji meato, itaro in čsotljivo. Z zlatim Holncem Ke vaako juti o okoplje jabolko farne cerkve, ta-ko visok je zvonik, da prvi ujame jutranji solnč-
ni pozdravi"
Vse te besede ai je bil seatavil v mislih, ko jc potoval v Kranj in preudaril, kako naj govori, ko bo J*nki izročal očetov pozdrav.
Lenke je stala pred njim. V prvem trenotku ni vedela, kaj naj odgovori. tape ao se ji zdele njegove beaede. Kakor bi jih čitala iz knjige. Odgovora niso našle v njenem srcu; ker je bilo hladno. Okrenila ae je Lenka, da odide. Napravila je nekoliko korakov, potem pa se je zopet obrnila k ZavinšČaku. Nekaj mu je vendar morala odgovoriti
"Nikar mi ne pripovedujte poveati," pravi "lake povesti lahko pripovedujete komurkoli doma, a meni prizanašajte z njimi!"
Potem je odšla na nasprotno stran. Ko je že izginila v hiši, je čul Jože, kako zaničljivo sc glasi njen smeh. Nikoli mu še ni bilo tako tesno pri srcu. Hotel je biti uljuden in odkritosrčen, a dekle mu je vračalo uljudnost in odkritosrčnost s porogljivim posmehom I On — Zavinščakov Jože — bi ae bil najrajši obrnil in pokazal Ribičevi hiši zu vedno hrbet. Ali imel ni toliko odločnosti, da bi storil to brez očetovega dovoljenja. Njegov užaljeni ponos ni imel toliko moči, da bi voljo izprerae-nil v dejanje.
Na semnju so ga obstopili kupci, ki so se seznanili s njim zadnjič, ko je prišel z očetom.
"Danes pa kar sam!" so govorili vanj.
Poudarek teh besed je bil tak, da je bilo čuti h njih pohvalo. Jožetu so dele dobro. Čutil se jc počoščenege. Kupčevanje, pogajanje, hrup in šum trn vplivali nanj toliko, da ni utegnil »kari razmišljati o današnjem sestanku z Lenko. Vendar so mu zdajinzdaj ušle misli tja do nje.
"Ko bl ona videla, kako urnem svoj posel, bi nc bila odurna z menoj."
In zopet je zešumelo ob njem hrupno, sem-njarsko življenje. Dvignilo se je kakor val, ki je potegnil mladega trgovca s seboj med glasno množico mešetarjev ln kupcev. Potopil je ta val misli na Lenko. Pred Jožeta je stopila skrb za kupčijo in dobiček.
Lenka jc pomagala strečl gostom. Ko je prišla iz škofjeloških šol, se je upirala očetovemu ukazu. ftkoda se ji je zdelo belih rok. Ni bila vajena zatohlega zraka zakajene gostilniške sobe, in to tem manj, ker je večkrat kanila kapljico dišeče tekočine v žepni roliec, da je vonjalo okoli nje, kakor bi se izprehajala po nnt cvetoča vijolica. Po-zvedoval je oče, odkod ima to vonjajoče spremstvo. A rohnel je, ko je zvedel, za kake reči izda-. ja Lenka denar. Nič niso pomagali izgovori, da jc zdaj to v navadi pri dekletih, ki so hodile v šolo. In tako je bilo tudi z belimi rokami. Če se uma-Žejo, se dajo tudi umiti. A bolje je imeti umazane roke, VI služijo, nego čiste, ki strežejo lenobi. Zato jo morala Lenka strečl gostom, kadarkoli se jih je kaj več nabralo v očetovi gostilni. In to jc bilo posebno ob semanjih dneh.
Tako je bilo tudi danea žo navsezgodaj v Ribičevi hiši polno gostov. Večinoma so bili znanci, ki so dohajali redoma vsak semenj v Kranj in se tmtavlH pri Ribiču. V večji sobi so ostajali preprostejši ljudje, manjša je bila pripravljena za gospodo. Zato so bile v prvi sobi mize nepogmje-nc, v drugi pa so bile mize odete z belimi rdeče, pisanimi prti. Eni gostje so odhajali, pa prihajali ho zopet drugi, da so imeli domači ljudje vedno dovolj opravile. Lenka, je at regie gostom v gospo-ski sohl, kjer je stregla aiccr tudi vaak večer. Tja je zahajalo vaak večer nekaj mladih gospodov, stalnih gostov. Ti so sc dobrikali Lenki in hvalili Ribičevo vino. Pili so za potrebo in preko nje, aamo da so bili tako dlje časa poleg tanke, ki jim je bila vljudna in prijazna. Htari Ribič je jezno godrnjal v kotu večje sobe. Jezilo ga jc neprestano laskanje mladih ljudi, a pognati jih ni hotel preko praga, ker se mu je zdelo škoda gotovega zaaluŽka. Najbolj ga je jezilo, da je bil njegov vsakdanji gout mladi Pavel Plesee. Tega bi najrajši zapodil iz hiše. A ker je vedel, da hodi k njemu večina gostov ravno zaradi Plcaea, mu je prizanašal. Saj če bi odgnal njega, bi odgnal tudi njegove tovariše. Zato mu jc prizanašal in se jezil.
Pavel Pleaee jc bil veseljak. tapo je pel ln hrenkal na kitaro. Sladko je govorila njegova (»esem. Hvalila je dobroto vina in poveličevala o-genj dekliških oči. Itiln je šaljiva Pavlova pesem, n tudi otožno-hrepeneča prsein je dihala v vose* lo družbo Živahno ispremeno, bila jc vabljiva ln mlkrita govorica mlade«", uživanja željnega aren, Vrhutega je bil pevec lep fant dvajnetih let. Visoke i ant i je bil ln črnili, iskrili očt Vsakemu dekletu so ae poliesili pogledi, kadar se je vanje |Hit<ipiln Pavlovo oko. Polno življenja je bilo, s I*, glohočinc je odsevalo nekaj, kakor moten odsev tesne slutnje, ki ni dnin srcu, da bl se svo-ImkIuo rez vilo njegovo hrepenenje. Zato so bile njegove oči vesele in žalostne ol»enem. Tudi te-daj, kndar je pel nnjvcsclrjšo j>esem, je hipoma preplnvnln jasn«, oko meglica, ki je v nji ugnstiila veselja žar. Mračno je rnsijalo oko, kakor bl se nečesa ustrašilo in po nečem žalovalo.
In niso še odxvenell |>oslednjt glaaovi, j<- i«> M-uln Pavlova deanlca p«» koaarru vina.
"Nn tvoje sdrevje, tanka!" jc vakliknil iu tr.praitiiil • nio do dna. lit nI se ggodilo samo enkrat tn večer, da jr Pavel nazdravljal tanki Zato so mu prihajale oči vedno boljinltolj tnotno Na-
'SOUNY
DD** 82 j» DAL. *
" Wo v ChJ^l
vlomov in cestnih 1
•o ? Pričeli množiti cestni ropi iP tl< .• • >• a	1 Poučna <1
** da ria vsak ..4 " , n	nann uj
flunna živega ali
nih je precej Odkar mi in la
ukaz.
4Souny vega. Kdo
pM)
vedke Ijali veka,
mornarskiu pištolami Policij«
radi
.P® Je "Xouny" \)m
njem so krožile čudne M h Nekteri so ai & pjl kot velikega in « hodi ponoči s Jj n mečem med zoba pasom p,, uijq
I« P1'®vi, du je "So«
nevaren človek, ki jc , [» uboju i,! ra(U tega . ukaz, du ga ujume. Policaji so ga iskali p dobili ua ni*,, je popoldne sedel tajnik tega načelnika zamiilj^ je ponižno vstopil g kil v roki neznan, miren J mehkim pogledom v očeh! "Kje je ta veliki f" je n vljudno
Dunn že bila
da
Ko
licijskega mizi, kom
'Kteri veliki?" je vprifcj
ko
No, veliki člo — načelni, "Ali ste prinesli njegovo > s sabo?
Vljudni mož se je
Pustil sem jo doma p<xl bli Malo bom počakal."
Vaedel se je na klop in . vstopil "veliki Človek", je , dno tujec vstal in se uiu pribH Vljudno sem na uslugo, nik."
"Dobro došli," je rekel nik. "Vaše ime?"
"O, moje ime je l)unn, mi 'Souny' Dumi."
"Vi niste rekli tega, ali gubljeni?"
"Nisem," jc odgovoril ny' smehljaje. Slišal sera, nekteri vaši strelci za menoj, zi so izdani, da me sum ' Mislil aem, da je boljše, I in se prepričam."
"O čem?"
"Mislil sem, da me celico, da me ne Svoje glave ne obrnem, k jim, da me kdo zadene, pošljete po žrtve, ki no pane, in me predstavite njii v meni spoznajo roparja j
"Zadeli ste," je odgovoril čelnik.	1
Tako se je "strašni — predstavil sam, da je varen policijskimi strelci
VAŽNA RAZSODBA ZA ZEMOE...
New York, V.T.-Zveni nik Julius M. lland je podil sodbo, da inozetnei, ki M narodni armadi, ne morejo a rati na sodišča, da jih oprtati jaške služlie, če niso prav«* zahtevali, da so oproičeni voj službe.
Sodnik Hand je pod«110 sodbo, ko je razveljavil "hal corpus" za Josep Koopewitxa, skega podanike.
MAJOR ARETIRAN KOT I PAR.
Raleigh, N. 0. — Aretiral majorja George L. Peteraona, šege vrhovnega bplsčitflj* rodne streže v Severni Kart Obtožnice mu očita, ds j«' v ■ letih poneveril $7,600.
r MALIH MESTIH V Otti
OOOK8ONARASUWCU
IJSTICNI OLASOVL
Chicago, W.-V okr.ju T ▼ kterem se nahaja malih mest. V 19
mest so socialistični kan« « sa sodnijska mest« **** Mesta, v kterih eo eeeialkn a
livsčino, so sledeč«;
Berringion. Bremen,1 Elk Orove, Henover, I')1 • les, Northfield, V'r*<**\ ' Palestina, Pek* Schaumberg, »tiekney,
iaUWtk	. j
la mesta OrUads * »'P*
w
irau osebi
•^AVTOMOSttOE
Wainated OoBB - V _
M j. Wi * i*""" »•*
N»«r.	di j Cl
d rad Donh.ni in
haa.	.. „. it***
posled so gledale kakor iz mračne dalje, da ni
bilo razločiti, kam gledajo in česa hočejo. Nalivali so kozaree preko vrha, da je teklo vino po mizi in kapalo na tU. Tudi Lenka je morala piti. (Jorela ao ji lica: dvoje velikih, mladobujnih rož
je zacvetelo na njih.
Staremu Ribič n je bilo končno dovolj veselja: Velel je hčeri spet, a prosil je tudi goste, naj gredo, ker je že pozna noč. Jezni so ae razšli, a prišli so zopet druig večer.
Kadar je slušal Ribič Pavlovo pesem, jo sklonil glavo v dlani in si zatisnil ušesa. Ni mogel poslušati lleščevega petja, ker ni mogel trpeti pevca samega.
Pavel in I^enka sta sc spoznala že izza najmlajših let, že od tedaj, ko jc umrl Pavlov oče in ko ae je začelo trpljenje njegove matere. Pavel in Lenka sta bila takrat še tako majhna, da nista mogla zdaj pomniti onih dogodkov, ki so uničili in umorili Pavlovega očeta.
Bilo je onega aemanjoga dno plufog desete ure zjutraj, ko je bilo pri Ribiču najmanj gostov.) Takrat je bilo na sejmišču najživahnejše gibanje. Le tisti, ki so prišli na semenj popivat, so posedali po gostilnicah. Lenka jc sedla za mizo v gosposki sobi, da se odpočije. Nehote se je spomnila Jožeta. Slutila je, kaj ae pripravlja, kaj nameravata očeta z njo in z Ježetom, ki ge je komaj poznala.
Tedaj vstopi oče, ki je bil med pivci v prvi sobi. Prisede k Lenki in začne bobnati s prsti po mizi. Bilo je očividno, da bi rad govoril o važnih rečeh.
"Vidiš, glejl" začne oče, "tisti-le Pleščev, Pavel Pleeec, hodi preveč k nam."
Premaknil se je na stolu. Zarožljala je težka srebrna verižica, ki jo je nosil pripeto na telovniku. I)va velika tolarja-križavca sta visela na nji. Prsti so mu segli po tolarpjih-križavcih in so se igrali z njima.
"A iz tega ne bo nič, Lenka 1"
"If česa?" vpraša dekle kar nehote. Saj je slutila, kaj hoče oče.	/
"S Pavlom ne bo nič, da govorim kar brez ovinkov."
Seget je v žep in vrgel na mizo kup denarja. Bil je drobiž, ki ga je iztržil danes.
"Olej, z lastnim trudom sem nabral ta-le denar. A to je le del tistega, ki ga imam. ln nikdar ne misli, da ga nisem nabral s poštenim delom! In zato ne bo nič s Pavlom!"
Lenki se je sklonila glava na prsi, tako težke so bile očetove beaede. Umela je očeta, a vendar je rekla: "Saj ne vera, kaj govorite."
Oče je vstal in so začel izprehajati po sobi.
"Z Zavinščakom, s starim namreč, sva se domenila, da se vzameta z njegovim sinom, z Jože-tom, ki je danes tukaj."
"Z Jožetem," je ponovila hči malomarno.
"Kakor si rekla! Za večerjo pogrni skupaj sebi, meni in njemu."
V sosednji sobi so trkali gostje ob steklen^-► ce. Lenka je vstala in je hotela oditi, da jim postreže. Očetu je bilo do tege, da bi bil danes ljubezniv z dekletom. Pristopi k Lenki in jo potisne rahlo nazaj na stol.
"Le počivaj nekoliko. Jaz sem bolj vajen nego ti!"	T
Potem odide.
Soba, kjer je ostala Lenka, je bila mračna. Skozi okno je bilo videti samo košček neba. Zadaj je stalo veliko gospodarsko poslopje, kl je branilo svetlemu dnevu do žalostne Lenke. A vsak dan okrog poldneva se je zasmejalo z onega koščka neba v mračno sobo toplo solnee. In tako je tudi zdaj zagorela zlata proga od okna do nasprotne stene. Dotaknila se je tudi Lenke in ji. poljubila roko. Ta ji je omahnila iznad oči, kamor jo je malo prej dvignila teža očetovih besed. In ko je solnee gorelo na Lenkini roki, je videla, da ji je roka pomočena s solzami.
Zaželela si je Lenka kogerkoli, da bi mu povedala, kako je krut njen oče. Ničesar žalega mu ni storila, pa jo je udaril tako neusmiljeno. Najrajša bi govorila s Pavlom. 2e takrat, ko je bila še otrok, ni mogel trpeti oče, da bi govorila ali se igrala z njim. Ako ni slušala očeta, ni smela sploh med otroke. A kadar je zopet šla, je govorile in se igrela vedno najrajše s Pavlom. Čimbolj je bil hud oče, tem rajšis je imela Pavla. In tudi danes! Tudi zdaj! Ko bi vstopil Pavel, bi mu povedala, kako je oče hud nenj, a kako rada ga ims ona. Kolikor bolj raste očetova jesa, toliko bolj je Pevel njen. In zdaj ji silijo Jožeta 1
Ko bi šc živele njene meti, bi se potoiila nji. A matere nima več. Ni še začela hoditi v domačo šolo, ji je že umrla.
Zlata solnčna proga, kl se je svetlo Črtala od okna do stene, se je krčila boljtnbolj. Vedno manj svetlolie je bilo v sobi. Naposled so zatrepetali sadnji aolnčni žarki po prašnih tleh, potem so se urasknill, kakor bi jih kdo prepodil, kakor bl jim ne bilo mesta pri žalostni Lenki. Glava so ji je še bolj sklonila na prsi. Segla je po predpasniku, obrobljenem s širokimi, bledoslnjiad čipkami. Roke eo ga pritiskale k očem. In beli predpasnik j^#il solze I*nklnlh lepih oči. Nemirno so se ji dvigale prsi. Polno solz je bilo v njih, ki bl ee aalrajše izlile v glasen jok. A Lenka nI hotela, da bi kdo čul, kako ji je hudo. Pridušeno je ihteha, le polagoma je šle peza s sree. In ko si je otrls solze, jI je splaval pogled po somra* ku, kl je polnil sobo cd stene do stene, od stropa do tal. 8smo košček velikege nebo se je oeiral k nji. Soln.« ni bilo več: šlo je gledot vesele in srečne ljudi. Košček velikega neba je gledal k nji kakor prijazno, dobrohotno oko, ki tolaži in dviga. In ko se je obrnila tanka od velikega nebeškega očesa v somrak, ji je še všdno krožil pred očmi evetal ohleek. Kot velike, josns svetinje je plavalo pred njo. Svetli krog oe je krčil holjin-Irnlj, vedno manj ga > bilo. In glej, naposled je aijelo pred njo lepo, alodko, milo oko. Bilo je oko njene matere 1
(Dalje sledi).
Pisai naših vojakov.
O. — Zadnji teden smo poskusili z delom v strelnih jarkih. Kakih pet milj od taborišča smo na planjavi, obsegajoči kake tri kvadratne milje,
^	^ H ^	U preeej ^
mo v teh jarkih u&li streljati, ali pa metati ročne bombe. Prvi jarki so globkki šest in drugi štiri čevlje.
V	nsše taborišče so poslali mnogo črncev, ki pa imajo svoj poseben oddelek. Tudi njihovi čset -niki so črnci.
V	mojem zadnjem dopisu sem, ker som bil jezen na Collinwood, zapieel besedo "dry . . .". Zeto sem jih dobil že precej pod nos, šc celo iz Collimvooda sem dobil pismo, da kadar pridem tje, jih bom dobil po truči.
Prijatelji, jaz nisem mislil resno, nego sem ee le šalil. Bolel me je želodec, ker sem v Coilinwoodu pil preveč tistega iz ječmene, pe sem se razsrdil, no, in saj veste, v jezi človek marsiksj reče, za kar mu je potem žal.
Kadar slečem vojaško službo, vam dokažem, da sem še vedno za "wet".
Od več slovenskih vojakov sera dobil pisma, ne da bi me osebno pozneli. Naslov so dobili v Pro -sveti. Hvala jim. Vidi se da je Prosveta zelo razširjena po taboriščih.
Fantje, oglašajte se bolj pogostnima v Prosveti. Povejmo drug drugemu naše dogodke in stvari, ki so zanimive.
Kakor izprevidim iz pisem, je Camp Sherman ena najkratkočas-nejših. Po drugih ne pride na o-bisk toliko nežnega spola,
Iz taborišča Hancock sem pre jel karto, kjer mi piše rojak, da tam ni drugega kot vojak, le ena "blondinka" hodi tam okoli, ki jih pa ne zanima dosti.
(Želim, da ee £e kaj oglasite iz Georgije ali iz Camp Lee.
Pozdrav vsem Slovencem.
John Matjazich.
vežbanja. Imamo cerkve vseh ver in vojsških kaplanov, ki so pride-ljeni regimentom.
Tu imamo število francoskih častnikov, ki eo bili še vsi v og -nju. Ti nas bodo pomagali učiti vojaških umetnosti .Kopljemo strelne jerke, take kot So na fron-
Oamp Lee, Va. —
"From Pittsburg to Petersburg, Prom there to Berlin Aind we ' 11 not return, 'Till the Kaiser's all in."
Take in slične pesmi so peli vojaki pred enim tednom, ko so odhajali nekam v Georgijo na drugo velbališče, da napravijo tu pro< stor novincem, ki jih željno pričs kujemo. Mi ostanemo tuksj še do januarja, nakar bodo tudi nas poslali v Camp Gordon, Ga.
Kampanja za posojilo evobode se je prsv dobro obnesle. Minimalna svots za podpissnje bondov je bils $500,000, tods ker se je vodila živahna agitacija, je bil uspeh ta, da so jih prodali za $1, 782,250, to je trikrat več kot je bilo določeno. Kompanije in polki so kar tekmovali med seboj v kupovanju bondov. V ta namen so zgradili velikanske nre, ki eo dnevno kazale svote, nabrane po posameznem polku in ekupno svoto sa vse taborišče. Na "Liberty Bond Day" amo priredili veliko sla vije. Navzoči so bili štirje generali s štabom vred, igrale so tri najboljše godbe ln vojakov je bilo navzočih nsd 20,000. Tuksj smo še sedem tednov, a uniforme emo šele pred kratkhn dobili Sest tednov smo bili pol vojaka in pol civilista. Pač pe so nam dali puške v roke. Večkrat se primeri, da korakamo že v "sovražni deželi osiroma poizvedujemo po njiho • vem ozemlju. Z neskoki in Ihura-klioi zavzamemo strelske jarke v kakem "plnnte" polju in naši bajoneti se zadirajo v srca "dumi jev", ki ao narejeni nalašč za tako vežbenje.
Čital sem dopis rojaka, ki pre • vi, da se vežbejo e šest čevljev dolgimi prekljemi. Nsj le pridejo sem. Nas bo zelo veselilo seznaniti se z njimi. Noše "springficld". puške jim bomo drage volje odstopili, ker dobimo prihodnji teden nove angleškega izdelka.
Kako "krilo" se tu malokdaj prikaže, pač pe nes večkret ob -iščejo drug« osebe, na primer skoro vsek dan pridirja v kem po kak avtomobil is Pittsburga, naložen S tobakom, svelčlceml in drugimi takimi stvsrmi za svoje prijstelje. Obiskali so nas tudi eks-guverner Vtrginlje in sedenji guverner W. Vlrginije. UuJieš virginljski guverner nes ni obiskal, toda poslal je svoj govor pismeno ob otvoritve avditorija T. M.
Na den vsek svetnikov jo presnik sa tiote, ki eo ee udeležili verskih ceremonij ln eo bili
predno bodo dovršeni. Teden dni bomo morali prebivati v teh jarkih, da so bolje privadimo našega poklica. Poljaka kuhinja bo tudi zastopsna. Artilerija je tudi pričela e svojimi vajami. Vežbanjc ni težko, ako človek razume angleščino. Častniki so prijazni in postopajo z nami kot se spodobi, kar je ravno nasprotno starokraj-skemu sistemu. Pač pa se je disciplina precej poostrila m prestopke ee kaznuje. Življenje tukaj je pekel za tiste, katerim poprej ni bilo potreba vsled bogastva prijeti sa nobeno delo. Sedaj ee morajo vešbati ne samo s puško, nego tudi s krampom in lopato, ker seveda za take ljudi ni noben "špas". Vsak se boji dela v kuhinji 'bolj, nego stražne slu -Žbe v mrzli noči, izvzemši kranj -skih Janezov, ki se ne vstrašijo ni česar.
Jeko strogi so glede opojnih pi ječ. Razume se, da sc v vsaki še tako-suhi državi dobi te "grešne" vode. Maksimalna kazen za pre -etopek pijanosti je 30 dni ?aporn. ako ne uganja poleg tega še dru-giih neumnosti. Sicer pa še nisem imel prilike videti nobenega pijanega vojaka tukaj, akoravno ne preiščejo nobenega novinca, Id prihajajo sem iz41 mokrih" držav. Noben vojak ne sme obiskati bližnjega mesta, ako nima dovoljenja. Do 11. zvečer mora biti vsak na svojem ležišču.
Kar se tiče hrane, je različna. ,Pri nekaterih kompanijah boljša, pri drugih zopet slabša; odvisno je vse od okoliščin.
Ni čuda, da dobimo vsaki dan do osem železniških voz parcelne pošte, večinoma živil. Ameritkan-cl nikakor ne morejo živeti brez svojih "home made pies and cakes". Tudi Slovenci emo prejeli darila od doma (Moon Run, Pa.), za katere se pošiljateljem toplo zahvaljujemo.
Vreme imamo krasno in dnevi so še precej gorki, toda noči po-staja j o mrzle jae. Poleg tega moramo imeti okna čez noč odprta in marsikdo se spomini na gorka ležišča doma. Da imamo hladne noči, je vzrok tudi te* da je Atlan-tiško morje oddaljeno samo osem milj od tukaj.
(Naj še omenim, da nam pri učenju in v korakanju igra godba, da se ložje učimo; čudno se mi ps zdi, da igrajo toliko nemških komadov. V Y. M. C. A. dvoranah imamo mnogo fonografekih plošč z nemškimi pesmami in skladba -mL 'Nam, ki poznamo te pesmi, je to uganka. Vojaki tukaj sicer ne sovražijo Nemcev, pač pa kaj-ssrja
H koncu dopisa pozdravljam rojake v Camp Dodge, Iowa, Camp Sherman, O., in po ostalih krajih Amerike. Zahvalim se vsem za pozdrave in pisma in jih prosim, da se še oglasijo, ker sem njih naslove zgubil.
Rudolph Kohs, Co. L 319th Inf., Csmp Lee, Petersburg, Vs.
Ameriške vesli.
bandit je va delu.
Ohioago, m. — Dva roparjs sta vstavila H. Srantoxa, mu vzela $10 in uro in ze zahvalo sta mu priložila par krepkih zaušnic. Malo kasneje jima je pedel v roke John Kenney. Vzele sta mu $35 in uro in ga oeuvala. Po tem sta oropala Kletnega dečka Albert Hilla sa \l.Sl in ga sirovo pretepla. Gus Hunkeju sta vzele $50 ln ga oeuvala.
Trije roparji, ki so se peljeli z avtomobilom, so ujeli D. Chri-steneona blizo njegovega doma. Stopiti je moral na evtomobil ln odpeljali so ga ossm milj proti za-padu. Od tam je moral iti peš domov, ker nieo dobili denerje pri njem. Ravnoisti bandit je eo oropali Carl Esssl rathe za $40 ln uro.
Drugi tolovaji so oropali Samuel Morkina za $21 in uro.
Kasnejše ponoči so roparji ople-nili lekarniškega pomočnika George Tomneyje r Knappovi lekarni sa $30 in dva majhna samokre se, ki jo js imsl, de prepodi tolo-vaje. Revnoisti roperji so mslo rasli John Ouski $4 ln