Poštnina paršalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. V Ljubljani, 5. maja 1923. Bil. AVTONOMIST Glasilo ».Združenja sEovenskih avtovaomistov11. lastiajfei vsako soboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din Inserati se računajo: pol str. 350 D, manjči sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /5 p. Ha] hočemo? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lastnih tleh vzrastlega sloven- Nova vlada. Ta teden smo dobili novo vlado. Sestavljena je iz samih radikalov, podpirali jo bodo pa tudi Radič, dr. Korošec in Spaho. Boj za sestavo nove vlade je bil silno hud. Dernokratje so se silno trudili, da bi tudi prišli v vlado in posluževali so se v dosego svojega namena uprav neverjetnih spletk na dvoru, toda koncem koncev so pa le podlegli staremu Pašiču. Važno vprašanje je, kaj nam bo prinesla nova vlada. Svet je od nove vlade mnogo pričakoval in še pričakuje, kajti razmere, kakršne nam je zapustila stara vlada, so naravnost obupne in nezadovoljnost vseh slojev in vseh plasti prebivalstva naše države je doseglo svoj višek. Nezadovoljni so kmetje, delavstvo lačno in brez dela poseda doma, ker vse delo zastaja, uraduištvo obupava, obrt počiva, pomanjkanje denarja pa mori vsako trgovino. Vsi ti sloji nričaku-jejo zato iznremembe, ki jo naj prinese nova vlada. Ali jo bo prinesla? Mi dvomimo. Tako kakor je državni voz in državna uprava danes zavožena, še nikdar ni bila. odkar naša država obstoji. V centrali so v skoro petih letih državnega obstoja nagromadili toliko upravnih grehov, da je nemogoče popraviti vse v tako kratki dobi, kakor bi to radi imeli obupani ljudje. Za dobro upravo je treba imeti na razpolago sposobne strokovnjake. Ali jih imamo? Ne! Na vodilnih mestih v Belgradu sede lindje, ki poznajo morebiti Srbijo, a o razmerah na Hrvatskem, v Bosni, Sloveniji itd. i,imajo niti pojma! Predpogoj dobre uprave pa je, da odločujoči uradniki poznajo krajevne razmere. V dunajskih ministrstvih je ravno zato sedelo povsod po več uradnikov iz raznih dežel, ki so svoje dežele in potrebe svojih dežel natanko poznali in na imdlagi tega svojega poznavanja razmer so odločevali o raznih prošnjah, pritožbah, koncesijah itd. V Belgradu pa takih ljudi na odločilnih mestih ni iin jih • tudi ni oelz noč mogoče dobiti. Važen predpogoj za dobro upravo so tudi primerni delavni prostori. V Belgradu tudi teh ni. Naša ministrstva so pod streho v raznih privatnih stanovanjih, kjer sede uradniki tako-rekoč drug na drugem, kar vsako mirno delo silno ovira. Kar je zado- stovalo za bivšo malo Srbijo, ne zadostuje več za upravo velike države in zato tudi uprava ne more poslovati kakor bi morala. Dobra uprava mora biti dalje poštena in nepristranska. Kdor pa hoče, da ostane uradnik pošten, ga mora plačati tako, da uradnik lahko tudi pošten ostane in da ga ne sili želodec K nepoštenju. Kdor hoče dalje, da se deli pravica nepristransko, mora zahtevati, da je uradnik v uradu samo uradnik in ne političen strankar. Vsega tega pri nas ni. Ce hočejo uradniki v belgrajski draginji živeti, si morajo ali iskati „zarade" ali pa poginiti. Koliko so pa srbške vodilne stranke grešile s tem, da so natlačile ravno na najbolj odločilna mesta večinoma le svoje strankarske pristaše brez posebnega ozira na njihovo strokovno sposobnost, je pa splošno znano. Gospodarski svet pričakuje dalje predvsem pravično ureditev davkov. Našega davčnega sistema pa ni mogoče spraviti v red prej, dokler nimamo zemljiškega katastra za vso državo. To delo bo pa silno težavno in dolgotrajno in ga nobena vlada ne more izvršiti pri najboljši volji v par mesecih, ampak šele po dolgih letih. Takih in podobnih nedostatkov, kterih odprava pa je predpogoj za izboljšanje javne uprave, je na stotine in stotine. V tem oziru pa dosedanje vlade niso storile prav nič, in sicer zato ne, ker za nobeno vlado niso bih merodajna upravna vprašanja, ampak vedno in povsod jc odločevalo le strankarstvo in takozvana »visoka" politika, od katere pa prebivalstvo prav nič nima. Zato tudi ni verjetno, da bi mogla sedanja vlada kar na mah popraviti, kar se je zagrešilo in zanemarilo v dolgih letih. Mi bomo prav lahko zadovoljni, če bo nova vlada pokazala vsaj d o b r o voljo, da bi sedanje neznosno stanje nekoliko popravila. — Dvomljivci pa nismo' le v upravnem, ampak tudi v političnem oziru. Naša zahteva je zato prejkoslej, da mora biti država urejena federalistično, kot zvezna država, in sicer ne le iz gospodarskih in upravnih ozirov, ampak tudi iz političnih. Veliko vprašanje pa je, če bodo radikali, ki imaio danes odločilno besedo, hoteli na to zahtevo pristati. Zato smo mnenja, da bo naš boj še jako dolgotrajen in hud. Dr. M. Malnerič: Samouprava in državna oblika. Samoupravne uredbe so v zvezi s političnimi idejami in nazori naroda, celo v zvezi z načinom njegovega mišljenja: analitično mišljenje Francozov ne pospešuje samoupravnih tvorb, racionalizem ni prijatelj de-eentraiizacijc; — induktivna metoda, empirizem Angležev ni naklonjen centralizmu. Te trditve, kakor tudi sledeča: da je samoupravna uredba v zvezi s smislom za di užabno „sta-tiko“, za ravnovesje v družbi, spominjajo morda na hipotezo A. Cornte-ja, da je namreč modrosloven sestav zvezan s političnim sestavom. Gotovo je vsaj to, da pojmuje drugače razmerje poedinca do pravniške osebe solkiarizem, ki prepušča poedincu individualnost, pa mu vendar pred-ccuje njegov položaj v ccloti, — ta solidarizem so imenovali nekateri tudi radikalizem —, kot pa pojmuje to razmerje liberalizem, pretiravam demokratizem, ne izvzemi v pravo-i^k tuc^ ”-iste P*avne teorije"; — ta liberalizem izenačuje vse in ne loci med pravniško osebo pa njenimi elani, smatrajoč jo samo za njih vsoto, priznavajoč pravicc samo fizičnim ose '»ajn m ziHajoc na tej zmoti načelo številčne večine. Na istem načeiu počiva tudi sestav parlamentarne vlade, vladne večine, najmočnejše stranke, ki vodi v navidezno-parlamertarnih državah, kakor je n. pr. Španska, v „ministrskš despotizem" (Gneist). Strankarske vlade ne potrebujejo varstva proti birokraciji, ker si same postavljajo (in odstavljajo) vladne organe: zato jim tudi ni potrebna samouprava. Tudi v Sloveniji je vlada, sestavljena od strank, kaj kmalu izpodrinila samoupravo. J6 to plod politične mentalitete, ki ji jc vzor francoski politični liberalizem. Ta demokratizem zamenjava tudi poiem naroda z njega poedimmi člani, z množico. Dočim narod v celoti lažje vrš; z večjo udeležbo po svojih predstavnikih zakonodajno oblast, je to težje z dejanskim izpolnjevanjem izvrše-valne oblasti, razen v prav majhnih državah, kakor so bile n. pr. stare neposredne demokracije. Tem važnejša je zato samouprava, kakor je v modernih državah manjega pomena legislativna, kot pa eksekutivna decentralizacija. Samoupravna zgradba pa se začenja z občino; le v občini se približuje uprava neposredni demokraciji. Dr. Gruden je pokazal, da so si beneški Slovenci tekom vekov ohranili svoj jezik — na podlagi samoupravne srenje. Ni je tedaj avtonomije brez ljudske avtonomije. Angleške občine pobirajo celo, in sicer z lastnimi organi — lastni davek, ne samo doklad. »Avtonomna občina, srez, velika županija, pokrajina je le ona, ki ima svojo mošnjo v svojem žepu." Umestno pa je v finančnem oziru nadzorstvo države, ker se samoupravna telesa, računajoč na državne „subvencije“, ponekod tudi na »dotacije", kaj rade visoko zadolže. Da spoznamo ..moralno silo avtonomne ideje", ni treba poseči z g. dr. Puntarjem na problem srednjeevropske konfederacije, bilo sodržav-ja, bilo zvezne države, problem, ki ga je načel že 1. 1901 g. dr. Niko Zupanič v „Jugu"(str. 55), in sicer glede ozemlja, obsegajočega razen bivše Avstro-Ogrske tudi ves staroplanin-ski polotok (Bolgarsko, Grško, Rab-no, Rumunsko), kar je v oni dobi odgovarjalo bržkone tudi mišljenju enega dela Srbov. Samoupravna uredba pa je n o t r a n j a zadeva države, ki ne potrebuje za svojo rešitev „fed.> rativne oblasti države, da se podobno poslužujemo izraza Locke-a. Tem potrebnejše je tedaj, spraviti samoupravo v sklad z državnim programom, pri čemer bi bilo pričakovati, da misli pravniško dosledno tudi vsak politik, da si namreč predoči vse pravne posledice svojih zahtev, ker si sicer s svojimi zahtevami sam lahko nasprotuje. 'Po ie tem potrebnejše, ker »delujejo stranke z vrlo malim potroškom osebne izobrazbe in delajo kot stroji", kakor pravi g. Sl. Jovanovič. Državne oblike, ki sloni na mehaničnem načelu številčne večine, ni smatrati za takšno, ki bi bila najugodnejša za samoupravo. Treba je vladi organskega, solidarnega, ustavnega značaja, kateremu tudi sestav s predstavnikom, izišlim iz najmočnejše stranke, radi tega ne zadostno nevtralnim, ne odgovarja; glava države ne bodi samo »simbol", ki dr- žavo samo reprezentira, ampak imej tudi vpliv na sestavo vlade! Dober poznavalec samouprave, prof. Ha-tschek trdi, da je najugodnejša državna oblika za samoupravo konstitucio-nalna monarhistična pravna država: konstitucionalizem daje vladarju, kot nad strankami stoječemu organu, tildi delež na izvrševalni oblasti, vse to po načelu ravnovesja državne moči in funkcij, ne morda vsled kakšne sebičnosti, "ravna država pa daje samoupravnim telesom ustavo in z zakoni zajamčeno in od sodišč varovano pravico do slobodne uprave, ki tvori jez proti premoči birokracije in (protiustavne) zakonodaje. Je tedaj zveza med konstitucionalizrnom v smislu doktrinarcev in političnega solidarizma, ki ga niti ni treba razumevati kot Jaiške etike", marveč prej v smislu Le Play-jevega stabiliz-ma in tradicionalizma („stara pravda"; Le Play uvršča občino med trojno gradivo vsake države), — pa med pravno državo, upravnim (in državnim) sodstvom in samoupravo. Kot »socialne avtoritete" so samoupravne enote tudi nositeljice družabnega preobraženja poedinca, zlasti na polju šolstva, pri čemer pa »narod ve, da je, kar je; sam iz sebe." — Da so pa Slovani, razen morda Bolgarov in Dalmatincev, poznali že v najstarejših časih tudi deželne ali pokrajinske zbore, veča ali sejme, ne trdi nihče, d^igi, kot Maciejow$ki. »Zemstva" so nedolgo tega poznali tud še Rusi, med katerimi se je za samoupravo, ki naj bi se razrastla v narodno predstavništvo, potegoval zlasti N. A. Miljutin, a še pred njim Katkov. i ludi danes ima uredba dežele svoj pomen glede .narodnosti* v smislu sedanje državne teorije, ker je morda celo znak etatizma, ako bi vsaka narodnost pričakovala vso rešitev od lastne države, a ne od samopomoči, ki je potrebna tudi vsaki narodnosti v širjem državnem okviru. Amerikanski kolonisti so prinesli s seboj iz svoje domovine smisel za zakon in pravo, za ustavo, za samoupravo in samopomoč. Ni jim tega morda dala šele republikanska državna oblika, kakor ne pričakuje rešitve socialnega vprašanja od republikanske državne oblike francoski »krščanski demokratizem", kljub temu, da i on polaga važnost na idejo suverenosti naroda. Obratno pa francoska republika, nenaklonjena vsem »korporacijskim" pravicam, niti nc pozna resnične samouprave. Ni tudi čudno, da je smisel za samoupravo zvezan z onimi stanovi, ki potrebujejo največ svobode in samopomoči. Samouprava je poleg nekaterih, n. pi stanovskih uredb, eno izmed najvažnejših ^ sredstev, organizirati ljudske moči za državo in omejiti samovoljo v upravi, kakor je vse to natančneje pokazal že Gneist v svojih znamenitih delih. Primeren odgovor. Odkar smo se začeli Slovenci nekoliko zavedati samih sebe in svojega človeškega dostojanstva in zahtevati zaise ne samo staro hlapčevsko vlogo, ampak tudi nekoliko pravice, so belgrajski listi kar zdivjali na nas. Ni je grdobije in umazanije na svetu, ki bi nam jo ne očitali. »Vodilno« zlasti centralistično naše slovensko časopisje seveda na'vse te napade ali strahopetno molči ali pa objavlja take napade v očividnem namerni,1 <1;! Slovence svari, češ ne bodite no tako divji, za božjo voljo. Kaj bo pa Belgrad rekel! Zato pa bomo poskusili mi nekoliko odgovoriti na razna očitanja na naš naslov s srbske strani in sicer brez ozira, ali se komu zamerimo ali pa ne. * »Slovenski Narod« z datumom od 24. aprila je objavil sledečo notico: »Kako govore .šovinisti? V »Balkanu« piše neki dobrovoljec, ki se je baje boril na solunski fronti, o Slovencih takole: »Za jedinstvo s Hrvati sem tudi jaz. Govorimo eden jezik, razumemo se. Ali s Slovenci si nismo mnogo v sorodu. To je posebna sekta (='vrsta) ljudi z zelo malimi izjemami. Govore jezik, ki ga ne razumemo. (Popolnoma točno! op. ur.) Veliki so materijalisti in za denar so pripravljeni na vse... Vse svoje znanje in vsa sredstva izrabljajo danes v to, da čim več izsesajo iz naše države na škodo ostalih članov naše državne zajedmce. To so brezvestni tihotapci, špekulanti in bankokrati, kakršnih zameljska obla še ni videla. Ta prirepek bo večna živa rana na našem državnem telesu, zato jo je treba odsekati, da bo ostala celina zdrava. A to čim preje ,tem bolje.« Temu izbruhu »bratske ljubezni« in »ujedinjenja« dodaja »Narod« sledečo opazko: »Ta srbski šovinist piše natanko tako, kakor pišeta »Slovenec« in »Avtonomist«. Takšni brezdušni šovinisti zastrunljajo bratske razmere med Slovenci in Srbi. V splošnem interesu je, da javnost in vlada napravita energične korake takšnemu sistematičnemu zastrupljevanju dobrih odnošajev med posameznimi plemeni našega trojednega naroda.« Z »Narodovo« neslano opazko se pečamo na drugem mestu. Na naslov »Balkanu« pa to-le: Nihče ni bolj pripravljen za denar na vse kakor belgrajski cincarji (to je neka judovsko-grško-cigansko - rumunska godla). Ta cincarija igra v Belgradu isto vlogo kot so jo igrali nekdaj čifuti v Budimpešti. V dobi, ko je mažarska prenapetost najbolj cvet-la, so bili največji »mažarski patri-jotje« — budimpeštanski judje! Kavno tako so tudi »cincarji«, h katerim pripada ogromna večina onih zloglasnih belgrajskili »porodic«, ki imajo dan08 vlado v rokah, danes v Belgradu največji »srbski patriot-je«, namreč, danes, po vojni! Kje pa so bili ti ljudje med vojno, takrat, ko je pravo srbsko kmečko ljudstvo umiralo po Albaniji in na solunski fronti? Takrat belgrajske »cincanje« «i- bilo videti nikjer, pač pa so se prav dobro imeli v Parizu, v Nici (krasno prezimovališče!), v švicarskih lepih mestih, na Angleškem in v Grčiji. Tam so ti ljudje res tihotapili, da je bilo groza, vse za denar seveda. Tihotapili so iz Francije tudi tako blago, čegar izvoz je bil iz Francije strogo prepovedan, da se ne bi ž njim okoristili sovražniki, ki so bili tudi sovražniki Srbije. Tako n. pr. so tihotapili iz Francije'platin, zdravila itd. »Balkan« menda ne bo trdil, da je bil gospodin Gluščevič — Slovenec? Ali pa da je švicarska vlada bila prisiljena kljub vsem diplomatskim običajem odpirati tudi diplomatske kovčege — Slovencev, ki takrat diplomatov še imeli niso? Ali smo bili »ujedinjeni« že med vojno? Kje in odkod je torej korupcija? Kaj misli »Balkan«, da smo mi nepismeni in da teh umazanij ne poznamo? In za časa mirovne konference: Kdo je tihotapil svilo in parfume v Belgrad v diplomatskih Jcovčegih ,dokler ni lastna srbska carinama v Belgradu napravila tem lumparijam konec? Ali so bili to slovenski »tihotapci«, »materijalisti« in »špekulanti«? Cincarska gospoda pa ni med vojno samo trgovala in tihotapila, ampak je prejemala tudi od srbske vlade znatne podpore. Kako pa so ti gospodje ta denar uporabljali? Cuj-mo, kaj pripoveduje zgodovina o tem poglavju. Francoska vlada je v svrho vzdr-žavanja vrednosti francoskega franka izdala poziv na narod, naj prinaša zlato v francosko državno blagajno. Odziv je bil velik. Celo k.... v zloglasnih hišah so znašale skupaj cekine. Ko pa so te gospodične vprašali, odikod dobivajo te cekine, kaj mislite, kaj so rekle? Ali mislite, da so rekle, da jih dobivajo od Slovencev? One so povedale, kdo jim nosi cekine, toda to niso bili Slovenci, ampak______ Kar se pa tiče »izsesavanja države na škodo ostalih članov naše državne zajednice,« opozarjamo samo na gradbeno delavnost v Belgradu in v Ljubljani. V Belgradu so zidali in še zidajo na tisoče novih stavb, večinoma same večnadstropne palače, in sicer s pomočjo kredi-’ rta, ki ga daje belgrajskim špekulantom »uprava fondova«. To je srbska hipotekarna banka. Za namene te banke se sceja ves razpoložljivi denar iz cele države v Belgrad, in sedaj, ko je še to vse premalo, išče ravnatelj tega zavoda posojilo v Švici za banko, garantirati pa mora za posojilo cela država, torej tudi Slovenija! Vprašamo torej: Kdo molze in izsesava? O neštevilnih »li-feracijah« za armado, za železnice itd. pa raje ne govorimo, ker je takih afer dan za dnem dovolj. Kdo pa ima korist od teh dobav? Ali Slovenci, ali »cincarija«? Takih lepih reči bi našteli lahko še nebroj, pa naj bo dovolj. To, kar smo povedali, smo pa povedali zato, da nas ne bo »Balkan« imel za tepce. Danes so se tudi nam odprle oči, odprla pa so se nam tudi usta in nam niti v sanjah ne pade v glavo, da bi belgrajske surovosti mimo vtikali v žep. * Drugi očitek, ki se je te dni pojavil v belgrajskili listih proti nam, je očitek »avstrijanščine«. Tega očitka se je oprijel tudi inače resen in pameten list »Politika«. Zato bomo odgovorili (tudi na to točko. Ce Belgrajčani trdijo, da se mi zato upiramo belgrajski komandi in nadvladi, ker živi v naših srcih še stara Avstrija, ki je bila najhujša sovražnica Srbije, se korenito motijo. Avstrija je res sovražila Srbijo, toda iz političnih ozirov. Pri na/s pa je stvar drugačna. Mi iz zgolj političnih razlogov nimamo vzroka Belgradu nasprotovati, pač pa smo nezadovoljni z belgrajsko centralistično upravo, ki nas gospodarsko uničuje in 'kulturno ubija. Naše na-sprotstvo do belgrajske uprave je 'torej ravno tiste vrste kakor je bilo nasprotstvo Hrvatov do P e št e. Hrvatje so imeli pod Ogri obsežno avtonomijo, toda niso imeli pravice do financ in Mažari so Hrvate gospodarsko drli in izžemali kakor zrelo citrono. To je glavni vzrok in bržkone tudi edini vzrok našega nasprotovanja proti belgrajskemu centralizmu. Le poglejmo, kako je nekdaj Dunaj upravljal Avstrijo, ki je bila tudi zelo centralistična država. Tam so imeli poštno hranilnico centralizirano in ves denar, ki so ga ljudje vložili v poštno hranilnico, se je scejal na Dunaj — kakor danes v Belgrad. Vloženi denar pa je poštno-hranilna uprava dajala deželam, odkoder je denar prihajal, zopet nazaj v obliki posojil industriji in trgovini po natanko določenem ključu, izračunanem na podlagi višine hranilnih vlog. Ali dela Belgrad tako? Nikjer! Zato pa v Avstriji,'kljub njenemu centralizmu, ni bilo nikdar gopodarsko-aviono-mistienega gibanja kot je pri nas, ampak zahtevali smo le politično (narodno) avtonomijo. Ali .tega v Belgradu ne razumejo? Očividno ne! Zato je očitek »avstrijanščine« na naš naslov nekoliko otročji. Utegne pa se dogoditi, da se bodo ravno vsled slabega gospodarstva v Belgradu pri nas res začeli ljudje spominjati Avstrije in da bodo rekli, da jim je bilo prej mnogo bolje kot jim je sedaj! Takrat naj pa BelgTad sam sebe prime za ušesa in naj se potrka na prsi in reče: Moja krivda je to, samo moja, če se ljudem zopet sline cedijo po — Avstriji ... Z očitkom »av5*trijaščine« torej ni nič. Mi se kljub temu očitanju ne bomo nehali boriti za svojo gospodarsko enakopravnost in za red v državni upravi, magari če nam očitajo »kitajščino« ali pa »avstrijan-ščino«. Gospodje v Belgradu naj le ostanejo pri jedru stvari, in naj se nikar ne skrivajo za obrabljeni »avstrijski plašč«. Tega naj mimo prepuste slovenskim centralistom in slovenski »inteligenci« ... Na naše očitke glede slabe državne uprave je odgovorilo »Vre- me«yda je Srbija pač dovolj pokazala svojo organizatorično silo, ker je znala urediti malo Srbijo tako, da je Srbija popolnoma pripravljena stopila v svetovno vojno .in tudi zmagala, dočim Slovenci in Hrvati niso znali drugega organizirati kakor par fabrik. Na to pripombo odgovarjamo: Nekaj drugega je državo ustanoviti in nekaj drugega zopet državo ohraniti in dobro upravljati. V starih in v novejših časih so so države ustanavljalo z orožjem, včasih tudi z ženitvami (Avstrija). Načelo samoodločbe se je pojavilo šele v najnovejšem času, ni pa še nikjer prišlo do veljave. Tudi Srbija je plod orožja. Kakšna pa je bila uprava male Srbije? Taka približno kot je danes! Na papirju modema, demokratična država, v resnici pa je vladal v njej neomejen absolutizem belgrajske »porodice«. Volitve so pač poznali, toda — macedonske! Imeli so tudi uradništvo, toda kakšno? Koruptno in nesposobno! S svojim osvobojenjem izpod turškega jarma srbski kmet ni drugega dosegel kakor da je prišel izpod oblasti turških paš pod še hujšo in okrutnejšo oblast do kosti pokvarjeno srbske »inteligence«, ki ni bila in še danes ni ničesar drugega kot .slepo orodje v rokah zloglasne »porodice«. Zato ni čudno, če pravijo stari kmetje v sami Šumadiji: Danes nam je hujše in slabše kot liam je bilo pod Turki! Le poglejmo n. pr. srbski davčni sistem pred vojno. Ali je kakšen pravičen davčni sistem sploh mogoč brez zemljiškega katastra? Tega še danes ni! Država je živela le od indirektnih davkov, večinoma od carine in še te dohodke je »dobra« državna uprava zastavila. Javnega reda in osebne varnosti nikjer, politični strankarski pritisk na vse panoge gospodarskega in kulturnega življenja strahovit. Ali je to »uprava«? Država pa zadolžena do grla... Kes je sicer, da je Srbija izšla iz svetovno vojne kot zmagovalka. Toda brez zamere, če si dovolimo vprašanje: Po čegavi zaslugi? Ne trdimo, da ni padlo na srbski strani na tisoče vojakov — vsa čast in slava ji mj Toda za zmago je treba nekaj več kot samo padanje vojakov. Nam se tako zdi, da če Amerike ne bi bilo, bi bila cela antanta neusmi-lje.no tepena ... Srbska zmaga je torej več ali manj zasluga Amerike, ne pa zasluga »dobre srbske uprave«, kakor to misli »Vreme«. Verjamemo, da ta resnica ni. prijetna, ampak kar je res, je res. Tudi Francozi bi bili dobili kaj drugega kakor pa zmago, če jim ne bi bila prišla Amerika na pomoč. Kar pa se tiče organiziranja tabrik, naj nam Belgrad tega ne predbaciva, ampak naj bo zadovoljen, da se sploh še kdo upa pod takim gospodarskim režimom gospodarsko nastopati. Kako so si Hrvati zamislili našo državo. (Dalje.) Glede šolstva določa ustavni načrt hrvatske kmetske republikanske stranke, da bodi šolska in izvenšolska narodna prosveta splošna stvar vsega naroda; država pokriva v potrebi tudi vse stroške za njo. Ljudsko šolstvo imej po mestih in vaseh kmetijsko gospodarsko in kulturno obeležje. Po dovršeni ljudski šoli naj se moška in ženska mladež dve leti poučuje v praik-tičnem gospodarstvu ter praktično nauči ruskega in nemškega jezika. Poleg države imej vsakdo pravico v duhu ustave in v mejah šolskega zakona otvarjati šole in uč-' ne tečaje. Izvrševanje ljudske suverenosti. Temeljem svoje popolne nepretrgane suverenosti ustvarja ljudstvo celokupno organizacijo narodnega gospodarstva in prosvete, odrejuje vse domovinske pravice in dolžnosti ter se briga za njihovo izvrševanje neposredno samo ali pa posredno po svojih izbranih zastopnikih. Direktno izvrševanje ljudske suverenosti. Po narodni zgodovini stvorjcne državne meje more spreminjati edinole narod sam s plebiscitom na prošnjo večine odraslih državljanov kakšne obmejne županije. S peticijo, na kateri je 100.000 lastnoročnih podpisov, more ljudstvo zahtevati plebiscit (splošno ljudskj glasovanje) za tele reči: 1. za sklicanje ali razpust ustavotvorne skupščine; 2. za razpust redne skupščine še preden je potekla zakonita doba; 3. za odstop predsednika republike ali njegovega namestnika. — S peticijo, ki nosi 30.000 lastnoročnih podipisov volilcev, se lahko predloži kak nov zakon ali sprememba kakšnega zakona ali pa ukinitev katerekoli postave. S takšno peticijo more ljudstvo zahtevati tudi plebiscit za potrditev katerekoli postave v roku dveh mesecev potem ko je bila sprejeta (referendum). Postave, ki so za ljudstvo živ-Ijenskega pomena, zlasti sklepanje zvez s kakšno tujo držvo, najemanje posojil izven mej Hrvatske, nadalje zakoni o preureditvi zemljiške lastnine ter o dednih odnošajih (agrarna reforma), nimajo zakonske moči brez referenduma. Izvrševanje ljudske suverenosti po izvoljenih zastopnikih. Narodna ustavotvorna skupščina se voli na isti način kakor redna skupščina, samo da je za poedine mandate treba polovico manj volilcev. Sestane se 14 dni po volitvah, je suverena ter se razpušča sama. Tri mesece po sestanku skupščine more ljudstvo s petiejo 100.000 lastnoročnih podpisov, ki jo je predati predsedniku republike, zahtevati plebiscit o razpustu ustavotvorne skupščine. Vse zakone ustvarja narodna zakonodajna skupščina, ki se voli za štiri leta po splošni volilni pravici brez razlike spola od dovršenega 18. leta dalje. Volitve se vrše vedno na prvo nedeljo meseca septembra, če pa se skupščina razpusti, pa na deveto nedeljo po razpustu. Število ooslancev ni stalno, temveč se ravna po številu volilstva, ki v istini glasuje. Na vsakih 6000 oddanih glasov pride en poslanec. Kandidati se postavljajo po strankarskih kandidatnih listah za celo Hrvatsko v poedinih okrajih, kjer se potem istočasno glasuje i za ^.posamezne kandidate i za stranke. Ce kandiJat v svojem okraju dobi 6000 glasov, jc izvoljen takoj. Preostanek od tega števila ali pa tudi manjše število glasov se vračuna v korist njegovi stranki. Po celokupnem številu glasov, ki jih je tako kakšna stranka prejela, odbivši glasove takoj izvoljenih poslancev, se dovoli stranki pripadajoče ji število mandatov po številu glasov, oddanih za posamezne kandidate, a končni nadpolovični ostanek pripade vsaki stranki po en mandat. Glasuje se po občinah. Volitve vodijo sodišča s sodelovanjeln strank, mandate pa overuje (verificira) stol sedmorice (najvišje sodišče). Skupščina redno zaseda od 15. sept. do 15. marca brez prestan-ka. Na vsaki seji mora biti navzoča vsaj ena tretjina članov, pri glasovanjih pa vsaj polovica. Poslanci so za vse, kar govore in pišejo v skupščini ali izven nje. nekaznjivi. Ce bi pa kakšen poslanec zakrivil kak zlo čin, sklepa skupščina o tem. ali naj se proti njemu uvede postopanje ali pa ne. Poleg narodne skupščine predvideva ustavni načrt hrvatske kmet- ske republikanske stranke tudi še županijske in občinske skupščine. Ljudska samouprava. O tej pravi ta ustava sledeče: Vsa dosedanja politična uprava se ukinja. Teritorialna razdelba na politične upravne občine, politične okraje in politične županie p r e -n e h a. Na mesto politično-policijskc uprave se uvede gospodarska, prosvetna in zdravstvena uprava. Temeljna edinica te uprave pa bodi kmetska domačija, to je vsako kmetsko gospodarstvo kot glavna gospodarska in prosvetna edinica s splošno narodnim obi-ležjem. To narodno obiležje odvisi poglavitno od števila kmetske družine ter se mora dati vsakemu pred- stavniku ali predstaviteljici kmetske rodbine ali domačije v zakonu o gospodarskih občinah tolikšno število glasov, kolikor duš šteje rodbina. Pravni položaj mestnih iti zlasti delavskih rodbin brez doma se uredi s posebnim zakonom. Prva teritorialna edinica v tej novi upravi bodi gospodarska občina, ki jo redovito tvori kaka vas za sebe, ali če ljudstvo to želi, tudi po več gospodarskih občin se uredi s posebnim zakonom po načelih splošnega, zlast kmetskega naprednega zadružništva. Gospodarska občina ima svoje povsem samostojne finance. Občinski svet lahko obdači n. pr. takšne predmete, ki jih država ne, n. pr. sajenje tobaka, kuhanje žganja itd. (Dalje). Eno prednost pa imajo tako-zvane »proste roke« v politiki: to stališče je silno komodno in kakor nalašč vstvarjeno za politične — lenuhe! Politična lenoba in brezbrižnost pa mora iz vrst slovenskih vo-lilcev izginiti! Kjer pa ni »referenduma« v strankah, tam ga ne more biti v državi. Zato pti govorimo vedno »Oni so naredili,« »oni so skleniti« itd. Mi p;i take stvari jemljemo hvaležno na znanje, namesto da bi se postavili in vprašali z jekleno odločnostjo: Kdo so tisti »oni«? Kaj so tisti »oni« naredili? Zakaj so tisti »oni« to in ono naredili? Koga so vprašali? Kdo jim je to dovolil? Ali so to sklenili sami ali jim je dalo dovoljenje ljudstvo samo? In če so kaj sklenili brez volje ljudstva in brez vednosti volilcev, potem so zavedni volilci dolžni sami svoji časti, da takih svojeglavih sklepov kratkomalo ne priznajo! Kajti sklepanje važnih stvari brez vednosti in brez odobrenja ljudstva je nasilje, to je absolutizem, ni pa to nobena demokracija. Zato pa pravimo: Dokler ne bomo prišli do sistema ljudskega glasovanja (referenduma), kakor ga imajo v Švici, toliko časa se pri nas politika ne more demokratizirati. Mi bomo imeli sicer splošno volilno pravico in še nekaj podobnih demokratskih »flajštrov«, prava demokrati ja pa brez referenduma ni mogoča: Ne v strankah in ne v državi. Doslednost. Referendum. Nedavno smo v člankih pod tem naslovom poskusili razložiti, kakšno razmerje vlada med vlado in poslanci v demokratični Švici in kakšno razmerje je vladalo v bivši centralistični Avstriji. Rekli smo, da švicarska vlada nima takorekoč nobene možnosti pritiskati na poslance, naj sprejemajo ta ali oni zakon, ki ga vlada želi, ker se mora za vsak važnejši zakon v Švici vprašati ljudstvo s plebiscitom (— referendum, ljudsko glasovanje), dočim je v Avstriji vlada lahko izsilila od poslancev vse, kar je hotela, če je le namignila, da ta ali oni zakon žele visoki gospodje «zgoraj», kajti po avstrijskem zakonu poslanec po svojii izvolitvi ni bil več odgovoren svojim volilcom, ampak samo »svoji vesti«. Podobno razmerje med vlado, poslanci in med ljudstvom, kakor je obstojalo v bivši Avstriji vlada tudi pri nas med temi tremi činiteiji. Temu nejasnemu razmerju se pridružuje še okolnost, da pri nas volilci sploh ne vedo, koga (katero osebo) volijo in koga naj eventuelno kličejo na odgovor, ker zahteva volilni zakon, da moramo voliti stranke in ne določenih oseb. Zato osebnost ljudskega zastopnika (poslanca) ne pride zlepa do veljave, ampak uveljavljajo se samo strankar-iski voditelji. Vse drugo je navadna glasovalna mašina. Da nam bo stvar jasnejša, si poglejmo položaj po zadnjih volitvah. V Srbiji je zmagala radikalna stranka pod vodstvom Nikole Pasica, na Hrvaškem Štipa Radič, v Sloveniji pa Slovenska ljudska stranka pod vodstvom dr. Korošca. Ti trije gospodje oziroma njihove stranke imajo ogromno večino volilcev za seboj. Ker so si pa programi teh strank precej nasprotni, se mora ta trojica med seboj v gotovih točkah in na gotove točke sporazumeti, ako hoče vzeti vlado v svoje roke. Oni se bodo, kakor kaže, tudi spo-rzaumeli. Ne vemo pa, v katerih točkah in na katere točke. Tega volilci ne vedo, mogoče niti vsi poslanci ne — to vedo in o tem sklepajo samo voditelji po svoji volji! Tak način vladanja bi bil v Švici precej nemogoč. Res je sicer, da dobe voditelji strank navadno od svojih strank neko polnomoč za tako nastopanje s tem, da jim volilci (oziroma izvršni odbori strank) dajo že kar vnaprej »proste roke«. Toda ravno te »proste roke« so največja napaka in za volilce oziroma za izvršne odbore raznih strank najslabše politično spričevalo. Demokratični princip pravi, da je glavni gospod v o 1 i -lec, poslanec pa je samo izvršni organ volilcev. On ni tisti, ki »vodi«, ker vodi volilec, če je kaj vreden in razumen, ampak poslanec je, da se tako izrazimo, »žandar« ljudske volje, ki je nase prevzel nalogo, da bo to izvršil ali vsaj poskušal izvršiti, kar hočejo volilci in ne le on sam. (Isto velja o strankah: Tudi v stranki ni načehiik nikak »voditelj«, ampak »voditelj« so načela stranke; načelnik je samo »žandar« strankine voi]je, ki je prevzel nalogo, da bo strankina načela v praksi uresničil; če pa tega ne more, stopi na njegovo mesto kdo drugi. S tem pa ni rečeno, da stranka ne bi smela poslušati njegovih nasvetov.) Če pa je glavni gospod v političnem življenju volilec, potem zahteva doslednost, da je volilec o glavnih vprašanjih, ki se ga tičejo, ne le obveščen, ampak da ima tudi možnost soodlo-čbe — to pa je mogoče doseči potom ljudskih glasovanj oziroma potom referenduma. Okolnost, da pri nas ljudskega glasovanja (=referenduma) ne poznamo, nam je prinesla že nebroj političnih nesreč. Spomnimo se le na leto 1918! Ali je takratno »ujedinje-nje« izraz ljudske volje? Da pa referenduma nimamo, je krivo v prvi vrsti to, da ga ne poznajo naše ■stranke. V slovenskih političnih strankah je pač uveden sistem takozva-nih zaupnikov ali krajevnih zastopnikov. To so, tako bi rekli, neke vrste »mali poslanci«. Ti »zaupniki« tvorijo potem »občne zbore« strank in si izvolijo zopet svojo centralno upravo: načelstvo, vodstvo, izvršni odbor in kakor se te šanže vse imenujejo. Torej neka lestvica strankinih šarž, ki je zelo podobna, kasarni. Razlika med nekdanjo »kasarno« in moderno strankarsko kasarno je samo ta, da je nekdaj vladar oficirje imenoval, stranke pa si svoje oficirje volijo. To je pa tudi ves »demokratizem« naših strank, kajti kakor hitro so »oficirji« izvoljeni, pravijo »hvala lepa« in začno delati in odločati po svoji glavi in po svoji volji, vse to pa zato, ker nobena stranka ne pozna »referenduma«, in pa zato, ker se volilci ne zavedajo svoje moči in svoje veljave. Naši volilci so jako skromni in so prav zadovoljni, če se vsako sveto leto enkrat pojavi med njimi gospod poslanec, ki jim pove to in ono, oni pa — dremljejo in vzamejo vse »na znanje«, izrečejo gospodu poslancu običajno zaupnico, ne vedoč, da dajejo s tem samim selu naravnost nebeško spričevalo možnosti! Ali z drugimi besedami: Mi še dolgo, dolgo no bomo vedeli, kaj je demokrati ja! Zato pa bo treba slovenske volilce vzgojiti najprej tako, da bodo zahtevali »referendum« že v najnižji politični organizaciji, t. j. v svojih strankah. Kjer se voliici zavedajo, da imajo vso politično moč v rokah samo oni in nihče drugi, tam ni nikakih »voditeljev« in »načelnikov« v današnjem smislu te besede, ampak tam so zaupniki ljudstva samo izvršni organi v strankah ali kakorkoli organizirane ljudske volje, ki jih volilci vsak trenutek kličejo na odgovornost in ki nimajo nobene pravice odločevati, ampak samo izvrševati to, kar so odločili volilci (stCankarji),. in kadarkoli zahteva politični položaj novih ukrepov, nima »vodstvo« ali »načelstvo« nobene pravice skleniti to ali ono brez predhodnega odobrenja volilcev. V takih slučajih je treba ljudstvo (volilce) vprašati, kaj mislijo oni, ne pa ukrepati nekaj brez znanja in vednosti volilcev, potem pa šele naknadno »poročati« in iskati odobrenja. »Slovenski Narod« dne 25. aprila t. 1.: Kulturni škandal. Z ozirom na govorice, ki so se te dni širile po Ljubljani, da so naši univerzi neki krediti ukinjeni, informirali smo se pri poučenih osebah in dognali sledeče: Z brzojavko z dne 17. aprila t. 1. je bila zahteva univerze, da naj se ji dovoli potrebne kredite za honorarne nastavnike, ki že od 1. januarja t. 1. niso dobili svojih honorarjev, — definitivno odbita! »Honorarni nastavniki« so vse tiste nestalne učne moči (honorarni profesorji in honorarni docenti), katere opravljajo namesto rednih in izrednih profesorjev predavanja, ker za stalno nameščenje ni ali osobja ali pa kreditov. Te učne moči so deloma in zvečine privzete iz kroga v praktičnih poklicih se nahajajočih strokovnjakov, deloma pa so to osebe, ki se baš pripravljajo za univerzitetno karijero. Plačo dobe za svoj nemali trud — vsaka ura predavanja zahteva večurno pripravo! — v obliki honorarja za poedine ure predavanja, ki je dovolj nizek, a baš tisti, ki se za univerzitetno karijero pripravljajo, žive — bolje životarijo — od — tega honorarja! Pri sestavi budžeta za tekoče leto je univerza zahtevala pravilno svoto za vse honorarne nastavnike za celo leto. V Beogradu pa so čitali brez glave postavko tako, da dovoljena svota ni zadostovala za več nego pol leta! Od septembra 1. 1. dalje je univerza opozarjala na to dejstvo. V Beogradu so obljubovali in obljubili, da dobi univerza kredite niik-nadno. Spominjamo se dobro, kako na glas je pelo ljubljansko glasilo gospoda ministra dr ja Nika Zupaniča slavo temu gospodu, čaš, ta in samo ta je preskrbel univerzi kredite za honorarne nastavnike. In glejte!, danes izvemo, da vse skupaj nič res ni bilo! Honorarni nastavniki —- ne dobe niti vinarja — in naj nadalje vztrajajo ter predavajo zastonj? — Več kakor pol stoletja smo se borili za svojo univerzo, nismo je mogli dobiti, ker so nam Nemci odrekali kulturno zrelost! Ujedinje-nje s Hrvati in Srbi nam je univerzo prineslo, univerza je pokazala, da je kos svoji vzvišeni nalogi —, da ruti v znanstvenem niti v vzgo-jevalnem pogledu ne zaostaja za svojimi vrstnicami, ki eksistirajo že desetletja, — a sedaj pride fer-man i z Beograda, — ne damo najpotrebnejših sredstev za redni obrat! Kako se nam smejejo naši Nemci v pesti! Kaj poreče vesoljno Nemštvo v inozemstvu k takemu činu naše centralne vlade, ki omalovažuje naš prvi znanstveni inštitut! Javnost, politiki, zganite se! Mladina —, govori! Ljubljanska vlada —, kje si?!« »Slovenski Narod« dne 24. aprila t. L: »Kako govore šovinisti? V »Balkanu« piše neki dobrovoljec, ki se je baje boril na solunski fronti, o Slovencih takole: »Za jedinstvo s Hrvati sem tudi jaz. Govore eden jezik, razumemo se. Ali s Slovenci si nismo mnogo v sorodu, to je posebna sekta ljudi z zelo malimi izjemami. Govore jezik, ki ga ne razumemo. Veliki so materijalisti in za denar so pripravljeni na vse. Njihov klerikalizem gre celo do slepila in poganstva. Vse svoje znanje in vsa sredstva izrabljajo danes v to, da čim več izsesajo iz naše države na škodo ostalih članov naše državne zajednice. To so brezvestni tihotapci, špekulanti in bankokrati, kakršnih zemeljska obla še ni videla. Ta prirepek bo večna živa rana na našem držav, telesu, zato jo je treba odsekati, da bo ostala celina zdrava. A to čimpreje, tembolje!« — Ta srbski šovinist piše natanko tako, kakor pišeta »Slovenec« in »Avtonomist«. Takšni brezdušni šovinisti zastrupljajo bratske razmere med Slovenci in Srbi. V splošnem interesu je, da javnost in vlada napravita energično konec takšnemu sistematičnemu zastrupljevanju dobrih odnošajev med posameznimi plemeni našega trojedinega naroda.« — # Dne 24. aprila torej je klical »Narod« na pomoč javnost in vlado, naj napravita konec »zastrupljevanju bratskih odnošajev med Srbi in SJovenci«. Kaj pa je napravil dne 25._ aprila, torej komaj en dan pozneje, on sam?! Ali ni »Narod« 25. aprila tudi nekoliko »zastruplie-val«? Mi ne bomo klicali vlade in policije na pomoč, kakor jo kliče »Narod«, pač pa kličemo na pomoč slovensko javnost, naj napravi vendar že enkrat konec takemu pisarenju, ki nas pred celim svetom sramoti. Dnevne vesti, V dve skupini se je razdelil parlamentarni klub slovenskih samostojnih kmetov. Zanimiv inserat. V »Slovencu« dne 26. aprila smo našli inserat sledeče vsebine: »Živijo centralizem! Okrožni zdravniki v Sloveniji niso dobili za leto 1923. še nobenega ficka plače. — R. I. P.« Vladna kriza je rešena. Ta teden smo dobili nove ministre. Sedaj gre državni voz lahko zopet po stari poti navzdol. Zborovanja organizacij jugoslovanskih nacionalistov ali takozvanih „orjunašev“ so se vršila zadnjo nedeljo v Belgradu, v Ljubljani in po vseh večjih mestih v državi. O zborovanju v Ljubljani ni vredno govoriti, ker to sploh ni bilo nobeno zbo- rovanje, še manj pa kakšna manifestacija. Zanimivejše je poteklo zborovanje v Belgradu. Tam so govorniki navadno končavali svoje govore z vzklikom: Živela Jugoslavija! Toda istočasno so zaklicali Srbi: Doli Jugoslavija — živela kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, živela Srbija! Ce imajo naši „nacionalisti“ še nekoliko ušes, so se v Belgradu na licu mesta lahko prepričali, da Srbi nimajo niti najmanjšega veselja odreči se svojega imena in ga zamenjati z Jugoslovanskim*1 imenom. Srbi hočejo ostati Srbi in tako je tudi prav. Zakaj bi pljuvali v lastno skledo? Počasi bodo tudi Slovenci uvideli, da Jugoslovanstvo**, kakor ga oznanjajo naši „državotvorci‘* danes, ni nič drugega kakor plašč, pod kate- rini naj bi se skrilo posrbljenje našega rodu. Račun »državotvorcev" je tak: Ce bi Slovencem naravnost rekli, naj postanejo Srbi, bi se preveč branili; zato jim je treba reči potuhnjeno in prikrito, naj postanejo najprej „.|ugoslovani“, potem bodo pa že počasi postali Srbi, postali pravoslavni in kadar se bo to zgodilo, bo v Sloveniji konec ,klerikalizma". Za razne slovenske kozloviče je namreč »klerikalizem" glavna točka, okoli katere naj bi se sukala vsa kolitika, vse drugo je nič. Mirnejši časi so nastopili za slovensko uradništvo, odkar je rešena kriza. Sedaj vedo, kdo je na vladi in vedo tudi, kako se morajo ravnati: Ali v radikale ali pa med klerikalce. Druge rešitve ni. Komur ne bodo gledale zjutraj iz žepa »Jutranje novosti«, bo revež. Še večji revež pa bo, na čegar mizi bodo načelniki našli »Narod« ali pa »Jutro«. — »Stolz lob’ ich mir den Spa-nier«, je zapisal pred 100 leti neki nemški pesnik. Ministrstvo za javna dela v Biogradu je te dni ustavilo vsa javna dela, ki se vrše na njegov račun, ker »nima kredita«. Ko so odprli blagajno, ;so našli v njej samo še — dva dinarja. Pač pa ima to ministrstvo denarja dovolj, da plačuje nekaj »inženirjev«, katerih »strokovna« izobrazba ne presega štirih razredov ljudske šole! Kdo bo pokrajinski namestnik v Ljubljani? Ja, ko bi človek to vedel! Nov radikalni dnevnik v Ljubljani. V sredo so dobili radikali v Ljubljani nov dnevnik. Kakor je razvidno iz naslova, so imenuje dnevnik »Slovenski Narod«. Malo številk. Od 1. do 10. obrila, torej v 10 dneh, je prejela naša dr-žavan blagajnica na carini v srebru Din 33,867.763. — Od te vsote odpade na Srbijo in Črnogoro skupno Din 5,736.277, na vse ostale (pre-čanske pokrajine pa Din 29,604.409. — Na posamezne pokrajine odpade: Hrvatska 10,658.788 Din, Dalmacija 3,114.577 Din, Slovenija 9,!45J46 Din, Vojvodina 4,395.456 Din, Bosna 1,129.540 Din, Srbija 5,586.717 Din, Črnagora 149.560 Din. Cena živine v Ljubljani. Voli, prvovrstni, po 85 kron kilo žive teže, drugovrstni 70 kron, krave (50 kron. Prešiči 6—8 tednov stari do 1800 kron kos, jesenski mladiči do 3000 kron. — Dobri konji 60.000 K, srednji do 35.000 in slabejši 15—25 tisoč kron. Slovenska kuharica. Priredila Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na Gospodinjski šoli. Z mnogimi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Sed m a izpopolnjena iti pomnožena izdaja. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din. 220.—. Nova Slovenska kuharica je knjiga, ki jo pokažemo lahko tudi tujim narodom. Vzorna je vseskozi po vsebini in opremi. Doslej priljubljena in razširjena knjiga „Prato, Suddeutsche Kiiche" je našla v Ka-linškovi kuharici tekmeca, ki ji ni samo kos, ampak, ki jo je v vseh ozirih prekoračil in nadkrilil. Ponosna knjiga ima 668 strani kvart formata in 2500 kuharskih receptov ali navodil. Diči jo 193 barvastih slik, ki jih je prav spretno narisal g. Dragotin Humek. Smelo trdimo, da tako krasnih knjig, kot je Kalinškova kuharica, nimamo Slovenci nič. Knjiga pa ni samo kuharica, ampak vsebuje razkošno ooremljene slike gob, ki rastejo na naši zemlji, ki jih je priredil znani naš gobar Ante Beg. Te slike bi bile kras vsaki botaniki. Nauk o stari in mladi perutnini, o divjačini, govedini, svinjini nima samo strogo kuharskega značaja, ampak snada celo deloma v b 1 a -goznanstvo. Strani 23—36 pa smemo imenovati ilustriranega slovenskega gobarja, saj so tudi posnetek iz Ante Begove knjige: „Naše gobe". Ta oddelek je pisan z veliko pridnostjo, tehtnim strokovnim znanjem in v krasni slovenščini. Človek misli, da bere botanično knjigo. Prijatelj narave bo našel v tem oddelku obilo poučnega in zabavnega čtiva. Posebno poglavje o v k u h a -vanju sadja je tako praktično in nazorno pisano, da bo morda marsikatera gospodinja, ki doslej na tem polju še ni prekoračila svojih želja, izpremenila želje v dejanje. Še nečesa ne smem pozabiti. Slovenščina v kuharici je prav lepa in nikjer prisiljena ali iskana, izrazoslovje prav srečno zadeto, gostobesednost docela odstranjena, točnost in jasnost izraza vsepovsod. Knjigo priporočamo prav toplo; kdor ne ve, kaj dati domači hčerki za god, nevesti za darilo, ženi za Božič, naj kupi Kalinškovo Slovensko kuharico in veselje v hiši bo združil s koristjo v družini , in okraskom v knjižnici. , TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino. Družba ICirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1. SSHS £51£' £& išfj® £&&£ 85 fitSc-££3š£5 mmrn i ;;'r :•-----------------------~~~i V5 Gospodarstvo. Valorizacija. \Žl7f g| U||| ' iSittiiaMii TUADZ MARK I ~ I Domači zdravnik. Otroške bolezni. V to vrsto spadajo posebno: škrlatinka, davica ali difterija, ošpice, norice in seveda tudi prave koze, če ravno v našem času ne pridejo več v poštev v gorenjem smislu. Vse te bolezni so skrajno nalezljive; če jih pa človek prestane, rte oboli več za njimi. Zapuščajo torej v organizmu neko silo, katera obvaruje potem človeka zopetnega okuženja. To silo imenujemo imunost, ki traja lahko za celo življenje, pa tudi lahko za vsako krajšo dobo. Ravno ker po gorenji bolezni utrudijo (== imunizirajo) človeka skoraj vedno za celo življenje, zato napadajo samo one, kateri teh bolezni še niso prestali, so postale bolezni otroške dobe. Nastopajo v posameznih slučajih skoro vsako leto, pogosto pa tudi epidemično. Razširjenje epidemij zabranimo le s tem, da ločimo bolnika po možnosti od vsake dotike z zdravimi, oziroma na isti bolezni obolelimi. Bolniško strežbo naj opravlja, a ko osta- ne bolnik na domu, ena oseba, katera seveda istotako ne sme prihajati v dotiko z drugimi. Kako važno je naznaniti vsak slučaj obolelosti zdravstveni oblasti, sledi že iz tega, ker je domača izolacija bolnika v večini slučajev skoro neizvedljiva in sicer že radi današnjih stanovanjskih razmer. Zdravljenje gorenjih bolezni obstoja v tem, da se skuša otroka obraniti pri močeh, da se skrbi za zadostno hranitev, za red v prebavi, za sveži zrak in goirkoto v bolnikovi solu. Pri vsaki komplikaciji tteba je seveda nujno zdravniške pomoči. Pri difteriji imamo nekako speci-vično zdravilno sredstvo v serumu: to je sokrvica iz krvi živali, katere so difterijo, oziroma zastrupljanje z difteritičnim strupom prebolele. Ker je pri davici posebno otežko-čeno dihanje, treba je v nekaj slučajih tudi operacije v svrho omogočen ja boljšega dihanja. (Dklje.) Čudna beseda je to, kaj ne? Prihaja pa od latinskega »valere" = veljati. »Valorizacija" bi pomenilo torej v našem jeziku »uveljavljenje". V gospodarskem življenju pa ima ta beseda še drug pomen. Raztolmačili si bomo ta pomen najlažje na praktičnem zgledu. Dunajski časopisi so nedavno poročali o tožbi, ki jo je bil vložil neki dunajski zobozdravnik proti bogatemu trgovcu. Zobozdravnik je trgovcu napravil novo umetno zobovje, za kar je porab il tudi precej zlata. Delo je izvršil zobozdravnik leta 1920, ko je bila avstrijska krona še kolikor-toliko vredna. Trgovec pa računa, recimo v znesku 40 tisoč kron, ni plačal takoj, ampak je s plačilom odlašal do leta 1923. Zobozdravnik je trgovca tožil. Sedaj je bil trgovec pri volji svoj račun poravnati, in sicer 40.000 K, več obresti. Te ponudbe pa zopet zobozdravnik ni hotel sprejeti, ampak je zahteval plačilo po veljavi iz leta 1923» kar je znašalo preračunano na veljavo iz leta 1920. prav znatno več. Tej zobozdravnikovi zahtevi je dunajsko sodišče tudi ugodilo v polnem obsem. Upamo, da bo sedaj že vsakemu jasno, kaj pomeni »valorizacija" v gospodarskem oziru. To ni nič drugega kakor uveljavljenje raznih terjatev in dajatev v njihovi pravi vrednosti in ne samo v vrednosti, ki jo zaznamujejo prazne in brezpomembne številke. Mi smo videli že med vojno in tudi sedaj po vojni, do kakšnih vne-bovpijočih krivic je pripeljalo računanje s krono kot tako, brez ozira na njeno pravo veljavo. Ponovimo le en slučaj, ki pa ni ravno redek: Uboga dekla, ki je imela mesečno kakih 7 goldinarjev plače, si je pristradala mesečno po 5 goldinarjev. Tako je znosila na leto v hranilnico 60 goldinarjev ali, 120 starih, dobrih zlatih kron. Hranila je na ta način recimo 20 let in tako nabrala 60 X 20 = 1200 goldinarjev več obresti. S tem denarjem ji je bilo omogočeno, da si je najela v mestu skromno stanovanje in kupila nekaj hišne oprave, tako da je mogla imeti na hrani in stanovanju par šolarčkov, s čemer si je zopet pomogla toliko,.da se je za silo živela — ali pa je kupila kje na deželi leseno bajto in nekaj zemlje. Ko pa je prišla vojska in je najbolj zabikana finančna uprava na svetu rekla, da je »krona krona", je reva zvedela, da nima več 2400 zlatih kron premoženja, ampak samo 2400 papirnatih kron, za katere dobi danes dva para slabih čevljev brez “šnirlcov"! Torej 20 let težkega dela za 2 para slabih švarkov!! Kaj pa je napravila hranilnica s tern denarjem? Hranilnica je denar posodila n. pr. kakemu kmetu ali trgovcu. Za 1200 goldinarjev je kmet takrat dobil 4 pare volov po 300 goldinarjev. A kaj je vrnil, če je plačal svoj dolg šele leta 1923.? Zgoraj smo videli: Vrnil je 2400 papirnatih kron —. ne po njegovi krivdi, ampak po krivdi najbolj trapaste finančne zakonodaje na svetu! Ta zakonodaja, ki je proglasila princip, da je »krona krona", je orno-gočiia vsem, ki so delali dolgove, lepe dobičke, vsem poštenim in varčnim ljudem pa je vzela vsako veselje do hranitve. Zato danes ljudje kupujejo raje najbolj neumno blago kakor pa da bi vlagali denar v denarne zavode, ali pa si pomagajo tako, da sami izposojujejo denar na svoj račun, ampak ga pri tem »valorizirajo", kakor to delajo n. pr. dolenjski kmetje, ki imajo kakšne sorodnike v Ameriki: Oni posodijo krone, ampak izposojeni znesek preračunavajo v dolarje in pravijo dolžnikom tako-le: Ti, prijatelj, si dobil od mene 40.000 kron. To je 100 dolarjev. Ti boš meni teh 100 dolarjev z obrestmi vred tudi vrnil, ne pa 40 tisoč kron. Če mi boš pa vrnil v kronah, boš vrnil toliko kron, kolikor bo takrat veljalo 100 dolarjev." • • ' Ali nimajo ti ljudje popolnoma prav? Mi vsaj ne vemo drugega na- čina, ki bi bil bolj pravičen. Če mi je kdo posodil denar za nakup para volov, je vendar pravično, da mu vrnem toliko, kolikor stane na dan vračila par volov. Kdor je vole dobil, naj vrne zopet vole, ne pa volovskih rogov! Sedaj pa vzemimo obratni slučaj. Recimo da si je kdo leta 1923. izposodil 10.000 kron. Ta denar ni mnogo, to je ena dobra in solidna obleka. Sedaj pa naj pride v vrednosti denarja nepričakovan preokret: dinar oziroma krona naj se dvigne na predvojno vrednost. V tem slučaju bi moral po principu »krona je krona" dolžnik vrniti ne le ene obleke, ampak 100 oblek, ker je pred vojno veljala ena dobra obleka 100 kron in 100 X 100 = 10.000! Ali bi bilo to pravično? Danes trpi poslovno življenje v celi državi vsled silnega pomanjkanja gotovine. Denarni zavodi so »suhi", ker se prebivalstvo brani vlagati denar v denarne zavode, ampak denar rajše drži doma. Vsled tega zastaja vse gospodarsko življenje, in žalostne posledice zastoja čutijo danes kmetje, trgovci, obrtniki in delavci. Tukaj bi morala finančna uprava enkrat napraviti red in tisto prismodijo, da »krona je krona", vendar že enkrat spraviti s sveta. Zakaj n. pr. ne bi smela ena ali druga hranilnica vknjižiti vloge v znesku 1000 K samo z 10 kronami v zlatu, kar tudi je? Zakaj ne bi smela dalje hranilnica izposoditi teh 1000 papirnatih kron trgovcu in zapisati, da je trgovec hranilnici dolžan 10 kron v zlatu? Če se to izpelje, ne bodo dekle delale po 20 let za 2 para slabili čevljev, ampak bodo dobile z obrestmi vred nazaj to, kar so res prihranile v zlatu s svojim težkim delom. In če bodo ljudje videli,, da se jim ni bati izgub, ne bodo denarja držali doma, ampak ga bod'o zopet nalagali u denarne zavode, ker bodo vedeli, da ne hranijo papirja, ampak zlato. Dunajsko sodišče je napravilo lep začetek. Kdaj se bodo zganili naši gospodarski krogi in pritisnili na naše zakonodajalce, da napravijo po dolgih letih finančne traparije zopet en krat red? * Amerikanski novci. Veliko naših ljudi je šlo v Ameriko s trebuhom za kruhom. Tam delajo v tovarnah, v rudnikih, v trgovinah itd. Amerikanski industrijski zakon pa predpisuje tamošnjim podjetjem, da morajo plačati odškodnino, če se njih delavec ali nameščenec ponesreči ali pa izgubi pri delu življenje, in to njegovi družini oziroma sorodnikom. Teli odškodnin se veliko nabere in ta denar je eden največjih inozemskih, novčanih dotokov v našo^ državo. Za preteklo leto in pol je prišlo za račun teh odškodnin in rent v našo državo pri odbitku vseh stroškov 472.697'96 dolarjev ali prilično 38 milijonov dinarjev. Od te vsote je odpadlo na posamezne pokrajine: Srbija 1.900.660 Din, Hrvatska in Slavonija skupaj 19,372.09280 D.. Črnagora 911.36480 Din, Slovenija 6,I29.504'80 Din, Vojvodina 626.28240 Din, Dalmacija 4,74S.488'80 Din, Bosna in Hercegovina 4,194.043'20 Din Iz teh številk se vidi, da je v Ameriki v tej dobi pri delu največ Hrvatov, potem Slovencev, po tudi za pokrivanje Btpeh. Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno In po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine. Alojzi] Lenček Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 29. Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ~ Cene zmerne. - Delo solidno. Pisalni stroji i. t. d. mehanična delavniea (popravljalniea) I. BARAGA, lijubljana, Šelenburgova 6/1. Berite ravnokar izišlo brošuro „Jugo-sloveni, Slovani in Jugoslovani11, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5-—, s poštnino 25 para več. Vezanega ..avtonomista" iz leta 1922 se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi. „Nove zapiske** letnik 1922. Nevezane se dobi istotam Cena Din 25'—. j| Popolnoma varno naložite svoj denar v S 9ZS3EHHI POSOJILNICI i V L3IIB139HI z. z o. z. | seda) poleg nunske cerkve g po leti 1.1923 v svoji lastni pa-5 lači ob Miklošičevi cesti poleg | hotela »Union". • Hranilne vloge se obrestujejo 5 po 6% brez odbitka rentni nega in invalidskega davka. | Vloge v tekočem računu se g obrestujejo po 0V20/o' S Hranilne vloge vezane na S dobo pol leta po S '/2%* “ Večji vezani zneski se obre-« stujejo po dogovoru. Rosija - Fonsier zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu. Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev. Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo v Ljubljani, ■ —" ~ Sodna ulica Z/l. -........................— Družba izvpluje zavarovanja vseh vrst: 1. zavarovanje proti požaru; 5. zavarovanje vseh transportov; 2. zavarovanje proti posledicam telesnih 6- zavarovanje jamstvene dolžnosti; nezgod; 7. vse vrste zavarovanj življenja pod 3. zavarovanje proti škodi po toči; najugodnejšimi pogoji; 4. zavarovanje proti vlomu in tatvini; 8. zavarovanje stekla. Glavna zastopstva ss nahajajo v vseh večjih krajih. H ■ ■ ■ H ■ m 2 ■ ■ ■ 2 ■ ■ ■ 2 ■ ■ ■ D ■ ■ ■ = ■ ■ = ■ ■ s= ■ = m == ■ ■■■■■»••■■■■•■■■■■■■■■■»•■■•■•M 133313130 BiBIBlB 0GOE3I3I30E ValBRfin Šolska pleskar in ličar, Ljubljano, Geitaa ulica 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Gene zmerne. — Delo solidno. Sveti, greje, goni najceneje elektrika zato naj vam jo nemudoma, solidno in ceno napravi domače elektrotehnično podjetje Jože Markei Jesenice 54, Gorenjsko. ŠMARJEŠKE TOPLICE izborno zdravilišče proti revmatizmu, protinu in živčnim boleznim. 30-5° C. — 12 km od Novega mesta. — Tik kopališča krasen gozd. — Popolnoma preurejeno. — Moderne sobe. — Izvrstna kuhinja. — Najboljša kranjska in štajerska viria. — Torek popoldan zdravnik na razpolago. Voz k polenajstemu vlaku. — Cene izvanredno nizke. Za mnogobrojni obisk se priporoča hotelirka in upraviteljica toplie “ 11 Cl Za L 01Y C* I j v šmarjeti pri Ivovem * mestu. ■ s I 1 I I I I I I I I I I I I I I ft I I I I Največje transportno podjetje sveta EVROPA - KANADA - AMERIKA Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, Antverpna in Cherbourga z glasovitim „Empress“ parobrodom na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Dalnje informacije glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa vseljevanja v Kanado in Zjedinjene države daje agencija Canadian pacific, ZAGREB, Petrinjska ulica 40. josip Zidar, LJUBLJANA, Wilsonova (Dunajska) c. 31. I g g I I I H I H H I I I a s i I i a i I Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na: pr. P. Stare slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16. ................... Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari tpg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. ...........uii...........a... IB3IKHRRI i om em en ara ia Važne gospodarske Knjige. SLOVENSKA KUHARICA. VELIKA IZDAJA 7. mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. FELICITA KAL1NŠEK. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220 —. — Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna, foglavje o gobah, njih najdiščih,'uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bog.-ito nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humelf, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120-—. — Tudi ta knjiga prekaša vse pričakovanje; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako 'okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine In velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo ia obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta 1.1., na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. Cailio n nncnnriinictllll Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o Uiillju V yUu|IUUIIIJulHll. konserviranju sadja in zeleujadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik, s 13.barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30'—. Caillin llinn ali CSlHiPUPR liriredil M- HUMEK, višji sadjarski nadzornik. OSIMU UlllU 011 uMlJuVKu. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20—. RlIDCllDlI in matVDlira Navodila kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Drcancv III IHnmlbtl. M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12'—. Nanb n roblanctmi A- Janša- Novi natis priredil F. RO.TINA z dodatkom IldUn D LBUBldPalUU. Albertijev - Žnideršičev panj, in kako v njem čebelarimo, priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti v novem, modernem panju, znaša Din 24.—. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA T LJUBLJANI. :: Najboljša in najsigurnejža prilika la ž teden je! Ljudska posojilnica o Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franč. cer-kvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po m* 5% brez odbitka rentnega in invalidnega, davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 110 milijonov kron hranilnih vlog in n^d 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi-poteke in v tekočem računu. I I I I I I I I I Trgovska banka (L d., Ljubljana Šelenburgova ulica številka I. (PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA) KAPITAL IN REZERVE DIH 17,500.000’- ---------------------- Izvršuj!! vse bančne posle najtočneje in naikulantntjc. I ““■“* Brzojavil Trgovska Telefoni i 139, 146, 458 PODRUŽNICE i Maribor, Novo mesto, Rakek, Sloventgradec Slovenska Bistrica EKSPOZITURE e Konjice, Nleža-Dravtogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) T%f v 7& VT1 TVTrl1** Najboljša krema za iS—L T_. ^ n i M zobe dobi se povsod. ■•••■■■•■•■•••■■■•••••MiniimHuniMHniiiaanuluiMMnnHiui