13 b
Ocene in po.L 'la o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV i99/
slovsrskem jeziku. V razpravi ki jo preberemo v Cataligi nas avtorica sistematične m jed-nato seznani z delovanjem hranilnice z njenim trajanjem in nam-;nom; z organ- zadruge in njenim članstvom, s hranilnimi vlogam., ki so jih sprejemali in posojili, ki so jih izdajali, Hranilnica je začela poslovati 1897 lota, če v času avstrijske uprave, z denarno enoto krono, nato je v obdobju italijanske uprave poslovala z liro in nazadnje pc priključitvi k Jugcilaviji Še dve leti z dinarji Avtonca nam poruja tudi tabelarični prikaz poslovanja ¡kozi vsa obdobja, ^bse^no rrzpravo o hranilmci je avtorica objavila v reviji Srečanja, St. 13C<92.
V ki talogu je objavljen tudi nepogrešljivi del - seznam razf tavije lih dokumentov. Razstava je bila, z izjemo nekaj fotograiij iz fo'ografske zbirke našega arhiva, postavljena skorai izključno z dokumenti fonda Hra nilnic^ in pcsojilnicc v Šempetru. Plastična in nazorna predstavitev hranilnice s pomočjo cele palete njenih dokumentov (od računov, zapisnikov do plakatov in hranilirh knjižir), obiskovalca m mogla razočarati
Vlasta Tul
Elektrarne, mlini, žage, vodovodi ... v porečju Soče 1918 1943 - predstavitev dokumentov Tehničn.ga urada Goncar razstava Pokrajinskega arhiva v Ncvi Gorici
Novembra 1991 je bila v gal riji Pokrajinskega arh*va v Novi Gorici poLtavJjena raz tav? o ti nktramah, mlinih, žagah, vodovedih in diu^ih podobnih napravah v porečju Soče v obdobiu od 19l8 do 1943, to je v Času italijansKe uprave pii nas. Razstavo je opremljal katalog.
Namen avtoric razstave m kataloga Ki tke Nusdorfer-V uk .anovič in Lilijanc Vidnih Lam.nčič je bil predstavitev manj znanega, a izredno za nimivega gradiva fonda Tehnični urad Gorica, ki ga hrani f okraj irski arhiv v Novi Gorici. Gradivo je bilo po drugi svetjvni vojni zavedeno med seznami dokumentacije, ki ga je jugoslovanska stian v Ki misiji za vračanja arhivov iz Italiie teijala od naspntue iktiam. Sedež Tehničnega jrada je bil namreč v Goriu, ki je po vojni pripadla Italiji, gradivo pa se je nanršalo predvsem na ozemlje, ki je v območju republike Slovenije. Del gradr/a je bil prevzet 1954. leta, del pa nekolike i kasneje
Kako male je bilo gradivo poznano, niso izpričevali le obiskovalci razstave (Čudili so se npr. nenavadnim nafrtum o izkoriščanju KmFkga jezera za pioizvodnjo električn c energ-jt, številnim maliti vodmm napravam ki so do dane" v glavnem propadle), marveč tudi rami upravah,! s Še sedaj deluje iimi, a tedaj zgraj mirni vodn-mi napravami. Zanje je bila predstavitev dokumentacije, predvsem o elektnjnah pravo odki je, saj so v veliko primerfi mislili, da je ■'zgubljena, ali pa kje onstran državne meje.
L.čno izde lan katalog nas tudi na kratko seznan z razvejem in delom Tehničnega uraoa, nato pa nam nekoliko natančneje predstavi različn< vodne napiave, Razstava je bila razde Ijena v ova dela. Enako zasnovo razberemo tudi iz kataloga. Prvi del poskuša s števfnimi malinr objekti (vodovedi, mlin1, žage, kuvaenice ...) enakomerno pokriti vse porečje Soče. Drugi del pa prikazuje splošne projekte italijar skih elek-triikih druži* o gradnji hidroelektrcrn po 192i. letu, na*rte nereai:ziraiiih projektov in na koncu zgrajene hidroelektrarne v porečju Sočo v obdobju med obema vojnama. V katalogu je zJo podroben in natančen seznam .azstavljenih eksponatov Čeravno razstava zajema cas od 1918. do 1943. leta, pa so nekateri -ksponati tudi starejšega nrStanka saj j'h je urad potreloval pp svojem delu.
Razstave, ki so zasnovane na arhivskem gradr -u, so navadno 7a oko manj zinimive. Omenjena razntava p» je bila vabljiva tudi za oko, saj jo bili na njej razgrajeni m rti jkice in tudi fotografije pri dstavljenih objektov.
Vlasta Tul