Urbana Prenova Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 1-3 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180560 Accessed: 03-10-2018 13:11 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 13:11:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Urbana Prenova Urbana prenouaje nelika pqjmouna sintagma poltretjega desetletja načrtouarya in urejaņja mest, kije za nami. Uveļjavila se je v usem rozvitém světu, iz različnih pobud in potřeb , pri nas pa se ob odsotnosti normativně ur ej erios ti uveļjavļja v taki meri ki omogoča in teja izmenjavo izkušenj in kritično analizo . Ob pripravļjanjutematskeštevilke o urbani prenovi sej e še enkrat pokazało, dagrehkratizazelo širok pojem in za zelo široko dejavnost: na eni strani se štika s posamezno zgradbo, ki tvoři mesto ali naseļje, z ulico ali nasadom, na drugi pa zadeva preobrat v strateghi planiranja in graditve mest ter urejanje prostora. Ob tem imamo še prenovo podežeja in prizadevanja za ohranitev arhitéktume identitete vasi oz. značilnosti naše kulturně krajině. Z razUčnimi vidiki prenove nasploh in urbane prenove še posebej se dogrąjujejo načela korizervatorskega dela, vpeta med mednarodne deklarativně listine in pragmatično prakso ob pritisku procesa modernizacje na vseh pocbočjihstavbne in mestne infrastrukture ter dejavnostt in soritev v našem bivalnem okoju. Prispevki v tej številii so odziv na vábilo v prejšrjl vendar je v glavnem přišlo do vsébinskega razpona. Zaradi tega se prispevki sicer dotikqjo številnih točíc zelo širokega razpona prenovitvene problematike , ne morejo pa zadostiti pričakovary glede celotnega vsébinskega diapazona ... Zanimivo je, da se ob prenovi kot praksi uvejavja tudi prenova kot paradigma, pa čeprav še vedno brez celoväih in/ ali specißcnih zakonodąjnih in strokovno-tebničnih opredelttev oz. standardov. Ta okoliščina nas pot ji je v prepričanju in pričakovanju, da se bo prenova še naprej razvjala (tudi) organsko ("živjeryskoj in bo rostla iz avtentičnega vira lokalne samouprave in držav janské pobude. Mimo konlcretnih primerov, doìciunentiran ih v pričijoči številki Urbanega izziva, so tudi primen Radovjice in Tržiča, Slovenj Gradea in Ptiya, obalnih mest in še in še. Je pa ludi primer Poleją v Stari Ijubjani in podobnih revitalizacj historičnih jeder naših mest Urbano prenovo bi morali vsekakor vgraditi v novo urbanistično strategjo naših mest, pri sestavjanju novih zakonskih predpisov pa jo nonnativno povezati z učinkovito prakso urejanja prostora in graditve naselj. Pqjmovanje in praksa prenove sta pri nas že přešla od skrbi za arhitektumo dediščino na ravni spomeniškega varstva v boj ekološko in "reciklažnďfazo. Vse kaže, da seje to zgodilo (ali se dogajd) zaradi potrebe, da z ustrezno prenovo izbojšajno bivalne razmere in uporabno vrednost stanovarjskih in drugih zgraďh, nastalih v davnih stole jih pa tudi med oběma svetovnima vojnama in po osvoboditvi leta 1945, zgradb, ki so bile v slabem stanju zaradi starosti ali pa zaradi zasebne stavbinske špelailacije pred vojno ali omejenih tehnoloških in ekonomskih možnosti po njej. Enostranski poudarek na množični graditvi stan ovanjslúl i zgradb, ("blokov") in naselj ("sosesk"), zlosti med drugo polonico 50. in začetkom 80. let je vplival na omejene možnosti za vzdrževanje objektov pa tudi za obnavljanje f sanacjo 'j historično in spomeniško pomerhbnih delov stanovanjskega (in sploh stavbnega) fonda. Seveda so bili vzroki za slabo vzdrževarješe drugje, ne nazadnje v generičnih slabostih "družbene lastniné ', v nizkih najemninah ipd Tudi znatnega denaja, ki se je zbiral v osredotočenih stanovanjskih skladih, ni bilo mogoče uporabjati za prenovo, čeprav srno nekateri opozaijali, da so dohodki, ki so biU ustvojjeni v starih jedrih mest, pomagali pri graditvi novih sosesk in da bi bilo zdaj prav , dá dohodla iz novih delov mest pomagajo prenoviti historična jedrcL V evropském in svetovnem mierìlu so obstajaleše druge pobude za organizsano prenovo mest. Po eni strani se je prenova navezovala na obnovo v vojni porušenih mestnih četrti ali celo celih mest, (V aršava, severnozahodrio obrobje Evropě, nemška in angleška mesta iicL), po drugi strani pa je eksplozivni porost števila osebnih motomih vozil in prometa sploh teijal (velikokrat napačne) gigantske posege v obstoječe tkivo mest. V ZDA so z mestno prenovo ("urban renewal") poskušali v oJœiru federalnih juiančnih programou preseci grobost in enostranskost prometnih rekonstrukej aU ekonomsko pridobitno zastarelost rabe mestnih površin. Ob pisarju uvodnih misii za našo tematsko številko mi misel uhqja k začetkom prenove prì nas in k nekaterim zanimivim okoliščinam, ki so vplivale na rozvoj sorazmemo kompleksnih pristopov k prenovi, ki jih vidimo že v drugi polovici 50. in v začetku 60. let. Pri tem naletimo na razmišjanja in dejavnost Majona Mušiča, kije s svqjim pedagoškim in praktičnim delom položil solidne teme je urbane prenove pri nas, tako na pqjmovnem in metodološkem področju, kakor tudi glede tehničnih napotil za arhitekturno prakso. Ne gre pozabiü, da so rjegovi prvi obšimejši in v načelih dosledni teksti v pravilnem vrednotenju naše stavbne dediščine nastali že v letih 1939 in 1940, nekaj tega pa je bilo objavjeno v takrat napredno usmejeni rev ji Sodobnost Že leta 1947 je izšla nadvse pomembna knjiga Obnova slovenské vasi in sicer pri Mohojevi družbi v Ceju v velikanski nakladi okrog 50.000 izvodov. Daje je 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 13:11:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms pra v, da opozorimo nazelo odmevenpionirski sestavek v rev ji Arhitekt leía 1 952 , objavjen pod naslovom Vprašanje rekonstrukcje*in regeneracje nasili īnest. (Dobršen del teh besedti, nekaterih v razšiijeni, prečiščeni in aktiializirani oblíku je bil zbraň v knjigi Marjana Mušiča Arhitektūra in čas , ki je izšla pri založbi Obzoija v Mariboru 1963). Prof. Mušič , ki je skrbno spremļļal rozvoj Urbaņističnega instituía , je njegovim mladím sodelavcem nudil dragoceno pomoč pri obnavļjanju stavbne in naselbiriske dediščine pri njegovih konkretnih raziskovalnih in prqjektariskih nahogah. Svoj temejni metodološki postulat je gradů postopno inga končno teoretsko formaliziral v obliki, ki je bila s sodetovanjem podpisanego predstavļjena na odmevnem simpoziju konservatoņev in urbanistov Jugoslavye v Splitu, v začetku 60. let Predlagana metodična sekvenca se glasi: (1) regionalni in dolgoročni, (širši) pristop k vsaki nałogi urbanističnega planiranja in graditve; (2) sistematicela valorizacya razvojnih možnosti in urbanistično arhitekturnih oz. krajinskih kvalitet; (3) izgradnja novih delov nasely; (4) asanacija in reģenerācijā historičnega jedra (ali historičnih delov) nasejcu Metodologji urbane prenove je veliko prispevala tudi umetnostno zgodovinska in konzervatorska šola dr. Franceta Steleta, ki jo, razšiijeno s svqjimi izvirnimi spoznanji nadajiye prof. dr. Nace Šumi, ki je med drugim tudi avtor prve kompleksnejše knjige - priročnika o metodiķi prenove... Ob priložnosti, kakrśną se mi ob pisanjutega uvodnika nudi, bi rad omenti še dvoje historiogrąfsko zanimivih podrobnosti Prva je dolgoletni obstoj Zavoda za ureditev stare Ljubļjane, ki je pod vodstvom MajjanaKolariča obravnavaLprenovo historičnegajedra mesta v širšem, tudirazvojnem, urbano-ekonom- skem in stavbnoekonomskem ter gradbenotehničnem poglediu predvsem pa je spomeniškovarstveni problematiki in dejavnosti dcyal nadvse primeren organizacj€ski okvir. Kot pri mnogih drugih rečeh se je tudi v tem primeru pokazało, da je po letih uspešnega dela in "srečnega spieta okoliščin" přišlo do svojevrstne degradacje in zaradi tega tudi do izgube relativné přednosti, Id je ļjubjģansko spomeniško prenovo nekoč uvrščala na visoko mesto v tem dělu Evropě. Drugo podrobnost ilustriram s faksimilom pisma, s katerim mi je Marjan Mušič odgovorti na vprašanje v zvezi s pripravo terminološkega slovarja, ki je nastąjal v UI pod vodstvom prof Ive Železnikar. To nąj bo tudi evokacija izrazoslovnih dtiem, ki so značtine za pionirske čase neke vede ali dejavnosti Pismo je nastalo deset let po že omenjeni v Arhitektu objavļjeni razpravi, iz katere zdej povzemam prve tri odstavke, kizaokrožajo predstavitev Mušičevega prispevka k rozvojů naših pogledov in urbano prenovo. V zvezi z regulacijskirrd načrti kina podlagi posebnih ekonomskih, socioloških, tehničnih in drugih problemov arhitektosnko oblikiyęjo načrtni rozvoj naših mest, pripada zelo važno mesto regeneracji nasetij. Do malega vsa mesta na Slovenskemso zgodovinsJçe tvorbě in so zatopač nastejala in se razvjala v povsem drugačnih razmerah kakršne so danes. Zato je razumjivo, da v marsičem ne ustreząjo več sodobnim, kaj šele prihodnjim potřebám Še mary pa se morojo takšna, kakršna so, s pridom vkjučiti v načrtni rozvoj naših mest Zato je razumjivo, da se moramo poglobiti v vprašanja regeneracje naših mest če nočemo , da bo živjenje v njih hiralo in bo hromel s tem tudi zdrav načrtni rozvoj. Daleč srno od mnenj, ki so jih izrekali marsokod v prvih letih po osvoboditvi češ daje třeba izvesti kirurgično asanaejo in stara mestnajedra v ceļoti ali debió porušili; daleč tudi od ozkosrčnih pogledov, da je potrebno vse tako, kakor je, obránili in obravnavatL mesto le konservatorsko. V polni meri se zavedamo, da so historiara mesta opravila in še oprav jajo ogromno nalogo ter da morajopri pomarjkanju novih mestnih predelov převzetí še mnogo vego obremenitev, kot sojo kdąjkolipręj imela. Promet v rjih seje povečal in komplicircti, povečalasejegostota prebivalstva in kriza, ki traja vsaj že pol stole ja, je dosegla vrhunec. Tudi ko bodo zgrajeni novi mestni predeli in bo prômetno ožije izvedeno, kakor zahtevqjo sodobne potrebe, bo vendar regenerirano staro mestilo jedr o obdržalo upravičenost do obstoja in bo postalo dragocena organska sestavina nove, načrtne, racionálně mestile tvorbě. Problemi regeneracje so kompleksnt Nanašcjo se na cesto zelo zamotane rešitve prometa, na gradbeno in komunabio-tehnično ter na higiensko sanacjo, na funkcionabio preobtikovanje historičnih področy in končno na občutjivo vprašanje spomeniškega varstva v nąj širšem in najglobjem pomenu besede. To sledrje zahteva obsežno znarye, zřelo gledanje, mnogo obzimosti in prožnosti. Šele koje vsa ta analiza skrbno oprav jena in zelo nazomo prikazana, se loti arhtiékt-urbanist kreacje lepotno oblikovane sinteze. This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 13:11:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Přepis pisma: Dragi Braco, predvsem te prosím, da mi oprostíš zarodí za- mude . Moji komentaiji ne bodo neoporečni v pogledu objektivizacje deßnicij, ker mi ni dopuščal čas, da bi se zargledal po tovrstnih enciklopedjah in slovaijiĶ predvsem italjanskih, Jrancoskxh, angleških in dru- gih Tudi mi ni uspělo, da bi našel ono številko revj " Palladio " in "Sele arte", v katerih so obravnavani ti prpblemi iz iialjanskega regenerativnega urbanega področja (če se ne varam za Genovo in Venezio). Kolikor se spomiryam deßnircyo Italjani ta komplek- sna prizadevanja z: asanacjo, regeneracjo in rekon- strukcjo. V teh treh smereh je izražena tudi vsebina po diferenciranih področjih Prvotní pojem " asanacja " ali "sanacja" je postal spričo zahtevnosti problemov preohlapen (preozek) in je v skrajni formulacji zadobil svoj ožji poměru Ker trenutno nimam pri roki komparativnega gra- diva se moram zadovo jiti pač s tem, kar sijaz osebno pod všemi temi pojmi predstavjam. 1 . Sanacja ali as anac ja? Osebno bi se oclločil za asanacjo, čeprav trenutno ne vem v čem je rażlika med eno in drugo besedo; treba bi bilo vprašatt strokovryaka - lingvista Sicer pa ra- zumem sanacjo v kompleksu regeneracje kot "ukrepe za izboljšarye nehigienskih razmer v nezdravih mestnih četrtih (in stanovanjskih poslopjih)", kakor je v tvoji dejinicji dobro po- vedano. Po mqjem mišjerju gre tu predvsem za higienske in gradbeno tehnične zbóljšave, ne pa tudi arhitek tonsko prenovitev določenih mestnih delov. Asanacja je danes dobila ožji potnenski rozpon, kakor ga je imale nekoč. 2. Naslednjo dejavnost bi imenoval po italjanski terminologiji "rekonstrukcja historičnih naselij ali njihovih delov". Pri tem pa je poudarek dodeljen arhitektonsko - estetskim vrednotam Zrekonstrukcjskimiposegi popredhodni valo- rizacji znova oživě zastrte historíale estetske vrednote ne le v posarrdčnih objeķtih, marveč tudi v celotnem naselbinskem območjiL V ko- likor je pri asanacji dovojen poudarek higien- skim itd. izboljšavam , je pri rekonstrukcji do- dejen v smislu odkrívanja in varovanja hi- storičnih značilnostt 3. Regeneracja pa po mojem rrdšjerju vsebije oba popřej navedena pojma plus oživitev z novimi funkcionálními pogoji (regeneracja v ožjem smislu besede), ki omogoča in opra- vičuje ene in druge posege tudi in predvsem v urbanističnem okviru. Torej bi bil vrstni red z nekim notraryim crescen- dom : - asanacja - rekonstrukcja - regeneracja Pojem melioracja itna pri nas že določenpomen in se nanaša na zbojšarje neurbanih itd. površin (osu- ševalna dela ipd.) Ne vem, če sem s tem bistveno pripomogel k razčiščerju teh pojmov in problemov, ki tiče za ryimi. Če misliš, da bi bil potreben ustmen razgovor, sem vselej rad na razpolago. Iskreno Tvoj Marjan Ijubjana, 2.4.1962 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 13:11:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms