Murska Sobota, 25. april 1991 • Leto XLIII • Št. 16 • Cena 15 din
bi letos sploh lahko pripeli prvomajski delavski rdeč nagelj, rožo delavskih pravic in simbola moči delavskega razreda? Ne moremo ga zatakniti v gumbnico tistih delavcev, ki stavkajo, da bi dobili plače za februar, ali tistim, ki so prenehali delati, da bi si izborili vsaj zajamčeni osebni dohodek.
Ne moremo ga pokloniti tistim delavcem, ki so življenje pustili v tovarni ali jo celo zgradili ter upali in vero-। vali v boljše čase. Zato so se morali marsičemu odpovedati. Sedaj pa ta tovarna zapira vrata ali izobeša seznam nepotrebnih delavcev zaradi stečaja.
Ne moremo ga shraniti za armado brezposelnih, sa-I mo v Pomurju jih je bilo konec marca okoli sedem tisoč,
KOMU
PRVOMAJSKI CVET?
ob koncu leta naj bi jih bilo po ocenah že od 10 do 12 tisoč. Ker ne vemo, ali bodo sploh in kdaj dobili delavsko knjižico.
Komu naj ga torej pripnemo, saj ga ne moremo brezpravnemu in nemočnemu delavstvu, ki stavka — ne za delavske pravice, ampak za minimalne plače, torej za tisto, čemur v razvitem svetu pravijo socialna pravičnost.
Če je žalitev za tiste delavce, ki so nekdaj gradili in s ponosom nosili rdeči cvet, sedaj pa so nepomembni in nevredni, da bi jih ob srečanju še kdo kaj vprašal, ali jim vrgel drobtino iz delitvene mize.
Če bo prej ovenel, kot bi ga lahko podarili vsem, ki upajo, da bodo postali del delavstva.
Zato bo najbolje, da kar počakamo prvomajski dan in ga izročimo tistim, ki bodo še vzklikali: Živel prvi maj, praznik dela (tako ali morda v posodobljenem leporečju). Ti, nemočni in brezpravni, sojeni in nesojeni delavci, mu gotovo ne bodo vzklikali, ker niso več v slavi. Tudi shodov, mirnih in dostojanstvenih, a brez uspeha, so pripravili že dovolj. Zato, kaj jim preostane?
Majda Horvat
PRED
REFERENDUMOM
Strani
10,11,12
BLIŠČ IN BEDA DELAVSTVA m smo n®slovili tokratno aktualno temo, posvečeno bližnje-v 'avskemu prazniku. V njej je govora o aktualnih delavskih sti žiMje'’ P°vezan''1 s prizadevanji za približanje evropski kakovo-______	STR. 4
SMO PRED PRELOMNICO?
Tretjina leta bo za nami, neugodna gospodarska gibanja pa se nadaljujejo in stopnjujejo. Pravih ukrepov, ki bi vsaj nakazovali izboljšanje razmer, ni, če pa že so, je preveč zaviralnih momentov, ki onemogočajo njihovo izvajanje. Gospodarstvo tako tone v vse globlje težave, ki grozijo, da bo gospodarski sistem v državi razpadel.
V Pomurju manj prebivalcev?
Čeprav ljutomerski občini do sklepa naše redakcije (torek) še niso imeli obdelanih osnovnih podatkov popisa, lahko skoraj z gotovostjo pričakujemo, da se bo število prebivalcev v Pomurju v zadnjih 10 letih nekoliko zmanjšalo. Tako je bilo v občini Murska Sobota prijavljenih na dan popisa 63.716 prebivalcev (583 manj kot leta 1981), v lendavski občini 26.120 (597 manj kot leta 1981), v radgonski občini pa 21.343 prebivalcev (687 več kot pred 10 leti). V ljutomerski občini bo najbrž tudi nekaj več ljudi, če bi tako sklepali na podlagi podatkov prijavno-odja-vne službe pri občinski skupščini, vendar regija v celoti bo imela minus, in to na račun levega brega Mure. Prav gotovo bi kazalo ugotoviti, zakaj pada število prebivalcev v Prekmurju.	JOG
ZNANJE IN STORITVE
možnost plačila na obroke 30% POLOGA
N DVA OBROKA S 6% OBRESTNO MERO ALI 5 OBROKOV Z 12% OBRESTNO MERO. PREMOG LAHKO NAROČITE V PRODAJALNAH KURIVO, M. SOBOTA LES POHIŠTVO, BELTINCI IN V VSEH POTROŠNIKOVIH PRODAJALNAH NA PODEŽELJU.
Tudi v Sloveniji razmere niso niti malo ugodnejše. Nova vlada kot da pozablja na obljube, ki jih je dajala pred volitvami. Zahteve gospodarstva o njegovem razbremenjevanju imajo povsem nasprotne učinke, saj je nova davčna zakonodaja obremenitve še povečala? Likvidnostne težave se zaostrujejo, gospodarstvu od ustvarjenega ostaja Ig malo, poglabljajo pa se tudi socialni problemi, saj ostaja brez dela vedno več delavcev. Vlada pa kot da se za vse to ne bi zmenila. Tudi v parlamentu so še vedno v ospredju razprave o političnih vprašanjih, pa čeprav bi moralo biti vsem jasno, da si tudi osamosvajanja Slovenije ne moremo zamišljati brez trdnega gospodarstva. Nekateri posamezniki na vse to sicer opozarjajo, vendar politične zahteve skorajda vedno prevladujejo nad gospodarskimi.
Na nevzdržne razmere v gospodarstvu je pred kratkim s svo-
jim odstopom opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dogodki v zadnjih dneh pa kažejo, da tudi v vladi ni več enotnih pogledov na nastale razmere. Pritiski za odpoklic posameznih ministrov so vedno večji, pa tudi posamezni člani vlade spoznavajo, da ubrane poti niso ustrezne. To najbolje potrjuje odstop podpredsednika vlade dr. Jožeta Mencingerja, saj je sam podvomil v nekatere zamisli o razreševanju gospodarskih težav. Mar to dejanje pomeni začetek vladne krize ali pa streznitev in drugačen odnos do načrtovanja gospodarske politike? Vse to bo pokazal čas, vsaka napačna poteza pa je lahko zdaj usodna. Usodna ne le za posameznika pač pa za stotisoče Slovencev, ki so oddali svoje glasove za tiste, ki nam krojijo našo usodo. In odgovornost teh je zato prevelika. Se je bodo končno tudi zavedli?
Ludvik Kovač
VESTNIKOV KOLEDAR
NA ENEM MESTU
Izvršni svet, ABC Pomurka in Gospodarska zbornica Slovenije — Območna zbornica za Pomurje so ustanovili družbo Podjetniški in inovacijski inženiring, d.o.o. — PODING. Te dni so jo predstavili in poudarili, da je to prva družba v občini, ki bo ponujala intelektualne storitve. Med konkretne naloge družbe, ki ima 488 tisoč din osnovnih sredstev, so uvrstili izdelovanje projektov in zbiranje informacij.
Podjetje Poding bo pomagalo pri reševanju prestrukturiranja gospodarstva, zbiranju in posredovanju informacij o podjetniških priložnostih ter podjetnikom pri uresničevanju lastnih programov in idej. V družbi bosta sprva zaposlena dva strokovnjaka, vključevali pa bodo tudi zunanje sodelavce. Letos bodo sodelovali pri pripravi projektov
za tisoč novih delovnih mest ter za razvoj demografsko ogroženih območij.
L. Kosi
UREDIŠ d □ o
Novo selo Rok, R. Končara 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
MAJ
1. maja bo dolžina dneva 14 ur in 20 minut
Sonce stopi v znamenje dvojčkov.
25.	april, četrtek, MARKO
26.	april, petek, ERVIN
27.	april, sobota, dan OF
28.	april, nedelja, ŽIVKO
29.	april, ponedeljek, ROBERT
30.	april, torek, KATARINA
1. maj, sreda, PRAZNIK DELA
V drugi polovici tedna se bo nekoliko otoplilo, vendar bo še vedno spremenljivo vreme z občasnimi padavinami.
Pregovora
Če sušeč suši, traven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi.
Če majnika je lepo, je dobro za kruh in seno.
VREME
aktualno po svetu
' Iz Zagreba piše
Izteka se prvo leto od »veličastne zmage hrvaške demokracije«. kot pogosto poudarja aktualni predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tud-man. Toda tedaj, ko je njegovo močno nacionalno gibanje, ki je pod svoj dežnik sprejelo tudi ekstremno leve in ne samo desne sile i boju za Hrvaško, v prvem krogu lanskih volitev do nog potolklo konkurenco, je bilo kakršnokoli potovanje po Hrvaški skorajda tako varno kot je danes po Sloveniji. Skorajda zategadelj, ker so se že tedaj odpirale nezaceljene rane v hrvaško-srbskih odnosih. Danes pa je pod velikosrbskim napadom 33.069 kvadratnih kilometrov hrvaškega ozemlja ali okoli 58,5 odstotka celotne Hrvaške. To pa so cestne ovire z oboroženimi Srbi, protiustavna razglasitev nacionalno mešanega območja za srbsko avtonomno oblast Krajina, ki se je prav tako 1. aprila letos pripojila k Srbiji (takega darila pa celo Miloševičeva Srbija ne more sprejeti), gre za postavljanje min na železnici, cestah in drugih napravah, skratka- za klasično obliko državnega terorizma.
Tako kot pravi znana Gaje-va budnica »Hrvaška še ni propadla«, tudi tokrat podobno prepevajo Hrvati. Čeprav hrvaški predsednik Tudman pravi, da politika vodilne
Hrvaška še ni propadla, toda...
REDKA DOBRINA — ČISTA VODA — Tri deklice iz begunskega taborišča na meji med Irakom in Turčijo polnijo plastične posode z vodo iz hitre in čiste gorske rečice, ki deli državi. V drugih taboriščih je zaradi pitja vode, v katerih se begunci tudi umivajo in perejo perilo, že prišlo do množičnih okužb.
(Telefoto: Reuter)
Hrvaška
Otoki še ne bodo japonski
protidekla-racija Srbiji
Poslanci hrvaškega sabora so sprejeli t.i. protideklaracijo za nedavno deklaracijo skupščine Srbje o mirnem reševanju krize. V deklaraciji obtožujejo srbsko skupščino, da le-ta posega v notranje zadeve Hrvaške in da ima Srbija ozemeljske zahteve do Hrvaške, daje politika Srbije hegemonisti-čna in unitaristična. Hkrati se zavzemajo, da bi rekruti iz Hrvaške služili vojaški rok v matični republiki. Sabor se zavzema za ustanavljanje prostovoljnih neoboroženih odredov, od JLA pa zahtevajo, da vojska ostane v vojašnicah.
Med obiskom Gorbačova na Japonskem sta državi podpisali sporočilo, iz katerega je razvidno, da sta končno dosegli delni sporazum in se dogovorili za odstranitev vseh posledic druge svetovne vojne ter za začetek novega obdobja v odnosih med Japonsko in SZ. Kaifu in Gorbačov sta se strinjala o nujnosti, da naj bi kmalu podpisali mirovni sporazum, še prej pa morata državi rešiti ozemeljski problem, ki obstaja že od druge svetovne vojne. V skupnem sporočilu so posamezno navedeni vsi štirje otoki, ki jih je leta 1945 zasedla Sovjetska zveza. SZ je obljubila, da
bo do rešitve problema dovolila svoboden prihod na Kurilske otoke in da bo občutno zmanjšala vojaške zmogljivosti na njih. Dogovorili so se tudi o gospodarskem sodelovanju.
»Vsi tisti, ki bi zdaj radi tolmačili plebiscitno odločitev kot podlago za
Mao Zedong, veliki zapravljivec
Mao Zedongove politične kampanje so LR Kitajsko stale 620 milijard juanov oz. 120 milijard dolarjev, trdi neki kitajski časopis. V času t.i. velikega skoka, s katerim je kitajski voditelj leta 1958 poskušal (v dveh letih) industrializirati državo, je bilo izgubljenih 120 milijard juanov, kulturna revolucija (1966—1976) pa je stala 500 milijard, kolikor je takrat izgubilo kitajsko gospodarstvo. Vse to je dobro opozorilo, da si Kitajska ne more več privoščiti nove politične kampanje in se mora v prihodnje strogo držati ekonomskih zakonitosti.
Znaten korak nazaj
Tako je vsaj pokazal četrti sestanek predsednikov republik oziroma predsedstev jugoslovanskih republik, ki je bil na Ohridu Predvsem pa se je pokazalo, da kompromis med dvema konceptoma nacionalnega vprašanja ni možen. Zato so spet sprejeli predlog, da bi skupščine posameznih republik do konca maja razpisale referendum. V pogajanjih se namreč republike ne želijo soočiti z dejstvom, da je edina možna oblika gospodarskega in političnega sožitja v zvezi suverenih držav, če so same že oblikovane kot samostojne države. Težava je v tem, da so za besedami, ki naj bi to izražale, skriti drugačni pogledi. Tako je Miloševič odkrito dejal, da republike v Jugoslaviji niso suverene, čeprav ima v svoji lastni ustavi napisano, da je Republika Srbija suverena država.
Še naprej pa ostaja bistveno, kako rešiti nacionalno vprašnje, ki ga skušajo rešiti na dva različna koncepta, kjer pa kompromis ni možen. Hrvaška seje odločila za pot, ki vodi v evropski način reševanja, Srbija pa obrača pogled nazaj, na preživele koncepte.
13 dinarjev za marko
V prvih odmevih na referat predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča v skupščini SFRJ tuja sredstva množičnega obveščanja posebej opozarjajo na novo, že 12. povojno devalvacijo dinarja. Kot poudarjajo, se je vlada za popravek tečaja odločila zaradi pritiskov republik, ki so v velikih gospodarskih težavah. Omenjajo tudi, da je Ante Markovič ostro obsodil 6 sprtih republik zaradi blokiranja gospodarskih in političnih sprememb.
Najbolj značilni poudarki iz Markovičevega govora so: v marcu, ko je Jugoslaviji grozila uvedba izrednega stanja, je na zvezni ravni delovala samo zvezna vlada, v nekaterih drugih republikah pa so pravico v svoje roke vzeli na najbolj surov način in ropali tuje premoženje. Stanje na Kosovu, ko je vse pristojnosti dobila Srbija, je še slabše. Če bo zvezna skupščina sprejela program »11+ 3« in druge predpise, ki jih zvezna vlada zagotavlja, lahko prevzamem odgovornost, da bo konvertibilnost dinarja še letos dosežena. Dinar ostane vezan na nemško marko, toda v razmerju 1:13. Zaradi devalvacije je pričakovati podražitev naftnih derivatov, elektrike in ptt storitev.
»Zanima nas tudi nova ustava«
enostransko odcepitev ali kot zmago tistih sil, ki so proti konfederalnim povezavam v Jugoslaviji, se seveda motijo oziroma nekorektno tolmačijo soglasno sprejete skupščinske odločitve in ogromno večinsko podporo osamosvojitvi na plebiscitu. Seveda pa nas ne zanima samo osamosvojitev, ampak je sestavni del te plebiscitne odločitve tudi to, da je treba sprejeti novo slovensko ustavo v pol leta, se pravi do 26. junija 1991. To zahtevamo in tega ne skrivamo,« je v pogovoru za Tanjug-AS povedal predsednik Stranke demokratične prenove Slovenije dr. Ciril Ribičič.
HDZ. in kajpak njegova, v ničemer ni izzvala srbski upor na Hrvaškem, je treba reči, da je vsaj storila eno poglavitno napako. ki pa je razdrobljena opozicija ni izkoristila, saj se slednja pravzaprav šele sedaj prebuja. Gre namreč za to, da na Hrvaškem niso uspeli od 17. avgusta lani, ko se je začela znana kninska vstaja, ločiti zrno od plev, se pravi, da bi velikosrbski terorizem ločili od splošnih in konkretnih ugovorov srbskega naroda, ki so se nanašali in se nanašajo na povolilno hrvaško politiko. Prej je znotraj doslej edine srbske stranke na Hrvaškem, Raško-vičeve SDS prišlo do razkola med ekstremisti, nasilneži, ki jih združuje kninski župan in predsednik samozvane SAO Krajina, zobozdravnik dr. Milan Babič in zmerneži okoli aktualnega predsednika srbske Demokratske stranke, akademika Jovana Baškoviča. V takih okoliščinah so »interesi srbskega naroda na Hrvaškem«. kot poudarjajo nosilci vseh gibanj znotraj SDS, na drugi strani pa se kakršenkoli hrvaški poskus, da napravijo red na razkosanem ozemlju, v najboljšem primeru konča s parado vojaških tankov, kot je bilo zadnje dni marca v Pakra-cu in na veliko noč na Pl it vicah.
Pod to ledeno goro »rezultatov« povolilne hrvaške politike, se poznavalcu razmer ni težko dokopati do njene druge posebnosti. ki tudi razkriva njeno tragičnost. To pa je slepa zaverovanost v pogovore z Beogradom, s katerimi si delajo utvare, da je po tej poti edinole mogoče rešiti srbsko vprašanje na Hrvaškem. Toda na celotnem ozemlju Hrvaške živi »le« 11,7 odstotka Srbov, na najbolj ogroženem območju v dalmatinski regiji, jih je prav toliko. Skladno z republiškim povprečjem so tudi Slavonija in Baranja, razen na Kordunu in Baniji. kjer je srbsko prebivalstvo v večini. Ker pa. kot že rečeno, 11.7 odstotka prebivalcev Hrvaške, nadzoruje in napada 58,5 odstotka hrvaškega ozemlja, se srbsko-hrvaški spor ne more rešiti z nikakršnim dogovorom in je nemogoče napovedati, kdaj in kako se ho razpletel.
Peter POTOČNIK 7
Dialog slepega z gluhim
Voditelji sovjetskih pribaltskih držav Latvije, Litve in Estonije so v skupni izjavi opozorili Moskvo, da ne bodo upoštevali rezultatov plebiscita za ohranitev enotne Sovjetske zveze, marveč bodo vztrajali pri suverenosti svojih republik. Za to se je namreč odločila večina prebivalcev vseh treh pribaltskih republik. Nedavne pogovore bi lahko označili kot dialog slepega z gluhim. Federalna oblast se namreč še vedno trdno oklepa t.i. zakona o postopkih izhoda iz sestave Zveze socialističnih republik. Zakon določa dolgotrajno proceduro osamosvajanja; pa še to le v primeru, če se na posebnem referendumu več kot dve tretjini prebivalcev posamezne republike odloči za samostojnost in odcepitev. Temu naj bi sledil zelo zapleten proces razdruževa-nja, ki naj bi trajal tudi do 5 let. Na drugi strani pa voditelji pribaltskih držav igrajo samo še na struno republiške suverenosti, ki naj bi jo po njihovem v Moskvi le še potrdili.
v žarišču dogodkov
Zaščitno območje za Kurde
Ameriške, britanske in francoske letalske in kopenske sile bodo na severu Iraka vzpostavile t.i. zaščitno območje in tam uredile begunska taborišča za iraške Kurde. Novico je sporočil ameriški predsednik George Bush in poudaril, da gre za človekoljubno akcijo v skladu z resolucijami OZN, Medtem je v svet« slišati vse več zahtev, naj bi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu sodili zaradi zločinov nad Kurdi. To zahtevo je zdaj podprl tudi španski parlament in predlagal, naj Huseinu zaradi zločinov proti človekovim pravicam sodi mednarodno sodišče pravice.
JUGOSLAVIJA IN EVROPSKA SKUPNOST
Šefi držav in vlad Evropske skupnosti so se na svojem neformalnem srečanju v Luksemburgu ukvarjali tudi z Jugoslavijo. Tisto, kar je po zaključku srečanja povedal luksemburški ministrski predsednik in sedanji predsednik sveta Santer, zveni nenavadno: Jugoslavija lahko upa na pogodbo o asociaciji z dvanajsterico le v primeru, če bosta rešeni njena »enotnost in ozemeljska celovitost«. Vsaka druga rešitev bi utegnila izzvati nevarnost, da pride do splošnega prerekanja o mejah v Evropi. Nobenega razloga ni, da bi se zdaj ukvarjali s temi občutljivimi vprašanji, je izjavil Santer.
Sefi vlad so se s tem pridružili trojki Evropske skupnosti, to je Italiji, Luksemburgu in Nizozemski, ki se je po obisku v Beogradu izrekla na podoben način. Le nekaj pred tem so uradniki bruseljske komisije ES in jugoslovanske osrednje vlade v Bruslju parafirali tretji protokol o finančnem sodelovanju, ki ne glede na vsa navzkrižja med republikami daje na voljo jugoslovanski osrednji državi za obdobje od leta 1991 do leta 1996 posojila iz evropskega investicijskega sklada v znesku poldruge milijarde mark. Pod pogojem, da se s tem strinja ministrski svet, naj bi ES povečala pomoč Jugoslaviji za 400 milijonov mark v primerjavi z zadnjim finančnim protokolom.
Evropska skupnost daje*s tem podporo vse bolj v manjšinski položaj potapljajočim se srbskim komunistom, ki se v boju za nadoblast trmasto oprijemajo koncepta enotne jugoslovanske države in zatirajo stremljenje Hrvatov in Slovencev po neodvisnosti, je napisal Peter Hort v Frankfurter Allgemeine Zeitung. Evropska skupnost se je po njegovem mnenju postavila na napa
čno stran; škodo povzroča tistim silam, ki se zavzemajo za demokratično prenovo Jugoslavije. Dvanajsterica je imela dobre razloge za to, da je v odnosih s Poljsko, Madžarsko in Češkoslovaško podpis sporazuma o trgovini in sodelovanju ter v zadnjem času tudi sporazuma o asociaciji (»Evropske pogodbe«) pogojevala z demokratičnimi in tržnimi reformami. V primeru Jugoslavije ravna dvanajsterica drugače.
Morda računa dvanajsterica v primeru Jugoslavije s precedenčnimi učinki: tudi na Češkoslovaškem se zdi, da Slovaki ali pa vsaj njihov del razmišljajo o svoji državi. In ali si ne prizadevajo raziti se pod podobnimi predznaki kot večnacionalna država Jugoslavija tudi narodi Sovjetske zveze? Dokaj dvomljivo gledanje dvanajsterice vstran spričo pritiska sovjetske osrednje oblasti na baltske republike, je jasno razkrilo, da Evropska skupnost ne ve ravnati, ko se sooča s prizadevanjem nekaterih narodov na Vzhodu po identiteti in samostojnosti. Posebej v Bruslju, osrednjem sedežu Evropske skupnosti, se radi postavijo, na stran osrednjih oblasti; tako ve
do, pri čem so. Medtem ko se Zahodna Evropa vse bolj povezuje in prenaša nacionalno su-vrenost na ustanove Evropske skupnosti, poteka proces v Srednji in Vzhodni Evropi v nasprotno smer. V to pa se v Bruslju očitno le s težavo vživijo.
Previdnost Sveta Evrope je ob takih in drugačnih prizadevanjih
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Glede na vse, kar se dogaja pri nas, očitno potrjujemo, da smo se spet popolnoma balkanizirali. Pojem balkanizacije označuje stanje in proces, v katerih se medsebojno premešani majhni narodi nikakor ne morejo dogovoriti ne o tem kako naj skupaj živijo, ne kako naj se razidejo.
(Vreme — Zagreb)
Vsakokrat, ko jugoslovanska kriza vsaj za hip uplahne, se »od nekod« spet pojavi ptič Feniks — Ante Markovič. S šarmantnim nasmeškom pove, da je v kritičnih trenutkih zvezna vlada formalno delovala, za nameček pa ga v posebnem pismu javno podpre sam ameriški predsednik.
(Delo — Ljubljana)
Poznavalci Jugoslavije vedo, da bo imela nova federacija ali konfederacija, ni pomembno, kako se ho imenovala, komajda še kakšne osrednje pristojnosti, ša najmanj pa na področju gospodarske politike. Kdaj se bodo v Bruslju zbudili in vzeli na znanje realnosti v Jugoslaviji?
(Frankfurter Allgemeine Zeitung)
držav na Vzhodu razumeti kot taktično odločitev in počakati na drugačne čase, ki bodo bolj naklonjeni takim procesom. V Strassbourgu kajpak ne izključuje perpektivnega sodelovanja s sedanjimi republikami v okviru Jugoslavije, niso pa pripravljeni služiti kot opora razddruževal-nim procesom.
globus
RIM — Po umiku republikancev Italiji ponovno grozi vladna kriza. Iz protesta proti nespoštovanju dogovorov s premierom Andreottijem je republikanska stranka izstopila iz vladne koalicije.
BAGDAD — Med Irakom in Iranom je prišlo do nevarnega zaostrovanja odnosov, saj se obe strani medsebojno obtožujeta o prekršitvi dogovora o premirju ter ogrožanja suverenosti in varnosti.
STRASBOURG - »Evropska ofenziva« predsednika ruskega parlamenta Borisa Jelcina je očitno nasedla na čereh »realpoli-tik.« Na sedežu ES nočejo zrahljati vezi s Kremljem, zato niso bili posebej veseli gostovih idej za »neposredne odnose« z Rusijo.
MOSKVA - Prvič po petdesetih letih so sovjetske republike, v katerih je večina prebivalstva islamske vere, letos uradno praznovale verske praznike, tako kot tudi v drugih nekdanjih socialističnih državah, na primer v Albaniji-
TIRANA - Prva seja težko pričakovane prve večstrankarske povojne skupščine Albanije Je trajala le pol ure, potekala pa Je brez 75 poslancev opozicijske Demokratske stranke. Ti so zahtevali objavo resnice o demonstracijah v Skadru 2. aprila.
MDNCHEN - Tu je bilo dvodnevno zasedanje mešane komisije za sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko. Slovensko delegaci' jo je vodil dr. Dimitrij Rupel, bavarsko pa vodja državnega urada Rudolf Schmitt.
TOKIO - Premier Kaifu in sovjetski predsednik Gorbačo sta v pogovorih največ pozornos namenila odnosom med država ma, razmeram v Aziji, Pacifiku । na Bližnjem vzhodu ter v Evrop-Gorbačov se je sestal tudi s soci listi in poslovneži.
PARIZ Negotove razmere SFRJ so povod za spremeniš odnos evropskih držav in orga zacij. Tako so vstop SFRJ v org nizacijo za gospodarsko s0 ji vanje in razvoj za zdaj zamrzni
Stran 2
VESTNIK, 25. APRILA
aktualno doma
Lastninjenje po meri delavcev
Soboški Socialdemokratski forum opozoril na aktualna delavska in socialna vprašanja — Uvodničarja: predsednik Konfederacije NSS Neodvisnost France Tomšič in sekretar Demosa Marko Selan
»Socialna varnost delavcev je bila v preteklosti večja, ker ni bilo take brezposelnosti.
Tudi druge stranke bi se srečale s podobnimi problemi, saj smo s procesom lastninjenja začeli na novo. Doslej nismo imeli prave lastnine, kar je imelo negativne posledice, zdaj pa želimo naenkrat ustvariti socialno tržno gospodarstvo in demokracijo na delovnem mestu. V marsikaterem podjetju se še vedno dogajajo stare zadeve in krivice. Zato je treba delovnopravno zakonodajo postaviti na srednjeevropsko raven, sindikaliste in zaupnike pa je treba zaščititi. Zagotoviti je treba tudi popoln nadzor nad izplačilom osebnih dohodkov, ker so si direktorji prilastili prevelike pravice. Z uvajanjem arbitraž v podjetjih bo možno odpraviti marsikatero pomanjkljivost.« To je na Socialdemokratskem forumu v Murski Soboti, ki ga je pripravil občinski odbor SDS, izjavil predsednik Konfederacije novih sindikatov Slove7 nije Neodvisnost France Tomšič. Tema pogovora so bila delavska in socialna vprašanja.
Sekretar predsedstva republiškega Demosa Marko Selan pa je opozoril, da se ljudi loteva panika, ker mislijo, da drvimo v popoln kaos. »Politikom zamerim, da se premalo pogovarjajo z ljudmi, zato bomo to napako skušali popraviti socialdemokrati. Treba je povedati, da se ljudje premalo zavedajo, kaj se dogaja z našim gospodarstvom, kar je posledica prejšnjega sistema. Največji problem pa je v tem, da smo se znašli v brezpravnem položaju, ko lastnina ni bila nikogaršnja.
Zato bo prvo, da nekdo v imenu družbe nadzoruje dogajanja v podjetjih. Ker smo ob ukinitvi samoupravljanja preskočili eno etapo in nismo določili lastništva, je zelo pomemben sprejem novega zakona o privatizaciji.« Tudi predsednik občinske vlade Ivan Obal je opozoril na podobne probleme in dodal, da je ob prevzemu te funkcije podedoval tudi takšno izgubo, ki je bila kar štirikrat večja od akumulacije, zato je v enem letu nemogoče pričakovati normalen razvoj. Navedel je tudi podatek, da se nezaposlenost v občini že približuje 15 odstotkom, ko bo treba ta proces zaustaviti, sicer lahko pričakujemo večje socialne nemire.
V razpravi je bilo rečeno, da je gospodarska reforma pri nas usmerjena predvsem v proces lastninjenja. Vendar pa v tem procesu ne kaže delovati enostransko, saj pomen lastninjenja ni zgolj v vračanju podjetij v zasebne roke, ampak si mora vlada prizadevati ustvariti takšno strukturo lastnine, ki bo omogočala nadzor nad podjetji.
Program lastninjenja namreč ne pomeni, kot so poudarili, da se delnice podarjajo in s popusti razdeljujejo med delavce, kajti tak način bi bil v bistvu administrativno določanje lastninskih odnosov, ki ne bi upoštevalo njihove tržne vrednosti.
Milan Jerše
Minister ne bo rešil kmetijstva
Predvidene sistemske rešitve na področju slovenskega kmetijstva, aktualni problemi in vloga Pomurja pri soustvarjanju republiške kmetijske politike — to so bile poglavitne teme pogovora z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetom Ostercem in predsednikom Socialistične stranke Slovenije Viktorjem Žakljem, ki ga je v Murski Soboti pripravil občinski odbor socialistične stranke. Po velikem odzivu zainteresiranih, zlasti predstavnikov primarne pridelave, kmetijsko-predelovalnih podjetij, zadrug, izvršnih svetov in republiških poslancev, bi lahko dejali, da je omenjeni sestanek upravičil svoj namen.
Uvodoma je kmetijski minister dr. Jože Osterc podrobneje predstavil kmetijsko zakonodajo, ki se pripravlja. Ob veliki razdrobljenosti kmetijskih zemljišč — navedel je podatek, po katerem je v Sloveniji le še 28 odstotkov čistih kmetij, leta 1939 pa jih je bilo kar 70 odstotkov — bo vsekakor nujen takšen zakon. V pripravi je tudi zakon o zadružništvu, za kmete pa sta še posebno zanimiva zakona o denacionalizaciji in o davkih za promet z lesom. Po besedah dr. Osterca bo za izpeljavo razvojnih usmeritev slovenske kmetijske politike zelo pomembna tudi ustrezna organi-
Projekti v luči gospodarjenja
Na ponedeljkovi seji soboškega izvršnega sveta so se najprej seznanili z informacijo o gospodarskih gibanjih v letu 1990. Kot ugotavljajo, se negativna gibanja v občini nadaljujejo, saj se je industrijska proizvodnja zmanjšala, v primerjavi z letom prej se je število zaposlenih znižalo za okrog 750 ali 3,7 odstotka, v tem času pa se je izguba povzpela na 147 milijonov dinarjev, kar je za skoraj štirikrat več kot znaša akumulacija soboškega gospodarstva. Tudi vlaganja v preustroj in razširjeno reprodukcijo so zelo majhna, ker so se v primerjavi z letom 1989 investicijska vlaganja lani znižala za več kot 30 odstotkov.
Ob veliki nelikvidnosti, zadol-
Veriga miru med
J Radgonama >
IOsmi maj je mednarodni dan Rdečega križa in Rdečega ' z polmesca, moto letošnjega dne, pa tudi leta, je zaščita in po- |
| moč vojnim žrtvam. V počastitev tega dne bo jutri osrednja ■ _ mednarodna prireditev na državni meji med Gornjo in avstrij- I | sko Radgono. Na osrednjem trgu avstrijske Radgone bo prikaz I ■ dejavnosti avstrijskega in slovenskega Rdečega križa, okoli 20. ■ ure pa naj bi se začela sklepati veriga miru. Udeleženci bodo I I imeli v znak solidarnosti z vojnimi žrtvami prižgane bakle. Ob .
sklenitvi verige bo srečanje delegacij obeh humanitarnih orga- g I nizacij, pričakujejo pa tudi udeležbo predstavnikov najvišjih ■ _ oblasti obeh držav.	nlh s
BELTINCI
Stavka do stečaja?
Po krajšem zatišju — potem ko so delavci s stavko izsilili izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov za januar in februar — so se konec prejšnjega tedna razmere v Gradbeno-obrtnem podjetju Graditelj-Komuna Beltinci spet močno zaostrile. Ker zopet ni plač, kot je to zapisano v aktih podjetja (do 18. v mesecu za
Prvomajski shod
V počastitev praznika dela bo v torek, 30. aprila, na Trgu zmage v Murski Soboti že tradicionalni prvomajski shod, ki ga pripravljajo občinski svet Zveze svobodnih sindikatov, Policijski sindikat, KNSS Neodvisnost in Grafični sindikat. Sodelovali bodo pihalni orkester Glasbene šole, TVD Partizan, Klub športno ritmične gimnastike in plesne skupine. Prvomajski mlaj bodo postavili delavci podjetij Komunala in Elektro, kresovanje z družabnim srečanjem, ki ga pripravljajo KS mesta Murska Sobota in Brodarsko društvo Krog, pa bo pri OŠ Dane Šu-menjak.
M. J.
ziranost svetovalne službe in strokovno izobraževanje kmetov, saj bi ob tesnejši povezavi z ŽVZ lahko osnovno pridelavo povečali za 20 do 30 odstotkov. Hkrati seje zavzel za nadaljnji preustroj proizvodnje, pri čemer so spremembe potrebne zlasti v živinoreji in poljedelstvu. Pripomnil je, da velike govedorejske farme dolgoročno ne morejo ostati, saj je denarja za te naložbe vedno manj, upoštevati pa je treba tudi ekološke probleme.
V razpravi so kmetje opozorili na številne težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo, saj proizvodni stroški nenehno naraščajo,
ženosti in stečajih podjetij je edina svetla točka izvoz, ki se je v strukturi celotnega prihodka povečal za 1,8 odstotka. Za 4,9 odstotka pa zaostajajo za slovenskim povprečjem pri izplačilu osebnih dohodkov. Ker IS nima pravic^, kot so dejali, da se vtika v procese gospodarjenja, so se člani soboške vlade odločili, da uresničijo sklep SO, po katerem bodo njeni predstavniki obiskali tista podjetja, kjer se zapored ponavljajo izgube. Omenili so podjetji Eureco in Mesno industrijo.
Precejšnjo pozornost je vzbudila tudi razprava o sodelovanju na natečaju za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja de
prejšnji mesec), so prekinili delo. V ponedeljek so poskušali najti rešitev, vendar brez uspeha, ker že dalj časa poslujejo z izgubo in tako denarja pač ni. Stavka se bo zato nadaljevala, in to najbrž kar do stečaja, ki je tako rekoč neizbežen. O tem pa naj bi padla odločitev v ponedeljek. Imeli so že tudi prvi narok z upniki, ki se še nisd odločili, ali bodo svoje terjatve spremenili v deleže 2 novih podjetij, ki naj bi ju ustanovili, ali pa da bodo dolg skušali dobiti povrnjen iz stečajne mase. Dogovorjeno je bilo, da je potrebno pripraviti elaborat o ustanovitvi novih podjetij. Le-tega še ni, predvidevajo pa, da bi lahko imelo delo v enem podjetju okrog 40 zidarjev in keramičar-jev, v drugem pa blizu 20 mizarjev. Ali je to res potem trajna rešitev, pa je vprašanje zase.
Jože Graj
Sporočilo kot odmev
Vsem tistim učiteljem pomurskih srednjih šol, ki se nam v stavki niso pridružili, češ da »ne mislijo svojih problemov reševati na ramenih dijakov« (glej uvodnik v Vestniku, 18. aprila 1991), sporočamo Stavkajte v času šolskih počitnic! Profesorji s Srednješolskega centra
ob prizadevanjih po večanju produktivnosti na malih kmetijah pa bi domačo pridelavo morali zaščititi tudi pred poceni uvozom. Z zakonsko ureditvijo pa naj bi bili bolj upoštevani interesi kmetov — lastnikov gozdov. Zanimiva je tudi misel Viktorja Žaklja, ki sicer podpira zadnje čase velikokrat napadenega kmetijskega ministra, toda kmečki stranki zameri, da umetno ustvarja spor med delavci in kmeti ter tudi med delavci v kmetijstvu. »Če boste tu zabili klin«, je opozoril Viktor Žakelj, »se ne bo nikomur godilo dobro!« Po njegovem ni mogoče čez noč spremeniti kmetijstva, ki ne more biti zaščiteno, ampak je osnovni problem v financiranju kmetijske proizvodnje, ki mora od drugih sektorjev dobivati sredstva, da se bo lahko reproducirala. To pa je odvisno od splošne gospodarske učinkovitosti države.
Milan Jerše
mografsko ogroženih območij v Sloveniji, od česar si veliko obeta ravno soboška občina. Gre za približno četrtino od 800 milijonov dinarjev iz republiških virov, ki bi jih preusmerili na manj razvita in obmejna področja, kjer bo možno tudi do 50-odstotno sofinanciranje. Tako je z razvojnimi projekti udeleženo podjetje Poding, predvideva se okrog 32 kilometrov obnov cest, telefonije, v Prosenjakovcih in Bodonci-Cankova, razširitev električnih zmogljivosti od Mačkovec v 2 smeri na Goričkem, vodovodno omrežje Skakovci—Cankova in 25 podjetniških idej, ki jih bodo še proučili.
M. Jerše
^M KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ■■ « ■■ ■■■■■■■■ M| i Učitelj v novih časih J I	I
I. Kakšna naj bi bila vloga učitelja v novih časih? O tem je 1
Organizacijska enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v I ■ Murski Soboti pripravila minulo soboto v križevski osemletki . ■ strokovno srečanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev.
Srečanje okrog 150 udeležencev se je začelo z nastopom I I učencev glasbene šole, nakar je zbrane pozdravil predsednik | ISO Ljutomer Mirko Prelog. V strokovnem deluje najprej spre- • govoril pedagoški svetovalec Ferdo Pihlar, predvsem o novih I | projektih Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, ki so že (ali . J pa še bodo) uvedeni v slovenske osnovne šole. To so trimestri | I (tri ocenjevalna obdobja), kar izvajajo poskusno tudi na osem- ■ Iletki v Veržeju, integrirarni pouk, ki so ga uvedli tudi na OS v I Ljutomeru, tuji jeziki že na razredni stopnji, didaktična preno- ■ Iva v 4. razredu, učna diferenciacija v višjih razredih, projektna " organizacija vzgojno-izobraževalnega dela, pouk latinščine, I I walfdorfska šola in organizacijski modeli, kot so to interdisci- . • plinarni tedni v osnovni šoli.
O osrednji temi srečanja — Vlogi učiteljev v novih časih | | — je spregovoril šolski strokovnjak Janez Svetina iz Ljubljane. ■ IMed drugim je poudaril, da v šolo ne sme namesto prejšnje ■ ideologije vladajoče stranke prodreti druga ideologija, ki bi jo I ■ usmerjala sedanja vladajoča struktura. Učitelji morajo usposa-bljati učence predvsem za demokracijo, za govorno sporazu- I B mevanje, dojemanje in spoštovanje lastne kulture ter nasploh . ! za to, da bodo mladi spoznali temeljna merila in vrednote člo- | I veštva, kot je, denimo: Ne stori drugim tistega, česar ne želiš ■ Isebi! Če želimo biti v Evropi, se v njej uveljaviti, je potrebno, I da se otroci že v osnovni šoli naučijo najmanj 2 tuja jezika, ■ ■ sposobnejši pa tudi več. Otrokom je potrebno privzgojiti spo- • sobnost, da se bodo lahko učili, si poglabljali znanje sami, ne I B pa jih učiti številne faktografske podatke, ker le-te potem hitro . J pozabijo.
Jože Graj |
ZALAEGERSZEG NA MADŽARSKEM
LJUTOMER
Bukovčeva najboljša v Jugoslaviji
Tradicija ljutomerske gimnazije, da njeni učenci dosegajo na tekmovanjih iz nemškega jezika zelo dobre rezultate, se je ponovila tudi letos. Tako je MONIKA BUKOVEC, učenka 2. letnika, na sobotnem zveznem tekmovanju v Novem Sadu od 100 možnih točk osvojila 96, kar je bilo največ. Postala je torej državna prvakinja. Še prej pa je bila najboljša na republiškem tekmovanju, na tem je MAJA KLEMENČIČ, prav tako dijakinja ljutomerske gimnazije, zasedla 2. mesto (na zveznem tekmovanju je bila 4.), MATEJA PAVLIČIČ se je uvrstila na 5., MARJANA KOSI pa na 6. mesto. To je bil obenem velik uspeh tudi za njihovo mentorico ANKO BEZNEC.
DRUGI OBRTNI SEJEM
Glede na to, da obrtni sejem v Zalaegerzsegu še nima tradicije (prvič so ga imeli lani), si seveda šele utira pot. Na letošnjem, ki so ga odprli prejšnji četrtek in je trajal štiri dni, je sodelovalo 120 raz-stavljalcev, od teh en iz Avstrije in trije iz Slovenije: Inoks, Kovinoplastika in Medicoop, vsi iz Murske Sobote. Sejem je bil v športni hali, ki meri 2000 kvadratnih metrov, deloma pa tudi na zunanjem odprtem prostoru.
Zalaegerszeški sejem si bo mo-. ral veliko bolj prizadevati, če bo hotel doseči to, kar je celjski sejem obrti. Možnosti za to pa so, saj število obrtnikov tudi na Madžarskem nenehno raste. Predstavnik tamkajšnjega obrtnega združenja IPOSZ Karoly Halasz nam je povedal, da je v združenju zdaj le še 70 obrtnikov, prej pa jih je bilo več kot tisoč. Vzrok: včlanjevanje ni več obvezno. Pri nas pa je! Med obrtnimi dejavnostmi je najbolj razvito gradbeništvo, potem kovinska predelava, lesarstvo in avtomehanična ter avtoklepar-ska dejavnost. Pavšalnih obdavčitev ni, pač pa vodijo poslovne knjige. Sam davek ni visok, so pa breme prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Kar zadeva prikaz na sejmu, je sogovornik menil, da to še zdaleč ni prava podoba zmogljivosti obrtnikov iz te županije. Tako smo domnevali tudi novinarji, saj je bila ponudba (bolj kot na poslovneže) naravnana na neposrednega potrošnika. Bilo je torej za vsakega kaj in to, kar je bilo videti, je bilo možno tudi kupiti. Pravih obrtniških izdelkov pa je bilo pravzaprav malo, razen morda s področja tekstila.
Š. S.
Vse za referendum
Za uspešen izid nedeljskega občinskega referenduma za uvedbo samoprispevka v obdobju 1991 —1996, ko naj bi v soboški občini zgradili 178 kilometrov cest, 5 šolskih zgradb in 2 kulturna objekta, je treba v sleherni krajevni skupnosti organizirati vrsto akcij. Tako na zborih občanov kot na sestankih je nujno pojasniti pomen občinskega referenduma, ki bo 28. aprila. V te aktivnosti se vključujejo tudi člani predsedstva skupščine občine, izvršnega sveta, predsedniki svetov KS, delegati in predstavniki posameznih strank.
To je bilo v ospredju na petkovi skupni seji DPZ in zbora KS Skupščine občine Murska Sobota, kamor so povabili tudi predsednike svetov KS in vodje političnih strank. Uvodoma jim je spregovoril predsednik SO Andrej Gerenčer in opozoril na velik pomen propagandnih akcij, o tem je spregovoril tudi predsednik IS Ivan Obal. Tako bo vsako gospodinjstvo v soboški občini dobilo izvod Vestnika, kjer sta 2 časopisni strani namenjeni občinskemu referendumu, natisnjenih je 2 tisoč barvnih plakatov, za vsako gospodinjstvo v mestu Murska Sobota pa še dodatni lepaki. V akcijo so pritegnili vse večje družbene organizacije in društva, danes od 12. do 16. ure pa je možno predčasno glasovati v sejni sobi SO. Dogovorjeno je, da bodo 28. aprila vsa glasovalna mesta okrašena s slovenskimi zastavami.
M. Jerše
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA
MANJ SREDSTEV OB ENAKIH OBVEZNOSTIH
Občinska gasilska zveza Murska Sobota, ki vključuje 132 gasilskih društev z nad 5.000 člani in je najštevilčnejša tovrstna organizacija v Sloveniji, je v preteklem letu kljub nekaterim težavam skoraj v celoti uresničila zastavljene naloge na področju požarnega varstva. Na področju izobraževanja so v 13 gasilskih društvih organizirali tečaj za izprašane gasilce, dobili so 31 novih strojnikov, 30 nižjih častnikov, 33 častnikov in 7 gasilskih sodnikov. Opravili so 216 društvenih pregledov, izvedli so načrtovana tekmovanja, na katerih je sodelovalo 640 enot, proslavili številne jubileje, med njimi stoletnici v Strukovcih in Puževcih, kupili so nekaj nove gasilske opreme in dopolnili vozni park. Uspešno pa nadaljujejo tudi z mednarodnim sodelovanjem z gasilci z Gradiščanskega v Avstriji ter železne in žalske županije na Madžarskem. Zlasti pa je razveseljivo, da se ne povečuje število požarov, kar je prav gotovo zasluga gasilcev na področju preventivnega delovanja. Predsednik OGZ Murska Sobota Ernest E6ry in razpravljale! pa so na letni skupščini tudi opozorili na nekatere težave, s katerimi se srečujejo v današnjih težavnih razmerah, ki prizadevajo tudi gasilsko organizacijo. Posebej so opozorili na 10-odstotno zmanjšanje sredstev v preteklem letu, kar se nadaljuje tudi letos, saj ocenjujejo, da dobijo realno za 40 odstotkov manj denarja. Predsednika SO in IS skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer in Ivan Obal sta udeležence skupščine opozorila na težave občinskega proračuna v novih razmerah, hkrati pa obljubila, da bodo ob prvem rebalansu proračuna ugotovili možnosti dodatnih sredstev zapotrebe gasilske organizacije, saj se zavedajo pomembnosti humanega delovanja gasilcev pri varovanju, zaščiti in reševanju ljudi ter premoženja.
Feri Maučec
VESTNIK, 25. APRILA 1991
‘      —- :_________. — ____
Stran 3
aktualna tema
BLIŠČ IN BEDA DELAVSTVA
Kolegi ali pajdaši?
Nekdanji soboški srednješolski in poznejši univerzitetni profesor dr. Vilko Novak mi je pripovedoval, kako se je nekoč živelo, če si bil soboški srednješolski profesor. Takrat, ko ni bilo potrebno stavkati. Na kosilo je menda hodil, z družino seveda, v soboški Dobrav in po steni so v okvirjih viseli nemški. francoski, angleški, skratka evropski časopisi tistega časa. Ne za okras, ampak zato, da so jih pripadniki takratnih akademskih stanov brali, komentirali med seboj — profesorji pa tudi z dijaki, ki so se prav tako že trudili kukati v Evropo! Ni zaslužil prav veliko denarja, a dovolj za vzdrževanje ugleda, ki je bil ekvivalenten njegovemu takratnemu stanu.
To je bilo takrat, ko so se pripadniki istega stanu imenovali »kolegice in »kolegi«, kakor zdaj navsezadnje, vendar se je takrat, vsaj v akademskih stanovih, še vedelo, da se c o /lega po latinsko pravi uradnemu prijatelju, prijatelju, s katerim skupaj opravljate uradno delo: consors je prijatelj v skupni usodi; socius je zaveznik in tovariš pri delu (tukaj je torej gnezdo za vse socialistične tovariše, ko smo se naenkrat vsi povprek izvalili kot sociusi — tovariši); sodalis je prijatelj v skupnem veselju in uživanju v mirnem času; commilitio je prijatelj v bojnih časih. Pa se človek potemtakem zdaj sprašuje, kje so bili vsi ti kvazi kolegi, beri; srednješolski profesotji pomurskih šol med slovensko srednješolsko učiteljsko stavko, da niso bili commilitiones onim s Srednješolskega centra?
Saj je takšna stavčica, ki so se je boječ in potuhnjeno šli slovenski srednješolski profesorji (v Pomurju samo tisti na Srednješolskem centru), pravzaprav nekakšen boj. Boj za sindikalne stanovske pravice, se temu reče po evropsko, ker je stanovsko, ne pa razredno soočena Evropa spočela stanovske sindikalne boje, da bi preko njih ustrezno strukturirala družbo. Da bi vsak stan prišel na svoje, do svojega dostojanstva, pa naj gre za stan pometačev ali pekov.
Kajpada, stavkokazni srednješolski šolniki, mnogi med njimi dovčerajšnji vneti misijonarji in razširjevalci prejšnje uradne vere, tega zdaj ne vedo oziroma nočejo vedeti. Oni vedo samo za razredni boj, oni so commilitiones z delavskim razredom in podrepniki vsakokratne oblasti, ki jih pridno brca v rit. naj bo stara ali nova. Oni so »sociusi« (zavezniki pri skupnem opravilu) tistih, ki ignorirajo staro politično resnico, da so dobro plačani šolniki bolj državotvoren stan, kakor bataljoni s floberti oboroženih policajev.
Čudni so ti kvazi — kolegi, ki so v resnici samo sodales, pajdaši pri jedi in pijači, ki pridejo zraven po boju ... No. pa jim, tem consortes, tem prijateljem v skupni usodi, enim in drugim, kolegom in »sodales«, ki so jim zdaj vsem skupaj za nekaj odstotkov povečali bedne plače, pri Zvezdi kljub temu ne bo kapljal zelo masten golaž na razprostrt Le Monde, Frankfurter Allgemeine. Die Zeit ali The Economist. Ne enim in ne drugim, ne tistim, ki so štrajkali, ne onim, ki niso. Pa ne samo zato, ker pri Zvezdi, nekdanjemu Dobrayu, vseh teh časopisov ni. marveč zato, ker jim ta, za nekaj cven-ka povečani plačilni drobiž, za to ne bo zadostoval.
Od sklepa ustanovnega kongresa 2. internacionale, s katerim je prvi maj razglasila za delavski praznik, minevata letos že 102 leti. Za nami je torej več kot sto let neprekinjenega praznovanja delavskega praznika. S ponosom lahko povemo, da tedaj (zlasti na Slovenskem in Hrvaškem) za Evropo nismo zaostajali, saj so 1890. leta prvi maj praznovali tudi naši delavci. Druga internacionala je ta datum sprejela za dan delavskega praznika (pozneje — praznika dela) v spomin na žrtve velikanskih delavskih stavk v Chicagu leta 1886 in ga prvotno razlagala predvsem kot dan bojne solidarnosti proletariata vsega sveta. Od prvotnih solidarnostnih manifestacij, predvsem z zahtevo po 8-urnem delavniku, se je prvi maj postopoma spreminjal v konkretne prireditve in akcije za uresničitev delavskih zahtev. Po oktobrski revoluciji je zmeraj bolj postajal praznik in »revija« delavskega razreda ter ter drugih naprednih družbenih krogov, ki so se z delavskimi zahtevami solidarizirali po svoji napredni človeški vesti. Oblasti nekaterih dežel so ga, da bi otopile ostrino delavskega gibanja, razglasile za uradni praznik že med svetovnima vojnama.
Tudi pri nas so ga delavci redno praznovali oziroma zaznamovali in ga praviloma niso obremenjevali z ideološkimi, strankarskimi in sindikalističnimi razprtijami. V tem smislu je bil prvi maj vselej izraz delavske enotnosti. Povsod, kjer je bilo mogoče, so ga praznovali tudi med narodnoosvobodilnim bojem. Po osvoboditvi pa je postal državni praznik. Z izpolnitvijo velikega ideala delavskih bojev, se pravi z odpravo krivične stare družbe in navidezno vzpostavitvijo oblasti delavskega razreda, je prvi maj izgubil svojo bojno razsežnost; zmeraj bolj se je zoževal le na dela prost dan in na priložnost za obujanje spomina na svetle boje za svobodo in enakopravnost.
Bržkone pa sedanji čas vnovič načenja vprašanje nekaterih preživelih razsežnosti prvega maja, saj mora naš delovni človek vnovič v boj za priznanje časti on oblasti dela. A vprašanja, ki izvirajo iz te nuje, ne presegajo namena tega prigodnega zapisa.
ENAKOST IN RAZLIKE
Odkar je naša kriza spoznano in priznano dejstvo, jo spremlja
Ne samo za delavca, za vse ljudi velja, da je njihov odnos do stranke, političnega sistema in oblasti odvisen od življenjske ravni — materialne, duhovne, politične — ki jo ta lahko ne samo obljublja, ampak tudi zagota-vlja.
tudi ugotovitev, da se povečujejo socialne razlike. Empiričnih podatkov, ki bi to dokazovali, pravzaprav ni. Razponi v osebnih dohodkih pri nas nikoli niso bili zelo visoki, v zadnjih letih pa so se najnižji dohodki večinoma povečevali celo hitreje kot povprečja. Pa vendar je vse več ljudi, ki so prepričani, da je, vse več ljudi, ki se bližajo stanju,« da s tem dohodkom ne morem preživeti.«
Z DEŽJA POD KAP?
ZDENKA BOBOVEC, trenutno nezaposlena, prej delala v lendavskem Varstroju: »Da sem ostala na cesti, je mnogo pripomogel tudi moj sindikalni aktivizem. Nihče od poklicnih funkcionarjev ni storil koraka in poskušal, da bi se zopet zaposlila. Kaj potem še iščem v sindikatu, kje je moja baza? Ali so ta baza tisti delavci, ki so skupaj z mano ostali na cesti, ki v žepu nimajo ničesar razen sindikalne izkaznice? Z njo in z delavsko knjižico v roki ter s 3 tisoč dinarji nadomestila za brezposelnost se danes ne da živeti. Ko sem z enega od sestankov regijskega odbora svobodnih sindikatov odhajala s solzami v očeh, sem se vprašala, kaj smo storili za zaščito delavskih pravic. Imam pa vsaj moralno zadoščenje, daje ta sindikat res za delavca, ne pa za ukvarjanje s samim seboj.«
VLADO DRVARIČ, Avtoradgona Gornja Radgona: »Sem že stari lisjak v sindikatu in vem, kako seje treba za delavske pravice boriti v bazi. Potem pa si zamišljam, kaj bi se zgodilo, če bi imel več takih baz, kot jih imam. Verjetno ne bi zmogel vzdržati pritiskov z raznih strani in bi se moral odpovedati sindikalnemu aktivizmu. Skratka — zdi se mi, da moraš biti kar precej korajžen ob prevzemu funkcij v sedanjem sindikatu. Predvsem pa mora biti v ospredju človeški, humani način delovanja z ljudmi, sicer so zaman vse lepo izrečene besede o novi vlogi sindikata.«
DANILO ŠIPOŠ, trenutno nezaposlen, prej delal v soboški Panoniji: »Položaj brezposelnih v Pomurju je videti brezizhoden. Tudi zato, ker nekoga ne upamo prisiliti, da bi pokazal izhod iz tega položaja. Mislim, da je pred nami temeljna naloga, kako zaščititi naše članstvo. Reševanje tega problema bo težavno, toda naslednji adut je gotovo pritisk nezaposlenih. Zavedati se moramo, da reševanje tega problema zgolj s socialnimi podporami pomeni zlom gospodarstva.«
Gledano iz njihove perspektive pa drži, da razlike, ki so bile ob nasploh višji ravni vseh osebnih dohodkov kolikor toliko normalne, postajajo vse bolj motene. S primerjavo: če je večini ljudi dosegljiv vsaj najcenejši avto, tisti v velikih avtomobilih sicer vzbujajo zavist; ko pa mora vse več ljudi razmišljati ne več o tem, ali si lahko privošči kolo, ampak dobesedno o kruhu in mleku, postane vožnja z velikim avtomobilom naravnost nemoralna. V tem vzdušju seveda postaja »ne imeti nič« ali »imeti malo« dokaz moralne neoporečnosti. Razprava o socialnih razlikah se s področja podatkov preseli na področje moralnih in ideoloških kategorij, sklep take razprave pa je običajno, »da se mofamo odločno in dosledno bojevati proti neupravičenim socialnim razlikam.«
Druga stalnica doktrine v zagotavljanju enakosti in pravičnosti pa je teza o razvijanju družbenega standarda kot bistvenega vzvoda za odpravljanje razlik. Usmeritev, naj družbeni standard raste hitreje od osebnega, smo tudi pri nas večkrat sprejeli in v določenih obdobjih tudi izvajali. Nedvomno gre pri tem za pomembne pridobitve: vsem dostopno, brezplačno šolanje, zdravstvo, varstvo otrok, kultura itd. so bistvena podlaga za izenačevanje socialnega položaja ljudi. Vse to pa so danes le pobožne želje, o katerih lahko kvečjemu sanjamo. Žal velika socializacija teh sistemov, njihov razvoj v smeri splošnega družbenega standarda povzroča tudi nekatere deformacije: ekstenzivnost v razvoju, neprilagodljivost, birokratski odnos do uporabnikov itd. Poleg tega pa kljub načelno enaki dostopnosti njihove storitve veliko več uporabljajo ravno ljudje, ki imajo višje dohodke, višji socialni položaj, so bolj izobraženi, bolje informirani in v nekem smislu »manj potrebni«. Tudi to je dokazano z empiričnimi podatki. Celo od ukrepov, ki se sprejemajo izrazito kot »zaščita standarda delavcev«, npr. subvencionirane cene nekaterih osnovnih izdelkov, nizke stanarine
itd., imajo več koristi premožnejši sloji.
Povedati hočem v bistvu tole: cilj — socialna enakost, družba brez socialnih razlik — se je v svojih dosedanjih operacionalizacijah pogosto sprevračal v karikaturo, postajal prikladno polje za politične manipulacije, hkrati pa zaradi svoje ekonomske nespodbudnosti pripeljal do stanja, ki te družbe vse bolj potiska v »enakost v revščini«. Pot iz te zagate lahko vodi samo prek prevrednotenja nekaterih temeljnih ideoloških dogem. Med drugim: ali je »povečevanje socialnih razlik« nujno proces z nega-
DELU ČAST IN OBLAST — To je bila že davno zahteva delavskih gibanj. Socialistična revolucija naj bi jo tudi uresničila. Toda zlobneži pravijo, da častimo le še davne heroje, če ne celo mitološke osebnosti, oblast pa da imajo mitingi. Delo oblasti nima, ima vsaj čast? Zgleda, da tudi te vse manj. Večjo čast imajo vse bolj druge vrednote: enotnost, enakost, solidarnost, potrebe, red itd. Iz dela pa seveda izhajajo drugačne vrednote: neenakost, neenotnost, novo, samostojnost, odgovornost. ustvarjalnost itd. Kljub vsemu bo delo, takšno in drugačno, prisilno ali svobodno, delno ali celovito, slej ali prej postalo glavna vrednota, če ne zato, ker brez dela ni človeka, potem vsaj zato, ker brez dela ni preživetja.
tivnim predznakom? Kdo in s kakšnimi merili naj meri, katere razlike so »upravičene«a in katere »neupravičene«?
EVROPSKA KAKOVOST ŽIVLJENJA ŠE DALEČ
Zgodovina je spomin in pozaba: revolucijski dogodki izpred stoletja so se ohranili v spominu in so še — tudi zato — ponekod v bojih in drugod v samoumevni rabi kot dosežki demokracije, svobode, človekovih pravic, javnosti in sploh kot »pridobitve modernega sveta«; pozaba pa je v veliki meri prekrila dejanja, doživljanja in udeležbo tiste vrste ljudi, ki nasploh težko vstopajo v zgodovino, vedno pa »Za vami, gospod!« in pogosto pri vratih za služinčad.
»Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati (če že ne drugače), tako da nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč jim prinesemo darov ...« Saj jih poznamo, te Cankarjeve besede. Izrekel jih je
Čas sprememb tudi za sindikate
JANEZ KOVAČ, novoizvoljeni predsednik območnega sindikata Pomurja: »Z uvedbo sindikalnega pluralizma smo v Pomurju izjemno zadovoljni, zlasti ko gre za obnovo članstva. Praktično smo začeli iz nič in imamo danes v Zvezi svobodnih sindikatov okrog 27.S00 članov, kar predstavlja dve tretjini vseh zaposlenih v Pomurju. Čas, ki ga živimo, je čas sprememb, prelomov in povsem nove vizije, ki terja spremembe tudi v sindikatih. Pri tem ima gotovo pomembno vlogo nova organiziranost območnega sindikata. V ospredju zanimanja je delavec in njegova zaščita, upoštevajoč pravice iz delovnega razmerja, uveljavljanje odnosa dela, do kapitala in strogo spoštovanje kolektivne pogodbe.«
v popolnoma drugačnih časih in 'v drugačnih okoliščinah ter ob drugačnih pričakovanjih, toda — presenetljivo — kot da bi jih zapisal tudi za nas in naše dni. K drugačni Evropi ne prihajamo brezimni in po miloščino, drugačno Evropo — in samo v drugačni je tudi prostor za nas — bodo bogatili tudi naši darovi.
Na Slovenskem že nekaj časa pozvanjajo besede o Evropi in tudi vsa Jugoslavija je vedno bolj dovzetna za ta zven. Kolikor slabše živimo, kolikor težje je življenje, kolikor hujša je inflacija in kolikor večja zmeda vlada med nami, toliko bolj si želimo
PREBLISK 0 SOCIALNI DRŽAVI
Koraka nazaj zagotovo ni; zaustaviti demokratizacijo in slovensko pomlad bi bilo prav gotovo pogubno za našo družbo. Hočemo namreč demokratičen politični sistem, ki bo zagotavljal, da bodo delavci, delovni ljudje in občani subjekt odločanja, ne pa objekt poslancev, zvez in strank in kjer bodo ekonomske svoboščine eden od temeljev politične demokracije. Pri nas smo za družbo, za odnose med ljudmi, utemeljene na demokraciji, ki bo uveljavila svoboščine in pravice delovnega človeka in občana, njegovo ustvarjalnost in svobodo, neodvisnost državljanov, sodobno pravno civilno družbo, enakopravnost vseh in vsakogar z enako pravno varnostjo.
Prav gotovo pa se začenja eno najresnejših obdobij zorenja nove države. Voluntarizem se potiska na obrobje, in prav je tako, v ospredje pa prihajajo znanje, stroka, odgovornost, občutek za pravičnost in sposobnost za delo z ljudmi. V ospredje vse bolj stopajo prava delavska in sindikalna vprašanja, taka, ki ne puščajo preveč prostora filozofiji in parolam. Nekaj pa se je gotovo že zgodilo: stranke in njihovi prvaki so se ob »trčenju« z delavsko zakonodajo spomnili svojih predvolilnih obljub o socialno pravični državi, o blaginji, o tržno in socialno naravnanem trgu. Ob delavski zakonodaji, ki je bila dolgo časa predmet najrazličnejših razprav, so se zavedli, da se s takim konceptom začenja resno obdobje »demontaže« socialne države in delavskih pravic. Zgodilo se je namreč, da so tudi v parlamentu vse glasneje začeli opozarjati, da bo, če bo šlo tako naprej, sprejeta taka delavska zakonodaja oziroma delovno in socialno pravo, da bomo nujno potrebovali zakon o zaščiti delavcev, in sicer zato, da bo lahko delavec prišel vsaj v mezdni položaj in ne v položaj, ko bo postal belo blago. ।
Preblisk o socialni in pravični državi je žal zaenkrat prišel z zamudo. Zdi se, kot da ne poznamo dovolj ljudi, ali vsaj tistih, ki menijo, da bi morala država skrbeti za osnovno zdravstvo in pokojninsko varstvo, hkrati pa pomagati iskati takšen gospodarski program, ki bo zagotavljal ne samo že doseženo raven socialne in drugih varnosti, ampak bo tudi omogočal dvigovanje standarda in večje socialne pravice. Tudi v demokraciji, predvsem pa ob demokraciji, ljudje še vedno potrebujejo kruh, streho nad glavo in obleko. Nobenega lačnega človeka, ki trezno misli, ni mogoče pregovoriti, da ne bi svojega zadnjega dinarja porabil za kaj drugega kot za hrano.
Navsezadnje so del človekovih pravic — pa če nekateri to priznajo ali ne — tudi socialne in ekonomske. Zagotovljene morajo biti v ustavi v obliki participacije tako, da delavci sodelujejo v upravljanju in odločanju o svoji gmotni in socialni sedanjosti in prihodnosti. Ocene in izjave, da zahteve sindikatov sežejo le do skupščinskih vrat, naravnost silijo, da s pritiski in javnim' protesti dosežejo to, kar se v pravni in demokratični državi doseže z dialogom. Vse to pa bo seveda treba zapisati v obliki socialnega pakta ali konvencije med sindikati, delodajalci in vlado. In še nečesa ne gre zanemariti: tudi delavci so volilci, ki so in bodo povrhu volili dvakrat; in sicer v podjetjih in ustanovah ter na voliščih v krajevnih skupnostih.
MILAN JERŠE
nekaj drugega, boljšega. In ker je treba verjeti v nekaj, kar je, in v utvare, ki bi lahko bile resničnost ali pa tudi ne, vedno bolj verjamemo v Evropo. Geografski pojem smo zamenjali z delavcem, ki zasluži toliko, da lahko živi življenje, vredno človeka, z upravo, ki je učinkovita, z demokracijo, ki ni samo geslo, z volitvami, ki niso samo ritual. Samo takšna Evropa je tista, na katero mislimo, ko rečemo Evropa zdaj! Samo na takšno Evropo (in ne na ono drugo, manj lepo, čeprav nič manj resnično) mislimo, ko smo
ZA EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
Toda, ali je to vse? Ali si ob evropski kakovosti življenja vendarle vsakdo ne predstavlja nečesa samo njegovega? Za mari-skoga je namreč evropska kakovost življenja že boljše delo, višji standard, naj bo osebni ali družbeni, evropsko živeti pa pomeni človekovo svobodo, humano delo, in še bi lahko naštevali. Pri podobi, ki si jo ustvarjamo o Evropi, smo preveč zaslepljeni z lepim in ne vidimo nič grdega ne v gospodarstvu in ne v politiki. Črno sploh odmislimo, pa imajo po Evropi marsikaj slabega, na kar opozarjamo tudi v našem sistemu. Resda nagrajevanja po delu še nismo uresničili po sicer dobrih zamislih, toda kakovost življenja je vendarle zaslužiti toliko, da imamo dovolj za obstoj in še kaj.
Še danes mi v ušesih zvenijo besede znanca, ki jih je izrekel pred davnimi leti: »Če človek hoče delati in če pridno dela, mu tudi pri nas ne gre slabo. Življenje ni tako črno, kot ga prikazujemo. Nobenih mitingov ni treba, delo naj bo prvo. Tega nam ni treba, da smo padli tako nizko. Dokler bo tako, raje o kakšni Evropi sploh ne govorimo. Najprej doma uredimo svoje gospodarstvo, potem pa se lahko pogovarjamo o Evropi in še o čem.«
ran 4
VESTNIK, 25. APRILA
1991
komentarji, članki
OFin današnji čas
Nedvomno je ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda najpomembnejše dejanje v novejši zgodovini Slovencev. Tej ugotovitvi oporeka samo tisti, ki ne pozna njenega začetnega pomena in jo ocenjuje zgolj po kasnejši dejavnosti njenih vodstev, kdor si zamišlja njen sestanek kot kompromis med predstavniki političnih strank in skupin, kdor se ne zaveda, da so jo tvorili vsi tisti, ki so izpolnjevali njen narodno-osvobo-dilni program in se ravnali po njenih demokratičnih načelih. Nastala je iz življenjske nuje, brez formalnih strankinih pravil in statutarnih določil, kot dogovor za skupno osvobodilno dejavnost.
Širina OF ni bila samo v tem, da je povabila v svoje vrste vse slovenske rodoljube ne glede na njihovo socialno in svetovnonazorsko ter predvojno politično pripadnost, marveč tudi v tem, da je poleg oboroženega boja spodbudila in razvila najrazličnejše osvobodilne dejavnosti, tako da je vsaj nekatere mogel opravljati sleherni rodoljub — od otroka do starke. Zato v OF niso sodili samo člani njenih odborov, marveč vsi tisti, ki so uresničevali njen narodnoosvobodilni program in terjali demokratično ureditev. Znana je resnica, da brez svobode posameznika ni svobodne družbe, vendar je OF takrat uveljavljala tudi spoznanje, da brez osvoboditve slovenskega naroda ne bo mogel svobodno živeti noben Slovenec.
Vsega tega se še posebno zavedamo v današnjem burnem času, ko ob 50. obletnici rojstva O F upiramo pogled naprej. Z zgodovinskim datumom, 23. decembrom 1990, ko smo na plebiscitu množično izglasovali slovensko samostojnost in neodvisnost, samo gotovo storili velik korak na poti v lastno prihodnost. Z enotno izraženo plebiscitarno voljo smo potrdili prepričanje, da imamo v vsakem trenutku načelno pravico do samostojnosti, le da si jo moramo tudi dejansko priboriti. Ob zdajšnjih gospodarskih in socialnih težavah se je treba otresti vsakršnih pretiranih čustev in vnaprejšnje zgodovinskosti morebitne odcepitve od drugih delov Jugoslavije, ne glede na to, kakšne vse primerjave se lahko ljudem pokažejo.
V današnjem času, ko so osvobodilne težnje slovenskega naroda v železnem objemu velikanske nevidne hidre, pri čemer je toliko razbobnano vprašanje mednarodnega priznanja nove države pravzaprav drugotnega pomena, bi bilo treba jasno in glasno povedati, da je lahko v trenutnih razmerah vsakršno trmasto vztrajanje pri enotni Jugoslaviji samo nedemokratično. Odločitev za samostojno in neodvisno državo bo jutri vseeno odvisna samo od nas ...
Milan Jerše
LENDAVA
Milijon za politične stranke
Vse kaže, da letošnja občinska blagajna ne bo zadostovala za vse želje in potrebe. Končno so se dogovorili, da bo letošnji proračun znašal 177,9 milijona dinarjev. Od tega naj bi javna uprava dobila 32 milijonov, družbenim dejavnostim bo namenjeno 11 milijonov, za gospodarstvo 7,3 milijona, za naložbe 17,6 milijona, nekaj nad 8 milijonov pa naj bi znašala proračunska rezerva. Denarja za socialo bo le 629 tisoč dinarjev, medtem ko bodo za delovanje šestih strank namenili 970 tisoč dinarjev. Za sofinanciranje krajevnih skupnosti je predvidenih 3,2 milijona dinarjev, če bo denar pritekel nemoteno. Lendavsko gospodarstvo je obubožano, zato je uresničitev proračuna vprašljiva.
J D
»Želimo nemoteno delo!«
Delavci izsilili nepreklicni odstop vodstva AR-HOLDING — Podpihovalci nemirov brez predlogov rešitev — Stečajni upravitelj napovedal ukrepe za zaščito stečajne mase
Česa podobnega, kar se je dogajalo v ponedeljek, 22. aprila 1991, v središču Gornje Radgone, obmejno mesto še ni doživelo. Partizanska ulica je bila zaprta za promet, na njej so gospodovali težki tovornjaki, pred občinsko zgradbo se je zbrala množica vse glasnejših delavcev. Začelo se je že 13. aprila, ko so se šoferji iz AR-transporta prvič zbrali na opozorilni stavki, k čemur jih je spodbudil napovedani stečaj družbe, načrtovana prodaja manjših tovornjakov, predvsem pa nepovrnjeni stroški za Cestnine in dnevnice. Poklicni šoferji so nekaj posebnega, ko se ti razhudijo, jih ne umiriš tako hitro! Tako je bilo tudi s šoferji Avto-radgone.
Škoda le, da so nekateri izkoristili njihovo vztrajnost in moč v svoje namene, medtem ko prave zahteve šoferjev verjetno ne bodo uresničene še nekaj časa. Prav tako je bilo očitno, da je v gor-njeradgonski občini kljub novi vladi še vedno na »oblasti politična kuhinja«.
V četrtek, 18. aprila, seje stavkovni odbor celo popoldne pogajal z vodstvom Avtoradgone, občine in stečajnim upraviteljem. Slednji je skušal rešiti vso zadevo z zamenjavo članov skupščine AR-Holding (novi člani so Štefan Režonja, Jože Farič in Milan Bratkovič), vendar delavci samo s tem niso bili zadovoljni. V po-
Številka 300 je le ugibanje
Občine bodo vsekakor doživele velike spremembe. Od sedanjih držav v malem naj bi po evropskem vzoru postale temeljne lokalne samoupravne skupnosti, približane ljudem in njihovim potrebam. Koliko jih bo, še ni povsem jasno. Številka 300, ki jo večkrat slišimo, je le ugibanje; lahko jih bo več ali manj. Ostaja pa dejstvo, da občin v prihodnje ne kaže preveč drobiti, kajti kolikor več jih bo, bolj bodo oddaljene od republiškega središča. Tu pa smo že pri vprašanju regionalizacije, ki v sedanji etapi priprav nove slovenske ustave ostaja še povsem odprto. Kot kaže, bo takšno ostalo do končne priprave ustavnega besedila.
Nesporno je, da bomo regije ali pokrajine, v kateri se bodo občine povezovale, dobili, ni pa še dogovora o tem, kolikšne pristojnosti bodo imele. >V igri< sta dva koncepta: prvi zagovarja centralizacijo oblasti in seveda vsega, kar ta prinaša v 'republiškem središču, drugi pa se zavzema za prenos dela državne pristojnosti na regije. Verjetno se bodo tudi v Pomurju bolj nagibali drugi različici, saj le v tem vidijo možnost za razvoj svoje, kot jo nekateri že imenuje-
Narodnost je ZA
Občinski referendumski program v Murski Soboti vsebuje tudi vse tiste predloge, ki jih je narodnost želela, oziroma so se pojavili na narodnostno mešanem območju na Goričkem. Tako so menili člani komisije za narodnosti, ki deluje pri občinski skupščini. Z zbranim denarjem bi hitreje in laže posodobili nekatere ceste, zato bodo v nedeljo prav gotovo obkrožili ZA.
Na seji, na njej je sodeloval tudi predsednik občinske vlade Ivan Obal, so spregovorili tudi o projektu razvoja demografsko ogroženih območij v občini. Menili so, da bo potrebno več časa nameniti seznanjanju ljudi s prednostmi, ki jih prinaša zakon o razvoju demografsko ogroženih območij v Sloveni-
— Ljutomer
V Ljutomeru se že dalj časa pripravljajo na praznovanje 120-letnice gasilskega društva, ki je najstarejše tovrstno društvo v Pomurju. V ta namen so imenovali poseben odbor in komisije, ki so se zavzeto lotile dela.
J M
ITT
»Pozabili bi tudi dve plači in dnevnice, če bi vedeli, da bomo imeli samostojno podjetje,« so povedali šoferji, ki so se v ponedeljek zbrali pred občinsko zgradbo v Gornji Radgoni.
nedeljek, 22. aprila, so se šoferji začeli zbirati nekaj po šesti uri, ob 9. uri so zasedli glavni vhod v Avtoradgono, miličniki pa so usmerjali promet. Zahtevali so nepreklicni odstop treh vodilnih. Ker na to niso pristali, so se odpravili proti središču mesta Gornja Radgona, še prej pa »vabili« s sabo tudi delavce iz AR-CONT in AR-BUS. Od I L do 15. ure je bila Partizanska cesta zasedena s tovornjaki, pred občinsko zgradbo pa je vzklikala množica. Zaradi vse večjega pritiska so Janez
jo, subregije. Težnjo po centralizaciji, ki jo mnogi upravičujejo s pritiski na slovensko državo, bi težko razmejili s strankarskimi ločnicami. Sedanji pritiski niso opravičilo za to, da bi združili oblast in denar le v enem središču.
Izkušnje kažejo, da se demokratične institucije bolj razvijajo, če so razpršene po državi. Skratka, zavzemanje za mnogosrediščni razvoj in avtonomijo, financ, od katere je še kako odvisna neodvisnost delovanja lokalne samouprave, bo v prihodnje tudi v naši pokrajini stopalo v ospredje. Vsekakor pa bo o tem pomembnem vprašanju za naš nadaljnji razvoj potrebno organizirati več javnih razprav in pogovorov o vlogi lokalne samouprave v sedanjih političnih razmerah, predvsem pa seveda o prihodnjem položaju občin, kot naj bi ga določila nova slovenska ustava. Kajti vsako sprejemanje dokončnih odločitev na hitro ni bilo nikoli dobro, to pa velja še posebej za lokalno samoupravo, kjer se križajo marsikateri interesi delovnih ljudi in občanov. In na vse to ne kaže pozabiti, ko bomo sprejemali prečiščeno besedilo nove slovenske ustave, sicer nas bo
Praznovali bodo 120-letnico GD
Osrednja proslava, društva bo 29. junija 1991 pred gasilskim domom v Ljutomeru. Ob tej priložnosti bodo pripravili gasilsko parado, kulturni program in razstavo gasilske opreme ter orodja. Prav tako bodo razvili obnovljen
Rozman, Marjan Neuvirt in Manja Kurbus napisali, da nepreklicno odstopajo z delovnega mesta. Milan Bratkovič, stečajni upravitelj AR-Holding, pa je v istem času izjavil: »V sredo bo sklicana skupščina. Upoštevali bomo legalne akte družb v ustanavljanju. Stečajna masa je ogrožena, zato bom moral dobro premisliti, kakšne ukrepe bom predlagal stečajnemu senatu. To vodstvo ni krivo za stečaj.«
Bernarda B. Peček
zaradi storjenih napak, kot se je to dogajalo že v preteklosti, preveč bolela glava. Za tak »glavobol« pa bo potem težko najti ustrezno »zdravilo«!
Milan Jerše
Upokojenci v politični boj
»Upokojenci nismo preužitkarji in berači, ki bi kogarkoli prosili za miloščino, hočemo le varovati, kar nam pripada. Sramota je, da se moramo boriti za svoje pravice do zadnjega diha! Vlada in skupščina nam pripravljata vse — za krajše življenje ...« Tako nekako so se hudovali upokojenci iz Pomurja na ustanovnih občnih zborih svoje stranke, ki se poslej imenuje Demokratična stranka upokojencev. V njej je po njihovih podatkih že več kot tisoč članov. Sem lahko zdaj štejemo lendavsko, soboško, ljutomersko in gor-njeradgonsko upokojensko stranko, ki bo kmalu pognala zelene veje tudi na republiški ravni.
Pri tem se upokojenci nadvse dobro zavedajo, da predstavljajo kar znaten delež slovenskega prebivalstva, ki utegne biti tudi politično vpliven in jeziček na tehtnici na prihodnjih volitvah. Marsikje so doslej ugotavljali, da njihova dosedanja organiziranost v zvezi društev upokojencev ni bila dovolj učinkovita in upoštevana. Bili so primeri, ko so jim enostavno priporočili, naj društva upokojencev sicer kar ostanejo in se še naprej ukvarjajo z razvedrilno-rekreativno dejavnostjo za svoje članstvo, da pa hkrati potrebujejo svojo politično stranko, ki bo varovala njihove pridobljene pravice in uveljavljala njihove življenjske interese v večstrankarskem političnem sistemu v Sloveniji.
In niso redki med njimi, ki verjamejo, da bo njihova stranka
ni društveni prapor, katerega izvirnik je ohranjen v gasilskem muzeju v Metliki. Zaslužnim gasilcem pa bodo podelili občinska, republiška in zvezna gasilska priznanja.
F. M.
M DROBNO GOSPODARSTVO MOHn
Nič več na cesto?!
Ker se tudi v zasebnih obratovalnicah ne cedita več med in mleko, so obrtniki začeli groziti z odpuščanjem delavcev, ponekod pa so grožnjo že uresničili. Za tak nepriljubljen ukrep so našli utemeljitev v 125. členu zakona o delovnih razmerjih, ki je urejal način prenehanja delovnega razmerja zaradi zmanjšanega obsega poslovanja (obsega dela). V takih primerih je zasebni delodajalec lahko delavca kratkomaio odpustil. Po določilih spremenjenega zakona o delovnih razmerjih, objavljenih v Uradnem listu R Slovenije, številka 5/91, pa je sedaj mogoče uveljaviti 30-dnevni odpovedni rok le: če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca; če preneha obratovalnica zasebnega delodajalca v skladu s posebnimi predpisi; če delavec huje krši delovne obveznosti; če delavec s svojim ravnanjem namerno ali iz velike malomarnosti poškoduje premoženje delodajalca ali premoženje drugih oseb.
Zasebne obratovalnice sicer v povprečju ne zaposlujejo veliko delavcev. Menda le po enega. Vsi pa vemo, kako dobimo neko povprečje. So torej zasebni obrtniki, ki zaposlujejo.tudi po 10 in več delavcev, in nasproti tem obrtniki, ki delajo sami. Ker obrtniki, ki imajo zdaj naenkrat pre-. več delavcev, praviloma ne bodo mogli znižati števila delavcev »po hitrem postopku«, saj menda še noben ni bankrotiral, delavci so praviloma disciplinirani .. ., bodo morali, če bo pač znižanje števila zaposlenih nujno, seči po bolj človeških ukrepih. Gre za načine reševanja začasnih in trajnih presežkov. Če ugotovi in skuša odpraviti začasni presežek delavcev, lahko delodajalec začasno, vendar najdalj za 6 mesecev, razporedi delavca (pri delodajalcu) na drugo delovno mesto, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba. Druga možnost je razporeditev delavca k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali za stopnjo nižja izobrazba. Tretja možnost je napotitev na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, potem uvedba dela s skrajšanim delovnim časom, ali pa odhod delavca na tako imenovano čakanje (v tem času delavec dobiva od delodajalca 70 odstotkov osebnega dohodka).
Kaj pa, če delavec pri zasebnem delodajalcu ni več potre-
postala celo najmočnejša ... Povedali so še, da nameravajo po ustanovitvi svoje vseslovenske stranke na prihodnjih volitvah sodelovati s samostojno listo kandidatov, ker hočejo dobiti v slovenskem parlamentu svoje poslance. Tako, pravijo, vlada in skupščina ne bosta mogli več žonglirati z njimi in jim enkrat tako, drugič drugače krojiti njihovih pravic, ki jim pripadajo na podlagi minulega dela. Zato bodo tvorno sodelovali pri snovanju nove republiške pokojnin-sko-invalidske zakonodaje, pri
Socialistična stranka Slovenije, občinske organizacije Pomurja, čestitajo svojim članom, simpatizerjem in državljanom ob 27. aprilu in 1. maju, prazniku dela.
RAZPISUJE
na osnovi sklepa stečajnega senata v zadevi S 4/90 Temeljnega sodišča v Murski Soboti
javno dražbo
za prodajo 3-sobnega stanovanja v Tomšičevi ul. 2, veliko 69,98 m2, po izklicni ceni 756.522,00 din. Bo 10. 5. 1991 ob 12.00 v prostorih Gorenja Varstroj Lendava, d. o. o., Industrijska c. 4, Lendava.
Ogled stanovanja je možen uro pred javno dražbo.
Interesenti vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni podjetja pol ure pred javno dražbo.
ben, ker »biznis« ne gre? Delodajalec mora o nujnosti zmanjšanja (odpuščanja) obvestiti zavod za zaposlovanje, sicer pa mora obratovalnica, ki zaposluje več kot 10 delavcev, narediti program odpravljanja presežkov delavcev. Pri tem mora sodelovati tudi sindikat. Pri določitvi seznama delavcev je treba upoštevati določena merila: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno in socialno stanje. Delavca ni mogoče odpustiti med odsotnostjo zaradi bolezni, med porodniškim dopustom .. . Delavcu, ki mu ni mogoče zagotoviti dela pri zasebnem delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Ce v tem času dela, mu pripada seveda osebni dohodek, če pa ne dela, ima pravico do denarnega nadomestila. Delavec ima tudi pravico do odpravnine.
Zasebnik se torej ne more kar tako znebiti delavca! Bojimo pa se, da bodo posamezniki spet našli kake »luknje« in bodo delovne knjižice izročali, ne da bi delavcem plačevali 6 mesecev. V mislih imamo morebitno »maltretiranje«, ki delavcu lahko presede in kratkomaio izostane z dela. To pa je že prekršek za nor-
malen odpust.
Š. Sobočan
čemer zatrjujejo, da ne nameravajo »niti za milimeter« odstopiti od pridobljenih pravic. Da mislijo resno, so jasno pokazali tudi nedavni ustanovni občni zbori Demokratične stranke upokojencev v Murski Soboti in Lendavi, podobne poglede pa imajo gotovo tudi v Ljutomeru in Gornji Radgoni. In ko bodo pomurski upokojenci nastopali enotno v svoji stranki, bodo uspešnejši tudi v političnem boju, ki se nam obeta.
Milan Jerše
□
VESTNIK, 25. APRILA 1991
Stfrdu1
gospodarstvo
CUROS ZA
BREZPOSELNE
Slovenska vlada se je odločila za tako imenovano aktivno politiko zaposlovanja ali vmešavanje v trg delovne sile.
Temeljni projekt te odločitve je CUROS ali center za ustanavljanje različnih oblik samozaposlovanja. Namen CU-ROSA je organizirati strokovno pomoč pri ustanavljanju različnih zaposlovalnih oblik ali pomoč pri uresničitvi podjetniških zamisli. Projekt in tudi republiška sredstva v ta namen je pomurski enoti zavoda za zaposlovanje uspelo pripeljati v tri pomurske občine, v soboško, lendavsko in ljutomersko.
V lanskem letu, ko so v republiki pripravljali novo zakonodajo za zaposlovanje in brezposelnost, so v pomurskem zaposlovalnem zavodu pripravili vprašalnik, s katerim so želeli ugotoviti usmerjenost in razmišljanje brezposelnih. Predvsem kvalificirane delavce so spraševali, ali bi želeli nadaljevati šolanje, se dodatno izobraževati, se ukvarjati z obrtjo in podjetništvom ali z dopolnilnim delom na kmetiji. Anketo je izpolnilo že okoli tri tisoč brezposelnih (konec marca jih je bilo prijavljenih 7 tisoč). Velika večina vprašanih kvalificiranih delavcev je odgovorila, da si želi nadaljevati šolanje ali opravljati obrtniško dejavnost. Zato so pristopili k projektu pomoči za samozaposlovanje.
Ker na zavodu ugotavljajo, da nimajo dovolj strokovnih delavcev, prav tako ne v republiki, so k sodelovanju povabili zunanje strokovnjake. Za lendavsko in soboško občino so sklenili pogodbo o delu z družbo z omejeno odgovornostjo Lend, za Ljutomer pa s prav tako družbo IN-PO. Brezposelnim, ki imajo jasno zamisel o tem, kaj bi radi delali, brezplačno nudijo osnovno svetovanje v obliki uradnih ur, ki jih zunanji svetovalec opravlja v prostorih zavoda za zaposlovanje. Pomagajo jim tudi pri iskanju finančnih virov in prostorov, opravijo raziskavo tržišča ter pomagajo še pri pripravi poslovnih načrtov do registracije. Ali drugače povedano: brezplačno jim opravijo pravni, finančni in ko-mericialni inženiring. Za novo podjetje ali obrt potem še šest mesecev vodijo knjigovodska in administrativna dela ter jim svetujejo.
V dveh mesecih, kolikor traja delo centra v Pomurju, so ga predstavili 900 brezposelnim, šestdesetim pa bodo nudili strokovno pomoč. Do aprila jim je v soboški in lendavski občini uspelo registrirati dva obrtnika in eno podjetje, v Ljutomeru, kjer so z delom začeli mesec pozneje, pa eno podjetje. Načrtujejo, da bodo na ta način letos ponovno zaposlili 50 do 80 delavcev, v republiki pa okoli 800.
Na Zavodu za bodoče obrtnike in podjetnike pripravljajo tudi izobraževalne seminarje, kjer jih učijo podjetništva, knjigovodstva ter jim predstavljajo davčno in drugo zakonodajo.
Državni projekt CUROS ali ukrep aktivne politike zaposlovanja je prispevek k odpiranju novih delovnih mest, vendar bi skladno s to usmeritvijo morali biti primerni tudi ukrepi gospodarske, davčne in bančne politike ter delovanje razvojnih skladov. Če tega ne bo, potem je ob pritisku vedno novih generacij na trg delovne sile nemogoče pričakovati zmanjšanje števila brezposelnih.
Majda Horvat
Posodabljajo proizvodnjo
Lahko bi rekli, da se je v zadnjih letih precej spremenil položaj Pletilstva v Prosenjakovcih, ki je s I. januarjem postalo samostojno podjetje oziroma družba v okviru krovnega podjetja Tekstil Ljubljana. Nekaj nepričakovanega pa se je zgodilo pred 3. leti, ko se jim je pridružila Tovarna trikotaže in nogavic Posa-vlje iz Ljubljane, ki je zašla v težave. To je bil najbrž prvi primer, da se je kakšna ljubljanska ali pa katera druga tovarna iz razvitih predelov Slovenije odločila za povezavo s katero od dosedanjih delovnih organizacij oziroma tozdov iz Prekmurja. Tako je postal sestavni del Ple-tiljstva tudi tekstilni obrat omenjene tovarne v Ormožu. Prostore v Ljubljani so v soglasju s Tekstilom čez čas prodali, večina delavcev pa je dobila zaposlitev v prejšnjih tozdih Tekstila. V Ormožu so zgradili nov obrat, v katerem je zaposlenih okrog 60 delavcev, in uvedli nov program za izdelavo športne trikotaže. Približno toliko delavcev je zaposlenih tudi v Križevcih na Goričkem, ki so vključeni v program za izdelavo tehničnega tekstila. Okrog 190 ljudi pa zaposluje matično podjetje v Prosenjakovcih. Te dni se tam spet dogaja nekaj novega. Skupaj s strokovnjaki iz Italije montirajo novo mešalnico za mešanje vlaken (za tehnični tekstil, kot so razne krpe idr.). Ta naložba jih bo stala okrog 350 tisoč nemških mark (lastna in združena sredstva v okviru krovnega podjetja). Čez teden dni naj bi nova naprava že delovala. Do
Očrnjeni z nekdanjim imenom
Družba za proizvodnjo bivalnih enot iz Gornje Radgone 90 odstotkov izdelkov proda v Avstrijo in Nemčijo. — Mesečno morajo plačati 2 milijona dinarjev obresti za odplačevanje »dediščine«. — Še ta mesec bivalne enote iz nerjavečih materialov.
AR CONT, družba z omejeno odgovornostjo, ki je nastala iz nekdanjega Avtoradgoninega tozda Bivalne enote, je danes prav gotovo najuspešnejša naslednica Avtoradgone. Čeprav so v letu 1991 samostojni, pa jih preteklost še vedno bremeni — bremeni jih predvsem lanskoletni dolg, ki so ga družbe kot programske enote napravile. Za odplačevanje posojil iz lanskega leta mora AR CONT mesečno pla
Letos bodo izdelali 3600 bivalnih enot, ki jim bo ceno močno zvišala uporaba nerjavečih materialov.
čevati 2 milijona dinarjev obresti, mesečna bruto realizacija pa znaša 15 milijonov dinarjev. Rešitev je načrtovana dokapitalizacija, toda na Rejčevi listi so že predolgo, upanja pa je vse manj. Poleg tega so prepričani, da so očrnjeni zaradi nekdanjega imena.
Na jugoslovanskem trgu so znani že od 1975. leta kot prvi YU-izdelovalec bivalnih enot. Zadnje mesece se pojavljajo na domačem trgu le zato, da jih »ne pozabijo«, saj bi lahko prodali vse, kar izdelajo, v tujini. Izvozijo 90 odstotkov izdelkov. Leta 1989 so izdelali 2460 bivalnih enot, lani 3144, letos pa naj bi jih kar 3600. 50 odstotkov prodajo avstrijski družbi Conteinex, s katero imajo sklenjeno 15-letno pogodbo. Vendar ta pogodba ni nič dokončnega, pravzaprav je to le
Zaradi montaže nove mešalnice so morali prej prestaviti tale stroj. To je bila priložnost, da so ga obenem tudi >previli<, kar je bilo že skoraj nujno. Dela so opravili v lastni režiji.
konca prvega polletja pa nameravajo kupiti tudi »termokalen-der«, to je stroj, ki se uporablja v proizvodnji netkanega tekstila (filci idr.). Zanj bo treba odšteti okrog 200 tisoč DEM, v ta namen pa so jim že odobrili 50-od-stotni delež republiškega sklada za pospeševanje manj razvitih območij. Večji del proizvodnje imajo prodan za več let vnaprej, predvsem na Nizozemskem in v Nemčiji. Tudi večino izdelkov trikotažne konfekcije izvozijo na zahodnoevropske tržišče, tako da si za domači trg pomagajo s kooperanti iz Slovenije in Hrvaške.
Vendar se jim ne godi tako dobro, kot se zdi na prvi pogled.
podpisana oblika dobrega partnerstva. Količine in cene usklajujejo vsako leto znova, če pride na trg ugodnejši in kakovostnejši ponudnik, so lahko kaj hitro brez dela. Naslednja večja odjemalca sta Conteiner Servis iz Frankfurta, ki bo kupil od 800 do 1000 bivalnih enot, in CRUPP iz Essna. Že sedaj so v višjem cenovnem razredu in tretji največji izdelovalec bivalnih enot v Evropi.
Ker so kupci v glavnem tujci, nimajo težav s plačevanjem tako kot večina slovenskih podjetij.
»Drugo pa je tečaj dinarja. Devalvacija v januarju je že razveljavljena. Cene so se dvignile za 28,5 odstotka, podražila se je energija, pa osnovni material, reprodukcijski material, črna metalurgija, barve, les ... Učinkov, ki nam jih je hotela vlada dati z devalvacijo, ni več. Kako naj izvažamo po konkurenčni in rentabilni ceni, ko pa je zunaj splošna obrestna mera med 6 in 7 odstotki, v skrajnem primeru 12. To je še vedno le 1-odstotna mesečna obrestna mera. Torej te razlike v ceni kapitala v osnovi zahodni
Dobili so novi računalnik
Po nekaj težavah z dobavitelji so pred nedavnim v Nafti dobili nov računalnik, poslovni računalniški sistem Mitrovax 3900. Serija računalnikov Vax je ena najbolj znanih in najštevilnejših na svetu. Nov računalnik pomeni za Nafto izredno velik napredek v razvoju računalniškega vodenja poslovanja, ker je po zmogljivosti 10- do 15-krat močnejši od dosedanje računalniške opreme. V letošnjem in prihodnjem letu bo temeljno težišče v razvoju računalništva osredotočeno predvsem na nekatera področja: popolno avtomatizacijo nabavnih funkcij, avtomatizacijo prodaje, kadrovskih podatkov, računalniško vodenje strojne proizvodnje, vzdrževanja in vodenja poslovne dokumentacije. Nova računalniška oprema nudi velike možnosti pri reševanju informacijskih problemov znotraj podjetja in tudi izven njega.	J D
Predvsem ne morejo biti zadovoljni z osebnimi dohodki. Do težav prihaja tudi v Ormožu in Križevcih, kjer so uvedli evropski delovni čas (od 7.30 do 15.30), temu pa pri nas marsikaj še ni prilagojeno.
Lani so poslovali z dobičkom (okrog 1,6 milijona dinarjev), precej dohodka pa so jim pobrale visoke dajatve in neustrezen tečaj dinarja. Prav tako so >gor plačali< pri sodelovanju z Elanom. ki je šel v stečaj.
Kljub vsemu upajo, da bodo še naprej uspešni in da bodo lahko nudili delo vsem zaposlenim. >Ogroženi< bodo le tisti, ki ne bodo dosegali zadovoljivih delovnih rezultatov.
Jože Graj
trg ne priznava. Zaradi tega moramo strogo nadzorovati nabavne cene in smo prisiljeni 40 odstotkov vsega potrebnega materiala uvoziti. Če bi lahko vgrajevali domač material, bi bila Slovenija kot celota večji neto izvoznik. Tako pa smo lani izvozili za 12 milijonov dolarjev, uvozili pa za 4 milijone dolarjev materiala. Letos bomo verjetno nekje na polovici vrednosti izvoženega, torej 7 milijonov dolarjev uvoza,« je povedal direktor AR CONTA Branko Kurbus. Pomagajo si tudi z ugodnejšimi plačilnimi pogoji v tujini, vendar pa je v vseh evropskih državah znano opozorilo gospodarskih zbornic: zaradi političnih razmer je zelo negotovo vlagati denar v Jugoslavijo. Če pa si že »izborijo« posojilo, tuje banke zahtevajo nenormalna zagotovila.
Čeprav so zmogljivosti v družbi za proizvodnjo bivalnih enot povsem zasedene (s 1. januarjem letos so zaposlili 50 delavcev, na listi čakajočih pa so od 15 ostale le tri ženske), vseeno upajo na nova naročila, povezana z obnovo v Kuvajtu in Iraku.
V blagajni jim bo ostalo več po uvedbi nekaterih novosti. Prva, ki jo bodo uresničili še ta mesec, je izdelovanje bivalnih enot iz nerjavečih materialov, kar bo povečalo njihovo obstojnost in seveda zvišalo ceno. Še prej bodo morali poskrbeti za primerno tehnološko opremljenost, kajti ob varjenju pocinkane pločevine se sproščajo zdravju škodljivi hlapi. Druga novost je »prostorska celica«, manjša in hitro sestavljiva bivalna enota, namenjena za sestavljanje (in kasneje tudi zmanjševanje) pisarniških prostorov. Tretja novost, namenjena predvsem domačemu trgu, je »lahki kontejner«, ki bo enostavnejši in cenejši kot bivalne enote, ki so namenjene za izvoz.
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
KOVINOTEHNA CV^K)
TEHNIČNA TRGOVINA, ORMOŽ, Ljutomerska 3
Otvoritev v soboto
27. aprila ob 11. uri
SPODBUJANJE RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ SLOVENIJE
Z zamislimi na plan!
Republika ponuja denar nerazvitim območjem, kmetijcem, obrtnikom. Možnost pridobitve nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov. Vračunana inflacija.
Lani smo v Republiki Sloveniji sprejeli zakon o spodbujanju demografsko ogroženih območij, zdaj pa je republiški sekretariat za družbeno planiranje objavil natečaj za dodeljevanje denarja za sofinanciranje projektov in naložb, v določenih primerih pa ni izključena pridobitev nepovratnih sredstev. Dobršnemu delu Pomurja se ponuja priložnost, da — seveda, če ima podjetniško žilico — pridobi denar za gospodarsko oživitev, zlasti pa območij, kjer število prebivalstva iz leta v leto pada.
Zahtevke je treba vložiti pri republiškem sekretariatu za družbeno planiranje, Ljubljana, Gregorčičeva 25, najkasneje do 6. julija 1991. Z natečajem je opredeljeno sofinanciranje izdelave inici-alnih razvojnih načrtov in refundiranje dela stroškov za izdelavo projektne dokumentacije; sofinanciranje gradnje objektov lokalne gospodarske infrastrukture; spodbujanje naložb za razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti ha kmetijah; spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva na področju proizvodnje in storitev do 5 zaposlenih; spodbujanje naložb v druge proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvu zaradi razširitve obstoječe ali 1 urejanja nove proizvodne ali storitvene dejavnosti.
Ker je v naši pokrajini nezaposlenost velika in ker vse bolj ugotavljamo, da nam nihče ne bo pomagal, če si ne bomo pomagali sami, se za hip pomudimo ob spodbudah, ki jih lahko pridobe kmetijci in drobno gospodarstvo. Na podlagi ustrezne dokumentacije, ki je v natečaju, objavljenem v Uradnem listu R Slovenije 15/91, posebej navedena, se kmetijci in tisti, ki bi to radi (p)ostali, lahko potegujejo za 30 odstotkov denarja od predračunske vrednosti; če pa je lokacija naložbe v desetkilometrskem pasu ob mejah Republike Slovenije, je sofinanciranje lahko celo 50-odstotno. Sredstva so upravičencu lahko odobrena kot nepovratna v obliki premije, kot dolgoročni kredit ali pa kombinirano. Denarje mogoče pridobiti za novogradnje in prenove hlevov ter drugih gospodarskih objektov na kmetijah in za potrebno opremo ter nakup plemenske živine. Dalje: za ureditev trajnih nasadov, pod pogojem, da se uporablja priznani selekcionirani sadilni material. Mogoče se je tudi potegovati za denar za nakup kmetijske in gospodarske mehanizacije za uporabo v hribovitih predelih, pa tudi za spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kot so kmečki turizem, domača obrt, predelava . . .
Za denar iz republiškega proračuna pa se lahko potegujejo tudi stari in novi obrtniki oziroma podjetniki, ki zaposlujejo do 5 delavcev (ali pa se bodo obvezali, da jih bodo). Eden izmed pogojev za pridobitev pa je dejavnost: proizvodnja (gostilničarji, avtoprevozniki . .. odpadejo). Tudi za drobno gospodarstvo je mogoče denar pridobiti »kot darilo« ali pa z vrnitvijo od 30 do 50 odstotkov predračunske vrednosti. Tako za naložbe v kmetijstvo kot za obrt bo treba posojilo vračati 10 let, s tem, da ga je treba odplačevati šele po 2 letih od odobritve, obrestna mera pa bo 2-odstotna. Glavnica je vezana na vsakokratni tečaj dinarja glede na nemško marko. Povedano bolj razumljivo: kreditojemalec bo odplačeval realno vrednost posojila in zaradi inflacije ne bo pridobil, a tudi ne izgubil.
Upamo, da se bodo na natečaj odzvali ne le kmetijci in obrtniki, ampak tudi podjetja, občine. Pridobiti je namreč mogoče tudi denar za telefonijo, ceste, električno omrežje, kanalizacijo in tako naprej.
§. Sobočan
Odprla knjiga drobnega gospodarstva
Na zadnjem skupščinskem zasedanju v Gornji Radgoni so bili poslanci najbolj navdušeni nad pripravljeno analizo stanja in razvojnih možnosti drobnega gospodarstva in malega podjetništva v občini Gornja Radgona. Pripravljalci so gradivo napovedali že v zadnjih mesecih leta 1990, vendar pa zaradi objektivnih ovir takrat tega ni bilo mogoče uresničiti. Pripravljalec s področja drobnega gospodarstva je imel ravno v tistem času nenormalno veliko dela, kajti nova podjetja so rasla kot gobe po dežju. Poleg oddelka za družbeno-ekonomsko planiranje so pri pripravi analize sodelovali tudi sodelavci davčne uprave in komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Spoznali so, da zgolj golo naštevanje podatkov o trenutnem stanju drobnega gospodarstva in obrti ne bo dovolj, ampak bo potrebno ponuditi tudi konkretne predloge za izboljšanje položaja. Še pred pol leta je bila širša družbena skupnost drobnemu gospodarstvu nenaklonjena, tako da predlagani sporazum med združenim delom in drobnim gospodarstvom ni bil sprejet. Vse težji gospodarski položaj, predvsem vse večja brezposelnost, pa sta povzročila, da so še tako zagrizeni zagovorniki tradicionalnega »združenega dela« spremenili mnenje o drobnem gospodarstvu. Zdaj vidijo v njem možnost za zaslužek in za preživetje marsikaterega proizvodnega programa, marsikatere družine.
Sprejeta analiza stanja in razvojnih možnosti drobnega gospodarstva pa je šele prvi korak. Naslednji bo ustanovitev posebnega sklada za financiranje razvoja drobnega gospodarstva in malega podjetništva. Prvi denarje prispeval izvršni svet iz proračuna.
Zlatko Erlih, podpredsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona in eden od pripravljalcev analize, je dejal:
»S sprejetjem zaključnega'računa za leto 1990 in proračuna za leto 1991 sta v skladu prva dva milijona dinarjev. To so proračunska sredstva. V drugi etapi bomo pripravili odlok in druge akte, da bi to čim prej institucionalizirali. V pravilniku o načinu financiranja bo poudarjeno, da je denar namenjen za zaposlovanje in samozaposlovanje, skupaj z obrtno zbornico pa ga bomo pripravili v začetku maja. Viri sklada bodo obresti od odobrenih posojil, vrnjena posojila, sredstva podjetij, zasebnih podjetij in obrtnikov ter proračun občine. Ker imamo šele dva milijona dinarjev, bi najprej kreditirali le s 50 tisoč dinarji, prednost pa bodo imeli tisti, ki bodo nudili novo delovno mesto. Obresti bodo manjše kot na banki, kako pa bo vse skupaj urejeno, še točno ne morem povedati.«
Prav gotovo pa bodo sredstva tudi zavarovali, tako da na primer nekdo, ki bo prejel posojilo, ne bo mogel že čez nekaj mesecev prenehati z dejavnostjo, ampak bo moral delati vsaj tako dolgo, da bo odplačal posojilo (dve leti ali več).
Naslednja naloga gornjeradgonske vlade in obrtne zbornice pa bo organiziranje poklicne svetovalne službe. Niso navdušeni nad svetovalno službo, ki jo »priporoča« republika, ampak želijo to dejavnost organizirati glede na potrebe gornjeradgonske občine. Najverjetneje bo svetovalna služba drobnega gospodarstva tesno povezana z dejavnostjo in načrti Nov'ne o razvoju podeželja.
Bernarda B. Peček
Stran
VESTNIK, 25. APRILA 1991
kmetijska panorama
»POMURSKE KMEČKE ZENSKE SO PREMALO SAMOZAVESTNE!«
MILENO KULOVEC z republiškega centra za pospeševanje kmetijstva so doslej resda poznale predvsem svetovalke (pospeševalke), vendar pa se zadnje čase njeno ime kar pogosto pojavlja v javnosti. Njena osnovna naloga je pomagati svetovalkam in posredno tudi vsem kmečkim ženskam. Zagovarja trditev, da je razvoj kmetije največkrat odvisen prav od izobraženosti, dojemljivosti in samozavesti kmečke ženske.
Svetovalna služba za razvoj kmečkega gospodinjstva je bila v Sloveniji do pred kratkim različno organizirana. Po navadi so imeli v kmetijski zadrugi zaposleno tudi žensko, ki je polovico ali pa le tretjino svojega delovnega časa posvetila izobraževanju žensk, v nekaj primerih pa so imeli organizirano regijsko pospeševalno službo v okviru živi-norejsko-veterinarskih zavodov.
Kako je organizirana svetovalna služba za kmečke ženske danes?
»Po približno dvajsetih letih se je začela ta služba koreniteje spreminjati. Lani smo se začeli dogovarjati, da bi imela vsaka občina vsaj eno svetovalko, odvisno od števila kmetij in težavnosti terena. Objavili smo razpise, prednost pa so imele tiste, ki so se s podobnim delom ukvarjale že prej ali pa imajo smisel za to. Pravega študija za svetovalke ni, morajo pa se spoznati na agronomijo, gospodarstvo, arhitekturo, psihologijo in še kaj. Pomagamo si z dodatnim izobraževanjem. Ta čas obiskujejo svetovalci dvotedenski intenzivni izobraževalni program za pridobitev >licence<, usposobili pa se bodo predvsem na ekonomskem področju. Prej je bilo v Sloveniji le šest, skupaj z zadružnimi 10 svetovalk, danes jih je 48.«
Kakšen je učinek izobraževanja ljudi na kmetijah?
»Opažam, da mladi ljudje, ki prihajajo na kmetije, znajo bolj ceniti znanje in ne le fizično delo. Čeprav so se tudi starejše kmečke ženske rade udeleževale predavanj, pa imajo mlajše že boljšo podlago, tako da bomo morali opraviti neko razvrstitev, povezano s sposobnostjo in potrebami. Brez znanja ne prideš več nikamor! Tudi na kmetiji je tako. Iskati bo potrebno boljše možnosti.«
Pripravljate kmete na tržni način gospodarjenja?
»Oni morajo sami začutiti, da je to nujno, da to potrebujejo.
tl
Milena Kulovec z republiškega centra za pospeševanje kmetijstva skupaj z 48 svetovalkami skrbi za razvoj kmečkega gospodinjstva.
Svetovalna služba bo tu, da jim pomaga, vendar morajo sami začutiti, da to potrebujejo. Med kmečkimi ženskami je bilo vedno dovolj odziva.«
Kako je urejeno financiranje te dejavnosti?
»Svetovalke so plačane preko zavodov iz republiškega proračuna. To je plačilo za gotovo delo, za službo. Za programe, pridobivanje strokovnjakov in drugo pa bi morali pridobiti dodatna sredstva. V republiki so se zbrala le sredstva za financiranje svetovalne službe, za izobraževanje pa ne. Nekatere občine so to uredile, druge nočejo, vendar se bodo morali svetovalci in regije v kratkem dogovoriti.«
Se obetajo kakšne finančne intervencije vlade?
»V kratkem bo objavljen razpis, v katerem bodo objavljeni vsi pogoji za pridobitev sredstev. Sicer je že pozno, vendar ne prepozno. Gre za sredstva iz skladov za pridelovanje hrane, za demografsko ogrožena območja idr.«
Kakšne predpise in odloke, ki so pomembni za vašo dejavnost, mora vlada še sprejeti?
»Glede dopolnilnih dejavnosti
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
S TREH NA TRIDESET KRAV
Pri Belečevih v Slaptincih sem imel majhno težavo pri fotografiranju, kajti pred objektiv sem komajda zvabil mladega gospodarja Janka, drugače pa je šlo gladko.
Kmetiji se ni bilo lahko postaviti »na noge« saj je Martin Belec, ki seje tja priženil 1955. leta, nasledil od svojega strica Alojza Beleča prepolovljeno posestvo, na katerem so redili le tri krave.
»Mojega strica in še osem drugih so 1946. leta obtožili, da je sredi meseca julija 1946. leta dva dni dajal hrano in prenočišče sedmim članom oborožene križarske tolpe. Na procesu so ga obsodili na šest let odvzema prostosti s prisilnim delom, zaplembo imetja, izgubo političnih in državljanskih pravic za obdobje teh let, povrh pa so mu naložili še plačilo sodnih stroškov. Od kazni je odslužil tri leta. Leta 1949, ko se je vrnil, se ni mogel pomiriti: nenehno je govoril o nesmislu življenja in o krivicah, ki so se mu zgodile. Med vojno je bil v Karpatih, kjer je pozebel, zato so mu na obeh nogah odrezali prste, po vojni pa ga je dotolkla >roka pravice«, zato seje v obupu obesil.«
Martin Belec, ki mi je to pripovedoval, se je poročil s striče-
vo posvojenko ivanKO. Začela sta skrbno gospodariti in postopoma dokupovati zemljo, da bi jo sčasoma toliko, kot je je imel stric. Zdaj je njivskih površin celo še več, saj kmetija premore 7 hektarjev, nekaj hektarjev zemlje pa imajo še v najemu. Preusmerili so se v živinorejo in redijo 30 glav goveda, kar je desetkrat več, kot ga je bilo na tej kmetiji v letu, ko je prišel k hiši nov gospo-
dar. Prodajajo tako pitance kot mleko, ki ga dnevno namolzejo po 150 litrov. Pridelujejo največ koruze, od žitaric pa še ječmen, ki ga pokladajo zlasti teletom. Letos ne bodo imeli pšenice, ker je na jesen niso zasejali, pač pa so jo imeli lani in tedanji pridelek bodo privarčevali za potrebe gospodarstva.
Martin Belec se mi je potožil, da mu zdravje ne služi ravno naj-
Janko Belec iz Slaptinec pri Vidmu ob Ščavnici je opustil službo sodnega izvršitelja in se odločil za bolj mirno življenje in delo na kmetiji.	Foto: S Š.
so nekatere zadeve še nedorečene, uskladiti se moramo z inšpekcijsko službo. Težave so na primer pri predelavi in prodaji mesnih izdelkov. Vse te stvari bo treba pripraviti. To je v božjih rokah! Na sekretariatu imajo namreč zdaj toliko dela z vračanjem zemlje, da kaj drugega ne utegnejo. Interes je velik, vendar je težava v tem, ker si vsi zamišljajo to bolj po domače. Za predelavo mesa moraš imeti eno celo etažo, primerno opremo in stalno ponudbo. Mi lahko propagiramo, vendar moramo hkrati zagotoviti kakovost. Drugo pa je potem trg in srečanje s konkurenco.«
Ekološka urejenost kmetij bo vse pomembnejša?
»Mi poskušamo na to opozarjati z izobraževanjem, kajti to je zelo široko področje. Gre za način gradnje, uporabo gnojil na poljih in čistilnih sredstev v gospodinjstvu. Povsod se lahko ekološko obnašamo. Vsaka kmetija ima že precej mehanizacije. Vsak na kmetiji mora imeti svoj prostor za delo in osebne potrebe. Ni pomembno, kako razko-
šno je kmečko dvorišče, ampak kako je urejeno.«
Kako je z greznicami?
»To je posebno poglavje! Te bi res morali bolj nadzorovati, predvsem gradbeni inšpektorji. Mi lahko vplivamo le na zavest.«
Kako pomembne so pri razvoju kmetije ženske?
»Marsikje so si že priborile veljavo in ni bistvenih razlik. Imam pa občutek, da so v Pomurju ženske bolj zapostavljene kot drugod v Sloveniji. Ne vem, ali je to odvisno od značaja ljudi, zgodovinske pogojenosti. Manj so samozavestne, več je patriarhata. Verjetno pa se tudi tukaj prenašajo nove ideje preko žensk, vendar jim tega ne priznavajo. Še vedno podcenjujejo njihovo delo in se ne zavedajo, kako pomembno je. Škofja Loka je lep primer, kjer je vse zgledno organizirano po zaslugi žensk. Verjetno so ovira posamezniki, ki jim je tak odnos do žensk v navadi, tudi v službi. Res pa je, da moramo najprej tudi same ceniti svoje delo!«
Bernarda B. Peček
Zatiranje ščavja
Pred zatiranjem ščavja s kemičnimi pripravki moramo odpraviti vzroke za nastalo zapleveljenost, kot so nepravilno gnojenje z gnojevko, gnojili, koriščenje ipd.
Za zatiranje ščavja je na voljo več kemičnih pripravkov, vendar navajam dva, ki sta uporabnikom našega območja dostopna in učinkovita:
HARMONY 75 DE zatre poleg ščavja še vrsto drugih plevelov na travnikih in pašnikih (vratič, velika kopriva, osat, zlatica, peruša), v priporočenih odmerkih je selektiven na večino trav in detelj. Če imamo na m2 več kot 2 rastlini ščavja, škropimo celo površino, v nasprotnem primeru posamezne rastline. Uporaba sredstva je 15—20 g/ha (na posamezne rastline 0,6 g/10 1 vode). Škropljenje v bujni rasti, ko so rastline vsaj 15 cm visoke. Najboljši učinki so v septembru, vendar lahko pride v prihodnjem letu do vznika kislic iz semena.
ASULOX, sistemični in selektivni herbicid, ima sicer podobne lastnosti kot prejšnji. Za zatiranje obeh vrst ščavja zadostuje odmerek 3,5 1/ha. Najboljše učinke dosežemo, ko so listi dobro razviti (pred pojavom cvetov). V večjih odmerkih zatre tudi druge plevele, vendar ga uporabljamo na osnovi poprejšnje določitve le-teh. Boljše učinke dosežemo z dodatkom vlažil ali mineralnih olj. Od škropljenja do košnje naj bo čim večji presledek.
Geza Džuban, dipl. inž. kmet.
bolje. Kljub temu pa dela in se muči. Ravno tako njegova žena. Po svoje sta oba srečna, saj na stara leta ne bosta ostajala sama: sin Janko, ki je končal šolo za kmetovalce, je bil nekaj časa v državni službi (sodni izvršitelj), potem pa jo je pustil in se zagnal v delo na kmetiji. Medtem se je tudi poročil in na >grunt< pripeljal marljivo ženko. Tudi naraščaj že imata. Belečevi imajo sodoben goveji hlev, številne stro--je, na >gruntu< pa je vzniknila že nova hiša, v katero bo treba vložiti še veliko denarja, preden bo vse nared, se pa mlademu gospodarju, ki ga je oče izredno hvalil, da se žene z delom, postavlja vprašanje, kje ga vzeti. Bil je konkreten: povedal je, koliko ton gnojil mora kupiti, če hoče dober pridelek; to pa stane veliko denarja in računica se ne izide ravno najbolje. Pa tudi druga možnost ni dobra: če ne gnojiš in s tem nimaš stroškov, ni pridelka in tako nimaš kaj pokladati živini. Povsem sem ga razumel. Domnevam pa, da je treba izbrati neko srednjo pot. In naši kmetje, ki so prilagodljivi in tudi iznajdljivi — taki so tudi Belečevi iz Slaptinec — še kar krmarijo med eno in drugo skrajnostjo.
Š. Sobočan
Drugo dognojevanje žit
Ozimna žita so sedaj, gledano na stadij razvoja, v fazi kolenče-nja. Za oblikovanje pridelka je stadij kolenčenja zelo pomemben. V začetku kolenčenja se dokončno oblikujejo zasnove klasov in v fazi tvorbe kolenc se formirajo zasnove klaskov (cvetov) na klasu. Z drugim dognojevanjem ozimin vplivamo na bujnejšo rast bili in listja ter omogočimo nadaljnji razvoj zasnov klaskov in s tem povečamo število plodnih cvetov v klasih. Pomanjkanje hranil, predvsem dušika v fazi kolenčenja, vpliva na zmanjšanje števila oplojenih klaskov (zmanjšanje števila zrn na klasu), del klasa lahko zakrni in tako bistveno zmanjša pridelek. Cvetovi na klasikih se formirajo približno 20 dni, t. j. do konca kolenčenja. Samo enkratno dognojevanje pri pšenici ne zadostuje, ker proti koncu kolenčenja zmanjkuje hranil (predvsem dušika) in to bistveno skrajša klas in zniža pridelek, kar se v naši praksi tudi večkrat dogaja.
Letos so posevki ozimin v primerjavi z lanskim letom v tem času nekoliko slabše razviti in tudi izpiranje dušika je bilo nekoliko večje, zato priporočamo drugo dognojevanje kot obvezni ukrep za doseganje optimalnega pridelka.
Pravi čas za drugo spomladansko dognojevanje ozimnih žit je ob začetku kolenčenja, ko na steblu tik nad zemljo že lahko otipljemo prvi dve kolenci (zadnjih 10 dni aprila). Rž dognojujemo šele 14 dni po kolenčenju, ker sicer rada poleže. Za pšenico je pri drugem dognojevanju primeren odmerek 50—70 kg/ha dušika (200—250 kg/ha KAN-a), za ozimni ječmen 40—50 kg/ha dušika (100—150 kg/ha KAN-a). Odmerke prilagodimo gostoti in barvi posevka ter upoštevamo organsko gnojenje v kolobarju (organska snov se tekom vegetacije mineralizira in se sprošča dušik, ki je na razpolago rastlinam). Bujne in pregoste posevke gnojimo z nižjim, redke in slabše razvite pa z višjim odmerkom.
inž. Žita Novak
Pridelovanje buč
Zaradi ugodnih rastnih razmer je pridelovanje oljnih buč v Pomurju tradicija. V zadnjem času so tudi tržno zanimiva poljščina.
Buče potrebujejo za rast zelo toplo podnebje in visoko zračno vlago. Posebno pozorni moramo biti pri izbiri lege.
Na vetrovnih legah, hladnih in težkih tleh buče ne bodo dobro uspevale. Za pridelovanje oljnih buč izberemo zavetrne, sončne lege in humusna peščenoilovnata ali ilovnatopeščena tla, ki so dovolj zračna in sposobna zadržati zadostne količine vode.
Z vidika kolobarja so buče dobra predhodnica za vse kulture, ker puščajo za sabo godna, strukturna tla. Dobre predhodnice za buče so vsa žita in stročnice (detelje, fižol, grah), ki razplevelijo, zrahljajo in s humusom-obogatijo zemljo. Koruza ni najboljši predposevek, ker pušča za sabo zbita (nezračna) tla.
Ostanki herbicidov (posebno tam, kjer je bilo uporabljeno več kot 2 kg atrazina/ha) lahko škodljivo in zaviralno vplivajo na rast buč.
Pri obdelavi tal za setev moramo paziti na vodno-zračni režim v tleh. Tla morajo biti zračna in sposobna zadržati dovolj vlage. Tako stanje najlažje dosežemo z jesenskim oranjem. Spomladi orjemo le zelo lahka (peščena) tla, drugače izgubimo preveč vlage. Jeseni preorane površine spomladi le povlačimo in zabranamo mineralna gnojila.
Buče, so hvaležne za organsko gnojenje (hlevski gnoj, gnojevka, zeleni podor). Organska gnojila zaorjemo jeseni. Poleg organskih gnojil je potrebno buče gnojiti tudi z mineralnimi gnojili. Pri tem pa moramo paziti, da ne gnojimo preveč z dušičnimi gnojili (KAN, UREA), ker dušik negativno vpliva na tvorbo olja. Buče potrebujejo v svoji vegetacijski dobi le 30—60 kg čistega dušika, medtem ko so potrebe po fosforju (80—120 kg/ha PiOs in kaliju (120—150 kg/ha KzO) nekoliko večje. Pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevamo založenost tal in opravljeno organsko gnojenje. Na dobro založenih tleh s hranili in tam, kjer je obilno organsko gnojenje v kolobarju, upoštevamo za izračun potreb po mineralnih gnojilih spodnjo mejo priporočenih normativov. Na siromašnih, z organskimi gnojili negno-jenih površinah pa zgornjo mejo.
Okvirno priporočilo za uporabo mineralnega gnojila je NPK 10-20-30 ali NPK 8-26-26 v količini 400—600 kg/ha — mineralna gnojila zabranamo dva tedna pred setvijo.
Za nemoteno rast in razvoj buč je poleg izbire lege, pravilne obdelave tal in skladnega gnojenja izredno pomembna tudi kislost tal (pH), kar je osnovno, kar bi vsak kmetovalec moral vedeti za svoje zemljišče. Optimalna kislost za uspevanje buč je pH 6,5, kisla zemljiša (pH pod 6) apnimo jeseni.
Buče sejemo v prvem ali drugem tednu v maju. Ker so zelo občutljive na mraz, jih ne sejmo prezgodaj (ledeni možje!).
Za pridelavo priporočamo setev razkuženega sortnega semena. Pri nas so v prodaji avstrijske sorte oljnih buč gleisdorf in weis in tudi nekaj domače sorte slovenska golica se še prideluje. Za hektar potre-bujema pribl. 6 kg semena. Buče sejemo ročno ali strojno s posebno sejalnico (becker) na medvrstno razdaljo 1,4—2,0 m in 35 in 60 cm v vrsti. Rastlina potrebuje pribl. 0,7 m2, zato priporočamo gostoto 12—14.000 rastlin na hektar. Razdaljo setve v vrsti prilagodimo (izračunamo) medvrstni razdalji, le-to pa načinu medvrstne obdelave (širini okopalnika, kultivatorja ali freze).
Plevele zatiramo mehanično (pred setvijo in po vzniku), okopavamo medvrstno (s tem tudi rahljamo in zračimo tla), dokler rastline ne pokrijejo površine. V vrsti okopamo rastline takoj po vzniku in odstranimo bolne ter nadštevil-ne rastline (do gostote 12—14.000 rastlin/ha). V Jugoslaviji nima dovoljenja za buče niti en herbicid (dewrinal in kotofar imata registracijo za lubenice) v praksi se neuradno uporabljajo lasso, dual in prometrin, ki pa lahko pri čezmernem doziranju in neugodnih vremenskih razmerah povzročijo poškodbe na rastlinah.
Na dobro pripravljeni zemlji (topli, zračni, humusni) in pravilno izbrani legi bodo buče hitro vzklile in prekrile vrste. Pri nepravilni izbiri površine, setvi v težko in hladno zemljo in hladnem vremenu sta vznik in začetna rast zelo ovirana. Poleg tega je tak posevek bolj izpostavljen napadu bolezni, talnih škodljivcev in zapleveljenju površine.	žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr.
SAMOPOSTREŽNA
TRGOVINA
JAKOB
ODPIRA SVOJA VRATA
DANES, 25. APRILA, OB 8. URI
V RAKIČANU!
Prepričajte se o naši ugodni ponudbi.
K GRADNJA V
RAKIČAN. D.0.0 TOMŠIČEVA 19 HM
VESTNIK, 25. APRILA 1991
Stran 7
pisma, mnenja, stališča
Invalidi in zaposlovanje
Srečni prašiči iz Pomurja in kakovostno meso
Članek »Kako do srečnih prašičev iz Pomurja« v Vestniku 7. 2. 1991 in odgovor ing. Smodiča (dir. prašičereje, KG Rakičan) v istem časniku dne 21. 2. 1991 sta me vzpodbudila, da z nekaj dopolnili nekoliko bolj razjasnim celotno problematiko, ki ni zgolj novinarska »zanimivost«, ampak strokovno zelo aktualna zadeva.
Gospod ing. Smodič je v svojih strokovnih izvajanjih o vzrokih nastanka in razvoja kakovostno manj vrednega BMV mesa (belo, mehko, vodeno) zelo avtoritativno in dokaj samozavestno razložil celoten mehanizem pojave nastanka omenjenih sprememb v. mestu.
Za boljše razumevanje o zadevi problematike BMV mesa tudi manj poučenih bralcev pa še naslednje:
— ko prašiče zakoljemo in izkrvavimo, izzovemo spremembe v mesu, ki jih imenujemo zorenje mesa;
— pri zdravih, spočitih živalih zaloga glikogena (živalski škrob) zadostuje, da se le-ta postopoma razgrajuje v mlečno kislino, ki meso postopoma »kiseli«, t.j. dosega določeno ph vrednost;
— tako meso ima ustrezno bledo-rožnato barvo, čvrstoto in zadržuje lastno vodo;
— pravimo, da je meso primerne tehnološke in kulinarične kakovosti, široko uporabno v kuharstvu in industrijski predelavi.
Kar pa zadeva poznavanje manj vrednega mesa prašičev tehnologi in mesarji le nismo povsem zelenci. Že več let nazaj dokazujemo, dopovedujemo in razlagamo živinorejskim strokovnjakom farme Jezera ter Nemš-čak, da postaja kakovost prašičjega mesa resen problem in težava pri proizvodnji kvalitetnih mesnin (predvsem šunk v lastnem soku). O tej problematiki je bilo pripravljenih nekaj kritičnih strokovnih razprav strokovnjakov MI Pomurka in KG Rakičan s prof. dr. Šaleharjem iz Biotehnične fakultete v Ljubljani (prvo celo 23. novembra 1983!).
Žal lahko ugotavljamo, da se kakovost mesa (vsebnost BMV spremenjenih mišic) vse bolj slabša. To kažejo dnevni podatki o popolnem razsekovanju in izkoščevanju prašičjega mesa v MI Pomurka.
Še nekaj podatkov o BMV mesu in njegovih karakteristikah.
Razvoj in nastanek tega pojava skušajo strokovnjaki razložiti z biološkimi ter biokemičnimi procesi, ki se dogajajo v mesu po klanju. Razvoj belega, mehkega in vodnjikavega mesa povezujejo z močno začetno anaerobno razgradnjo glikogena, kar povzroča povečanje količine mlečne kisline v mišičnini v kratkem času. Tudi koncentracija
ODMEV NA ČLANEK
19 milijonov DEM za samostojnost
Dne 11. 4. 1991 je bil v Vestniku objavljen članek z zgoraj navedenim naslovom, ki govori o neresničnih in nedokazanih dejstvih, ki zagotovo niso v korist Zdravilišča Moravske Toplice. Zardi tega čutimo dolžnost, da pojasnimo odnos Zdravilišče Moravske Toplice in Radenska Radenci.
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Zdravilišče Radenska Radenci iz leta 1978 so se Zdravilišče Moravske Toplice, ki so takrat poslovale kot delovna enota v TOZD Gostinstvo in turizem Zvezda Murska Sobota priključile DO Zdravilišče Radenska Radenci. Leta 1980 pa se je ta TOZD preoblikovala v dve TOZD, toje TOZD Zvezda in TOZD Moravske Toplice.
S samoupravnim sporazumom o delitvi premoženja in z delitveno bilanco je bilo na podlagi vloženega minulega dela premoženje razdeljeno in od 1. I. 1981 dalje so TOZD Moravske Toplice nastopale kot samostojna pravna oseba. Leta 1990 se je TOZD Moravske Toplice preoblikovala v skladu z zakonom o podjetjih v samostojno družbeno podjetje Zdravilišče Moravske Toplice izven podjetja Radenska Radenci.
Z odcepitvijo Zdravilišča od Radenske pa so se v slednjem podjetju pojavile težnje po delitvi premoženja. Vsi pobudniki tega pa se ne zavedajo dejstva, da je bilo premoženje razdeljeno z sporazumom in delitveno bilanco iz 1. 1980 in da od takrat naprej posluje podjetje Zdravilišče Moravske Toplice kot samostojna pravna oseba, ki v poslovnih knjigah izkazuje svoje premoženje, terjatve in obveznosti. Med temi terjatvami in ob-
KOVINOTEHNA CvCJI«)
TEHNIČNA TRGOVINA, ORMOŽ, Ljutomerska 3
Otvoritev v soboto
27. aprila ob 11. uri
ATP se močno zmanjša v miši-čnini. Taka mišičnina — meso je tehnološko manj primerno vsled naslednjih lastnosti:
— je blede, belkaste barve, podobno kot ribje meso,
— zelo močno odpušča vlago, zato močno kalira (izgublja na masi),
— v procesih toplotne obdelave (pasterizacija, kuhanje, pečenje) izgublja močno na masi, zaradi nesposobnosti zadrža-vanja vlage,
— že pri blagi toplotni obdelavi postaja mehko, prhko in se razkuha.
Navedene nezaželjene lastnosti mesa so zelo moteče v sodobni industrijski predelavi, pa tudi kulinariki. V razvitem svetu gospodinje dobro ločujejo normalno prašičje meso od BMV mesa, saj vedo kaj se dogaja npr. med pečenjem zrezkov iz takega mesa. Znano je, da potrošniki danes v svetu cenijo pusto prašičje meso optimalne kakovosti z dobrim zadrževanjem soka, ki je nežno in primerne barve.
BMV je problem svetovne prašičereje in mesno predelovalne industrije. Pri nas v MI Pomurka vodimo dokaj obširno evidenco in pregled nad pojavom BMV mesa predvsem v tehnologiji proizvodnje pasteriziranih in konzerviranih šunk. Ko iz stegen (šunk) pripravljamo kose mesa za proizvodnjo visokokakovostnih pasteriziranih šunk v lastnem soku za izvoz v ZDA, ugotavljamo že več let, stalno povečevanje deleža BMV spremenjene mišičnine. Kot vzorčni primer vzemimo leto 1990, od meseca januarja do oktobra, ko je dosegla v povprečju kar 38,42 % na sortirana stegna.
Izločena količina mesa je bila v živi svinji kupljena kot najboljša (prva) kakovost, ki pa je nismo mogli uporabiti za kakovostne izdelke — mesnine, temveč praktično razvrednotiti v nižjo kakovost. To pa zaradi spremenjenih organoleptičnih in tehnoloških lastnosti, ko meso ni primemo za proizvodnjo določenih kvalitetnih mesnin.
Tako smo utrpeli gospodarsko škodo, ki jo bomo morali v bodoče z rejci takih živali sporazumno razmejiti.
Ni pomembna samo orijen-tacija rejnega cilja na količino, t.j. prirast mase mišičnega in mastnega tkiva, temveč enako tudi tehnološka kakovost omenje-
veznostmi so izkazani seveda tudi terjatve in obveznosti do podjetja Radenska, katere so izkazane v manjših zneskih, poravnajo- se v skladu z zakonom in niso predmet spora.
Delavci TOZD Moravske Toplice so se leta 1978 po lastni presoji priključili DO Radenska, vendar so si zadržali pravico, da se po potrebi tudi po lastni presoji izločijo iz tega podjetja. V samoupravnem sporazumu o združitvi namreč ni nikjer opredeljeno, da Zdravilišče Moravske Toplice morajo ostati za vedno v podjetju Radenska.
Moravske Toplice so se v organizacijskem smislu v preteklosti prilagajale tekoči zakonodaji, nikoli pa se niso odpovedale svojemu premoženju.
Sedanje podjetje Zdravilišče Moravske Toplice imajo zaradi investicije izgradnje hotela Ajda velike dolgove do Ljubljanske banke, ter do tujih kreditodajalcev. Te kredite bodo delavci Moravskih Toplic z lastnim odrekanjem vračali vse do leta 2007, kajti tričetrt premoženja zdravilišča temelji na kreditih. Ti krediti so zavedeni v poslovnih knjigah zdravilišča ter kreditojemalcev in jih zato zdravilišče tudi priznava.
Dolgovi katere bi naj imelo podjetje Zdravilišče Moravske Toplice do podjetja Radenska v poslovnih knjigah niso izkazani, so namišljeni in zato jih zdravilišče ne priznava.
Sama bilanca stanja Zdravilišče Moravske Toplice namreč dokazuje, da so zahteve Radenske nerealne, kajti lastni viri sredstev znašajo ca. 7 mio DEM, zahtevek s strani Radenske pa znaša 19 mio DEM, kar pa poenosta-
nih tkiv ter nenazadnje biorezi-dualna (brez kemičnih škodljivih snovi) neoporečnost mesa.
Mesna industrija Pomurka rejcem ter selekcionerjem zameri, ker vzrejni cilji za klavne živali niso izdelani v obojestransko uporabno korist.
MI Pomurka se pri izvozu prašičjega mesa in mesnin srečuje na svetovnem trgu s konkurenco iz držav z vrhunsko razvito prašičerejo (Danska, Holandija, Belgija, ZR Nemčija, Francija, Španija, Švedska), ki nudijo izenačeno kakovost prašičjega mesa v vseh oblikah predpriprave in obdelave. Zato v bodoče interesi rejcev in klavne industrije ne bodo mogli biti različni, cilje bo potrebno združiti.
V Evropi imamo za tako organiziranje veliko vzorov. Za primer samo npr. Danske Slagteri-er, t.j. danska organizacija rejcev prašičev in klavniško predelovalne industrije. Tudi njihovi razvojni in selekcijski programi prašičereje so dolgoročno postavljeni, navedimo samo nekatere:
»Za leto 1990 so si zastavili načrt izdelave modela vrednotenja mesnatosti klavnih prašičev po vzorčnih mišicah ter vsebnosti mesa v potrebušini. V letu 1991 bodo uvedli sistem klasifikacije klavnega izplena prašičev po vsebnosti mastnega tkiva v trupu. Leta 1992 morajo izboljšati kakovost mesa glede na vsebnost belega, vodnjikavega in mehkega mesa, doseči morajo naslednje vrednosti: maksimalno 2 % v hrbtišču, vratu in plečetu ter največ 4 % v mišičnini stegna (kje so naši cilji?). Do leta 1994 želijo s sodobno selekcijo ob podpori umetnega osemenjevanja, stalnih krvnih preiskav in halotan testa doseči vsebnost mesa 60,5 % v klavnih polovicah zaklanih prašičev. Leta 1995 bodo uvedli sistem klasifikacije prašičev po klavnem izplenu zgolj po vsebnosti beljakovin v mesu.
Iz naštetih ciljev, ki so jih dolgoročno zastavili danski prašičereje! in klavno predelovalna industrija lahko marsikaj koristnega povzamemo. Zato predlagam, da vsi skupaj strokovno razrešujemo sklop problematike prašičereje in proizvodnje kakovostnega prašičjega mesa.
To bodi naš skupni cilj.
Gobec mag. Stanislav
vljeno pomeni, da delavci zdravilišča v celotnem obdobju obstoja podjetja niso ustvarili ničesar, nasprotno, da so ustvarili dolg v višini 12 mio DEM.
To pa kljub dejstvu, da so ca. 70 do 80% prihodka pridobivali na tujem trgu s tem pa ustvarjali devize, ki jih sami niso potrebovali in so se porabljale v sistemu Radenske. Da je bila cena konvertibilnih valut v preteklosti in je tudi sedaj visoka pa je splošno znana ugotovitev.
Pripisati moramo, da stanje v zdravilišču kljub velikim kreditom do banke in tujih kreditodajalcev ni nerešljivo. Rešitev vidimo v preoblikovanju podjetja s tem, da pritegnemo v podjetje tuj kapital vsaj do višine zadolženosti. Zaradi zanimivosti naše dejavnosti imamo nekaj ponudnikov. Upamo, da se zaradi trenutne slabe likvidnostne situacije, ne bo potrebno odločiti za prvega ponudnika, ampak, da nam bo ta problem uspelo premostiti tako dolgo, da se bomo lahko odločili za pravega partnerja.
Direktor podjetja Zdravilišče Moravske Toplice Dušan Bencik, dipl. oec.
Gostilna
Horvat—Lovenjak iz Polane 40 tudi letos sodeluje na Graškem velesejmu.
Vljudno vas vabijo, da jih v tem času obiščete v njihovem gostinskem lokalu na sejmišču, saj bo matična gostilna v Polani zaprta do 9. maja 1991.
Za rezervacije vam je na razpolago telefon 9943 316 831338. Postregli vas bodo z znanimi specialitetami hiše!
Stečaj podjetja je udarec za vse zaposlene delavce, še posebej pa sc prizadeti delovni invalidi druge in tretje kategorije, ki se prav tako kot ostali delavci znajdejo na listi zavoda za zaposlovanje. Na soboški enoti je prijavljenih že okoli 120 delovnih invalidov. To so v glavnem starejši delavci, ki so večino delovne dobe bili zaposleni v podjetju, ki je šlo v stečaj.
Zato bi bilo pošteno, da bi tudi oni iz stečajne mase dobili kak dinar. Toliko bolj, ker imajo zelo male možnosti za ponovno zaposlitev. To dobro vedo tudi sami, zato se sprašujejo, kaj bo z njimi, ko mine čas, v katerem so upravičeni do denarnega nadomestila zaradi stečaja podjetja. Resda tudi denarno nadomestilo ni visoko, saj so delavci pred stečajem podjetja prejemali nizke osebne dohodke, pa vendar je zagotovljeno za določen čas. Kaj bo z delovnimi invalidi po tem, ne vedo niti strokovni delavci, saj tega vprašanja niso rešili niti v republiki.
Morda bi bila rešitev v ustanavljanju invalidskih podjetij. V Sloveniji je načelno tudi do-
Nafti republiško zdravstveno priznanje
Nafta Lendava je sredi marca dobila najvišje republiško priznanje Delo in zdravje, ki ga podeljujeta sekcija za medicino dela pri slovenskem zdravniškem društvu ter univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane.
V obrazložitvi so zapisali: »Skrb za zdravje delavcev v Nafti Lendava je bila vodstvu in strokovnim službam podjetja vedno prva in ni bila zanemarjena niti takrat, ko se je podjetje borilo za preživetje. Malo je bilo na širšem območju občine Lendava zdravstvenih aktivnoti, kjer delavci Nafte ne bi sodelovali, pa naj bo to opremljanje ambulante in dispanzerja medicine dela, bolnice v Murski Soboti ?li pomoč pri gradnji zdravstvenega doma Lendava.«
Prav gotovo je bilo lažje sprejeti republiško priznanje v času, ko se je ambulanta medicine dela v Nafti s svojim delom potrdila kot upravičena in uspešna in ko so zbledeli spomini na težave, ki so jih morali odpravljati nekateri vodstveni delavci, ko so ambulanto postavljali na noge. Uspelo jim je, saj so bili prepričani, da je imeti ambulanto dobro za podjetje, predvsem pa za delavce.
Zakonska podlaga za ustanovitev takrat še obratne ambulante ali zdravstvene delovne enote je bil zakon o zdravstvenem varstvu iz leta 1980, enota pa je začela delati poleti 1982. Pred dvema letoma je postala samostojna ambulanta medicine dela.
Tisti, ki pozna naravo dela in delovne razmere v Nafti, pri delu so prisotni ogljikovodiki, organska topila, živo srebro, jedkovi-ne, dražeči plini, dim, ropot; delajo na višini, v izmenah in ponoči), lahko razume, zakaj je Nafta želela imeti svojo ustrezno ambulanto za delavce. Ambulanta, za katero so zgradili nove prosto-
BORCI O PREDLAGANEM KRČENJU ZDRAVSTVENIH PRAVIC
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne v nobenem primeru ne pristaja na zmanjšanje že dosežene ravni zdravstvenega varstva vojaških in civilnih vojnih invalidov ter prejemnikov stalne občinske priznavalnine. To so zapisali v svojih stališčih ob predlogih za spremembo zakonodaje na področju zdravstvenega varstva, ki vsebujejo tudi spremembe na področju zdravstvenega varstva borcev in vojnih invalidov. Ob tem se sklicujejo na programske usmeritve izvršnega sveta Slovenije, ki so jih sprejeli junija 1990. V njih je namreč zapisano, da bo vlada upoštevala ustavne in zakonske določbe o posebnem družbenem
govorjeno, da naj bi vsaka občina imela tako podjetje, vendar v Pomurju ni teh izgledov niti možnosti.
Strokovni delavci zavoda za zaposlovanje pa so do sedaj več časa in skrbi namenili invalidnim osebam, kot jih določa zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, za katerega že tudi pripravljajo dopolnila in spremembe.
Na enoti zavoda v M. Soboti imajo posebno komisijo, ki osebi prizna status invalidne osebe in oceni njene delovne zmožnosti. Tako dobi pravico do usposabljanja ali priučevanja za delo, ne pa tudi pravice do denarne pomoči. Za usposabljanje imajo v okviru sredstev za zaposlovanje tudi namenska sredstva za usposabljanje invalidnih oseb, saj zavod za zaposlovanje plača vse stroške priučevanja ter nagrado mentorju ali delodajalcu. V lanskem letu je bilo na usposabljanju 32 invalidnih oseb, zaposlilo pa se jih je le 12. Na usposabljanje pošiljajo predvsem mlade, ki so končali šole s prilagojenim programom, največ pa jih na usposabljanje sprejmejo invalidske delavnice
re, je namreč ob sami rafineriji. Vodilni delavci pravijo, da je zelo pomemben občutek varnosti, ki ga imajo delavci, saj je zdravnik in zdravstveno osebje takoj pri roki. Ker je ambulanta za ograjo podjetja, ne izgubljajo več veliko delovnega časa, saj delavcem ni potrebno hoditi v zdravstveni dom v Lendavo, kot so morali pred leti. Že peto leto pa imajo tudi svojega stalnega zdravnika, ki lahko dobro spremlja zdravstveno stanje delavcev, pa tudi manj je zlorab odsotnosti z dela zaradi bolezni. V ambulanti torej dela zdravnik, specialist medicine dela, višja in srednja medicinska sestra, obe z opravljenim podiplomskim izobraževanjem ustrezne smeri ter administratorka. Ambulanta je ustrezno opremljena oz. tako, kot dovoljuje in predpisuje univerzitetni klinični center, čeprav bi si morda lahko privoščili še kaj več. Imajo tudi laboratorij tipa nič in zobno ambulanto, v kateri trikrat na teden dela zunanji zobozdravnik.
Nekaj čez tisoč zaposlenih de-
varstvu borcev, vojaških in civilnih vojnih invalidov ter določila republiške ustave o zagotavljanju posebnega družbenega varstva udeležencev NOV.
Ukrepi za zdravstvo predvidevajo tudi zmanjšanje pravic do ortopedskih in drugih pripomoč-
Koliko še iz lastnega žepa?
Tako so se spraševali člani mestnega sveta v Murski Soboti, ko so podrobneje analizirali neuspeli referendum za uvedbo samoprispevka v mestnih krajevnih skupnostih, ki je bil 7. aprila. Sestanka se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, ki je ob tej priložnosti predstavil občinski referendumski program. Uvodoma pa je predsednik mestnega sveta Bojan Žunič ugotovil, da je bil mestni referendumski program širše zastavljen, saj v njem niso bile zajete le ceste in komunala, vendar pa premalo konkreten, zato so mnogi glasovali proti. Poleg tega je navedel negativni vpliv uvedbe novih davkov, kar se je zgodilo tik pred referendumom, pogrešal pa je tudi prisotnost predstavnikov 'posameznih strank pri propagiranju samoprispevka, kar so prej opravljali aktivisti SZDL. Po njegovem mnenju je prišlo do kratkega stika tudi pri propagiranju same akcije in je bil mestni interes potisnjen v drugi plan.
Zato z novim referendumom ne kaže hiteti, ampak se nanj temeljito pripraviti, pri čemer računajo na večjo navzočnost poslancev pri izvedbi posameznih akcij v Murski Soboti. Predvsem pa bo treba opraviti anketo in s pomočjo uličnih poverjenikov zaznati razpoloženje ljudi, če so še pripravljeni dati iz lastnega žepa in za kaj, je v razpravi opozoril tajnik mestnih krajevnih skupnosti Stefan Flisar. 143 tisoč dinarjev, kolikor so porabili za zdajšnji referendum, jih obvezuje, da v prihodnje še bolj racionalno trošijo zbrani denar občanov, ki se zaradi splošnega padca standarda in brezposelnosti težje kot v preteklosti odločajo za tak način zbiranja prispevkov. Med drugim razmišljajo o mestni renti in pridobitvi ustreznih sistemskih sredstev za celovito financiranje mestne uprave. Brez večje pritegnitve občanov, zlasti iz blokovskih naselij, pa bodo vsa prizadevanja zaman.
M. Jerše
v Murski Soboti in obrtniki, predvsem v Ljutomeru. Njihovo usposabljanje za eno, morda dve delovni operaciji traja dlje časa, vendar pa se jim le malo uspe zaposliti, bodisi zaradi nepotrebnosti bodisi zaradi neuspešnega priučevanja. Vsi pa se vrnejo na zavod. In prav tu strokovni delavci, ki delajo z njimi, vidijo določeno vrzel. Težje prizadete osebe lahko vključijo v delavnice pod posebnimi pogoji, tisti, ki so uspešno opravili usposabljanje, se lahko zaposlijo v invalidskih delavnicah, pri obrtnikih ali v podjetjih. Za manj uspešne, ki bi vendarle lahko opravili 60 ali 70 odstotkov zahtevane norme, pa ni delovnih mest. Prav zato bi novi zakon o usposabljanju invalidov moral predvideti subvencijo delodajalcu oziroma nadomestilo za manjšo uspešnost zaposlenega invalida. Predlagana je bila tudi pomembna dopolnitev, ki bi invalidom odpirala vrata do zaposlitve. Predlagan je bil tako imenovani kvantni sistem. Podjetja, ki bi imela zaposleno določeno število invalidov, bi bila oproščena plačila namenskega prispevka.
Majda Horvat
lavcev ter Naftini upokojenci imajo tako dobro zdravstveno varstvo, kar jim nekateri celo zavidajo. Poleg zdravljenja zdravstveni delavci opravljajo tudi precej preventivnega dela. Uvedli so tako imenovane predhodne in obdobne preglede zaposlenih, pred pregledi pa opravijo skupaj s službo za varstvo pri delu ter organizatorjem dela ali tehnologom ogled delovnega mesta. V podjetju so ustanovili dva kluba — za sladkorne bolnike in hiper-tonike, že dlje časa pa deluje tudi klub zdravljenih alkoholikov. Imajo tudi okoli 300 krvodajalcev.
V času, ko v Sloveniji ugotavljajo, da je razlika med potrebami zdravstva in možnostmi za plačevanje tako razvejane zdravstvene dejavnosti prevelika, v Nafti ugotavljajo, da je ambulanta glede na gospodarnost uspešna. Ob tem pa imajo delavci dobro zdravstveno varstvo in podjetje vpogled v zdravstveno stanje delavcev.
Majda Horvat
kov. Borci in vojaški ter civilni vojni invalidi pravijo, da imajo pravico do ortopedskih pripomočkov. To jim zagotavlja zvezna zakonodaja, Slovenija pa je iz le-te tudi prevzela določene obveznosti.
mh
Stran 8
VESTNIK, 25. APRILA 1991
kulturna obzorja
GORNJA RADGONA
30 let gasilskega okteta
Ubrano petje je v G. Radgoni dobro poslušano. Tega se tukaj zavedajo razni pevski zbori. Petje ima v G. Radgoni precejšnje tradicije. V povojnih letih jo je širil znani pevovodja Manko GOLAR na osnovni šoli. Sedaj se ta tradicija nadaljuje. Poleg osnovnošolskih pevskih zborov delujejo v G. Radgoni še ženski pevski zbor, zbor upokojencev in zbor zadružnikov, pa tudi nekaj oktetov v delovnih organizacijah. Med vsemi zbori ima najdaljšo pevsko delovanje Gasilski oktet. Ta praznuje te dni 30-letnico uspešnega delovanja. Resje, da zbor ni ves čas v enaki sestavi, vendar je v sedanji polnih 20 let. Glavni pobudnik ustanovitve tega okteta je bil Vlado TRDINA, ki je bil tudi vse do smrti v lanskem letu pevovodja tega okteta. Po njegovi smrti je postal pevovodja član okteta Karel KOROŠEC. Sedaj sestavljajo oktet Franc KOCBEK, Karel KOROŠEC, Stane MAUKO, Karel KLEMENČIČ, Tonček STRAH, Friderik GROSMAN, Jože SABOTIN in Tone STRANJŠAK (na fotografiji stojijo od leve proti desni). Friderik GROSMAN in Jože SABOTIN delujeta v oktetu od ustanovitve,
drugi pa 20 let. Tako bo oktet hkrati praznoval 20-letnico obstoja v sedanji sestavi. Vsi člani okteta bodo prejeli priznanje in to za 30-letnico srebrno Galusovo priznanje, za 20-letnico pa bronasto.
Osrednja prireditev obletnice Gasilskega okteta iz Gornje Radgone bo v petek, 26. aprila ob 18.30 v Domu kulture v G. Radgoni. Ob tej obletnici bosta nastopila tudi okteta Centrovoda iz Lenarta in Marlesa iz Maribora. To praznovanje bodo povezali s praznovanjem O F.
Gasilski oktet nastopa na mnogih prireditvah v občini in zunaj nje. Sodeluje pa tudi z raznimi okteti po Sloveniji, v zadnjem času še najbolj z oktetom iz Ljutomera. Od začetka pa je sodeloval na srečanju slovenskih oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. Velikokrat zapojejo tudi ob slovesu pokojnikom, imeli so že nekaj nastopov za radio, za aktivno dejavnost pa so prejeli več priznanj, tako v občini kot v republiki.
V repertoarju okteta so v glavnem slovenske narodne pesmi, pa tudi umetne. Vsi pevci so amaterji in pojejo iz ljubezni.
Občinska gasilska zveza G. Radgona in Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona podpirata dejavnost okteta. Prav zaradi tega v občini ni gasilske prireditve, na kateri oktet ne bi zapel.
Vsi skupaj želimo delavnim članom okteta, da bi še naprej razveseljevali poslušalce.
Franci Klemenčič
V soboto bo premiera
Konec letošnjega leta (to je v sezoni 91/92) bo gledališka skupina KUD Ljutomer praznovala 90-letnico delovanja. V pripravah na ta jubilej so že v tej sezoni pripravili novo premiero (čeprav nekoliko pozneje kot običajno), ki bo v soboto, 27. aprila, ob 20. uri v domu kulture. Gre za kriminalno komedijo Fadila Hodžiča Strup ljubezni, ki jo režira dolgoletni član te skupine Stane Kralj. V glavnih vlogah se bosta predstavila Srečko Centrih (Karlo) in Mira Rebernik-Žižek (Sonja). Ljutomerska gledališka skupina tako nadaljuje s tradicijo predstavljanja novosti na tem odru.	p L
Koncert resne glasbe
Lendava nima možnosti, da bi lahko večkrat organizirala koncert resne glasbe. Zato so redki koncerti dobro obiskani. Tokrat je v Lendavi gostoval (na povabilo madžarske narodnostne skupnosti) godalni kvartet Helikon iz Zalaegerszega. Gostje so nastopili v kinodvorani, ki je edino še primerno mesto za nastop glasbenih skupin v mestu. Kvartet je izvajal dela Beethovna, Haydna, Dvoraka in drugih klasikov. Ljubitelji resne glasbe — in teh v Lendavi ni malo — so si zaželeli, da bi bilo še več takih nastopov.	j£>
RAZSTAVA SODOBNE FOTOGRAFSKE USTVARJALNOSTI
V petek so v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti odprli razstavo fotografij 6. trienala jugoslovanske fotografije z naslovom Profili. Razstavo je posredovala Pilonova galerija iz Ajdovščine in bo odprta do 12. maja.
Med sodelujočimi fotografi, ki predstavljajo svojo ustvarjalnost v Murski Soboti, sta Božidar Dolenc in Stojan Kerbler iz Slovenije, Ljubodrag Andric, Boris Cvjetanovič,'Josip Klariča in Slavo-Ijub Živanovič-ZIi. Kot je Stane Bernik zapisal v katalogu, ki je izšel ob razstavi, poskušajo z ajdovskimi fotografskimi trienali »skozi predstavitev kritiško utemeljenih fotografskih dosežkov jugoslovanskih ustvarjalcev uveljaviti vzorec primerjalnega vrednotenja in izrisovanja sodobne fotografske sporočilnosti v širšem kulturnem prostoru, v katerem živimo. Slovenski izbor je bil na zadnjih dveh trienalih obenem še poskus vzpostavljanja ustvarjalne kontinuitete z novodobnim fotografskim izročilom, kar je na razstavah vsekakor omogočalo vzpostavljanje optimalnega doživljajskega stika z vsebino fotografskih zapisov najdejavnejših in najuspešnejših mlajših ustvarjalcev.«
Cilj razstave je predstavitev tistih dosežkov, s katerimi se identificira prepričljiva vsebinska izpoved sodobne fotografije pri nas.
Slovenski fotograf Božidar Dolenc se je uveljavil ob koncu sedemdesetih let, ko se je tudi na fotografskem področju pomembno uveljavila tako imenovana »ljubljanska alternativna scena«. Avtorju ne gre za hipni izrez iz neke določene realnosti, ki bi ga zadovoljil sam po sebi, ampak ga spodbuja k iskanju zapletenejših pomenskih razmerij med posnetim, danim v videnje, in okoliščinami, ki so realnost na sliki ustvarile. Asociativnost pa zaznamuje tudi njegov cikel Ljudje so postali podobe.
V širok krog tako imenovane »črne fotografije«, ki jo je pričel uveljavljati mariborski fotografski krog, sodi tudi avtor Stojan Kerbler. Domača krajina v Halozah, ki jo je prepotoval po dolgem in po čez, mu je omogočila osnovni ustvarjalni nagib. Kerblerjeva fotografija izstopa s svojo tehnično čistostjo, izraznostjo, ki je daleč od stereotipnega spogledovanja z všečno romantično meditacijo.
Boris Cvjetanovič je fotograf s kritičnim odnosom do stvarnosti, ki ne zapaža neznanega, ampak razkriva znano. Razgalja osebe in pojave: in kot pravi sam, sveta ne beleži lepega, ampak takšnega, kakršen je. Josip Klariča je izredno vase zaprt fotograf, ki beleži trajanje. Celo kar je v njegovem ustvarjanju trenutno, se zdi trajno. Njegov cikel na razstavi pa kot da vsebuje razseljene v prostoru
in času. Ljubodrag Andric je za svoje mitove izbral spomenike starodavnih dob, vendar ne gre za dokumentarne posnetke arheoloških mest. Pri njegovih fotografijah se zdi, kot da bi nepremični kipi prevzemali vlogo živih bitij, kot bi se spreminjali v glavne igralce nekih dejanj in dogodkov, medtem ko živa narava okrog njih kot kontrast tej animaciji postaja scena in scenografija teh presenet-
Podoba urbanega človeka v ciklu Kriki in Šepetanja, ki jo je naredil Slavoljub Živanovič-ZIi.
Ijivih prizorov. Slavoljub Živanovič, ki se skriva pod psevdonimom Zli, pa pušča tehnično kakovost posnetkov v drugem planu, težišče pa prehaja na vsebino samo, ekspresijo, celo šok, kršenje estetskih norm v imenu izrazito subjektivnega odnosa in razlogov. Avtor s serijo fotografij Kriki in šepetanja razgalja nekatera osebna razpoloženja, obenem pa z njimi izziva gledalca, ko govori o svojem pogledu na svet.	Jože Gabor
KAROLINA KOLMANIČ V VELENJU
Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja je v svoji enoti knjižnice pripravil v marcu razstavo literarnih del Karoline Kolmanič, in sicer ob njeni minuli šestdesetletnici. Ob otvoritvi so pripravili tudi literarno srečanje in pogovor z Velenjčani, ki so se ga udeležili pretežno mladi bralci. Razstavo, ki je bila v prostorih knjižnice, posredovala pa jo je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, si je ogledalo veliko obiskovalcev.
fk
OB 100. OBLETNICI SMRTI DR. MIKLOŠIČA
Zlaganka kot nekaj posebnega
Pomurje je prav gotovo lahko zelo ponosno na velikega jezikoslovca dr. Franc Miklošiča, ki je umrl pred 100 leti, potem ko je (tako kot Prešeren) dvignil slovenski jezik in književnost med razvite evropske jezike in književnosti.
Zal spominska soba v njegovem rojstnem kraju Radomeršča-ku ni urejena tako, kot bi si to zaslužil. Najbrž pa ga premalo spoznajo tudi naši šolarji. Slavistično društvo Pomurja se je zato odločilo za izdajo posebne Miklošičeve zlaganke, ki je izšla pred kratkim v nakladi 5.000 izvodov, vsebinsko in oblikovno pa jo je zasnoval prof. Franci Just. Izkupiček od prodaje bo namenjen ureditvi spominske sobe v Miklošičevi rojstni hiši.
Kot so zlaganko ocenili strokovnjaki Zavoda republike Slovenije za šolstvo, gre za novost v dosedanjem >prosvetnem< proslavljanju obletnic velikih Slovencev. Miklošičevo življenje in delo predstavlja na ravni osnovne informacije, ki ne obremenjuje učenca, ampak ga na zanimiv in privlačen način seznanja s tem velikim jezikoslovcem in kulturnim delavcem. Zlaganka pa je tudi (ali predvsem) učni pripomoček, ki se vključuje v tisti del snovi, kjer je govor o jeziku in jezikoslovju nasplošno. Poučno besedilo, ki uvaja v delo, je osredotočeno na bistveno, je pregledno in sistematično. Zavod zato priporoča to zlaganko vsem učiteljem slovenskega jezika in učencem na osnovnih šolah od 5. do 8. razreda.
Jože Graj
DOMANJŠEVSKA KRONIKA
V seriji predstavitev prekmurskih vasi, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, je pred dnevi izšla nova publikacija, sicer v madžarščini, katere avtorica je Rozsa Kercsmar, ki je svojčas živela v tej vasi in vzgajala mladi rod iz te vasi in okoliških krajev. Naslov publikacije je Domonkosfa kronikaja (Domanjševska kronika). Torej gre za predstavitev krajevne zgodovine Domanjševec.
Kercsmarjeva se je tega dela lotila z vso resnostjo in natančnostjo. Snov je sistematično razdelila na devet enot, s čimer delo izstopa izmed ostalih doslej objavljenih publikacij krajevne zgodovine, ki so kraje prikazale bolj žurnalistično.
Sama vas Domanjševci, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, ima zelo pestro in zanimivo zgodovino, česar na prvi pogled niti ne bi pričakovali. Številni podatki iz raznih arhivskih listin, ki jih je zbrala Kercsmarjeva iz šematizmov in drugih primarnih virov v županijskem in škofijskem arhivu v Sombotelju in drugod, dajejo publikaciji svojstven pečat. Z druge strani pa delo glede na preglednost in težavnost ni preobremenjeno. Bogato slikovno gradivo, ki je skrbno izbrano, delo razgiba, popestri in besedilni del dopolnjuje.
Knjigo je opremil Endre Gonter, uredil Sandor Szunyogh, uvodno besedo in recenzijo pa napisal dr. Vanek Šiftar.
Nedvomno je takšna knjiga dragocen prispevek v krajevno zgodovino, a jo bodo lahko uporabljali le tisti, ki so pač vešči madžarščine.
F. KUZMIČ
Takole je bilo v gostilni Šebok v Domanjševcih, ko je Rozsa Kercsmar predstavila svojo knjigo Domanjševska kronika. Predstavitve te zdaj že sedme knjige (napisali so jih različni avtorji) o krajih na narodnostno mešanem območju so se poleg domačinov udeležili tudi župan soboške občine Andrej Gerenčer, podpredsednica izvršnega sveta Brigita Bavčar, pa tudi predsednica pomurske narodnostne skupnosti Maria Pozsonec in nekateri drugi narodnostni politiki.
S pesmijo in plesom na tuje
Mesec maj je v Žalski županiji mesec najrazličnejših kulturnih srečanj, prireditev in tekmovanj. Tradicija je že, da v tem mesecu nekaj naših kulturnoumetniških skupin sodeluje na teh prireditvah v Madžarski. Pred nedavnim je bila takšna prireditev v Lentiju, na njej pa je sodeloval -tudi ženski pevski zbor iz D. Lakoša. V prvi polovici maja bo večja prireditev v Csomoderju, tam bo nastopila kulturna skupina iz Lendave. 27. aprila se bo v Novi, kjer bo srečanje folklornih skupin Žalske županije, predstavilo tudi nekaj folklornih skupin iz lendavske občine.	in
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
Trimlinska skupina najboljša
Pred nedavnim je bilo v Dobrovniku občinsko in medobčinsko tekmovanje folklornih skupin za osnovne šole. Najboljša je postala folklorna skupina iz Trimlinov. Na regionalnem tekmovanju v Bistrici pri Rušah je bila omenjena folklorna skupina spet najboljša in je nastopila tudi na republiškem tekmovanju v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ta mlada folklorna skupina vadi že nekaj časa skupaj s starejšimi plesalci, ki jih uči strokovnjak iz Madžarske. Dobro bi bilo dobro zastavljeno delo te skupine nadaljevati, saj bi tako lahko dobili v Lendavi kakovostno folklorno skupino, ki bi lahko gostovala tudi na zahtevnejših prireditvah.	JD
NUŠA
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
ČRENŠOVCI
(stara šola) prodaja:
•	šolske potrebščine, igrače, pisarniški material, tiskovine, slikanice, romane za mladino in odrasle
•	Prodajamo kartice 3 x 3 in srečke ekspresne loterije
PRIREDITVE
RADENCI: 27. aprila od 10. ure bo v restavraciji Vikend tradicionalna kulinarična razstava. Sodelujejo pomurski gostinski delavci, aktivi kmečkih žena in ljubitelji kulinarike. Organizator je turistično društvo Radenci.
GORNJA RADGONA: 25. aprila ob 18. uri bo v kulturnem domu nastop plesnih skupin. Najprej bodo nastopile domače skupine, nato pa še mažo-retke s Ptuja ter plesni pari in skupine iz plesnih klubov.
GORNJA RADGONA: V petek, 26. aprila, ob 19.30 bo v kulturnem domu slavnostni koncert oktetov. Prireditev je organizirana v počastitev 30-letnice delovanja gasilskega okteta in počastitev dneva OF.
ČRENŠOVCI: Kud Tone Plej organizira v nedeljo, 5. maja, tradicionalno prireditev Ritem mladih. Bo ob 15. uri v gostilni Ja-klin v Črenšovcih. Prijave pošljite na kud Črenšovci ali jih sporočite po telefonu 75 542.
GORNJA RADGONA: V soboto, 27. aprila, ob 15. uri bo pri
svetem Petru v G. Radgoni posvetitev novih zvonov. Posvetil jih bo škof. dr. Jožef Smej.
LENDAVA:	V četrtek,
25.	aprila, ob 17. uri bo v dvorani osnovne šole Drago Lugarič občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
LJUTOMER:	V petek,
26.	aprila, ob 20. uri bo v domu kulture občinska revija odraslih pevskih zborov.
RADENCI: V nedeljo, 28. aprila, ob 16. uri bo pred restavracijo Vikend nastopil ansambel ljubljanskih mažoretk.
LJUTOMER: V soboto, 27. aprila, ob 20. uri*.bo dramska skupina kuda Ivan Kavčič v domu kulture uprizorila kriminalistično komedijo Fadila Hodžiča — Strup ljubezni.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava fotografij 6. trienala jugoslovanske fotografije Profili. Odprta bo do 12. maja.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Janosa Horvatha iz Sombotela.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je od 25. aprila vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure odprta stalna razstava iz muzejskih zbirk.
LJUTOMER: V četrtek, 25. aprila, ob 19. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave slik iz muzeja Simulakru-mov avtorja Vojka Pogačarja. Razstava bo odprta do 18. maja.
Knjižnice
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice — pionirski oddelek bodo vsak četrtek ob 16.30 do konca maja ure pravljic.
MURSKA SOBOTA: Vsak dan je odprt prodajni oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Richard Scarry - MOJ DRUGI SLIKOVNI SLOVAR (angleško-sloven-ski, slovensko-angleški) — Pomurska založba
Skrivnost Atlantide — ČASOVNI STROJI - Mladinska knjiga
Karin Felix — LEPOTA IN ZDRAVJE - Mladinska knjiga
VESTNIK, 25. APRILA,! 991
Stran 9
SOBOŠKA OBČINA PRED REFERENDUMOM
RAČUNAJO NA SIRSO SOLIDARNOST
Razpoloženje med ljudmi
Najpomembnejši dogodek ob koncu tega tedna v murskosoboški občini je nedvomno nedeljski referendum za uvedbo občinskega samoprispevka v letih 1991-1996. Ze od lanskega novembra je bil v široki javni razpravi osnutek referendumskega programa, dokončni predlog tega dokumenta pa je dobil zeleno luč med poslanci zborov skupščine občine. Ker so največ dejavnosti usmerjali predstavniki občinske vlade, smo za pogovor zaprosili predsednika izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota IVANA OBALA in predsednika občinskega referendumskega odbora VLADA KERECA.
»Glede na to, da je pobuda izšla iz vrst delegatov, kar je bilo pozneje tudi sprejeto, smo želeli najprej izpolniti obljube še iz prejšnjega referendumskega programa, zlasti na področju šolstva. Poleg tega bi v teh petih letih asfaltirali približno polovico cest, ki še nimajo asfaltne prevleke, in jih obnovili, kjer je to nujno potrebno. Prvič pa smo v naš referendumski program vključili tudi gradnjo kulturnih objektov. Takšen je bil namreč interes občanov, za zdaj pa nismo mogli upoštevati potreb po telefoniji in vodovodih,« je bilo uvodno razmišljanje dveh najodgovornejših funkcionarjev za izvedbo nedeljskega občinskega referenduma.
Seveda nas je zanimalo, kako ocenjujeta potek priprav na referendum za uvedbo občinskega samoprispevka v naslednjem srednjeročnem obdobju. Njun odgovor je bil dokaj prepričljiv.
»O osnutku referendumskega programa je občinski odbor pripravil zares veliko razprav na zborih,krajanov v posameznih krajevnih skupnostih, kjer so se lahko podrobneje seznanili z vsemi načrtovanimi gradnjami. Opravili smo tudi več pogovorov s predsedniki svetov krajevnih skupnosti; ki smo jih sproti obveščali o širšem pomenu cestnih, šolskih in kulturnih objektov ter o dejanskih potrebah v pluralnem sistemu. Z našimi namerami so dobro seznanjeni tudi vodje političnih strank v občini, nenazadnje pa je bila tudi seja družbenopolitičnega zbora občinske
Do leta 1961 so imeli v Bogojini 130 let staro šolsko stavbo in dokaj klavrne učne prostore. Tedaj pa so večinoma z lastnimi sredstvi, materialom in delom zgradili novo poslopje, v upanju, da jim bo čez čas širša družbena skupnost zagotovila denar za dograditev telovadnega in drugih nujnio potrebnih prostorov. Nekajkrat so bili v osnutkih referendumskih programov, a so nazadnje vedno izpadli. V minuli petletki pa so bili tudi v končnem programu, a so spet ostali praznih rok, ker za vse predvidene naložbe enostavno ni bilo dovolj denarja. Zdaj je pred njimi novo upanje.
skupščine namenjena dogovoru o konkretnih nalogah in dejavnostih delegatov v zvezi z izvedbo občinskega referenduma.«
-— Na zadnjem skupščinskem zasedanju v Murski Soboti je bilo poudarjeno, da gre za zelo smelo zastavljen referendumski program. S čim to utemeljujeta?
»Med občani je bilo veliko predlogov, da se v referendumski .program vnesejo številne naložbe, pri čemer je bil še zlasti obsežen program cestnih del. Skušali smo upoštevati vse utemeljene želje in jih tudi uvrstili v dokončno besedilo predloga referendumskega programa. Spričo tega smo tudi upoštevali pobude o povišanju prispevnih stopenj, kajti brez tega ne bi mogli zagotoviti povečanega obsega del, pomembnih
IVAN OBAL — predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota
VLADO KEREC - predsednik občinskega referendumskega odbora
za nadaljnji napredek občine in dvig družbenega standarda prebivalcev. Razlog pa je tudi v tem, da se je medtem spremenil davčni sistem in je prišlo do znižanja dohodninske osnove, kar je izvzeto iz celotnih olajšav. Ker se je na ta način znižala osnova za izračun, 1,5-od-stotna stopnja prispevka zaposlenih ne pomeni tolikšnega povišanja. Istočasno smo v občinskem proračunu zagotovili okrog 30-odstotni delež potrebnega denarja, precej sredstev pa pričakujemo tudi iz republiških virov, zlasti za tiste objekte, ki se nahajajo na demografsko ogroženih območjih. Bolj pa nam je uspelo pritegniti tudi krajevne skupnosti, saj bodo vse dobile določen objekt ali cestno povezavo.«
Koliko zdomci?
Soboški PTT-delavci so današnjo številko Vestnika brezplačno dostavili v vsa gospodinjstva v soboški občini. S tem svojim dejanjem želijo prispevati k uspešnemu izidu nedeljskega referenduma za občinski samoprispevek.
Murske Sbote niso izglasovali niti 0,5-odstotnega samoprispevka. Strinjam pa se, da so ceste marsikje skoraj obupne in da jih je treba posodobiti. V programu je tudi kulturni dom v Beltincih, ki je prav tako potreben vendar ne vem, ali bo to ravno >potegnilo< volilce.«
ŠTEFAN POrS, Vučja Gomila: »Mislim, da bo referendum uspel, in tudi jaz podpiram občinski samoprispevek, čeprav v programu ni zajeta obnova in dograditev OŠ Fokovci, kamor hodijo v šolo tudi otroci iz naše vasi. Bilo pa bi sicer možno, da bi obiskovali osemletko v Bogojini, ker je pač vseeno, kam pelje avtobus, saj ni velike razlike v razdalji. Ampak to ni stvar tega referenduma. Mislim
pa tudi, da šola v Fokovcih mora ostati. Nekateri so bili proti samoprispevku prej in bodo tudi sedaj, pričakujem pa, da bo večinsko mnenje pozitivno. Škoda bi namreč bilo, če bi razvoj naših krajev naenkrat zastal.«
FRANC MAGAŠI, Bogojina: »Naša šola je prva v občini, ki so jo zgradili domačini in okoličani večpinoma z lastnimi sredstvi, materialom in delom. To je bilo pred 30. leti. Slavnostni govornik, ljudski poslanec Franc Šebjanič, je na otvoritvi poudaril, da je potrebno čimprej dograditi še telovadnico in nekatere druge prostore. Minila so tri desetletja, a je ostalo vse po starem. V minulem re-
ferendumskem obdobju smo bili končno uvrščeni v program, vendar nismo prišli na vrsto. Vsa leta doslej pa smo namenjali samoprispe; vek za druge šole in ostale potrebe. Bilo bi pošteno in moralno, če bi
nam dolg sedaj vrnili.«
VLASTA VEREN, Murska Sobota: »Močno me je presenetila vest, da je krajevni samoprispevek v mestu Murska Sobota propadel, čeprav je v preteklih letih vedno uspel. Teh uspehov ne pripisujem bivši oblasti, vendar se je v ljudeh očitno nekaj prelomilo. Prav gotovo je to posledica izrednega padca življenjskega standarda . Postavlja se mi vprašanje, kako bomo v prihodnje gradili šole,
vrtce, krajevno infrastrukturo, kar se je v preteklih letih uspešno gradilo iz tega denarja. Vsekakor pa upam, da bo nova oblast našla sistemske rešitve za tisto, kar smo nekoč gradili iz samoprispevka. Taka je bila tudi napoved pred volitvami.««
Pripravila: MILAN JERŠE JOŽE GRAJ
—- Se v ta prizadevanja vključuje tudi t. i. projekt Goričko?
»Vsekakor. Projekt spodbujanja demografsko ogroženih območij v občini, kratko projekt Goričko, se navezuje na program gradenj infrastrukturnih objektov iz občinskega referendumskega programa. V prvi vrsti to velja za ceste, predvsem na manj razvitem in obmejnem območju Goričkega. Seveda pa je projekt Goričko mnogo širšega značaja, saj obsega še vrsto drugih objek
tov. Ko je bil projekt podprt, smo zanj zagotovili sredstva iz občinskega proračuna.«
— Kljub temu, da računate tudi na republiške vire za manj razvita območja in je bila sprejeta pobuda o povišanju prispevnih stopenj, ali se vam ne zdi, da so želje vendarle nad resničnimi možnostmi?
»Pri tem smo upoštevali dejanske cene gradbenih del z začetka letošnjega leta, zato po naši oceni ta program ni napet, ampak ga bo mogoče uresničiti v okviru resničnih možnosti. Velja poudariti, da je pri republiškem viru za demografsko ogrožena območja zagotovljena 35-odstotna udeležba, na narodnostno mešanem in obmejnem območju pa je ta udeležba povišana celo na 50 odstotkov. Sicer pa je za demografsko ogrožena območja v Sloveniji namenjeno 865 milijonov dinarjev. Zato smo se odločili za izvedbo prvih natečajev, s katerimi bi pridobili
potrebna sredstva za izvajanje omenjenih del. Že v prvem letu računamo, da bomo v murskosoboški občini asfaltirali in posodobili približno 30 kilometrov cest, toliko pa naj bi naredili tudi v naslednjih letih. Pri šolskih naložbah je treba upoštevati, da so štirje od petih objektov na demografsko ogroženih območjih, kar pomeni, da je zanje zagotovljena tretjinska soudeležba republiških virov. Republiški kulturni minister pa je zagotovil, da bo gradnja nove pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti zajeta v petletnem srednjeročnem obdobju sprejetega republiškega programa. Dokler ni sprejeta dokončna odločitev na občinskem referendumu, je. ne moremo začeti financirati, potrudili pa se bomo, da bo do njene izvedbe prišlo čimprej.
Sicer pa je za pokrajinsko in študijsko knjižnico zagotovljena 32-odstotna soudeležba iz republiškega proračuna, za beltinski kulturni dom pa bomo zagotovili 27 odstotkov sredstev iz občinskega proračuna.«
— Glede na to, da je zadnje čase nekaj referendumov propadlo, gledate optimistično na izide nedeljskega referenduma? Kaj se bo zgodilo, če referendum vendarle ne bo uspel?
»Vsega tega ne bi delali, če ne bi verjeli v upravičenost občinskega samoprispevka. Drugače si zadovoljitev številnih potreb občanov težko zamišljamo. Če bo volja ljudi, izražena na referendumu, drugačna, tega ne bomo imeli za poraz, ampak bomo skušali upočasnjen razvoj prilagoditi možnostim. Ne bi bilo pošteno, če bi v takem položaju pozabili na tiste, ki v preteklem obdobju niso dobili ničesar. Pri tem seveda računamo na širšo solidarnost. Negativni izid nedeljskega referenduma bi pomenil, da bo mogoče zgraditi za skoraj polovico manj cest, uresničitev drugih naložb pa bi bila vprašljiva. Tako ne bi mogli postaviti zahtevkov za republiška sredstva. Vsekakor pa bomo izide referenduma upoštevali kot eno izmed meril za gradnjo objektov v posameznih krajevnih skupnostih, pa tudi njihovo pripravljenost za sofinanciranje del.«
Kakšno je vzdušje med ljudmi v občini Murska Sobota pred nedeljskim referendumom? O tem smo poizvedovali v različnih krajih in slišali tudi dokaj različna mnenja. Ko smo delali podobne ankete v pripravah na občinski referendum pred 5. leti, skoraj ni bilo človeka, ki bi jasno in glasno nasprotoval samoprispevku za skupne naložbe v občini. Zdaj je stanje oziroma razpoloženje med ljudmi precej drugačno. Tudi sedaj sicer nismo naleteli na (naključnega) anketiranca, ki bi se hotel fotografirati in izjaviti, da je proti, precej pajih je izražalo dvom, ali bo referendum uspel. Na Goričkem, Kjer je večina za samoprispevek, se zlasti bojijo, da jim to ne bo dosti pomagalo, če bodo v številčnejših ravninskih vaseh in v mestu Murska Sobota rezultati neugodni. To bodo razumeli tud kot odločitev, da >ravninci< niso pripravljeni solidarnostno pomagati krajem, kjer življenje zaradi slabih cest, neurejenih šolskih prostorov, pomanjkljive telefonije in oskrbe z vodo ter drugih nevšečnosti vse bolj zamira. Sami teh težav namreč skoraj nikoli nenodo mohgli odpraviti. Vedno doslej j>a so bili pripravljeni kljub skromnim možnostim prispevati svoj delež za dosedanje skupne referendumske programe. Sicer pa novi zagotavlja tako rekoč vsem kakšno pridobitev. Da se le ne bi dogajalo tako kot doslej, ko je bilo v programih marsikaj zapisano, po petih letih pa je potem ostalo tudi marsikaj neuresničeno, ker za vse pač ni bilo dovolj denarja. Potem bo zagotovo to zadnji občinski samoprispevek, če bo v nedeljo vendrale prevladalo spoznanje, da je sedanji res nujno potreben.
IN KAJ SO NAM TOREJ POVEDALI TISTI, KI BODO V NEDELJO ODLOČALI?
FRANC DRVARIČ, Kovačevci: »Pri nas smo imeli marca letos referendum za krajevni samoprispevek, in sicer za lasten delež pri asfaltiranju ceste Poznanovci—Kovačevci—Vidonci, vzdrževanje vaških cest, ureditev mrliške veže in razvoj telefonije. Okrog 88 odstotkov volivcev se je odločilo za samoprispevek, Mislim, da bodo podprli tudi občinski program, čeprav se je pred volitvami
govorilo, da ne bo več samoprispevkov v takšni obliki. Ampak to še ni rešeno. Mislim, da zaenkrat druge rešitve ni, če hočemo odpraviti velike težave s cestami in s šolstvom. Posodobitev naše ceste bo omogočala tudi boljšo povezavo s prihodnim mejnim prehodom Martinje— Gornji Senik.«
ZOLTAN FELKAR, Lucova: »Podpiram
občinski referendumski program, ker bomo le tako lahko hitreje odpravljali težave in korakali iz nerazvitosti. Cesti skozi vas in tista, ki vodi mimo strnjenega naselja Lucova, so res v zelo slabem stanju. V ta namen smo že sprejeli krajevni samoprispevek, ki sicer v naselju Gornji Petrovci, kjer je sedež naše krajevne skupnosti, ni uspel, vendar pričakuje-
mo, da bodo tudi oni solidarni, kot smo bili doslej mi, če je bilo potrebno združevati sredstva. Če si sami ne bomo pomagali, ne moremo
pričakovati tudi republiških sredstev za manj razvite.«
ERNEST ČAHUK, Domanjševci: »Moje mnenje je, da bi bilo zelo dobro, če bi referendum uspel, saj bi potem veliko krajev dobilo boljše cestne povezave, ponekod pa nujne nove šolske prostore. Naše območje, ki je narodnostno mešano in med najmanj razvitimi, pričakuje predvsem posodobitev tako omenovane šolske narodnostne ceste Hodoš—Krplivnik—Domanjševci—Berkovci— Prosenjakovci. Odsek od centralne dvojezične osemletke v Prosenjakovcih pa do Berkovec je sicer že asfaltiran, ostali odseki pa so še zmeraj makadamski. Že leta 1981, ko je bila zgrajena šola v Prosenjakovcih in ukinjena popolna osemletka v Domanjševcih, so nam obljubili zanje asfaltno prevelko, letošnjo pomlad pa so bili skoraj neprevozni.«
JOŽE BALAGIČ, Beltinci: »Mislim, da je dokaj negotovo, ali bo referendum uspel ali ne, ker se je precej poslabšalo stanje v gospodarstvu in ker bi to pomenillo tudi za 1,5 odstotka manjše mesečne plače. Zdaj do takšni časi, da je treba gledati na vsak dinar. Osebno se še nisem odločil, kako bom glasoval. V Beltincih smo že prejeli 2-odstotni krajevni samoprispevek, slišal pa sem, da prebivalci
Posnetek: JOG
Tukaj se vidonska (občinska) cesta pridruži republiški cesti (križarki), ki prav tako ni asfaltirana, vodi pa proti predvidenemu mejnemu prehodu Martinje—Gornji Senik. Kdaj bodo potemtakem prišli časi, ko bodo lahko na Goričkem asfaltirali vaške ulice, tako kot je to že postorjeno v večini ravninskih krajev?	Posnetek: JOG
Tako kot doslej so vključili v občinski referendumski program tudi delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju občine. Čejtodo v nedeljo doma, so seveda vabljeni na glasovanje. Njihov delež za skupno reševanje potreb v šolstvu in kulturi ter za posodabljanje cest bo znašal v letnem pavšalnem znesku 2% osnove povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu (bruto OD), zmanjšanega za prispevke in davek od čistega osebnega dohodka.
VESTNIK, 25. APRILA 1991
SOBOŠKA OBČINA PRED REFERENDUMOM
PREDVSEM TO JE MOJA DEŽELA, ZATO
--------- / w
Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini M. Sobota za obdobje 1991—1996 (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/91) je Skupščina občine M. Sobota sprejela na svojem zasedanju vseh treh zborov dne 2. 4. 1991.
GLASUJMO »ZA«: CESTE, SOLE IN
KULTURNA OBJEKTA V SOBOŠKI OBČINI
Iz samoprispevka bomo zgradili 178 kilometrov cest, 5 šolskih in 2 kulturna objekta CESTE
Cestno omrežje je v soboški občini izjemno razvejano, vendar v tehnično-gradbenem smislu neizgrajeno. Od skupno 1506 kilometrov javnih cest je 610 kategoriziranih in sicer: skoraj 22 kilometrov magistralnih cest (ki pa so v izjemno slabem stanju), 109 kilometrov regionalnih cest in 479 kilometrov lokalnih (občinskih) cest. Od slednjih dveh je asfaltiranih le 236 kilometrov lokalnih in 102 kilometra regionalnih cest, ob teh pa je na območju občine še 896 kilometrov ne-kategoriziranih vaških cest. V te javne ceste so vštete tudi mestne ulice v Murski Soboti, ki jih je okoli 48 kilometrov, kljub pospešenemu vlaganju (v okviru možnosti) pa je še vedno 27 vasi, ki nimajo asfaltne povezave. Prav tako je na območju občine Murska Sobota še 5 maloobmejnih prehodov z Avstrijo, ki nimajo asfaltne povezave.
V težnji po modernizaciji cestnega omrežja v občini predlagamo, da se v naslednjih petih letih s pomočjo občinskega samoprispevka zgradijo naslednje lokalne ceste:
a) Modernizacija — asfaltiranje cest Štev.		Dolžina	Vrednnst
ceste	Odsek ceste	v km	v din
4211	Lipa—Odranci (do meje z občino Lendava)	0,60	1.110.000,00
5606	Bogojina—Bukovnica	3,80	7.030.000,00
5611	Matjaševci—Trdkova	4,50	8.325.000,00
5613	Krajna do c. R 350	0,82	1.517.000,00
5614	Korovci—Gerlinci	5,20	9.620.000,00
5617	Kramarovci—Ocinje	2,20	4.070.000,00
5619	Fikšinci — mejni prehod A	0,96	1.776.000,00
5620	Pertoča—Fikšinci	2,60	4.810.000,00
5623	Jurij—Fikšinci	3,53	6.530.500,00
5629	Nuskova—Gornji Slaveči	4,12	7.622.000,00
5630	Grad—Kuzma	3,74	6.919.000,00
5631	Matjaševci—mejni prehod A	1,50	2.775.000,00
5633	Pertoča—Ropoča—Krašči—G. Črnci	4,10	7.585.000,00
5635	Zenkovci—Beznovci—Domajinci	4,00	7.400.000,00
5635	Beznovci—Vadarci	1,50	2.775.000,00
5635	Vadarci—Kruplivnik—Beli križ	4,00	7.400.000,00
5637	Križarka—Boreča R 356	1,70	3.145.000,00
5637	Grad—Križarka do gozda	2,00	3.700.000,00
5638	G. Puževci—D. Puževci	1,19	2.201.500,00
5639	Zenkovci—Strukovci	3,06	5.661.000,00
5640	Grad—Serpentina	1,30	2.405.000,00
5641	Zenkovci—Sp. Bodonci	1,60	2.960.000,00
5641	Poznanovci—Prosečka		
	vas—Mačkovci	3,20	5.920.000,00
5642	Poznanovci—Kovačevci—Vidonci	4,40	8.140.000,00
5647	R 355 —Sebeborci	2,20	4.070.000,00
5649	Vaneča—Šalamenci	2,86	5.291.000.00
5652	Vidonci—Križarka	1,60	2.960.000,00
5652	G. Petrovci—Stanjevci	1,20	2.220.000,00
5653	R 355 Mačkovci—Otovci	4,28	7.918.000,00
5656	Lucova—Čepinci	2,50	4.625.000.00
5658	skozi naselje Lucova	1,00	1.850.000.00
5659	Markovci—Budinci—Dolenci	4,20	7.770.000,00
5661	Berkovci—Domanjševci	3,00	5.550.000,00
5662	Križevci dol. (nafta)	1,90	3.515.000,00
5663	Moščanci—Kuštanovci	3,75	6.937.500,00
5665	Moščanci—Košarovci—Križevci	6,10	11.285.000,00
5667	R 355 Vaneča—Dolina	1,53	2.830.500,00
5669	Selo —Čikečka vas—Motvarjevci	5,80	10.730.000,00
5670	Ivanjševci—Središče	2,40	4.400.000,00
5670	Kančevci—Lončarovci	2,00	3.700.000,00
5672	Ivanovci—Panovci—Križevci	4,10	7.585.000,00
5675	Sebeborci—Bokrači	3.80	7.030.000,00
5676	Sebeborci—Krnci	3,12	5.772.000,00
5679	G. Moravci—Fokovci	1,50	2.775.000,00
5681	Tešanovci—Suhi vrh	3,55	6.567.500,00
5686	Rakičan—Noršinci L 5683	0,80	1.480.000,00
5689	Boreča	2,00	3.700.000,00
5690	R 356 Adrijanci—Šalovci R 355	4,90	9.065.000,00
5691	Šulinci—Neradnovci	3,20	5.920.000,00
5692	skozi naselje Dolenci	2,50	4.625.000,00
_5693	Hodoš—Krplivnik—Domanjševci	5,10	9.435.000,00
	SKUPAJ:	146,51	271.043.500,00
h) Asfaltne prevleke: Štev. Odsek ceste		Dolžina	Vrednost
ceste		v km	v din
L 4212	M. Sobota—Bakovci	3,60	2.160.000,00
14212	skozi Dokležovje	1,40	840.000,00
L 4212	skozi Ižakovce	0,80	480.000,00
I 5606	Gančani—Lipovci	2,70	1.620.000,00
l 5609	Tišina—Vanča vas	2,16	1.294.644,00
L 5612	Čemelavci—Brezovci	3,00	1.800.000,00
>- 5625	Dolnji Slaveči—Kuzma	5,50	3.300.000,00
L 5627	Krašči po nasipu	1,00	600.000,00
L 5637	Lemerje—Grad (Zenkovci. Bodonci, Radovci)	4,00	2.400.000.00
L 5668	Fokovci—Prosenjakovci	5.50	3.300.000,00
L 5684	skozi Martjance	0,80	480.000,00
_L 5694	v Domanjševcih	2,50	1.500.000,00
	SKUPAJ:	32,96	19.774.644,00
c) Gradnja	mostov		Vrednost v din
Na cesti L 5650 v Pečarovcih			450 000,00
Na cesti L 5663 v Kuštanovcih			51 1.000,00
— Najesti L 5687 v Krplivniku			620.000,00
šKUPAJ:	1.581.ooo,op			
Predvideni	viri financiranja cestnega omrežja:		Strukturi.
občinski samoprispevek		Vrednost v din	v % 107.740.151,00	36,9	
~ sredstva proračuna občine		60 350 000,00	20,6	
" sredstva republiškega proračuna		103.284.993,00	35,3	
TZL ^redstva KS		21.024.000,00	7,2	
SKUPAJ:		292.399.144,00	100,0	
Na tej strani domačega tednika Vestnik vam spoštovani bralci želimo predstaviti referendumski program v obliki odgovorov na tri osnovna vprašanja: Kaj in kje bomo gradili ter koliko bomo zato prispevali v naslednjih petih letih.
Gre pravzaprav za apel, da bi s svojim »za« to nedeljo (28. aprila 1991) izglasovali svoj delež za modernizacijo občinskih cest (asfaltiranje in prevleke le-teh ter gradnjo mostov), izgradnjo petih šolskih in dveh kulturnih objektov. Zavedamo se namreč, daje odvisno predvsem od nas samih ali se bomo še naprej vozili po slabih: prašnih in luknjastih cestah, poučevali šolarje v neprimernih prostorih, v kakršnih tudi pozimi telovadijo in ali bomo prvič samoprispevali za kulturna objekta v referendumskih programih.
Časi tovrstnim oblikam samoobdavčitve očitno niso naklonjeni, toda tisti, ki se opredeljujejo »proti«, pozabljajo na odbitno postavko pri dohodnini, kar samoprispevek je. In tako je bolje kot, da nam denar poberejo drugi, sami odločimo za kaj ga bomo namenili.
ŠOLSKI OBJEKTI
Pri izgradnji osnovnošolskih objektov bodo imeli prednost neizgrajeni iz referendumskega programa 1986—1990. To so: telovadnica z ostalimi spremljajočimi prostori pri osnovni šoli Bakovci (666 m2); telovadnica s spremljajočimi prostori, kuhinjo in jedilnico pri osnovni šoli Bogojina (673 m2); prav tako kuhinjo z jedilnico, knjižnico ter učilnico za tehnični pouk pri osnovni šoli Cankova (400 m2); telovadnico, jedilnico in učilnico za gospodinjski pouk pri osnovni šoli Grad (465 m2) ter nenazadnje dograditev oziroma preureditev osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh ali takoimenovane stare šole v Murski Soboti.
Drugo soboško osemletko obiskuje 440 učencev v 16 oddelkih, kjer je enoinpol izmenski pouk. Šolska zgradba iz 1915 leta je nefunkcionalna in s higiensko-zdravstvenih razlogov za učence oporečna. Šolo pesti prostorska stiska: primanjkuje ji specializiranih učilnic in delavnic, z dograditvijo 1856 m2 oziroma adaptacijo obstoječih 1237 kvadratnih metrov bo zadostila izhodiščnim pogojem za nemoten učno-vzgojni proces. Ker mestni samoprispevek ni bil izglasovan, je zdaj toliko pomembnejše, da bo občinski, da bomo lahko našim šolarjem omogočili v mestu vsaj približno take pogoje, kot jih imajo drugod.
Pri vseh načrtovanih petih objektih so upoštevani veljavni normativi in standardi, pri gradnji telovadnic pa je normativ 12 x 24, torej 288 kvadratnih metrov površine za telesno vzgojo.
VIRI FINANCIRANJA:
— občinski samoprispevek
— sredstva proračuna občine
— sredstva republiškega proračuna
— sredstva KS
SKUPAJ:
Vrednost v din Strukt. v %
23.541.449,00	33,6
32.700.000,00	46,6
8.770.291,00	12,5
5.137.800,00	7,3
70.149.540,00	100,0
POVPREČNI MESEČNI ZNESEK SAMOPRI-
SPEVKA
ZAPOSLENI 109 dinarjev ali 1,5 odstotka iz čistega osebnega dohodka
UPOKOJENCI 45 dinarjev ali 1,5 odstotka od pokojnine
KMEČKA GOSPODARSTVA 30 dinarjev ali 2,5 odstotka od katastrskega dohodka (od povprečno 7.000 kmetij)
OBRTNIKI 118 dinarjev ali 1,5 od brutto zavarovalne osnove
ZDOMCI 100 dinarjev ali 11,1 DEM (od netto osebnega dohodka v mintllem letu)
CELOTNA VREDNOST IN VIRI FINANCIRANJA OBČINSKEGA REFERENDUMSKEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1991-1996		
a) Viri financiranja		
Prihodki za izvedbo celotnega referendumskega programa v 1991 — 1996 bodo naslednji: PRIHODKI Vrednost v din Struk —	občinski	samoprispevek	166.361.400,00 —	sredstva	proračuna občine	105.715.000,00 —	sredstva	republiškega proračuna	132.055.284,00 —	sredstva	KS (dodatno)	47.184.300,00		letih . v % 36,9 23,4 29,3 10,1
SKUPAJ	451.315.984,00	100,0
b) Sredstva bodo uporabljena za: — za modernizacijo cestnega omrežja za izgradnjo osnovnošol. objektov ža izgradnje? PIŠ knjižnice v M. Soboti za kulturni dom v Beltincih	NAMENI Vrednost v din Struk 292.399.144,00 70.149.540,00 63.244.800,00 25.522.500,00	. v % 64,8 15,5 14,0 5,7
SKUPAJ	451.31,5.984,(10	100,0
Sredstva, ki jih bomo zbrali s samoprispevkom, so osnova za pridobitev ustreznega deleža iz republiškega proračuna za ceste. Natečaj Republiškega sekretariata za letošnje leto je že objavljen v Uradnem listu RS 15/91.
BISTVENO JE, DA SE V NOVEM DAVČNEM SISTEMU SAMOPRISPEVEK ODŠTEVA OD DOHODNINE
Osnova za dohodnino se med drugim zmanjša za celotni znesek plačanega samoprispevka in ne le za 10 odstotkov dohodnine, kot je to v Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90) določeno za vse ostale olajšave.
KNJIŽNICA IN KULTURNI DOM
Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti in hram kulture v Beltincih, kjer je tradicionalni poletni folklorni festival, sta prva kulturna objekta v dosedanjih referendumskih programih, v katerih, tako kot tokrat prednjačijo ceste. Resda so pomembna in za marsikoga iz blatnih dolov najpomembnejša povezava s svetom, toda tudi na kulturo ne gre pozabiti v naših snovanjih, sicer (iz simboličnega) blata pravzaprav nikoli ne bomo izšli.
Danes so naši družbi bolj kot kdajkoli prej potrebni ustvarjalni in razgledani ljudje, teh pa ni in
knjig in drugih publikacij, ena od preostalih treh lokacij shrambe pa je tudi zaklonišče, ki vsekakor ni primerno za takoimeno-vano najbolj razširjeno kulturno dobrino. Zato bomo s svojim »za« prvič dokazali tudi svojo kulturnost, posebej, če bo primaknili svoj delež tudi za (kasneje v referendumski program vključeni) kulturni dom v Beltincih. Tamkajšnje kulturno umetniško društvo je med najaktivnejšimi ljubiteljskimi v Sloveniji, folkloristi pa so si. sloves pridobili tudi izven naših meja in nas vsako leto znova privabljajo na svoj festival folklore.
ne more biti brez kulture in izobraževanja. Knjiga in z njo informacija sta najpomembnejši sredstvi ža obvladovanje sveta in zdaj, ko je slišati tudi rožljanje orožja, posebej nepogrešljivi. Ker pa je knjige vse težje kupiti, je knjižnica s čitalnico tista, kjer lahko posegamo tako po beletristiki kot strokovni literaturi, ki jo potrebujemo.
Čeprav ima današnja murskosoboška knjižnica svoje korenine že v predvojnih društvenih knjižnicah in sta njeni pravi predhodnici knjižnica okrajnega odbora OF ter študijska knjižnica Murska Sobota, deluje utesnjena na Grajski 2. Tam se nekdanja Hartnerjeva vila šibi pod težo
Poleg zagotavljanja virov financiranja ^občini (kjer naj bi s samoprispevkom zbrali 28 milijonov dinarjev, iz občinskega proračuna jih primaknili še 12 in iz sredstev republiškega proračuna dobili obljubljenih 20 milijonov, si iniciativni odbor za gradnjo prizadeva pritegniti tudi izseljence, zdomce in druge, za gradnjo knjižnice v Murski Soboti.
Kulturni dom v Beltincih pa bodo postavili domačini, iz občinskega samoprispevka pa pridobili 7 milijonov dinarjev, kar je strukturno 27 odstotkov od celotne vsote investicije, ki bo predvidoma	znašala
25.522.500,00 dinarjev.
MOŽNOST PREDČASNEGA GLASOVANJA
Tisti, ki v nedeljo, 28. aprila 1991, ne boste doma, da bi oddali svoj glas na referendumu za uvedbo občinskega samoprispevka za ceste, šole in kulturne objekte v soboški občini, lahko to opravite prej. Predčasno imate možnost glasovati še danes, 25. tega meseca, med 12. in 16. uro v sejni sobi Skupščine občine Murska Sobota (2.’ vhod, 1. nadstropje).
Foto: N. Juhnov
*estnik, 25. aprila 1991
Stran 11
LENDAVSKA OBČINA PRED REFERENDUMOM
V nedeljo 28. aprila, gredo občani lendavske občine na referendum o uvedbi občinskega samoprispevka za obdobje 1991 — 1996
MORALNA DOLŽNOST DO PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI
Če občani lendavske občine v preteklosti ne bi neposredno prispevali za naložbe skupnega pomena, bi bili v marsičem prikrajšani. Moralno so dolžni, da pomagajo tistim, ki so prej njim.. Uspešen izid glasovanja bo pripomogel tudi k ohranjanju narave.
USPEŠNI V PRETEKLEM OBDOBJU
V lendavski občini so nazadnje sprejeli občinski samoprispevek v zečetku 1986. leta, potekel pa je letos 28. februarja. Tedaj so se na neposrednem glasovanju izjavili, da bodo denar zbirali za tele namene: 64 odstotkov za gradnjo osnovnošolskih objektov, 21 odstotkov za sofinanciranje primarnih objektov za razvoj telefonije, 15 odstotkov od zbranega denarja pa bo šlo za gradnjo vzgojno-varstvenih objektov. Tega razdelitvenega ključa so se tudi držali. Razdeljevanje sredstev za sofinanciranje posameznih objektov je vodil referendumski odbor, ki je vsako leto poda! poročilo občinski skupščini.
Program naložb, kakor so jih opredelili z referendumom, so v
CIRIL PUCKO, predsednik skupščine občine Lendava: čeprav je bilo v zadnjem letu veliko govora o tem, da bpmo samoprispevek kot pomemben vir razvoja nadomestili z viri, ki jih bo sistemsko vpeljala Republika Slovenije, moramo žal za podedovane dolgove ter za boj za priznanje v svetu in za ohranitev miru doma plačati prevelik davek. Zaradi tega je nujno, da podpremo nadaljevanje programa občinskega samoprispevka, ker je to pogoj, da lahko zahtevamo materialno sodelovanje Republike Slovenije.
Spoštovane občanke in občani, človeško pošteno in solidarno do soobčanov je, da se udeležimo referenduma, da glasujemo za dokončanje nezgrajenih šolskih objektov v preteklem obdobju, da se odločimo za to, da bo v naši občini še zazvonil kakšen na novo priključen telefon in da počistimo naše okolje, ki smo ga edino mi tudi onesnaževali.
Zato vas toplo vabim, spoštovane občanke in občani, da se udeležite nedeljskega glasovanja in da glasujete za podaljšanje samoprispevka.
glavnem uresničili. Tako so s sa-moprspevkom sofinancirali gradnjo prizidka k osnovni šoli v Turnišču, ki je omogočil normalen učno-vzgojni proces, medtem ko je prej potekal pouk celo v treh izmenah. V Turnišču so dobili tudi telovadnico, kar je bilo v skladu z referendumskim programom. Iz tega vira so dali tudi nekaj denarja za opremo telovadnice v Odrancih, ki so jo zgradili že prej. V Črenšovcih so prav tako že začeli z uresničevanjem naložb, ki so jih sofinancirali z denarjem občinskega samoprispevka, saj so že zgradili garderobne prostore, tri učilnice in sanitarne prostore. Prihodnji mesec bodo preuredili kurilnico, ki bo potlej omogočala ogrevanje vseh prostorov: tistih, ki jih bodo zgradili kmalu (povečava večnamenskega prostora oziroma jedilnice), kakor onih, ki so za zdaj še (že) v projektu: 4 učilnice, knjižnica in telovadnica.
Po zaslugi občinskega samoprispevka in seveda denarnih virov iz drugih skladov so v lendavski občini v 5-letnem obdobju v celoti uresničili program naložb v objekte otroškega varstva: zgradili so namreč otroška vrtca v Črenšovcih in na Bistrici.
Lendavska občina je bila vrsto let na repu razvoja telefonije, po uvedbi občinskega samoprispevka, katerega dobršen del je šel za gradnjo primarnih telefonskih vodov, pa se je stanje izredno spremenilo. Napeljali so kable za smeri Dolnji Lakoš, Centiba in Dolga vas, potem pa so se
podvizali interesenti za telefonski priključek in tako je ta občina dobila okrog tisoč novih telefonov. Z denarjem so tudi sofinancirali preureditev stavbe za pošto v Dobrovniku, ter medkrajevnih telefonskih kabelskih povezav	Dobrovnik—Strehovci,
Dobrovnik—Kobilje, Dobrovnik—Genterovci, Črenšovci —Bistrica, Lendava—Centiba, Lendava—Lakoš—Gaberje—Hotiza.
VPLIV IN USMERJANJE NALOŽB „
Izkušnje iz preteklosti nas uče, da si moramo najprej pomagati sami, šele tedaj lahko pričakujemo pomoč od drugod. Tako krajevni, kot občinski samoprispevki so še naprej nujna oblika neposrednega zbiranja denarja, kajti želja in potreb imamo veliko, dejanskih možnosti, da bi v celoti dobili denar zanje iz občinskih ali republiških proračunov, pa je malo. Ce denar zbiramo neposredno, imamo tudi večji vpliv na programe naložb, usmerjamo ta deanr, preverjamo, kako ga upravljalci referendumskega sklada porabljajo. Tako zbiranje je še nujno, ker občine ne morejo izbrati bližnjice: uvedbe občinskih davkov, ker jih obvezuje'republiški dogovor o usklajevanju davčne politike. V prid neposrednemu zbiranju denarja govore tudi v glavnem uresničeni programi. Je pa moralno, da naložbe, ki jih v nekem referendumskem obdobju niso uspeli izpeljati, pridejo na vrsto v novem. Vzrokov je lahko bilo več, vsekakor pa draginja.
V nedeljo, 28. aprila, bodo občani lendavske občine šli znova na svoja glasovalna mesta, da bi oddali svoj glas za napredek svoje občine. Zbori občinske skupščine so namreč podprli razpis novega občinskega samoprispevka za obdobje od 1. junija 1991 do 31. maja 1996. V tem času naj bi plačevali 1 odstotek od bruto osebnega dohodka oziroma denarnih nadomestil, pri čemer pa niso mišljena nadomestila osebnega dohodka za čas, ko so delavci na tako imenovanem čakanju. Upokojenci, ki imajo višje pokojnine, naj bi plačevali 1 odstotek; 2 odstotka naj bi znašal samoprispevek od katastrskega dohodka, od katerega lastniki zemljišč plačujejo davek; 1,5 odstotka od neto zavarovalne osnove naj bi plačevali obrtniki, prav toliko (1,5 odstotka) pa bi prispevali delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Osnova za samoprispevek zdomcev je povprečni bruto osebni dohodek v Sloveniji v preteklem letu. Pojasniti pa je treba, da so plačevanja samoprispevka oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. To so občani, ki prejemajo socialno varstveno pomoč, invalidnino ali pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Samoprispevka tudi ne bo treba plačevati od zneska starostne pokojnine, ki jo upravčenci prejemajo na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov, pa tudi ne od štipendij in nagrad za delovno prakso. Obveznosti ne bodo imeli delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
Glasovališča bodo na običajnih mestih. Občani, ki bodo v nedeljo, 28. aprila, odsotni, bodo lahko glasovali že danes, 25. aprila, ali pa jutri, 26. aprila, obakrat med 12. in 16. uro na skupščini občine Lendava.
STARE IN NOVE OBVEZNOSTI
Sedaj pa poglejmo, kaj obsega referendumski program občine Lendava za naslednje 5-letno obdobje! Takoj je treba povedati, da vsega, kar je bilo predlagano, ni bilo mogoče vključiti. Vanj so zajete naložbe, ki jih brez zagotavljanja deleža iz občinskega samoprispevka ne bi bilo mogoče uresničiti. Marsikatero drugo naložbo, ki je ni v programu, bodo lahko izpeljali z denarjem iz drugih virov. To bi lahko utemeljili s
Narave nismo dobili zato, da bi jo uničili, ampak da bi jo ohranili prihodnjim rodovom. Naravovarstvena zavest se sicer krepi tako pri posameznikih (izjeme se še najdejo), kakor na splošno v družbi. V lendavski občini bodo z denarjem občinskega samoprispevka med drugim poskrbeli, da takih prizorov ne bo več.
konkretnimi podatki, a namen tega sestavka ni v tem, da bi nizali take projekte in denarne vire zanje, ampak orisati referendumski program. Moralno je, da v občini Lendava najprej v celoti uresničijo program naložb iz prejšnjega referendumskega obdobja. Na prvem mestu je tako imenovana druga faza dozidave učnovzgojnih prostorov in telovadnice pri osnovni šoli v Cren-šovcih, kar smo že omenili v začetku članka. Predračunska vrednost te naložbe je 15 350 000 dinarjev, iz sklada občinskega samoprispevka pa naj bi primaknili 7 982 000 dinarjev. Naslednji dve naložbi s področja vzgoje in izobraževanja sta telovadnici v Dobrovniku in na Bistrici. Vsaka bo stala po 3 887 000 dinarjev. Za dobrovniško naj bi iz občinskega samoprispevka dali 648 000 dinarjev, za bistriško pa 2 040 000 dinarjev. Vrednost vseh naložb v šolstvu je
ALOJZ JEREBIC, predsednik izvršnega sveta SO Lendava: Namen naložb kot smo jih opredelili z referendumskim programom, ni neupravičena poraba, ampak gre za nujno potrebne objekte oziroma infrastrukturo, ki lahko pripomore k oživljanju gospodarske aktivnosti mnogih panog: od kmetijstva, do drobnega gospodarstva in v končni fazi tudi turizma, kar je naš glavni cilj. Tisti, ki se lahko v tem trenutku pohvalijo, da so zaposleni in imajo tako zagotovljene vire dohodkov, nosijo posebno odgovornost, da pomagajo in da si tak status pridobijo tudi drugi. Naložbe v šolstvo, telefonijo, v varovanje naravne dediščine bodo omogočile, da bodo naši občani imeli kar največ vsega doma, s čemer bo tudi preprečeno izseljevanje. Nadejamo se lahko tudi naložbam, ki bodo jamstvo za dostojno življenje.
Vse politične stranke, zastopane v občinski skupščini, pred referendumom za uvedbo občinskega samoprispevka za obdobje prihodnjih petih let
SKUPNO IZJAVLJAMO:
Samoprispevek je ena od uveljavljenih načinov organizirane samopomoči.
Razlogi, da so se zbori občinske skupščine odločili za razpis referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka, so
1.	Pošteno je do vseh krajanov, da se v celoti realizirajo naloge iz prejšnjega referendumskega obdobja.
2.	V primeru uvedbe samoprispevka bo tekla organizirana akcija za izvedbo programa. Zbrali bomo tretjino sredstev, drugo bomo pridobili v glavnem iz republiškega proračuna.
3.	Onesnaženost okolja nam nalaga takojšnje ukrepanje. Odstraniti želimo divja odlagališča na območju celotne občine. Izboljšati hočemo kakovost voda. Tako bomo dali naši pokrajini zeleno podobo.
Skupna želja vseh političnih strank v občini je — ob vsej različnosti — razvoj občine, krajevne skupnosti in vasi, kar nas bo približalo bolj razvitim delom Republike Slovenije. To moramo narediti za nas in naše potomce in tako izboljšati življenjske razmere.
Vse politične stranke občine Lendava skupaj in enotno podpiramo podaljšanje občinskega samoprispevka. V zvezi s tem pozivamo vas, spoštovane občanke in občani, da na referendumu 28, aprila glasujete ZA.
POLITIČNE STRANKE OBČINE LENDAVA
23 124 000 dinarjev, s samoprispevkom pa bi zanje zbrali 10 670 000 dinarjev. Razliko (12 454 000 dinarjev) bodo zbrali s posebnimi prispevki krajevnih skupnosti s teh območij, ki bodo primaknile najmanj 10 odstotkov od predračunskih vrednosti, potem z denarjem iz amortizacijskih skladov, s sredstvi republiškega proračuna za osnovnošolsko izobraževanje ter šolstvo narodnosti.
CENTRALE ZA 1900 NAROČNIKOV
Naslednja naložba, ki brez samoprispevka ne gre, je telefonija. Ta je na določenih območjih že dokaj razširjena, drugod p.a je še treba ustvariti pogoje za krajevno omrežje. V nov referendumski program so zato v lendavski občini dali tudi sofinanciranje gradnje primarnih objektov. Nujno bo treba sofinancirati medkrajevno kabelsko povezavo do osnovne šole Drago Lugarič do vasi Pince. Napeljava kabla bo predvidoma stala 8 000 000 dinarjev, občinski referendumski sklad pa bo primaknil 1 305 000 dinarjev. Dalje: čeprav so v Lendavi v minulem referendumskem obdobju dobili 1000-številčno telefonsko centralo, že zmanjkuje številk, zato bo treba montirati še eno centralo s takimi zmogljivostmi. Tudi v Turnišču, kjer so pred leti naredili velik korak na področju telefonije, že imajo težave, kajti sedanje zmogljivosti poštne centrale so premale. Občinski samoprispevek bo pomagal, da bodo lahko ščasoma razširili avtomatsko telefonsko centralo za nadaljnjih 400 priključkov. Širitev bo nujna tudi v Črenšovcih, kjer načrtujejo 300 novih priključkov, in v Dobrovniku, kjer naj bi centralo razširili za 200 priključkov. Tako bi v naslednjem 5-letnem obdobju pridobili 1900 telefonskih številk, kar bi najbrž zadoščalo za nekaj prihodnjih let, ali pa tudi ne. Dejstvo je, da je to komunikacijsko sredstvo nujno potrebno že slehernemu gospodinjstvu, še bolj pa podjetnikom, ki jih je tudi na vasi vse več. Skupna predračunska vrednost naložb v telefonijo (primarni vod do Pinc in nakup central) je 24 150 000 dinarjev, z občinskim samoprispevkom pa bi zanje zagotovili 3 889 000 dinarjev. Razliko (20 241 000 dinarjev) bodo zbrali: krajevne skupnosti, kjer bodo
naložbe v telefonijo, potem poštno podjetje in republiški sklad za razvoj demografsko ogroženih območij.
NARAVA BO SPET LEPA
Na videz narava na območju lendavske občine ni okrnjena. Pa temu ni tako, saj je, žal, tudi na tem območju veliko divjih odlagališč odpadkov. Teh pa ni mogoče več dovoljevati, kajti občina
Nova telovadnica
Pred kratkim smo še v šoli pogovarjali o KS Črenšovci. Učitelji so nas seznanili o nalogah in ciljih naše KS, posebno pa še o tem, da bo v kratkem izveden občinski referendum. Novico OBČINSKI REFERENDUM smo vsi učenci sprejeli zelo resno, saj menimo, da imamo končno tudi mi možnost prositi za svoje zahteve.
Lansko šolsko leto smo dobili nov prizidek k šoli in s tem nekaj novih prostorov. Že vrsto let pa imamo veliko željo, da bi dobili novo telovadnico. Mnogokrat moramo telovaditi zunaj, pa čeprav mraz ali megla močno pritiskata, saj se zunaj počutimo bolj varno. V zimskih dneh pa imamo uro telesne vzgoje v stari šoli, ki je od naše šole oddaljena okrog 300 m; tako izgubimo vedno po petnajst minut.
Učenci smo zelo prizadeti, ker mnogi ljudje vlagajo denar v stvari, ki niso tako pomembne, na nas in naše zdravje pa velikokrat pozabijo. Ali jim je res tako malo mar za nas? Ali bi res dovolili, da bi se kateremu od učencev kaj zgodilo? V stari telovadnici so zelo, zelo slabe razmere. Ne samo da nimamo moderne telovadne opreme, temveč predstavlja največjo nevarnost rušenje stropa. Psi se zavedamo, da je telovadba zelo koristna našemu telesu in zdravemu duhu. Pri nas pa ni tako, pričakujemo lahko le, da se bo zgodila nesreča.
Zato prosimo vse občane, vaščane in vse odgovorne za naš zdrav telesni razvoj, da razmišljate o nas na občinskem referendumu in se odločite ZA ter nam s tem omogočite bolj zdravo, srečnejšo prihodnost.
Anita Tkalec, 8. b
OŠ Franceta Prešerna
Črenšovci
PRIPIS: O svojih željah so pisali še drugi šolarji, žal nam je zmanjkalo prostora, da bi objavili še njihove prispevke.
Lendava je ena izmed redkih slovenskih občin, ki imajo urejeno občinsko odlagališče. Predlog občinskega referendumskega programa zajema sanacijo neurejenih odlagališč. To pomeni, da bodo odpadke odpeljali na občinsko odlagališče, prostor pa uredili tako, da ne bo sledu o prejšnjih malomarnostih. Izračunali so, da bo ta poseg stal 2 500 000 dinarjev. Upoštevati je treba, da je takih odlagališč nekaj deset. Iz sklada občinskega samoprispevka bodo v ta namen dali 750 000 dinarjev, dejansko
ŠTEFAN DANČ, Genterovci: Tudi na našem narodnostno mešanem območju bomo kmalu dobili telefon. Ce bo šlo vse gladko, potem se bo to zgodilo že proti koncu prihodnjega meseca. Kable za medkrajevno povezavo smo polagali hkrati, ko so napeljevali kabelsko povezavo med telefonskima centralama Lendava in Dobrovnik. V Genterovcih bo 18 telefonskih priključkov, v Kamovcih 22, Radmožancih 15 in v Žitkov-cih 15. Telefonija ni poceni, saj bomo naročniki plačali po 30 000 dinarjev in je to najbrž vzrok, da se je v nekaterih vaseh za telefon odločilo malo vaščanov, recimo v Genterovcih. Za zdaj še ni nič izgubljeno, saj centrala omogoča še nekaj priključkov; kdaj pozneje pa bo dražje. Seveda pa bi bilo huje, ko ne bi imeli v lendavski občini samoprispevka. Je pa tudi pošteno, da vsi, ki smo v preteklosti kaj dobili, solidarno zaokrožimo glas »za«; le s skupnimi močmi, pa naj je še tako težko, bomo uspeli.
pa bo potrebnih 2 500 000 dinarjev. Razliko (I 750 000 dinarjev) pa bodo zagotovile krajevne skupnosti, razna podjetja, pomagali si bodo z denarjem komunalnih prispevkov in republiškim denarjem za sofinanciranje javnih del.
V lendavski občini menda ni več vasi, kjer ne bi imeli tekoče pitne vode, ki priteka po vodovodnem omrežju. Je pa na večini vodnih zajetij voda oporečna. V splošnem interesu je, da stroko
vno ugotovijo, kakšno vodo pravzaprav uporabljajo in kakšne so možnosti, da bi imeli povsem neoporečno. Zdaj so se odločili, da bodo dali narediti ustrezno študijo (kakovost in količina podtalnice na območju občine Lendava). Projekt bo predvidoma stal I 600 000 dinarjev, z občinskim samoprispevkom pa bodo zanj prispevali 800 000 dinarjev. V načrtu je tudi financira
nje projektov za rekonstrukcijo vodovodnega sistema v občini Lendava, kar bo predvidoma stalo 2 200 000 dinarjev, od tega pa bi polovico primaknili iz sredstev, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom. Tudi na čistilno napravo v Lendavi niso pozabili. Ta bo sicer stala 18 600 000 dinarjev, iz občinskega samoprispevka pa bodo dali 5 600 000 dinarjev. Glavnino bo treba zbrati drugod. Omenjajo prispevek podjetij, lendavske krajevne skupnosti, komunalni prispevek, republiški ekološki dinar in druge vire. Spomnimo naj, da so dobršen del kanalizacije že položili in zdaj, ker pač ni čistilne naprave, le-ta ničemur ne koristi. Se naprej so prisotne »dišave«, kajti zdaj odplake odtekajo neposredno v Kobiljanski potok. Sicer pa so še marsikje drugje skregani z naravo, zato bodo z občinskim samoprispevkom zagotovili še najmanj 1 000 000 dinarjev za pripravo kompleksnega programa ekološke sanacije okolja.
»ZA«, DA BO MIRNA VEST
Občani lendavske občine gredo v nedeljo torej po petih letih znova na svoja glasovalna mesta, da bi oddali svoj glas za vsesplošni napredek. To je v neki meri njihova moralna dolžnost, saj ni kraja, ki v preteklosti ne bi ničesar (pri)dobil. Pozitivno pa bi se kazalo izjaviti tudi zaradi naše odgovornosti za prihodnje rodove. Primer: narave nismo dobili, da bi jo uničili, ampak moramo z njo ravnati tako, da jo ohranimo zanamcem. Divja odlagališča morajo torej izginiti. Tudi kar zadeva oskrbo z vodo nam ne sme biti vseeno, kakšno vodo pijemo. Po svojih zmožnostih moramo prispevati, da bodo imeli primerne učnovzgojne prostore tudi v drugih krajih, ne le v našem, posebej še zato, ker so občani s tistih območij v prejšnjih referendumskih obdobjih prispevali denar za take objekte v Lendavi, Turnišču, Veliki Polani, Genterovcih, Kobilju in drugod. Nazadnje je tu tudi telefonija: omogočiti moramo, da do telefona pride sleherno gospodinjstvo.
Ta članek ima naslov Moralna dolžnost do preteklosti in prihodnosti. Gre torej za pošten odnos in prepričani smo, da bo solidarnost potrjena tudi v teh gospodarsko težkih časih. Spomniti pa je treba, da tam, kjer ni, ni mogoče vzeti. Ce je nekdo ta čas na čakanju na delo in prejema nadomestilo, ta pač ne bo, prispeval. Enako ne tisti, ki imajo nizke osebne dohodke in penzije. Zdaj gre tudi (ali pa predvsem) za to, da se preverimo ali smo za ali proti. Ce bomo glasovali tako, kot v prejšnjih letih, bo naša vest lahko mirna.
Štefan Sobočan
Stran 12
VESTNIK, 25. APRILA T991
utrip življenja
Ali bo cesta res asfaltirana?
Komedija zmešnjav okoli asfaltiranje ceste od tovarne LEK do naselja Trimlini se, kot kaže, končuje. Leta in leta so vaščanom obljubljali, da bodo ta del ceste, dolg kak kilometer, asfaltirali, toda to se doslej ni nikoli zgodilo. Cesto so uničevala motorna vozila, krajani pa sojo z lasntimi sredstvi popravljali. Že pred tremi leti jim je prekipelo, zagrozili so, da bodo cesto enostavno zaprli. Med tem je prišlo do zamenjave oblasti. Trimlinčani so menili, da bo tokrat šlo hitreje, da bo ta — nadležna naloga opravljena. Žal tudi tokrat ni bilo nič. Končno so asfaltiranje te ceste načrtovalci v krajevni skupnosti spravili v referendumski program. Vse lepo in prav, pravijo Trimlinčani, kaj pa, če referendum ne bo uspel? Spet se bo nadaljevala komedija zmešnjav. Eno pa je vendarle jasno: predolgo so jih vlekli za nos. Če cesta v doglednem času ne bo asfaltirana, bodo izpolnili grožnjo in jo zaprli.
JdD
VODA ZA 1. MAJ
Pred 3 ali 4 leti, ko so v okolici Tešanovec meliorirali večji kompleks zemljišč, so začeli v višjih predelih Vučje Gomile usihati tudi nekateri globoki studenci (okrog 30 metrov). Tako so bile domačije na Džubanovem Bregu in Trtkovi prisiljene nekaj storiti. 12 gospodinsjtev se je odločilo za zgraditev skupinskega vodovoda. Medtem gredo dela h koncu in okrog 1. maja naj bi se napolnil 60.000-1itrski bazen, iz katerega bo pritekala voda do pip po naravnem padcu. Gospodinjstva so v glavnem vsa dela opravila s prostovoljnimi akcijami in tudi večino potrebnega denarja so prispevali sami, nekaj pa jim je primaknila občinska gasilska zveza, ker bodo uredili 3 gasilne hidrante.
Besedilo in posnetek:
Jože Graj
■■■■■■ M ■■■■■■ ■ ■■■■ M M ■■■■■■
I INA TRGOVINA — PE PLIN ZAGREB — | I IZPOSTAVA VARAŽDIN
I poziva prebivalce, zainteresirane za postavitev | | prodajalne plina v jeklenkah v Murski Soboti, naj i । se nam javijo.
| Od splošnih pogojev mora interesent izpolnjevati !
■ naslednje:
1.	Mora biti lastnik lokacije za izgradnjo nadstreš- | niče velikosti 6 x 7 m. Ta nadstrešnica mora bi- ■ ti oddaljena od sosednjega zemljišča in od ja- ■ vne ceste najmanj 15 m.
I 2. Za izdano lokacijo mora imeti soglasje občin- | skega protipožarnega inšpektorja.
J 3. Pripravljen mora biti odpreti podjetje ali proda- | jalno za prodajo plina.
| 4. Imeti mora izpit za ravnanje z nevarnimi snovmi, | Iali pa mora ta izpit opraviti pred pričetkom pro- I daje plina.
| Prijave pošljite do 1. 5. 1991 na naslov:
INA »PLIN« Varaždin
Koprivnička bb
42000 VARAŽDIN
■ ali po telefonu 042-55000
NOVA ČRPALKA
V Prosenjakovcih so te dni naposled stekla dela za ureditev nove bencinske črpalke. Investitor je KZ Panonka v sodelovanju z ljubljanskim Petrolom, vrednost naložbe pa znaša okrog 2 milijona dinarjev. Dela bodo končali predvidoma v treh mesecih. Kmetovalci so si zato priskrbeli večje zaloge goriva, ki je bilo na voljo do zaprtja stare črpalke. Poleg plinskega olja (dizelskega goriva) bodo ponudbo na novi črpalki razširili še na navadni in super bencin, kar bo prav gotovo razveselilo številne okoliške lastnike avtomobilov. Če bo prišlo do odprtja mejnega prehoda z Madžarsko, pa bo imela črpalka še širši pomen.
Posnetek: Jože Graj
Pločnik do hotela Lipa
Lendava se ne more hvaliti z urejenostjo pločnikov, teh je malo, v glavnem ob glavni Partizanski ulici. V novem delu mesta, v t.i. Rudarskem naselju, pločnikov sploh ni. V ta novi del Lendave v smeri proti Trimlinom in Centibi so v zadnjih desetih letih postavili veliko novih pomembnih objektov, na katere je vezano veliko število občanov. Vse to je povzročilo, da je promet v tem
uu
• ekspresna izdelava vseh vrst očal • kontrola vida • najnovejši modeli okvirjev priznanih domačih in evropskih izdelovalcev
SONJA JUREŠ
Glavni trg 7, LJUTOMER, telefon: 82 445
delu mesta močno narasel, ceste pa so ostale takšne, kot so bile prej, ozke in slabe. Občani so že nekajkrat dali pobudo, naj se varnost prometa izboljša, žal so vedno naleteli na gluha ušesa. Gostje termalnega zdravilišča se vsak dan podajajo na pot tudi v stari del Lendave, pri tem pa morajo biti zelo previdni, saj hodijo po cesti, ker pločnikov ni. V referendumskem programu, ki ga je pripravila krajevna skupnost Lendava in o katerem se bodo krajani odločali 28. aprila, je med drugim tudi izgradnja pločnika od samopostrežne trgovine v Rudarskem naselju do novega pokopališča in rekreacijskega centra oziroma do hotela Lipa. Nasploh naj bi v prihodnje izboljšali prometno varnost v tem delu Lendave. Upati je, da bodo krajani podprli referendumski program, saj gre za njihovo korist, njihovo varnost. Ker pa prometnice v tem delu mesta uporabljajo tudi drugi občani, bi morala pomagati tudi občina oziroma cestarji.
Jani D.
TEHNO IMPEKS, d.o.o.
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049. odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
•---Beltinci------------------------------------
Borci zaskrbljeni nad dogajanji
Beltinska borčevska organizacija, ki vključuje 103 člane z območja krajevnega urada Beltinci, je zaskrbljena nad dogajanjem v naši družbi, so poudarili na letni konferenci, ko so ocenjevali svoje delovanje. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so bili organizatorji občinske proslave ob lanskoletnem dnevu borca, na kateri je govoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Poudarili so, da jih vse bolj skrbijo nekatera početja, kot je razbijanje spomenikov in spominskih obeležij (dvakrat razbit spomenik Jožetu Čehu — Poldetu). Dogovorili so se, da se bodo udeležili proslave ob 50-letnici OF in dneva borca na Vaneči. Organizirali bodo razne izlete in se dejavno vključevali v vsakdanje dogajanje. Po besedah predsednika Jožeta Kolariča so borci nestrankarska organizacija. Zadovoljni so, da imajo dobro organizirano zdravstveno varstvo.	Jože Žerdin
OBNOVA CERKVE — Na Cankovi vzorno skrbe za svojo cerkev, zgrajeno postopoma v letih 1717—1903, ki je posvečena sv. Jožefu. Tako so pred leti nanovo uredili notranjost (stenske slikarije in barvna okna), pred kratkim pa so začeli prenavljati še zunanjo podobo: že so prekrili streho in obnovili streho zvonika, zdaj kot je razvidno tudi z naše slike, pa obnavljajo pročelje. Tudi stene so izolirali in tako preprečili širitev vlage. Vrednost letošnjih del bo predvidoma znašala 1,300.000 dinarjev. Denar so dali farani od doma in iz tujine, pa tudi krajevna skupnost ga bo nekaj primaknila.
Foto: Š. S.
Murski Petrovci
Avgusta otvoritev doma
Gasilsko društvo v Murskih Petrovcih, ki si je pred leti zgradilo vaško-gasilski dom, v katerem imajo dvorano, orodišče, kuhinjo in sejno sobo, ob pomoči ostalih krajanov končuje dela. Večino le-teh so opravili s prostovoljnim delom. Dom naj bi dogradili do meseca avgusta in ga predali namenu. V društvu, kjer imajo dve članski in eno pionirsko desetino ter reševalno ekipo na vodi, so zadovoljni, da so nabavili nekaj potrebne opreme.	frku
Mostje—Banuta
DELAVNI GASILCI
Gasilsko društvo Mostje—Banuta, ki je dokaj dejavno, vključuje člansko in pionirsko desetino. Društvo je dobro opremljeno, saj ima dve motorni brizgalni in orodno vozilo ter drugo potrebno orodje. V svojih vrstah imajo štiri nižje častnike in tri strojnike. Ob kulturnem domu so si uredili orodišče z gasilsko garažo. Gasilci so tudi zelo zadovoljni, da so uredili deset hidrantov. Požarno vodo pa lahko uporabljajo tudi v potoku Bukovnica. Sicer pa se člani gasilskega društva Mostje—Banuta uspešno vključujejo v vse dejavnosti na svojem območju.	J. Ž.
Velika Polana
ZGRADILI NOVI GASILSKI DOM
LJUDJE IN USODE
ŠOLNIK ZA NJIVSKIM PLUGOM
H Korošakovim pri Vidmu ob Ščavnici sem se napotil, da bi Pokramljal s 87-letnim dedkom Antonom. Opozorili so me, da se je izšolal za učitelja, potem pa postal — kmet.
Ko sem vstopil v predsobo, je •z kuhinje zadišalo po sveže pečenem kruhu. Povabili so me tja in naletel sem na dedka, ki je iz Peči potegnil kolač domačega kruha. Domači so mi pojasnili, da dedek kruh ne le jemlje iz peči, ampak ga tudi mesi in — peče.
»Dokler je bila pri močeh moja žena Monika, je kruh pekla °na. Potem je zbolela in delo sem prevzel jaz. Kaže, da pečem dober kruh, saj so mi nasledniki nekako prepustili to vsakotedensko opravilo. Če sem odkrit, moram reči, da to rad počnem, saj sem si nabral tudi že precej izkušenj.«
Nisem se preveč upiral, ko so mi ponudili svež domači kruh in zaseko.
Anton Korošak pa sploh ni Pek, ampak — učitelj! To je postal po 5-letnem šolanju. A kaj, *o Pa je poučeval le dobri dve le-'b in sicer pri sv. Duhu na Stari Gori. V razredu je imel od 60 do
otrok. Povedal je, da so bili VeHko bolj pridni kot pa so da-našnji osnovnošolci.
»Moji starši so imeli 14 otrok. Jaz sem bil 13. po vrsti. Ob posestvu je bila še trgovina z mešanim blagom, ki pa očetu ni šla ravno najbolje, zato je angažiral mene; pozneje, ko sem se (1933. leta) poročil z Moniko Caf od Tomaža, pa sem počasi v to dejavnost vpeljal njo. V letih pred vojno sem s konji vozil blago za trgovino od grosistov iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in Radgone. Leta 1945, ko je izšel zakon o
So se vam pocedile sline po sveže zapečenem kruhu, mar ne? Kaj, ko bi ga ob koncu tedna sami spekli! Recept? Babica (in dedek) ga bosta z veseljem dala.	foto: S. S.
agrarni reformi, se je bilo treba odločiti: trgovina ali kmetija. Obojega ni bilo dovoljeno imeti. Odločil sem se za kmetijo, trgovino pa zaprl.«
Tako je Anton Korošak, učitelj, postal — pravi kmet. Posestvo je bilo nanj prepisano vse do 1980. leta, ko ga je predal sinu Antonu. Dedek se je tako končno znebil skrbi, sin pa je z večjim veseljem poprijel. Koro-šakova domačija je dokaj trdna
kmetija in je v samem središču Vidma — tik za cerkvijo.
Učitelj — kmetovalec seveda znanja, pridobljenega v višji šoli, ni pozabil. Po svoje ga je razdajal še naprej. Kako tudi ne, ko pa je že kot študent sodeloval v dramski skupini! Pozneje je ob igranju v raznih dramah in veselih odrskih delih tudi režiral. Bil je še pevec, med drugim v cerkvenem pevskem zboru. Jasno kot beli dan je, da rad bere.
V pogovoru z Antonom Korošakom sva načela mnogo tem, a sva se spet vračala h kruhu. K tistemu, ki ga je — sveže pečenega — potegnil iz krušne peči, in onemu — občemu. V primerjavi z drugimi družinami so bili Ko-rošakovi nekoliko na boljšem, a v (pre)velikem blagostanju družina, v kateri je bilo 14 otrok, le ni živela. Bilo je tudi pomanjkanje.
Videmski starosta mi v dobri uri ni mogel povedati vsega iz svojega dolgega in, hvala bogu, zdravega življenja. Bolezen se je nanj zgrnila samo v enem letu. Prestal je dve operaciji skoraj eno za drugo, drugače pa je šlo. Odlično se drži tudi zdaj, ko se počasi bliža 90. letu. O 'receptu za dolgo življenje ga nisem spraševal, kajti v nadnaslovu sem zapisal: Ljudje in usode. Antonova je po svoje prijetna. §. Sobočan
V Veliki Polani so se zavzeto lotili gradnje novega gasilskega doma. Dom gradijo s sredstvi iz krajevnega samoprispevka, marsikaj pa so gasilci in krajani postorili s prostovoljnim delom. Doslej so polanski gasilci z lastnim denarjem in prostovoljnim delom prispevali okrog 26 tisoč dinarjev. Žal pa z občinske gasilske zveze v Lendavi niso dobili nikakršne finančne pomoči.
V gasilskem domu bo manjša dvorana, sejna soba, sanitarije in dve gasilski garaži. V teh dneh bodo z deli nadaljevali, saj bi dom radi čimprej dokončali in predali namenu. Povejmo še to, da so gasilci v Veliki Polani dobro opremljeni in izurjeni za gašenje in reševanje. Lani so polanske gasilce obiskali tudi gasilci iz Hallaina iz sosednje Avstrije in jim podarili nekaj gasilske opreme.	j £
Gederovci
Novo vodstvo krajevne skupnosti
V krajevni skupnosti Gederovci, ki vključuje naselja Murski Petrovci, Sodišinci, Gederovci in Krajna so si izvolili novo vodstvo. Za predsednika sveta so izbrali Alojza Ratnika iz Gederovec. Sprejeli so tudi program dela, v katerem so zapisali, da bodo dokončali delo pri vaško-gasilskem domu v Murskih Črncih, v Sodišincih asfaltirali vaške ulice, v Gederovcih pristopili h gradnji mrliške vežice in izkopu požarnovarnostnih vodnjakov ter uredili ulično razsvetljavo. Z Eira-dom se tudi dogovarjajo o gradnji kabelske televizije, za katero se zanima 124 naročnikov.	frku
Spodnja Ščavnica
Sto deset let šole
V Sponnji Ščavnici so teta 1882 odprli enorazredno podružnično osnovno šolo, ki so jo leta 1891 spremenili v dvorazredno. V kraju imajo še danes štirirazredno podružnično osnovno šolo, ki jo obiskuje 48 učencev. Učenci višje stopnje pa obiskujejo šolo v Gornji Radgoni, kamor se vozijo z avtobusi. Visok jubilej šole v Spodnji Ščavnici bodo proslavili prihodnje leto.	p. Klemenčič
vestnik. 25. aprila 1991
Stran 13
NATEČAJ
za zbiranje vlog za dodelitev kreditnih sredstev v višini 1,500.000,00 din, namenjenih za pospeševanje gospodarskega razvoja občine Ljutomer.
I. NAMEN NATEČAJA
Natečaj je namenjen pospeševanju gospodarskega razvoja občine Ljutomer. Z natečajem želi izvršni svet SO Ljutomer vzpodbuditi nosilce novih proizvodnih programov in jim skupaj z drugimi viri zagotoviti pogoje za realizacijo njihovih idej.
SVET
VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE
MURSKA SOBOTA razpisuje
prosta dela in naloge
— 1 vodje enote
— Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 73. čl. Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in 173. čl. Statuta WO M. Sobota in imeti:
—- vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— organizacijske in strokovne sposobnosti.
MANDAT TRAJA: 4 leta NASTOP: 01. 09. 1991
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Vzgojnovarstvena organizacija'M. Sobota, za razpis.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh, po poteku razpisa.
TAMAŠ d.o.o.
GORNJA BISTRICA 130 a pri Črenšovcih, tel. 70 270
•	ženska, otroška in moška konfekcija
•	v zalogi oblačila iz črnega jeansa za otroke in odrasle
UGODNOST: — nizke cene — obročne odplačilo brez obresti
II. KRITERIJI ZA SODELOVANJE
Na natečaju lahko sodelujejo vse pravne ter fizične osebe, ki nameravajo ustanoviti podjetje ali odpreti obrt oziroma uvajati nove proizvodne programe. Z vlogo morajo predložiti poslovni načrt s predstavitvijo poslovne zamisli in osnovnimi planskimi fizičnimi in finančnimi pokazatelji.
III. PREDNOSTNI KRITERIJI PRI DODELITVI SREDSTEV
— Odpiranje novih delovnih mest,
— večja donosnost programa,
— udeležba tujih in domačih sovlagateljev,
— udeležba sredstev republike Slovenije za razvoj, — varovanje okolja.
IV. NATEČAJNI ROK
»IFFEISEN^
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG — KLOCH
Za vse denarne posle — zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju — banka prijaznih ljudi
TO JE VAŠA BANKA!
Vloge z dokumentacijo bo zbiral Izvršni svet SO Ljutomer do 20. 5. 1991.
Podrobnejše informacije, odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev namenjenih za pospeševanje gospodarskega razvoja občine Ljutomer in pravilnik o postopku, merilih in pogojih za pridobivanje in uporabo sredstev, dobijo natečajni udeleženci na sedežu Izvršnega sveta SO Ljutomer.
oglas v Vestniku zagotavlja uspeh
DEHEISlim
•	ORIGINALNI DELI IN KAKOVOSTEN PRIBOR
•	VELIKO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV TUDI ZA STAREJŠE MODELE VOZIL
•	OKOLI 30.000 DELOV LAHKO DOBITE TAKOJ
•	VELIKA PONUDBA FORDOVIH NADOMESTNIH DELOV IN PRIBORA
•	POSEBNA PONUDBA DELOV ZA VSE AVTOMOBILSKE ZNAMKE
•	SPECIALIZIRANA FORDOVA DELAVNICA Z NAJMODERNEJŠO OPREMO
•	HITER SERVIS.
MICHELIN
SEMPERIT ®
Štajerska potovalna agencija Raiffeisen, podružnica Bad Radkersburg vam omogoča polet in rezervacije letalskih vozovnic v vse dežele sveta. Na počitnice in dopust potujte z agencijo RAIFFEISEN, s sedežem v istoimeni banki v avstrijski Radgoni.
DOBRODOŠLI. SVETOVALI
VAM BOMO NAJBOLJŠE!
Steirisches
Raiffeisen X o>
Reisebiiro y
ZA MENE NAJBOLJŠI!
GRADEC-GRAZ, Alte Poststrasse 122, tel.: 9943 316 500-0
•	OB NESREČI VAM TAKOJ PRISKOČIMO NA POMOČ
•	POLLETNO JAMSTVO ZA POPRAVILA, DELO IN ORIGINALNE NADOMESTNE DELE
•	STROKOVNA POSVETOVALNICA
•	NAŠE ŠOLANO OSEBJE GOVORI SLOVENSKO
•	NAJBOLJŠA MENJAVA DINARJA
tako pridete do nas:
Alte PoststraBe »J
v >
Autobahn-
Haupt;  'TL Abfahrt West
Priporočamo vam gume za vsa vozila!!!
BLAUPUNKT
Tako mala pika, pa tako velika razlika. Vaš avtoradio — avtohifi
VEDNO, KO STE V GRADCU NAS OBIŠČITE!
GRAŠKI MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJEM Ip 1991 —
od 27. aprila do 5. maja 1991
Največji tradicionalni, univerzalni sejem, ki vključuje strokovne sejme (poljedelstvo, gastronomija, hotelirstvo, obrtništvo), večje posebne razstave (1.000+ 1 KS — avtomobil — okolje — prihodnost), kopanje in savna, šport, prosti čas, skrb za domače živali, in velike nacionalne razstave.
GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM
Vstopnice za dinarje lahko kupite pri KOMPASU v Mariboru, mejnih prehodih Šentilj, Gornja Radgona in v brezcarinski trgovini v Gederovcih.
Cena: 30 din
Grazer MesseZ/A International
e‘ran 14
VESTNIK, 25. APRILA 1991
— NOGOMET-------------------------------------
Zmaga Nafte v Žalcu, poraz Mure doma
V dvaindvajsetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je prijetno presenetila lendavska Nafta, saj je v Žalcu premagala Partizan Hmezad z 2:1 in se na lestvici prebila na sedmo mesto. Strelca za Nafto sta bila Ratajac in Dovečer. Razočarala pa je soboška Mura in nepričakovano doma izgubila s trboveljskim Rudarjem z 0:2. Upajmo, da bodo Sobočani ta spodrsljaj popravili na gostovanju. V prihodnjem kolu gostuje Mura v Medvodah, Nafta pa igra doma z Domžalami. Postavi — NAFTA: Kusek, Mundžar, (Drvarič), Novakt Horvat, David, Pintarič, (Ratajac), Herceg, Dovečer, Rob, (Graj), Zalek, Kerek. MURA: Černjavič, Kardoš, Časar, Bencak, Papič Filipan, Lo-pert, Baranja (Cirkvenčič), Buzeti, Voti (Lesjak), Cifer (Črnko).
Zmaga Beltinke in poraz Turnišča
V devetnajstem kolu tekmovanja v slovenski območni nogometni ligi vzhod je Beltinka doma premagala Pohorje s 3:1. Gole so dosegli: Hartman, Godina in Mertiik iz enajstmetrovke. Najstrožje kazni ni realiziral Jančar. Središče je premagalo Turnišče z 1:0. Gol je bil dosežen v začetku drugega polčasa. Moštvi sta igrali v postavah — BELTINKA: Kozic, Dugar, Jona, Kosi, Mertiik, Tratnjek, Čontala (Vd-roš), Forjan, Hartman, Jančar, Godina. TURNIŠČE: Zver, Mujdrica, Pucko ml., D. Lebar, Markoja st., N. Koveš, Dominko, Rous, Pucko st., Markoja ml., (G. Koveš), S. Lebar. V prihodnjem kolu igra Turnišče doma s Pekrami, Beltinka pa gostuje v Dravogradu.
Beltinka v četrtfinalu
V osmini pokalnega nogometnega tekmovanja v Sloveniji je prijetno presenetila Beltinka iz Beltince, vodilno moštvo v območni slovenski ligi vzhod, saj je v Celju premagala člana slovenske lige Ingrad Kladi var s 3:1. Strelca golov za Beltinko sta bila Godina (2) in Ska-per. Lendavska Nafta, član slovenske lige, pa je nepričakovano izgubila s članom območne lige vzhod, Središčem, z 1:2. Gol za Nafto je dosegel Dovečer. Nafta je tako izpadla iz tekmovanja, Beltinka pa se je uvrstila v četrtfinale.
--O D BOJ KA-----------------------------------
Tokrat popoln uspeh
V zadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi sta pomurska ligaša dosegla popoln uspeh. Emona Comerce Ljutomer je v Beltincih premagala drugouvrščeno Topolšico s 3:1 in tako potrdila visoko uvrstitev, tretje mesto. Pomurje pa je v Murski Soboti premagalo četrtouvrščeni Bled s 3:2. Tako so se Sobočani znebili zadnjega mesta. Moštvi sta igrali v postavah — E. C. Ljutomer: Drvarič, Onišak, Krajcar, Prelog, Štrakl, Rajnar, Šumak, Savič; Pomurje — Ratkai, Žalik, Šiftar, Gobec, Vnuk, R. Poredoš, Novak, Hochstater, Klement, Goršak, Časar in D. Poredoš.
V zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi pa je Pomurje po enakovredni igri premagalo Mladost s 3:2. Soboški ekipi sta igrali v postavah: Pomurje: Forjan, Posavec, Smisl, Tanšek, Hochstater, Roudi, Vršič, Semen, Jerič, Cipot. Mladost: Čer-nela, Šiftar, Počič, Drvarič,. Kerec, Medeot, Šlebinger, Marič, Toth, Osterc in Pintarič.
--ROKOME1--------------------------------------
Visoka zmaga Bakovec v Izoli
V dvaindvajsetem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci gostovala v Izoli in z visokim rezultatom 35:24 premagala Ferrotehno. Bakovčani so si že v prvem polčasu zagotovili visoko-vodstvo — 11 zadetkov razlike. Gole za Pomurko Bahovce so dosegli: Okreša in Petek po 7, Š. Lovenjak 6, Buzeti in Meo-lic po 4, Žugelj 3, A. Lovenjak 2 ter Žalodec in Horvat po enega. V Prihodnjem kolu igra Pomurka Bakovci doma z Lipastom iz Grosu-Plja.
Rokometaši Kroga že prvaki?
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je bila v Krogu na sporedu derbi tekma kandidatov za prvo mesto med Pivovarno Laško in Krogom. Boljši so bili Krogčani in so zmagali s 17:15, tako imajo lepe možnosti, da postanejo prvak in se uvrstijo v višje tekmovanje. Najuspešnejši pri Krogu so bili: Varga 8, Šernek 3 ter Titan in Meolic po 2. V pomurskem derbiju je Polet premagal Mladinca z 29:25. Najboljši strelci: Kreft 10 in Škraban 8 pri Poletu ter Makovec 11 in Buzeti 5 pri Mladincu. Radgona pa je premagala Slovenj Gradec z 28:25. Najuspešnejši strelci: Benko 7, Husar 6 ter Perša in •Merčnik po 5. V prihodnjem kolu igrajo — Krog : Radgona, Velenje : Polet in Mladinec : Slovenj Gradec.
"namizni tenis---------------------------------
Odlično drugo mesto
Republiško ekipno prvenstvo za mladince, ki je bilo v zelo dobri organizaciji NTK Sobota v Murski Soboti in na katerem je po po-Prejšnjih kvalifikacijah sodelovalo osem ekip, je prineslo Sobočanom velik uspeh, saj so tudi tokrat, tako kot lani, osvojili odlično drugo ntesto za nepremagljivo Kovino-Olimpijo z dvema državnima repre-Zentantoma (Ignjatovičem in Škafarjem), na čelu. Sobočani, za katere So igrali Tomaž Kus, Boris Rihtarič, Andrej Sapač in Mitja Horvat, so M rat za'§ra'‘ presenetljivo dobro in v predtekmovanju premagali Merkur s 5:0, Strojno II prav tako s 5:0 ter v finalni skupini Ilirijo s
Strojno I prav tako s 5:1 in izgubili s Kovino-Olimpijo z 1:5. igralci so dosegli rezultate: Kus 8:1 (in je bil tretji najuspešnejši igra-ec prvenstva), Rihtarič 7:2 (in je bil četrti igralec prvenstva), Sapač •4, Horvat 2:0. Za drugo mesto zaslužijo čestitke, uvrstili so se tudi na državno pryenstvo, ki bo maja v Crikvenici.	M. U.
JUDO---------------------------—-------------.
Pionirji prvi, mladinci drugi
V Ljubljani je bilo šesto tradicionalno tekmovanje pionirjev ■n mladincev v judu za pokal Golovec. Sodelovalo je 330 judoi-? °v. Zopet so se izkazali mladi soboški judoisti, saj so pri pionir-, Jih osvojili prvo, pri mladincih pa drugo mesto. Pri pionirjih sta 1 a najuspešnejša: Žilavec (31 kg) in Hašaj (34 kg), saj sta zasedla Prvi mesti. Drugi je bil Čuk (38 kg), tretji pa Rančigaj (31 kg), L. 'hajlo (38 kg), Vehab in Horvat (49 kg). Erniša je bil šesti. V kon-. urenci mladincev je bil najuspešnejši L Cikajlo (64 kg), osvojil je m? mesto. Pavlič (52 kg) je bil drugi, Šeruga (64 kg) tretji, Vehab Š- ll Pet’’ Mazouzi (60 kg), Kerec (70 kg) in Kos (77 kg) šesti, mad' (85 kg) pa osmi pionirji Sobote so s 37 točkami zasedli prvo clS?° P.red Splitom, 25, in Ivom Rejo iz Celja, 20 točk. Pri mladin-J" Je .bila Sobota s 34 točkami druga, enako tudi z 71 točkami v uPni konkurenci.	... „
\	T. Kos /
-ŠAH---------------
Radosavljevič, Kovač, Hari
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir. Med 16 šahisti so po 12 točk zbrali Robi Radosavljevič, Boris Kovač in Danilo Hari. Sledijo: Ciril Logar, 11, Jože Benko, 10,5, Ivan Lukič, 10, Štefan Režonja, 9,5, ih Alojz Kos, 9 točk.
Kovač in Števanečeva
Šahovska sekcija na Grlavi je pripravila turnir posameznikov. Sodelovalo je 42 šahjstov, ki so tekmovali v članski in mladinski konkurenci. Pri članih je zmagal Kovač z 8 točkami pred Žgancem (7,5), Korbanom, Rožmanom, Maukom, Cmrekarjem, Režonjo, Glavačem in Žajdelo (po 6 točk). Pri mladincih pa je zmagala Števenečeva pred Maukom, oba sta zbrala po 5 točk. Sledijo: Katka Marič, 4, Tinka Marič in Glavač, po 3 točke.
I. SOL MOŠKI
Končna lestvica
Granit	22	21	1	64:9	42
Topolšica	22	16	6	54:29	32
E. C. LJUTOMER	22	15	7	52:40	30
Bled	22	14	8	52:37	28
Brezovica	22	13	9	54:41	26
Tehno Mobil	22	12	10	45:45	24
Šempeter	22	9	13	38:51	18
Izola	22	8	14	38:49	16
Celje	22	7	15	38:56	14
Mežica	22	6	16	27:56	12
POMURJE	22	5	17	34:56	10
Mislinja	22	5	17	26:59	10
PNL
Rezultati — 15. kolo
DobrovnikiBakovci	4:2
MladostiČrenšovci	1:2
Lipa:lžakovci	3:1
RenkovciJišina	1:1
Polanaljutomer	1:1
Veržej:Odranci	2:1
Zaostala tekma	
IžakovcitVeržej	0:2
Veržej	15 9 5 1 28:9 23
Bakovci	15 8 2 5 20:18 18
Odranci	15 7 3 5 17:12 17
Črenšovci	15 8 1 6 22:20 17
Dobrovnik	15 7 2 6 27:18 16
Tišina	15 5 6 4 24:19 16
Ljutomer	15 6 4 5 24:22 16
Polana	15 4 5 6 16:22 13
Ižakovci	15 4 4 7 20:21- 12
Renkovci	15 3 6 6 15:20 12
Lipa	15 4 3 8 16:33 11
Mladost	15 3 3 9 15:30 9
I. MNL MS
Rezultati — 15. kolo Čarda:Gančani Grad:Rogašovci Serdica:Radgona DokležovieJromejnik BratoncLSalovci Cankova:Rakičan
Rogašovci	15
Grad	15
Rakičan	15
Šalovci	15
Dokležovje	15
Tromejnik	15
Gančani	15
Čarda	15
Cankova	14
Bratonci	15
Radgona	14
Serdica	15
1:1
0:1
3:1
0:0 1:5
2:2
11 3 1 52:17 25
9 3 3 28:16 21
7 4 4 36:21 18
6 6 3 38:28 18
7 4 4 29:23 18
7 1 7 26:33 15
5 4 6 28:26 14
4 5 6 21:32 13
3 5 6 28:29 11
4 2 9 27:36 10
3 2 9 21:45 8
2 3 10 16:44 7
II. MNL MS
Rezultati — 15. kolo Križevci:Vrelec PuconcrHodoš RomahTešanovci Puščaj 1 plavih Apače:Prosenjak. Filovci prosti
Hodoš Puconci Romah Filovci Apače Pušča Tešanovci 11 plavih Prosenjak. Vrelec Križevci
0:4 4:1 3:1 4:2 7:2
14
13
14
13
14
14
14
13
13
14
12
10 1 3 44:26 21
8 2 3 40:23 18
8 1 5 41:27 17
7 3 3 33:20 17
7 1 6 41:37 15
7 1 6 35:33 15
7 1 6 31:33 15
6 1 6 33:30 13
2 2 9 31:47 6
1 4 9 27:46 6
2 1 9 16:50 5
I. ONL LENDAVA
Rezultati — 12. kolo Nafta B:Nedelica GraničarPanonija Lakoš:Hotiza Mostje:Bistrica Kapca:Kobilje
Kobilje Bistrica Hotiza Kapca Graničar Nedelica Nafta B Panonija Mostje Lakoš
1:1
2:1
1:2
0:4
1:2
12 9 2 1 25:10 20
12 9 2 1 24:16 20
12 6 2 4 23:16 14
12 6 1 5 23:20 13
12 6 1 5 21:23 13
12 3 6 3 29:14 12
12 5 2 5 19 19 12
12 1 4 7 8:24 6
12 1 3 8 7:19 5
12 1 3 8 14:32 5
—— — —— — — — —	—
। KROS
I Kolar prvi, Ščančar tretji, | । Klemenčičeva peta i IV Domžalah je bil šesti spomladanski Dnevnikov kros, na |
katerem je sodelovalo okrog 500 tekmovalcev iz Slovenije, nasto- I ■ pili pa so (udi tekači in tekačice iz Hrvaške in Madžarske. Med ■ • njimi je bilo tudi nekaj pomurskih tekmovalcev. Najbolje so se | | odrezali Kolar (OŠ Rogašovci), ki je zmagal v teku na 1000 m _ Imed osmimi razredi, Ščančar (OŠ Beltinci), ki je med sedmimi | razredi zasedel tretje mesto in Petra Klemenčič iz Gornje Rad- ■
L gone, ki je bila pri dekletih peta.
I ■■ » ■■■■■■■■■■■■ MM MM MM MM MM MM MM mJ
ŠPORTNI RIBOLOV
Božič, Marič in Ovsenjak prvaki
S tekmama na Kraščih in Gajševcih je bilo sklenjeno tekmovanje pomurskih ribičev. Za pomurske naslove se je borilo 30 članov, 13 mladincev in 7 pionirjev. Pri članih je ekipno zmagala prva ekipa Radgone pred drugo in tretjo ekipo. Med posamezniki je postal pomurski prvak Mirko Božič (GR) s 97 točkami (12,875 kg) pred Danilom Hladnom (GR), 97 (12,225 kg), in Željkom Mavričem (GR), 91 točk. Pri mladincih je zmagala ekipa Ljutomera pred Mursko Soboto, Ljutomerom II in Lendavo, med posamezniki pa Igor Marič (MS), 100, pred Tanjo Lesjak (Ljut.) 97, Mirkom Lesjakom 94 (13,55 kg) in Škergetom (oba Lj.) 94 (10,475 kg). Med pionirji, ki so tekmovali le v posamični konkurenci je zmagal Boštjan Ovsenjak z 91 točkami pred Gorazdom Rengeom (oba MS), 88, in Denisom Vukom (Lj), 85 točk.
--KAJAKAŠTVO------------------------------
Horvat in Gjerekova četrta
Na reki Kolpi je bilo tradicionalno tekmovanje v spustu, ki je v konkurenci mladincev štelo kot kvalifikacija za sestavo državne mladinske reprezentance. Sodelovalo je 80 kajakašev in kanuistov. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V konkurenci mladincev je Iztok Horvat (Krog) v C1 zasedel četrto mesto. Enako uvrstitev je dosegla v KI pri ženskah Anita Gje-rek (Bistrica) ter dvojica Gujtman-Kovačič (Krog) pri članih C2.
— STRELSTVO ------------------------------
Novo strelišče v Dolini
S častnim strelom je predsednik OSZ Lendava Franc Balantič odprl novo 4-stezno strelišče za zračno puško SD Dolina, hkrati pa predsedniku domače strelske družine Štefanu Kišu za pomembno delovno zmago izročil srebrno plaketo OSZ Lendava. Ob tej priložnosti so tudi izvedli prvo tekmovanje, posvečeno obletnici OF, Šodelovalo je 9 strelskih družin. Zmagala je Planika iz Turnišča s 716 krogi pred SD ŠK Turnišče, 693, in SD Jezero Dobrovnik, 672 krogov. Pri posameznikih je zmagal Draškovič s 184 krogi pred Maučecem (oba Planika), 181, in Rajtarjem (ŠK), 180 krogov.
A. Zver
Mesna industrija in Mura
V Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško v okviru delavskih športnih iger. Sodelovalo je 46 strelcev in strelk. Pri moških je ekipno zmagala Mura s 538 krogi pred SCT, 535, in Pomurskim tiskom, 526 Krogov, med posamezniki pa Štefanec (SCT) s 185 krogi pred Horvatom (Mura), 184, in Gombocem, 182 krogov. V tekmovanju žensk je bila ekipno najboljša Pomurka — Mesna industrija s 412 krogi pred Potrošnikom, 388, in Muro, 161 krogov, pri posameznicah pa je zmagala Rengeova (Mura) s 161 krogi pred Roudijevo (Pomurka), 159, in Bunderlovo (Potrošnik), 142 krogov.
F. Matko
Planika in Maučec
SD Planika iz Turnišča je pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med desetimi ekipami je zmagala Planika z 804 krogi pred prvo ekipo ŠK Turnišče, 793, in drugo ekipo ŠK, 766 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Jože Maučec (ŠK) z 270 krogi pred Draškovičem, 270, in Avgustom Maučecem (oba Planika), 268 krogov.	F. Vitez
Bukovec deveti
V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Med 38. članskimi ekipami je sodelovala tudi Tišina in s 1079 krogi zasedla 21. mesto. Med posamezniki je bil Branko Bukovec s 375 krogi deveti, Pertoci je nastreljal 366, Gider pa 365 krogov.
F. Matko
Sobočanke tretje v Sloveniji
V hotelu Bellevue na Pohorju je bilo republiško prvenstvo v šahu za pionirke. Lep uspeh je dosegla ekipa starejših pionirk OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote, saj je osvojila tretje mesto. Za ekipo so igrale: Martina Marič, Edita Dominko, Stanka Vigali in Alenka Gačanovič. To je bilo že peto sodelovanje ekipe na republiškem prvenstvu. Sobočanke so enkrat osvojile drugo in trikrat četrto mesto. Poleg tega je bila ekipa štirikrat občinski in štirikrat regijski prvak. V posamični konkurenci pa so učenke OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote na republiškem tekmovanju osvojile enkrat drugo, enkrat tretje, enkrat četrto in enkrat deseto mesto. Na občinskih tekmovanjih so dosegli 7 na regijskem pa 6 prvih mest.
Ekipa starejših pionirk OŠ EK Murska Sobota. Stojijo od leve: Anton Marič (mentor), Alenka Gačanovič, Edita Dominko, Tinka Marič in Stanka Vigali. Foto: N. Juhnov
STOLPEC UREDNIKA
Mednarodni maraton treh src
Športno in turistično društvo Radenci, ki delata družno, tudi letos organizirata tradicionalni tekaški maraton treh src, že enajsti po vrsti. Tako kot na vseh dosedanjih bo tudi tokrat pokrovitelj prireditve Radenska iz Radenec.
Gre za množično tekaško prireditev, ki si je že doslej pridobila sloves ene najuspešnejših športno-rekreacijskih prireditev, in ima širši značaj, saj je povezana z bogatim kulturnim programom in sejmom domače obrti. Čeprav bo mednarodni tekaški maraton treh src v Radencih šele v soboto, 25. maja 1991, je že nekaj časa v javnosti razpis o prireditvi. Prizadevni organizacijski odbor prireditve, ki ga že nekaj let uspešno vodi priznani športni delavec Martin Sreš, je poskrbel, da so bili poleg javnih občil pravočasno seznanjeni o prire-
MARATON TREH SRC RADENCI
ditvi številni posamezni tekači, stalni udeleženci maratona treh src v Radencih. Tako kot prejšnje leto bo na mednarodnem tekaškem maratonu treh src v Radencih na sporedu maraton cicibanov (500 m), pionirjev (800 m), trimski tek (10 km), mali maraton (21 km) in maraton (42 km).
Poleg tega pa bo še trimski pohod na Keplo (6 km). Program prireditve je sestavljen tako, da bo lahko pritegnil različne tekače oziroma pohodnike. Pravico nastopa imajo vsi, ki se počutijo sposobni in ki so za posamezne kategorije dopolnili določeno število let. Starostni pogoji pa so: cicibani 4 leta, pionirji 7 let, pohodniki 6 let, trimski tekači 10 let, udeleženci malega maratona 14 in maratona 18 let. V malem maratonu bodo tekmovali: mladinke, mladinci, veteranke, članice, veterani in člani. V maratonu pa veteranke, članice, veterani in člani. Za tiste tekače, ki se prijavijo 10 dni pred prireditvijo, bo Startnina 70, sicer pa 100 dinarjev.
Start in cilj prireditve bo kot po navadi pred hotelom Radin v Radencih. Vsak udeleženec bo prejel po teku oziroma pohodu spominsko značko, diplomo in testno priznanje. Absolutna zmagovalca maratona treh src dobita pokala pokrovitelja, prvi trije v vsaki kategoriji pa medalje, vsi drugi maratonci pa še testne znake, glede na časovni zaostanek za zmagovalcem. V času mednarodnega tekaškega maratona treh src v Radencih bo tudi tokrat zelo živo. Dolgčas ne bo tudi tistim, ki ne boder tekli ali hodili, saj bo prireditev popestrena z nastopi folklornih in plesnih skupin, godbe na pihala, modno revijo, nagradnimi igrami in še čim. Manjkalo pa ne bo tudi izdelkov domače obrti in spominkov. Radenci, najbolj urejen turistični kraj Slovenije, bodo v soboto, 25. maja 1991, prizorišče velike mednarodne športno-turistične prireditve.
Feri Maučec
25. APRILA 1991
Stran 15
kronika
s
jxxixrxTxxxxxnxxixxxi ti tzum/rr
» ■
NOVO V ODRANCIH!
Lepotičke
ČLOVEK V STISKI NE OSTANE SAM
Trgovina KAS, Ravenska 6, tel. 70 183
mi
se vračajo
NOV DOM ZA VAJSOVO DRUŽINO


Sredi lanskega leta smo pisali o pogrešanih osebah. Tedaj smo »obdelali« tudi izginotje Marjete Nikolič iz romskega zaselka v Dolgi vasi. Poteklo je več mesecev, odkar je odšla zdoma (ali pa so jo ugrabili, kot so domnevali starši), ni se oglašala, zato so pomislili na najhujše. Pred kratkim pa se je izgubljena hčerka vendarle oglasila. Pisala je svojim staršem, da živi v naselju Stapanica pri Kije-»em na Kosovu. Sporočila je, da ima že sina Vesela in da se dobro razume z možem Ize-tom. s katerim živi v zunajzakonski skupnosti. Starše je zaprosila, naj ji čimprej pošljeta izpisek iz rojstne matične knjige, ker se želi poročiti. Napovedala je tudi skorajšnji obisk, hkrati pa izrazila bojazen, da jo bo oče premlatil. Očitno jo daje hudo domotožje, saj piše, da mora domov »živa ali mrtva«. Starša, ki imata kopico otrok, sta bila po Marjetinem odhodu v hudih skrbeh, zdaj pa jima je odleglo in beg ji bosta seveda oprostila. Tudi za-ravi vnučka, ki ga želita Čimprej videti.
Srečno pa-se je končalo popotovanje še ene deklice, tokrat iz romskega naselja na Pušči. V našem in drugih listih smo lahko prebrali »tiralico« UNZ za Darinko H., učenko 6. razreda OŠ iz Murske Sobote. Sicer je že nekajkrat odšla, a se je hitro vrnila. Tokrat pa je prišla po treh tednih. Bila je v družbi sonarodnjakov v Mariboru (tam so našli odvrženo njeno šolsko torbo, kar je povzročilo preplah!), miličniki pa so jo odkrili v nekem lokalu v Celju. Zdaj je spet dobra učenka in hiti, da bi nadomestila, kar je izgubila v 3-teden-skih samovoljnih počitnicah.
Š. S.
V Zbigovcih pospešeno grade domačijo, ki je 14. januarja zgorela. Pomoč posameznikov, krajevnih skupnosti in podjetij
V Vestniku smo 17. januarja 1991 pisali o hudi družinski tragediji v Zbigovcih v radgonski občini. Štiri dni prej je pri Vajso-vih izbruhnil požčar, ki še zdaj ni pojasnjen in v katerem sta se zadušila 4- in 3-letna otroka. Del stanovanjskega poslopja je bil zidan, vse ostalo pa leseno, zato je skoraj v celoti zgorelo.
Od takrat so minili dobri trije meseci. Prejšnji teden, ko smo obiskali domačijo, smo naleteli na skupino kakih dvajsetih delavcev, ki so z zarezno strešno
opeko pokrivali nadzidan in prizidan stanovanjski del in gospodarsko poslopje, ki so ga postavili na novo. Pokramljali smo s 60-letnim Petrom Vajsom, gospodarjem, ki pa ne živi stalno v Zbigovcih, ampak pri svoji drugi ženi v Spodnji Ščavnici. Pripovedoval nam je:
»Družinska tragedija nas je zbližala. Zet Boris in hčerka Verica sta se kmalu po požaru preselila v novo hišo, ki sta jo medtem dogradila s pomočjo izvršnega sveta radgonske občine, kme-
Domačija Petra Vajsa iz Zbigovec, ki je pred nekaj več kot tremi meseci pogorela skoraj do tal, zdaj že dobiva nove zidane stene in opečne stro-pove, pa tudi ostrešje in kritina sta novi. Hiša, v kateri bo stalno živel Vajsov še ne poročeni sin, bo hkrati ognjišče vseh.	Foto: Š.S.
tijskega kombinata, podjetja Lončarič in drugih. Ne jaz ne moji otroci pa nismo mogli ostati brez ognjišča, kajti v tej hiši, ki je pogorela, smo se rodili, preživeli naša najlepša obdobja življenja, zato smo se odločili, da jo postavimo na novo. Spodbudo za to smo dobili, ko so se ljudje odločali, da nam bodo pri tem pomagali. V krajevni skupnosti Čreš-njevci so zbrali 19.500 dinarjev, izdatno nam je pomagal kmetijski kombinat Radgona, v katerem sem bil do lanskegaleta zaposlen; z nabiralno akcijo so se odrezali tudi zbigovski gasilci in darovalci, v nekaterih krajih pa sem zbiranje opravil sam. Seveda je bilo še vedno premalo denarja, zato sem prodal dve kravi in posekal ducat lastnih dreves za ostrešje ...«
Tam, kjer je volja, je moč! Vaj-sova domačija iz dneva v dan raste, se spreminja in počasi bo lepša, bolj udobna in uporabna (gospodarski del), kot pa je bila prejšnja, pretežno brunarica. Nad gradnjo sicer bdi zidarski mojster Janez Perko iz Lastome-rec, naenkrat pa so zidarji postali tudi Vajsovi otroci in zetje. Tudi vnuki so se vključili. Prav med našim obiskom so pridno dodajali strešno kritino. Neprecenljiva je tudi pomoč sosedov, zlasti Škrabarjevih, pa delavcev kmetijskega kombinata in EIrada, ki so imeli na dan našega obiska »šiht« pri Vajsovih. ,
S. Sobočan
VSE VEC UŽIVALCEV MAMIL
Trčenje in
požar
V preteklem tednu je bilo na pomurskih cestah dokaj mimo, saj sta se zgodili le dve nesreči. Bila pa so obdobja, ko je bilo tega veliko več. Prav gotovo preprečevalno delujejo visoke kazni, ki so zagrožene kršilcem.
V petek, 19. aprila, ob 16.30 se je Ivan Želko, rojen 1964. leta, peljal z osebnim avtom po lokalni cesti Trnje—Odranci. Med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom, pa je tudi to najbrž vzrok za hudo telesno poškodbo. V križišču s prednostno cesto Renkov-ci—Turnišče je izsilil prednost pred vozilom Jožeta Pucka, rojenega 1941. leta, iz Renkovec. Poleg telesne poškodbe je nastala tudi gmotna v višini 200 000 dinarjev.
Med vožnjo iz Ljutomera proti Cezanjevcem — bilo je 20. aprila ob 22. uri — se je vnel osebni avto Toyota, ki ga je vozil Peter Vaupotič iz Radomerščaka 5. Ko je voznik zaznal, da je pri motorju nekaj narobe, je ustavil, nakar seje ogenj razširil še v notranjost vozila. Pn gašenju so sodelovali ljutomerski gasilci, kljub temu pa je škode za 30 000 dinarjev.
Ni naš namen, da bi razpredali, zakaj ljudje segajo po mamilih, pač pa hočemo navesti le dejstva, ki kažejo, da se število uživalcev mamil v Republiki Sloveniji povečuje. V mislih imamo seveda »prepovedana« mamila.
Delavci organov za notranje zadeve Republike Slovenije so v letu 1990 namreč ugotovili, da se povečuje tako število uživalcev kot razpečevalcev mamil, starost uživalcev pa se niža. Tako so ugotovili, da so se drogirali celo nekateri osnovnošolci! Druga ugotovitev je, da je v prometu in uživanju vedno več mamil, ki jih uvrščamo med tako imenovane trde
droge, kot sta heroin in kokain, sorazmerje med uživanjem mehkih in trdih drog pa je 50:50. Hudo je tudi, ker se v Sloveniji pojavlja organizirano in dokaj obsežno razpečevanje mamil. Povečan je tudi prenos mamil čez ozemlje naše republike proti Zahodu, kar nekako potrjujejo tudi številna odkritja tihotapcev. So pa tudi primeri, ko si zasvojenci pornagajo do ustreznih opojnih sredstev na ta način, da vlamljajo v zdravstvene zavode in lekarne. Znani so tudi gojitelji indijske konoplje in obrezovalci pomurskih makovih glavic. Pa stanje v Pomurju? Samo uživanje mamil ni kaznivo, saj je tak človek
bolnik. Tudi nabava mamil za lastne potrebe je »tolerirana«. Drugače je, če bi se kdo ukvarjal s tihotapljenjem in preprodajo mamil. Tak ne uide kazni! Ni nam uspelo dobiti podatkov, kako se oskrbujejo pomurski uživalci, res pa je tudi, da vsak, ki ima dolge lase in je zaprt vase, še ni »hašišar«, kot sicer večkrat koga razglasimo. Pa morda še to: po svoje smo zasvojenci v lažji obliki»vsi, ki kadimo, pijemo kavo, čez mero uživamo tablete. Vzroki za zasvojenost pa še zdaleč niso v »modi uživanja«, ampak so globlji, številni. Zgodi se, da koga celo pokopljejo.
Š. S.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Znanje za varnost
Letošnje občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu so letos pripravili na osnovni šoli na Bistrici. Šolarji so izpolnjevali teste o poznavanju cestnoprometnih predpisov, imeli so, spretnostno vožnjo, naposled pa-so še zapeljali po vaških ulicah. V ekipnem tekmovanju je v višji skupini največ točk osvojila OŠ Odranci, sledijo ji OŠ Črenšovci, Dobrovnik, Lendava ... V nižji skupini pa je največ točk zbrala OŠ Dobrovnik, nato OŠ Odranci, Lendava itn. Med posamezniki se je v višji skupini najbolje odrezal Franc Varga z OŠ Dobrovnika, ki je zbral 1 470 točk, zato je v
soboto sodeloval na republiškem
tekmovanju. V nižji skupini pa je bil med posamezniki najboljši (1 450 točk) Tomaž Kovač z OŠ Dobrovnik. Na tekmovanju je sicer nastopilo 60 učencev z devetih osnovnih šol lendavske občine. Š. S.
POROKE
Matični uradi SO Murska Sobo-
ta — Milan ŽIŽEK, kmetijski tehnik iz Žižkov 57, in Jožefa FARKAŠ, kmetijski
Rakičana, Zvezna ul.
SALON POHIŠTVA
tehnik iz 15
MTEemm
• obutev za vso družino
• tekstilni izdelki za otroke in odrasle
KONKURENČNE CENE!
“ «
ftiinuniiTrrTiiiiiinriiiiiirnf

Okna in vrata KOPLAST so izdelana iz umetnih materialov in se uvrščajo v najvišji evropski kakovostni razred. Njihov videz je eleganten in ustreza vsem arhitekturnim zahtevam sodobnega časa. Naša ponudba omogoča kupcem popolno izbiro pri odločanju glede stila, oblike in velikosti oken ter vrat. Ponudimo lahko tudi zapiranje balkonskih lož, zimskih vrtov ter možnost-kombinacije z vsemi senčili (rolete, polkne, žaluzije).
KOPLAST, plastični izdelki, p.o. naVABI ACT 63210 Slov. Konjice, Tovarniška 2 / KAUrLAS I
Tel.: centr. (063) 754-911 U %
Telex: 33566
Fax: (063) 753-901
PEUGEOT
309 205
IUM
d.o.o.
vam ponuja spalnice in kuhinjsko pohištvo že od 15.000,00 din. Kotne sedežne garniture že za 12.000,00 din ...
— Izkoristite enkratno priložnost, saj ponujamo:
• stare cene • obročno odplačevanje • popust na gotovino tudi do 30 % • veliko izbiro na enem mestu in preverjeno NAJNIŽJE CENE V POMURJU!
ATRIUM, d.o.o., LJUTOMER, Ormoška 22, vsak dan med 12. in 18. in ob sobotah med 9. ih 12. uro. Telefon in telefaks: (069) 82 455
kovinQtehha Cv^K)
TEHNIČNA TRGOVINA, ORMOŽ, Ljutomerska 3
Otvoritev v soboto
27. aprila ob 11. uri
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA
SPALNIC„ REGALOV
TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE
QH0/n P°Pust na
/U gotovinsko plačila
• BRAZPLAČEN PREVOZ • NIZKE CENE • UGODNI KREDITNI POGOJI
PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450, 222-289]
Zidarsko-fasadersko-keramičarska dejavnost
Martinska 165 Mursko Središče, tel. 042 843-421
ANTUN
ČREŠNJOVEC
Kakovostna dela po ugodnih cenah Dostava materiala — brez prometnega davka Dela s kompresorjem
SERVIS in PRODAJA novih AVTOMOBILOV po ugodnih cenah
/.vok
405
INFORMACIJE po tel. 26-220 (zvečer)
30 km od avstrijske Radgone
in 10 km od Kuzme Tel. 9943/3155/2424
JOSEF KALCHER
Grazerstrasse 24 A — 8350 FEHRING
KONJENIŠKI KLUB LJUTOMER
OBJAVLJA
REZULTATE SREČOLOVA, KI JE BIL V SOBOTO, 13. APRILA 1991, NA KONJENIŠKEM PLESU V MORAVCIH
Izžrebane so bile naslednje številke srečk:
št. 00550 št. 03781 št. 03759 št. 02171
—■ žrebec ARTŠ
— žrebec VILJEN
— predsetvenik
— 500 kosov strešne opeke betoplast
št. 00633 — miza murales
št. 00847 — električna svetilka
št. 01985 — ženski komplet
št. 01396 — kolektor
št. 03888 — 100 kosov vinoteke
št. 03234 — 100 kosov vinoteke
št. 00711 — vikend paket za 1 osebo v Moravskih Toplicah
št. 02283 št. 00008 št. 02295 št. 02248
— ženska jakna
— odojek
— odojek
— odojek
št. 01912 — darilni bon v vrednosti 2.000,00 din Marka Slaviča št. 02190 — posoda za cvetje
št. 03676 — moški sako
št. 03473 — stenska ura
št. 01252 — stenska ura
Izžrebana darila lahko dobitniki dvignejo do 31. maja 1991 vsak delavnik od 7. do 15. ure v podjetju IMGRAD Ljutomer.
Razpisna komisija Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
RAZPISUJE
prosta delovna mesta
1.	urbanističnega inšpektorja
2.	veterinarskega inšpektorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod št. 1: visoka izobrazba — smer arhitektura, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj;
pod št. 2: visoka izobrazba veterinarske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za razpisano delovno mesto se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti.
K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Stran 16
VESTNIK, 25. APRILA 1991
Radijski in televizijski spored od 26. aprila do 2. maja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! (Včasih je bil to dan pred praznikom, verjetno bo še tudi tokrat. Živeli prazniki!). 10.00 Spored RS. 16.00 Pomladno popoldne (... bo res pomladno, če nas ne bo znova presenetil pomladnoa-prilski sneg. Sicer pa vam tokrat ponujamo čestitke po telefonih 21 232 in 21 579, poročila in glasbeno oddajo 21 232). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 15.00 Nemčija danes. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.30 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Po otoplitvi, avstral. serija. 21.15 Heroji,
avstral. nadaljevanka.
Dnevnik. 22.30 Sova: John, amer, nanizanka; ski porcelan, franc, film.
22.10 Dragi Kitaj-
Drugi program
16.00 Satelitski program.
17.30 Studio Maribor. 19.00 Ansambel Franca Miheliča.
19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče.
20.30 Ex libris: O tobaku. 21.25 Koncert simfonikov RTV Slo-' venija. 22.30 Satelitski program. 22.55 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Povejte, kaj naj počnem, oddaja za mlade. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Prezrli ste, poglejte. 15.25 Staro za novo. 16.35 Poročila. 17.00 Iz vašega čtiva: Ante Kovačič. 17.30 Oddaja za mlade. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zadnji polet, ameriški film. 21.35 Duoptrija, talk show. 22.25 Dnevnik. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Yutel.
TV AVSTRIJA
10.30 Med nebom in zemljo, film, 12.15 Domače reportaže, ponovitev, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, ponovitev, 13.45 Roseanne, 14.00 Sodnik Kreuz-berg: Dvojna naloga, 14.45 Mojstri jutrišnjega dne, 15.00 Otroški program, 15.30 Am, dam, des, 15.55 Zeleni pašnik, 16.10 Dusty, 16.35 Mozartov kviz, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Baywatch; Privlačna Alison, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Der-rick: Kdo si ti, oče?, 21.25 Pogledi s strani, 21.35 Rocky, film, 23.30 Hokej: ČSFR:SZ, 0.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA^ mADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.05 Klas slik, nemški film. 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Od ženske do ženske, nemški film. 13.40 Video novice. 13.55 SP v hokeju na ledu: Kanada— Švedska. 16.15 Koszeg 1991. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, uslužnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, ameriška serija, 18. del. 21.00 Panorama. 22.00 Zakaj zvonijo, romunski film. 24.00 TV dnevnik. 0.15 Dnevnik ATENNE 2.
5.00 Prebujajte se z nami! (Na današnji dan so ustanovili Osvobodilno fronto. Tokrat v imenu murskega vala upamo, da se bomo uspeli osvoboditi brezposelnosti, slabih plač in jeznih žen. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
8.25 Angleščina. 8.50 Radovedni Taček, ZBIS, Lutkovna igrica. 9.35 Alf, amer, nanizanka. 10.00 Zgodbe iz školjke. 11.00 Ljubljana: Zborovanje na Trgu revolucije, prenos. 13.40 Videogodba. 14.25 Sammy gre na jug, angl, mladinski film. 16.20 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Ljudstvo Inui-tov, švedski dokum. film. 18.30 Zdaj pa po slovensko. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ona + on. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Na zdravje!, amer, nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Ozdravitev odpisanega, ameriški film. Drugi program
14.00 Satelitski programi. 14.55 Monte Carlo: Tenis — ATP turnir, polfinale, prenos. 17.30 Satelitski programi. 17.55 Ljubljana — srce OF, dokum. oddaja. 19.00 Muppet show. 19.30 Dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Steze slave, ameriški film (čb). 21.40 Satelitski program. 22.55 Tenis, posnetek. 23.35 Yutel. 0.45 Satelitski programi.
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor šolskega programa. 11.30 Divji svet živali. 12.00 Kako biti skupaj. 12.30 Besede, besede. 13.00 Dokum. oddaja. 13.45 Aladinova čudežna svetilka, sovjetski mladinski film. 15.15 Mikser M. 16.10 Otok, človek, kamen, dokum. film. 16.25 Narodna glasba. 16.55 Poročila. 17.00 Odprto... 17.45 Tv razstava: Zlatko Keser. 18.00 Vrnitev na otok zakladov, angl, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Mestece v Teksasu, ameriški film. 21.55 Dnevnik. 22.15 Hrvaški simboli: Grb in zastava. 22.45 Športna sobota. 23.05 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.50 Yutel. 0.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
16.00 Otroški Wurlitzer, 17.35 Če mene vprašaš, film, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Nogomet, 18.30 Baywatch, 19.30 Cas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Glasba je v zraku, koncert po željah, 22.10 Manekenka in vohljač, 23.00 Beg v prepad, film, 0.30 Čas v sliki, 0.35 Moderna pira-
ta, film.
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Za otroke. 10.15 Dallas, pon. 11.00 Panorama, pon. 12.00 Magazin cultural. 12.30 Čarovniška revija. 12.55 MTK VM — Ferencvaros, nogomet.
15.05 15.40 Kviz. Tele
18.35 20.15
Drehscheibe Europa.
Hišni prijatelj. 15.50 16.35 Prvi rajski vrt. 17.30 video. 17.40 Otroštvo. Delta. 20.00 Naslednji! Peter Veliki, film. 21.55
Bongo. 22.55 Parabola. 23.25 Svet videa. 0.05 TV dnevnik.
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na murskem valu. 10.30 Kuhamo z osrednjim gostom). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.50 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 10.20 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.50 Muppet show. 11.10 Vi-deomeh. 11.40 Obzorja duha. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.30 Prisluhnimo tišini. 13.10 Tita-nic. 14.40 Saga o Forsytih, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Sedmi križ, ameriški film. 18.57 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Posel je posel, nanizanka. 20.40 Zdravo. 21.25 Pesmi za Eurosong 91. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Kremplji in praske, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, naniz.
Drugi program
13.45 Formula 1, prenos. 15.00 Monte Carlo: Tenis — finale, prenos. 17.55 SP v hokeju — SZ:Švedska. 20.00 Košarka — finale (m). 22.00 Bajke na Slovenskem, dokum. oddaja. 22.25 Bolvviesen 2. del nemškega filma. 0.00 Športni pregled. 0.45 YuteL
HTV
9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska .oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, serijski film. 13.55 Družinska oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne. 17.10 Mlada Bess, ameriški film. 18.45 Risana serija. 19.30 Dnevnik I. 20.00 Dramski program. 21.15 Dokumenti časa. 22.00 Dnevnik 2. 22.20 Mozart od Salzburga do Zagreba, glasbena oddaja. 23.20 Športni pregled. 0.05 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.05 Angleški par, film, 11.00 Tiskovna konferenca, 12.00 Teden, 12.30 Orientacija, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Družinske vezi, 13.35 Nebraska, film, 15.10 Salzkamergut, 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 15.30 Otroški program, 17.55 Sedemkrat jaz in ti, 16.10 Daktari, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 X-Large, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Baywatch: Boj morskega psa, 19.30 Čas v sliki, 20.15 in potem? komedija, 21.40 Italijanska opera buffa, 1.40 Čas v sliki.
2.	program
13.00 Tuja domovina, 16.30 Svilena cesta morij, 17.15 Klub za starejše, 18.00 Družinske vezi, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes,' 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam proti mafiji, 22.00 Čas v sliki, 22.05 Večerni šport, 22.10 Komandir, film, 23.55 Hokej: SZ:Švedska, 1.10 Čas v sliki.
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.25 Severni medved. 10.15 Glasbeni butik. 11.15 Pogled domov. 13.15 Družinska nedelja. 14.15 Formula L, prenos, VN San Marina. 16.40 Verske minute. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Peter Veliki, 2. del filma. 21.55 Arpad Gone v Indiji. 22.40 Portreti iz XX. stoletja, Jessye Norman. 23.55 Video strani.
5.00 Prebujajte se z nami! (... če ne, se bomo mi z vami. Skupaj bomo do desetih, ko boste spet lahko poslušali...). 10.00 Spored Radia Slovenija.
16.00 Pomladno popoldne (dve besedi) — najprej športna oddaja, nato poročila, ob koncu pa še To sem jaz za najmlajše. 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.0>0 Ciciban, dober dan. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Dachauski procesi, posnetek predstave MGL. 21.10 Osmi dan. 22.00 Dnevnik 3: 22.20 400 let slovenskega glasbe. 23.05 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka.
Drugi program
15.30 Hokej - ČSFR:Kana-da, posnetek. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 . .. 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Sedma steza, športna oddaja. 21.50 Omizje.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 13.20 Priča, ameriški film. 16.00 Staro za novo. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Serija za otroke. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 20.55 Zunanja politika. 21.25 Dnevnik 2. 21.50 Kinoteka Hol-lywooda. 23.35 Yutel. 0.35 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi, 9.30 Avstrija v sliki, ponovitvi, 10.00 Šolska tv, 10.30 Večkratna čast, film, 12.00 Na rdeče-belo-rde-čih sledovih: Avstrijec v Indiji, 13.00 Čas v sliki, 13.40 Srečanja z naravo, 14.10 Angel se vrača, razvedrilna oddaja, 15.00 Otroški program, 15.10 Am, dam, des, 16.10 Hiša brez psa, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlit-zer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Šport v ponedeljek., 21.15 Pogled s stra
ni, 21.25 Peter Strohm, Razpad, film, 23.55 Jazz val, 0.40 Čas v sliki.
2. program
16.45 Jame, čarovnice,
22.20 festi-
sveti-
nje, 17.30 Lipova cesta: Dobrota, 18.00 Družinske vezi, 18.30 Srečanje šaljivcev, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 21.15 Teleskop: Černobil, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Sushi ali hamburger, 23.15 Nočni studio, 0.15 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.05 Teden, pon. 10.05 Peter Strohm, nemška kriminalka, naslov epizode: Smrt nekega prijatelja. 11.25 Delta, pon. 14.00 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Svetovni dan plesa, Romeo in Julija, balet.- 22.30 Kardinal Minds-zenthy, portret, 1. del. 23.00 TV dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC.
5.00 Prebujajte se z nami! (Spet bogato jutro in dopoldne na murskem valu, sooblikovali ga boste, če imate telefon!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (Po telefonu boste lahko tržili v malih oglasih, zadnjo uro in pol pa se naslajajte nad najbolj zaželenimi melodijami v čast praznovalcem!). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv. 10.50 Angleščina. 11.15 Sedma steza. 11.35 Osmi dan. 12.20 Omizje. 15.05 Angleščina. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik L 17.05 Šolska tv. 18.10 Ex libris: O tobaku. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 20.50 Kavarna. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Črni gad, angl, nanizanka; Pogodba, angl, naniz.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Koper. 19.00 Slovenske pesmi iz Porabja. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Povečava, oddaja o filmu in Erotikon, slovenski film. 23.10 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 13.50 Rdeči kralj in beli vitez, film. 15.30 II. Beethovnova simfonija. 16.45 Poročila. 17.00 Kompjutrski magazin. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik L 20.00 Zgodbe Jeanna^ Gio-nea, serijski film. 21.05 Žrebanje lota. 21.15 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.45 Dnevnik 2. 23.05 Kino klub Evropa. 0.35 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi, 9.30 Šolska tv, 10.30 Nebraska, film, 11.50 Oddaja o Alpah, 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Roseanne, 14.00 Walto-novi, 14.45 Jutrišnji glasbeni mojstri, 15.00 Otroški program, 15.30 Am, dam, des, 16.10 Šest bradačev, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Dežela gora, 21.00 Oddaja o živalih, 21.07 Pogledi s strani, 21.15 Boj za Rim, film, 0.00 Hokej, 1.00 Čas v sliki, 1.05 Ex libris.
2. program
18.30 Živalski kviz, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Dings-da, kviz, 21.00 Oddaja o živalih, 21.07 Reportaže iz tujine, 22.00 Čas v sliki, 22.30 X-Large posebej: Jim Morrison živi, 23.30 Koncert legendarnih The Do-ors iz leta 1968, 0.25 Magnum, 1.10 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
8.05 Čajkovski: Koncert za violino. 8.45 Telovadba za invalide. 9.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 13.55 SP v hokeju na ledu, prenos. 16.15 Panonska kronika. 16.35 Narodnostne oddaje. 17.00 Lepi madžarski plesi. 17.05 Risanka. 18.55 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Peter Veliki, 3. del filma. 21.40 Kabinetna vprašanja. 22.00 Studio ’9I. 23.00 Iz Parlamenta. 23.30 TV dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC.
5.00 Prebujajte se z nami! (Nihče ne ve, če bodo znamenite plehbande zgodaj zjutraj še vedno igrale koračnice, v vsakem primeru pa vam to ponuja murski val. Zato se splača zbuditi takoj ob petih, po deseti pa se lahko znova zazibljete v miren sen!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (Za nameček še prvomajsko, praznično. Ostanite z nami, skušali vas bomo kar najmanj razočarati. Lep dan voščimo!). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Vlak za domišljijo, gledališka predstava. 9.50 Zlati cekin, otroška prireditev. 11.35 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 12.10 Glasbena oddaja. 13.30 Razkošje v travi, amer, film. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Bajke na Slovenskem. 17.40 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. .20.05 Film tedna: Zakaj te očka pušča samo, ameriški film. 21.40 . Marlboro Musič show. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Alf, amer, nanizanka; Pogodba, amer, nanizanka; V znamenju zvezd, nemška serija.
Drugi program
14.50 Hokej, posnetek. 16.50 V 80 dneh okoli sveta, ameriški film. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 13.30 Točno opoldne, ameriški film. 15.30 Koncert Stephana Grapellia. 16.45 Poročila. 17.00 Vojna krajina. 17.30 Serija za otroke. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Lepa naša. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Modri ovratnik, ameriški film. 22.00 Dnevnik. 22.25 Intervju. 22.25 Yutel.
TV AVSTRIJA
11.40 Delavske pesmi, 12.30 Mlini na Spodnjem Avstrijskem, 13.00 Cas v sliki, 13.10 Družinske vezi, 13.35 Film, 15.10 Čarobni čopič, 16.30 Pi-nocchio, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 X-Large posebno: Brits Awards shov, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Ob 70-letnici psihologa Erwina Ringelja, 18.30 Bay-watch, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Indiskretno, film, 21.55 Zlata roža Montreuxa, 22.25 Farma v Montani, film, 0.20 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.10 Čarovniška revija, ameriški film. 9.35 Medved grizli. 10.00 Angleščina. 11.00 Peter in slon, šrilanški film. 15.00 Kratki filmi. 16.00 Kamera, angleška serija. 16.25 Kratki filmi. 17.15 Neznani obževalec, ameriški čb film. 19.00 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Peter Veliki, 4. del filma. 21.40 V deželi faraonov. 22.05 Kardinal Mindszent-hy, portret, 2. del. 22.35 Klub svetovnih popotnikov. 23.15 TV dnevnik. 23.30 Dnevnik ZDF.


VESTNIK
5.00 Prebujajte se z nami! (Še vedno ta dežela praznuje, z njo tudi prijatelji murskega vala. Mi pa tudi na praznik dela delamo — delu čast in oblast!). 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (še malo in konec bo praznikov. Radijsko jih bo zaključil Geza in oddaja Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.50 Zlati cekin, otroška prireditev. 11.25 Popoln vohun, angl, nadaljevanka. 12.20 25 let Lojzeta Slaka. 14.20 Žandar na potepu, franc, film. 16.00 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Čas negotovosti, angl, serija. 18.00 Poslanstvo, dokum. oddaja. 18.35 ZBIS: Tillove dogodivščine. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Ti in jaz, angl, nanizanka; Pogodba, angl, nanizanka.
Drugi program
13.55 SP v hokeju, prenos. 16.30 Satelitski programi. 18.00 Zaupno poročilo o stripu, kanadski film. 19.30 Dnevnik. 20.00 Z glasbo v pomlad, zabavnoglasbena oddaja. 20.40 Transseksualnost, dokum. oddaja. 21.25 Nataša iz Maribora, glasbena oddaja. 21.50 Večerni gost: Mitja Saje. 22.40 Retrospektiva filmov Jožeta Babiča: Veselica (čb). 0.20 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 13.00 Cabaret, ameriški film. 15.05 Drama. 16.45 Poročila. 17.00 Človekovo okolje, izobr. oddaja. 17.30 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Izobraževalni program. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Dnevnik. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Yutel. Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska tv, 10.30 Poslušaj znamenja: Lenin in revolucija, 12.00 Znanost, 12.15 Klub za starejše, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Psiholog Er-win Ringel, 13.35 Roseanne, 14.00 Kung Fu, 14.55 Najlepše otroške pesmi, 15.00 Otroški program, 16.10 Super babica, 16.35 Uspešnice in napotki, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Njega dni, 21.20 Pogledi s strani, 21.30 Smrtno nevaren let Kal 007, film, 22.50 Magnum, 23.35 Šport: Hokej.
TV MADŽARSKA
8.00 Magazin za menežerje.
9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev. 10.50 Studio ’91, pon. 11.50 Telovadba za invalide. 13.55 SP v hokeju na ledu, prenos. 16.15 Koszeg 1991. 16.55 Panonska kronika. 17.15 Za otroke. 18.00 Tretji kanal: Avstralija — Sidney. 18.55 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 105. poglavje. 20.40 Notranja politika. 21.55 Kardinal Mindszenthv, portret in re-quiem iz Mariazella. 22.45 TV dnevnik. 23.05 Dnevnik BBC.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
OVEN
DVOJČEK
Rak
Ona: Nekdo komaj čaka, da narediš kakšno napako, zato bodi skrajno previdna. Konec tedna boš dobila neprijeten obisk, vendar se nikar ne razburjaj, saj ti prepir ne bo prav nič koristil. Zadevo skušaj urediti na miren način, manj boleče bo!
On: Na poslovnem področju te čaka precej težek teden, zato pazi, da ne narediš kakšne neumnosti, ki bi jo kasneje obžaloval. Prijateljica ti bo zaupala svoje težave, potrudi se in ji skušaj pomagati.
Ona: Se vedno se ti ponuja zanimiva avantura, vendar nikar ne čakaj predolgo, drugače boš ostala praznih rok. Malce zabave ti nikakor ne bo škodovalo, zato sprejmi ponudbo in uživaj, dokler še lahko!
On: Naredil boš precej neumnosti, vendar se bo tokrat vse skupaj kar dobro končalo. Naslednjič pa bodi bolj previden, saj se ti takšno početje lahko kaj hitro maščuje. Nekdo ti bo pripravil prijetno presenečenje ...
Ona: Na ljubezenskem področju boš doživela precejšnje razočaranje, vendar se ti bo prav hitro uspelo pobrati. Dober prijatelj ti bo ponudil pomoč pri zadevi, ki ti lahko precej izboljša finančno stanje, zato ga nikar ne zavrni.
On: Nekdo te bo stisnil v kot in prav hitro se boš moral odločiti, kako naprej. Prijatelj ti bo dal dragocen nasvet, vendar ga ne boš p pošte val, kasneje pa ti bo žal. Vsaka šola nekaj stane, zapomni si to!
Ona: Dobro razmisli, preden boš naredila naslednji korak, saj ti bo prenagljena odločitev prinesla same težave, tako na poslovnem kot tudi na čustvenem planu. Nepričakovan obisk te bolelo razveselil, še posebej, ker boš dobila dragoceno informacijo.
On: Zanimiva oseba, ki ti že dolgo ne da miru, te bo povabila na zabavo, zato se nikar ne obotavljaj. Izkoristi priložnost in ji zaupaj svoja čustva, ne bo ti žal. Obeta se ti čudovit konec tedna!
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Presenečenje, ki si ga dalj časa pripravljala, se ti bo popolnoma posrečilo in to te bo navdalo z neizmernim zadovoljstvom. Sedaj pa se posveti opravilom, ki si jih dalj časa odlašala, drugače boš imela še velike probleme.
On: Naporno delo te bo močno izčrpalo, zato si privošči krajši oddih in si dobro odpočij. Poskrbi tudi za svoje zdravje, ki zadnje čase precej peša. Povabljen boš na zabavo, kjer boš srečal očarljivo osebo in ...
Ona: Nikar se ne spuščaj v nepomembne avanture, saj tvoj partner postaja vse bolj sumnjičav. Nikar ne izzivaj svoje sreče, prav hitro se ti bo maščevalo. Raje pomiri partnerja in mu izkaži svojo naklonjenost, znal se ti bo oddolžiti,-
On: Nepričakovan obisk bo v precejšnji meri spremenil tvoje dosedanje življenje, kar ti bo vsestransko koristilo. Poskrbi tudi za finančne zadeve, saj le te niso najbolj bleščeče. Torej brez velikih izdatkov!
Ona: Prijatelj te bo prosil za uslugo, zato mu skušaj pomagati po svojih najboljših močeh, saj boš prav hitro tudi ti potrebovala njegovo pomoč. Končno boš dobila odgovor na davno zastavljeno vprašanje in prijetno boš presenečena!
On: Tvoje vsakdanje življenje postaja vse bolj dolgočasno, zato poskrbi za kakšno manjšo spremembo, ki ti bo samo koristila. Razveselil se boš obiska starega prijatelja, ki ti bo prinesel zanimive novice!
Ona: Zanimiv razgovor ti bo razkril stvari, o katerih se ti ni niti sanjalo. Dobljene informacije boš lahko prav hitro pametno uporabila, vendar pazi, komu boš zaupala svoje skrivnosti, da ne bi prišle na napačna ušesa.
On: Odnosi s tvojo okolico se vse bolj slabšajo, zato se potrudi, da jih boš čimprej izboljšal, sicer boš imel velike težave. Z nepremišljeno potezo si prizadel ljubljeno osebo, torej popravi napako in seji opraviči!
Ona: V začetku tedna se ti bodo dogajale precej nenavadne ® stvari, vendar se nikar ne vznemirjaj, saj ne moreš ničesar spremeniti. Bo pa zato konec tedna toliko lepši, saj tu partner pripravlja prijetno presenečenje.
On: Na poslovnem področju se ti obeta velik uspeh, če boš le znal izkoristiti priložnost, ki se ti bo ponudila. Torej se potrudi, da je ne izpustiš iz rok, saj se zlepa ne bo ponovila. Pa na svoje STRELEC najbližje ne pozabi!
Ona: Izpolnila se ti bo skrita želja, saj se boš znašla v objemu nekoga, ki ga že dalj časa obožuješ. Nikar ne zavrzi sijajne priložnosti, temveč mu razkrij srce in spoznala boš, da tudi on goji podobna čustva.
On: Prijatelj ti bo ponudil sodelovanje pri poslu, ki ti lahko izdatno napolni bančni račun, zato se nikar ne obotavljaj. Z neumestnimi izjavami si močno prizadel nekoga, ki ti je vsesko-
KOZOROG zi stal ob strani, torej si mu dolžan opravičilo!
Ona: Vso svojo energijo vloži v izpolnitev tistega, kar si že dolgo želiš in uspeh ne bo izostal. Torej nikar ne omahuj, sicer ti bo žal. Prijateljica te bo povabila na klepet in prav prijetno se boš zabavala!
On: Na delovnem mestu boš naletel na precej težav, vendar jih boš sjvojo iznajdljivostjo uspel zaobiti, zapleteno situacijo
. <> pa obrnit' sebi v Prid- Zastran partnerja pa naj te nikar ne skrbi, VODNAR še vedno te ljubi tako kot nekoč!
Ona: Zaradi lastne neumnosti si se znašla v zapleteni situaciji, vendar ti bo na pomoč priskočila prijateljica in z njeno pomočjo se boš uspela izvleči iz težav. Drugič pa bodi malce bolj previdna!
On: Ponudili ti bodo posel, ki ti lahko v precejšnji meri spremeni dosedanje življenje, zato se potrudi in pokaži vse svoje kvalitete. Dobro opravljeno delo ti bo prineslo precejšnje materialne koristi, pa še ugled v družbi se ti bo precej dvignil.
YgSTNIK, 25. APRILA 1991
Stran 17
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« od 26. 4. do 2. 5. 1991
26.	aprila ob 18. uri amer, akcijski film BRATSKA KRI.
26.	aprila ob 20. uri amer, trdoero-tični film SEKSUALNI DVOMI.
27.	aprila ob 18. uri amer, pravljica BARBARI (THE BARBARIANS); glavna vloga: David Paul, Peter Paul, režija: Ruggero Deodato.
27.	aprila ob 20. uri amer, akcijski film BRATSKA KRI.
28.	aprila ob 16. uri amer, pravljični film BARBARI.
28,	aprila ob 18. uri amer, akcijski film BRATSKA KRI.
28.	aprila ob 20. uri amer, trdoero-tični film SEKSUALNI DVOMI.
1. in 2, maja NI PREDSTAV!
KINO SVOBODA
GORNJA RADGONA
PETEK, 26. 4., ob 21. uri ameriški trdoerotični film EDEN ZA DRUGIM.
SOBOTA, 27. 4., ob 15. uri ameriši-ka risanka REŠITELJ: ob 17. uri ameriški vojni film MEMPHIS BELLE; ob 19. uri ameriški fantastični film — melodrama DUH; ob 21. uri ameriški film STRELJAJ, DA UBIJEŠ.
NEDELJA, 27. 4., ob 15. uri ameriška risanka REŠITELJ; ob 17. uri ameriški fantastični film — melodrama DUH; ob 19. uri ameriški akcijski film STRELJAJ, DA UBIJEŠ; ob 21. uri ameriški vojni film MEMPHIS BELLE.
AUDI 80 GLS, letnik 1981, prodam. Balažič, Dokležovje 5 a. M-4950 MOTORNO KOLO JAWA 350 prodam. ® 49 106, Vadarci 45. M-4912 MOTORNO KOLO BMW R 65, 26.000 lem, prodam. Strukovci 51. M-4928
GOLF JX BISTRO, kovinske barve, 10/1988, garažiran, prodam. ® 23 873, ogled po 16. uri, Čarni, Lendavska 23 a, M. Sobota. M—FD MERCEDES 190 D, letnik 1985, 74.000 km, kovinske barve, prodam. ® 23 966, Mikloša Kuzmiča 24. M-BP
OSEBNI AVTO AUDI 80, letnik 1979, prodam. Bakovci, Mladinska 64, S 43 002. M-0007
IRad imam pico! Poskusim jo lahko v lokalu, ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmi-ca Hotiza, telefon: 76-0D8.
AVTO VISA, 1982, in motorno kolo MZ, 125 ccm, ugodno prodam. Čren-šovci, Ozka 10, ® 70 784. M-4931 MOTOR ZA MOTOKROS, za otroka, avtomatik, prodam. Rogan, ® 57 134. M-4936
OSEBNI AVTO TAVRIA, star 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Horvat, Panonska 3 Turnišče. M-4938 ZASTAVO 101, letnik 1989, prodam. Lipa 93, © 41 345. M-4940
TOMOS AVTOMATIC A 3 MS, letnik 1987, pralni stroj Zoppas (starejši) in trajnožarno peč Emo prodam. © 24 582 — šifra poceni. M-4941 126 P, letnik 1984, prodam. Dolina 23. M-4943
OPEL KADETI 1.3 S limuzina, rdeče barve, uvožen, letnik 1987, prodam. © 25 279. M-00002
ZASTAVO 101 SPECIAL, letnik 1979, in ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Ferencek, Tešanovci 94. M-4997
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1981, registrirano do decembra, prodam. Ludvik Šeruga, Lendavska 56, M. Sobota. M-5000
DOBAVA
Trgovsko podjetje Nemčavci, SILVA, ŠTEFAN BANKO, tel. 069/24 581
PRODAJA AVTOMOBILOV: škoda favorit 135 L, 135 LS in forman. Če pri nas kupite avtomobil, dobite brezplačno vlečni pribor ali kasetni radio.
— Posredujemo vse modele iz uvoza za domači in hrvaški trg. — Rok dobave po dogovoru!
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21 383 in 21 064, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
NOVO
VIDEOTEKA
izposoja samo originalnih filmov z odkupljenimi pravicami fotografije za osebne dokumente
izdelamo že v
5 MINUTAH
Foto qerenčer
OPEL VECTRO 1.6 i, nov, nemški, bordo rdeče kovinske barve, prodam. ©(062) 38 821. M-MM
JAWO TS 350 prodam. Odranci, Se-vranska 8. M-4948
YUGO KORAL 55, letnik 1990, 16.000 km, prodam. Rogan, Dolnji Slaveči 29, ® 31 124, popoldan. M-0003
126 P in prikolico brako, rabljeno 4 sezone, prodam. © 32 055 in 23 809. M-4880
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Štefan Rituper, Strukovci 5. M-4888 ZASTAVO 850 (kombi) prodam. Serdica 119. M-4897
ŠKODO FAVORIT 136 1, letnik 1990, dodatno opremljeno, prodam. © 23 838, zvečer. M-4907
APN 6, enoosni traktor Gorenje Muta s prikolico in rotacijsko frezo ugodno prodam. Kuzma 72 a, © 55 128. M-4913
MOTOR HONDA CB 750 K prodam. Krog, Murska 48. M-4916 ŠKODO 120 in FIAT 750 prodam. Gusti Fartelj, Krnci 17. M-4919 RENAULT 4 GTL, star 2 leti, in rotacijsko kosilnico SIP 210 ugodno prodam. © 87 247, Stanko Kolbl, Vučja vas 48. M-4925
DIANO 6, letnik 1977, registrirano do 8. 4. 1992, prodam. Skakovci 60. M-4926
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Anton Cigan, Trnje 63. M-4927 JAWO 350, letnik 1986, prodam. Mirko ŠtelcI, Kidričevo naselje 7, Radenci (blok). M-4930
LIMUZINO ALEKO, novo, ekonomik, pet prestav, neregistriran, prodam. Možnost delnega odplačevanja na posojilo. Miklošičeva 77, M. Sobota. M-4964
OPEL MANTO, letnik 1979, in gume 145 x 12 prodam. Boris Žitek, Mota 8, Ljutomer. M-4967
125 P prodam. ® 48 664. M-4971 ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirano do februarja 1992, prodam. Krog, Trubarjeva 6. M-4973
ŠKODO 105 za rezervne dele (motor brezhiben) prodam. © 46 512. M-4975
KADETT 1.3, star 1,5 leta, prodam. Bogojina 104 b. M-4976
RENAULT 4, 12/1986, 26.000 km, odlično ohranjen, garažiran, zaščiten, prodam. © 21 762. M-4980 ZASTAVO 125 P, prevoženih 42.000 km, letnik 1979, prodam. Rodovci 16, ® 53 014. M-4981
VESPO PX 200 E in AVTOMATIK 3 KLS prodam. ® 26 040, dopoldan. M-4983
ZASTAVO 101, registrirano do marca 1992, prodam za 2.000 DEM. ® 81 211, int. 14. M-4987
ZASTAVO 128, letnik 1989, registrirano do februarja 1992, prodam. Krog, Trubarjeva 52 (gostilna). M-4988
OPEL REKORD 20 S, karavan, letnik 1982, ohranjen, prevoženih 84.500 km, prodam. © 21 494, Kidričeva 25. M-4989
LADO 1300, letnik 1987, ugodno prodam. Vaneča 59. M-4990
MOTOR ETZ 250, športno opremljen, registriran do 4/1992, prodam.
Vrbnjak, Bolehnečici 26. M-4993 OPEL KADETT 1.4 S, star I leto, prodam. ® 32 228. M-4995
LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prevoženih 30.000 km, prodam. ® 82 313. IN-3025
ZASTAVO 750 in ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. ® 82 074. IN-3029
ZASTAVO 750, po delih ali v celoti, prodam. ® 87 289. IN-3028
JUGO 60, 11/1989, ugodno prodam. ® 81 021. M-3032
ZASTAVO 128, letnik 1989, ugodno prodam. ® 76 134, po 16. uri. LE-4045
JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Gomboc, Tišina 42 a, ® 46 300. M-MM
AUDI 80 S, starejši letnik, ugodno prodam. Ogled po 16. uri, M. Sobota, Cvetkova 19/V-33. M-BB
LADO 1200 S, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano do oktobra (1700 DEM), in koze ALPINA prodam. Matevž Kavčič, Gresovščak 6, Ljutomer. IN-3036
ZASTAVO 101, registrirano do novembra, prodam. ® 61 731. int. 36, do 14. ure. M-Pop
ZASTAVO 750, letnik 1982, dobro ohranjeno, registrirano do januarja 1992, prodam. ® 75 424. M-JV
JUGO 60, letnik 1990, prodam. ® 65 464. GR-14779
GOLF JX, letnik 1987, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 61 191. GR-14786
ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam.
® 26 166. M-4951
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam.
® 26 -275, Fister, Krog, Murska ulica 16. M-4953
TAM 5000 za prevoz 60 AŽ-panjev in 20 AŽ-naseljenih družin, na odplačilo, prodam. Bokan, Dokležovje 24. M-4954
JUGO KORAL 55, oktober 1989, ugodno prodam. ® 45-121, popoldan. M-4957
GOLF DIZEL, letnik 1985, prodam. Elizabeta Sep, Lendavska 8, M. Sobota M-4962
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
STROJ ZA SAJENJE KORUZE OLT, štiriredni, z montirano napravo za trošenje dotana za strune prodam. Beznovci 36, ® 49 025. M-MM PLUG FERGUSON, 10-colni, in ZMAJ 133 (stiskalnica za slamo), prodam. Alojz Gaberc, Stara-Nova vas 27, Križevci pri Ljutomeru. M-3037 TRAKTOR IMT 558 in NORMAG 16 KS, OPEL REKORD, letnik 1965, MERCEDES, letnik 1967, D 200, Opel olympia, letnik 1962, prodam. Radmožanci 52. M-4046
TRIBRAZDNI NIZKOKLINASTI PLUG SLAVONAC, bočno koso za IMT 542, avtomatsko kljuko za enoosni priklop za Zetor prodam. ® 87 574. M-3041
KOMBAJN ZMAJ, kosa 3 m, prodam. Olga Gorza, Vučja Gomila 127. M-4956
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO agromehanike Kranj, 3501, širine 8 m, prodam. Velika Polana 17, ® 70 139. M-4966
MOTORNO KOSO na nitko, SACH 5 dolnar in luščilec ter drobilec koruze, enofazni, prodam. ® 46 261, zvečer. M-4930
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ UNIVER-ZAL, širina 4 m in goveja stojišča, 7 kosov, z rešetkami, prodam. Gančani 6. M-333
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in sejalnik za koruzo, 4-redni Ol-tov plug ter krožne brane, prodam. ® 47 109. M-4985
KOMBAJNE DEUTZ FAHR. tip 1102, letnik 1979, 1302, letnik 1979, 2680, letnik 1984, 1600, letnik 1975, z adapterjem, v dobrem stanju, prodam. ® 9943 03335/2589. M-4992 TRAKTOR ZETOR 7211 prodam. Sodišinci 9. M-4994
IMT 558 in 4-redno sejalnico za koruzo Krobat prodam. Kuhar, Nemčavci 25. M-4885
TRAKTORSKI MULČAR 110 Hmezad, skoraj nov, prodam. © 49 004. M-4887
OBRAČALNIK SIP, dobro ohranjen, prodam. Ludvik Franko, Martjanci 66. M-4890
DVOREDNE OLTOVE PLUGE IN BRANE za traktor ter stroj za luščenje in mletje koruze prodam. Dobremu gospodarju podarim 3 leta starega kužka. Marija Forjanič, Veržej 23, ® 87 843. M-4896
KOSILNICO BCS, dizelski motor, cena po dogovoru. Ogled ves dan — Ladislav Salajko, Dolnja Bistrica 103, p. Črenšovci. M-4903
KOMBAJN ZMAJ 132 prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123. M-4908 FREZO GORENJE, betonsko železo, 0 6 mm, enofazni motor s trojno jer-menico, krožno žago (cirkularko), mrežo za beton, 100 x 100 x 8, prodam. ® 24 832. M-4909
MOLZNI STROJ VESTFALIA, malo rabljen, prodam. Petanjci 57. M-4920
ROTACIJSKO KOSO in stroj za rezanje trave — silaže, prodam. Brezovci 68. M-4922
TRAKTOR URSUS 35 prodam.
® 46 665. M-4923
SADILEC ZA KORUZO, OLT, dvo-redni, prodam. Trnje 117. M-4933
ŽIVALI
KRAVI s teletom, bikcem, prodam. ® 82 056. M-3031
ŽREBICO, staro 27 mes. prodam. Gaberje 96, ® 76 028. M-4037
KRAVO, 10 let, visoko brejo, prodam. Ignac Horvat, Velika Polana 116. M-4038
TRI KRAVE po izbiri, dve sta breji, ugodno prodam. Pozvek, Lutverci 80, p. Apače. M-14782
KONJE PONIJE, pritlikave koze in ovce prodam. ® 60-503. M-14785
PUJSKE prodam. Skakovci 44. M-4959
***
GOSPODINJE!
Ce vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK,
Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55 071
Popravilo z garancijo na vašem domu
MLADO KRAVO, brejo 5 mesecev, kontrola A, in kosilnico Gorenje Muta, lahko tudi na posojilo, prodam. Gerlinci 109. M-4968
MALE PUJSKE in FIAT P 126 prodam. Magdič (Miizge — na letališču). M-4998
MALE PUJSKE prodam. Satahovci 22. FM-4882
KRAVO, brejo 8 mesecev, ter avtomatski sadilec in stroj za prebiranje koruze, prodam. ® 41 859. M-4892 ČISTOKRVNE MLADIČE nemških ovčarjev in koker španjele prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. M-4894 DVE KRAVI, breji 7 mesecev, prodam. Renkovci 83, p. Turnišče. M-4932
KRAVE, po izbiri, kontrola A, prodam. Jože Kerec, Topolovci 12. M-4942
KRAVO, staro 6 let, brejo, prodam. Ižakovci 82. M-4949
NESNICE mlade jarkice, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema GOSTILNA ŽELEZEN, Beznovci, ® 49 025 M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije GOSTILNA TIBIJA HORVATA, Nemčavci, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 53 086. M-JŠ NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije GOSTILNA ANICE BENČEC, Bakovci, Prečna 6 a. M-JŠ
V MURSKI SOBOTI VZAMEM V NAJEM PROSTOR, primeren za trgovsko skladiščno poslovanje s tehničnim blagom (od 300 do 400 m2). ® 82 455, od 12. do 18. ure. M-MM VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, prodam. Dolnji Lakoš 681, © 76 358. M-4040 MEŠANI GOZD v Filovcih, pribl. 13 arov, poceni prodam. © 81 475, po 18. uri. M-3026
V LENDAVSKIH GORICAH, pribl. 800 m od hotela Lipe, prodam 7 arov vinograda, 6 arov sadovnjaka, možnost zidave, in vinsko klet, št. 330 (soba, kuhinja in WC, voda, elektrika urejena), prodam. ® (061) 264 684, v petek od 16. ure, sobota do 12. ure. M-MM
NEDOGRAJENO HIŠO, v 4 gradbeni fazi, v Krogu, prodam. ® (063) 852 220. M-M
VINOGRAD IN ZAZIDALNO PARCELO v Sebeborcih prodam. ® (063) 29 009. M-MM
TRAVNIK NA HRIBU (Razkrižje -možnost nasada vinograda) prodam ali zamenjam za njivo v Stročji vasi. ® 82 372. M-3039
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 64 m2, v starejšem bloku (opeka), brez centralne kurjave, delno opremljeno, prodam. Ponudbe po ® 24 712. M-4951
UTO, 15 x 5 m, cena po dogovoru, prodam. Sodarstvo Štefan Maučec, Gančani 78, ® 42 023.
UTO 17 x 7 m in motokultivatorje MIO STANDARD, HONDO in IMT, nov, prodam. Maučec, Sodarstvo, Gančani 78. M-4955
DVOSOBNO VSELJIVO STANOVANJE, centralno ogrevano, s telefonom, v središču Murske Sobote (1. nadstropje, 54 m2), prodam. ® 21 843, po 18. uri. M-4958
HIŠO v Murski Soboti, 140 m2, s centralno kurjavo in telefonom, urejenim vrtom, 400 m2, in garažo, blizu avtobusne postaje, prodam. ® 21 827. M-4972
TRAVNIK, 30 arov, v Pertoči, prodam. ® 57 082. M-4886
PARCELO, 470 m2, primerno za počitniško hišico, prodam. ® 42 274. M-4904
GOZD v 2 parcelah, po 70 arov, in 2 parceli za počitniško hišico, vinograd ipd., po 12 arov, prodam. Prosečka vas 44. M-4905
STAREJŠO HIŠO in parcelo na Pe-tanjcih, prodam. ® 46 590. M-4918 ZAZIDLJIVO PARCELO, 1705 m2, možna nadomestna gradnja, in njivo-travnik, 3600 m2, v Beznovcih, prodam. Cena po dogovoru. ® (061) 752 629, po 18. uri. M-4935
V NAJEM ODDAM LOKAL v Kidričevi 5 v Murski Soboti. ® 21 801 in 31 186. M-4945
ZEMLJO nad Kraškim jezerom prodam. ® 21 801 ali 31 186..M-49455 GRADBENO PARCELO v Gradišču prodam. ® 46 016. M-OO55
RAZNO
JASENOVE PLOHE (fosline) prodam. Krajna 30. M-4934
BOROVE PLOHE, suhe, debeline 3 in 5 cm, prodam. Kozel, Žiherci 69079. M-4984
200 I belega vina mešano, prodam. Pavla Pihlar, Paričjak 20, Radenci. M-4986
SENO na Goričkem prodam. ® 22 012. M-4991
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Ciril-Metodova 60, M. Sobota. M-4996
PREVIJAMO ELEKTROMOTORJE, popravljamo vse vrste električnih strojev, hitro, kakovostno, po konkurenčnih cenah.
ELEKTROMEHANIKA NEŽIC, Ve-ščica 12, ©-2I 397, M. Sobota. M-4608
ČRNO-BELI televizor prodam. ® 41 555. M-4901
Preklic!
Preklicujem veljavnost H K, št. 21546-7, izdane na ime Ernest Kuzmič, Vadarci 86. M-4906
PRIKOLICO ZA AVTO in bočno koso za traktor Tomo Vinkovič prodam. ® 24 336. M-4917 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELINT, 3,5 kW, in trajnožarno peč prodam. Marjan Rep, Jurij 14 b. M-4929
TOČILO ZA MED, nerabljeno, prodam. Cena 4.000 din. ® 24 752. M-4937
PULT (pank) s strojem za rezanje navojev od 3/8—5/4, za vodovodnega inštalaterja, prodam. “E? 21 849. M-4939
STEBRNI VRTALNI STROJ do 0 50, domače izdelave, prodam. ® 21 849. M-4939
MOTOR za BCS, dizel, prodam. Ižakovci 162 a. M-4944
HLADILNIK, nov, in štedilnik, 2 elektrika, 2 plin, prodam. 12 23 836. M-4947
STREŠNO OPEKO zareznik (folc), 1200 kosov, rabljeno, prodam. Ber-kovci 25, p. Videm ob Ščavnici. M-4883
V MURSKI SOBOTI VZAMEM V NAJEM PROSTOR, primeren za trgovsko skladiščno poslovanje s tehničnim blagom (od 300 do 400 m2). 12 82 455, od 12. do 18. ure. M-MM Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS Križevci-Ljuto-mer, na ime Antonija Topolnik, 69242 Križevci pri Ljutomeru 66. M-3027
KOMPRESOR (komplet) prodam. Rudolf Činč, Kokoriči 29, Križevci pri Ljutomeru. M-3034
VINO (laški rizling) z analizo, večjo količino, prodam. 12 82 706 — zvečer. M-3030
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Krog, Ravenska 10, 12 26 544. M-MM
ŠTEDILNIK ZA ETAŽNO CENTRALNO, štedilnik elektrika + plin, štedilnik na drva in hladilnik. 12 65 235. M-MM
ŽGANJE, rdeče in belo vino prodam.
12 82 372. M-3038
Preklic!
Preklicujem končno spričevalo — frizerska šola, izdano v Mariboru 2978. Milena Kolarič, Zagajski Vrh 12 a, G. Radgona. M-14777
ZAHVALA
V 85. letu starosti je dotrpela naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta in botra
Šarolta Zemljič
iz Černelavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji kakorkoli pomagali in jo bodrili v njeni samoti.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje ter vence.
Prisrčna hvala tudi seniorju g. Novaku za prijazen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe, dragi mož. oče. dedek in pradedek, od nikoder ni.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil nenadomestljivi dragi mož, oče, dedek in pradedek
Rudolf Poredoš
iz Bodonec 157
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena in topla zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem pa za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
STROJ ZA KEMIJSKO ČISTILNICO, skupaj z likalno mizo, ugodno prodam ali dam v najem. 12 82 271, po 20. uri. M-MM
Preklic!
Preklicujem delavsko knjižico, izdano 1989, v G. Radgoni. Srečko Leopold, Ptujska c. 56 a, G. Radgona. M-14784 MAČEHE po 4 din prodam. Viljem Časar, Poznanovci 39, 12 51 168. M-4960 '
PRIKOLICO za avto prodam. 12 62 112. M-4961
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Stara 20, M. Sobota, stanovanje 13. M-4977
SENO v balah, prodam. Sebeborci 4. M-4978
RABLJEN ŠTEDILNIK, 2 + 2, dvojno pomivalno korito in JUGO KORAL, letnik 1989, prodam. 12 70 640. M-4893
MENJALNIK (getribe) in motor za GS 1.3 prodam. 12 40 679. M-4895 Preklic!
Preklicujem veljavnost _ zaključnega spričevala, izdanega na Živilski šoli v Mariboru leta 1974, na ime Nada Bo-har, Moravci 85. M-4899 Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na šoli za živilske delavce v Mariboru, na ime Marija Drvarič, Vanča vas 28. M-4900 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO KSENIJA zelo ugodno prodam. Just, Lendavska 17 a, M. Sobota, 12 23 351. M-FJ
Zaposlitve
GOSPODINJO NA KMETIJI POTREBUJEMO! Lahko je tudi mlajša upokojenka. Hrana in stanovanje v hiši, vse drugo po dogovoru. 12 (062) 721-081. M-MM
KV ZIDARJA in 2 delavca zaposlim. Krakovska 26, Ljubljana. M-MM FIRMA PARNAD, ZASTOPSTVO VORWERK želi pridobiti zastopnike na območju pomurske regije.
Delo bo na terenu po vnaprej določenem programu. Vse informacije dobite po -S? (062) 36 439. M-MM
storitve
ZA REGISTRACIJO ZASEBNIH PODJETIJ izdelamo potrebne dokumente. ® 23-622. M-4974
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole. © 62 226. M-4982
OPRAVLJAM VSA ZIDARSKA DELA. Zidarstvo Drago Šalamun, Krap-je 22, 69241 Veržej, ® 82 055. M-3033
na tem mestu bi lahko bi! vaš oglas
Stran 18
VESTNIK, 25. APRILA 199’
Tiho in brez slovesa nas je 2. aprila v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Obstal je tvoj korak, utihnile besede, a dela tvoja govore.
Zakaj si mora! nam umreti, ko pa s tabo bilo lepo je živeti. V spomin ti rožice cvetijo in svečke ti gorijo.
N SPOMIN
25. aprila mineva boleče leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Jožef Ferčak
iz Renkovec 53
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ter ga pospremili na zadnji poti.
Zahvala g. duhovniku, govorniku in pevcem.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Ana z družino, sin Jože z družino ter vsi, ki smo ga imeli radi
Povej nam. mož in oče dragi, zakaj odšel si v grob prerani. Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
V SPOMIN
25. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Viktor Marič
iz Beznovec
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin. Za njim je ostala velika praznina, v našem domu in v naših srcih. Ostali pa so sledovi pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Karolina, sinovi Milan z ženo Tanjo, Drago z Majdo, vnuk Igor, vnukinja Tadeja, brat Štefan z družino ter drugo sorodstvo
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, dedek in brat
Koloman Škerlak
iz Stanjevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali y težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gasilskemu društvu Stanjevci in društvu upokojencev.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: žena Gizela, vnuka Slavko in Vlado z družinama, brata Franc in Ludvik z družino ter drugo sorodstvo
Jože Jakič
iz Čepinec
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, nečaka, svaka in sorodnika
Evgena Žokša
iz Šalamenec 21
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo ob zadnjem slovesu, g. župniku Gumilarju iz Pečarovec in g. župniku Fahinu iz Cankove za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma ob odprtem grobu, gasilcem in godbi na pihala.
Zahvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo hudo boleznijo, ga tolažili in bodrili.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Šalamenci, M. Sobota, Radeče, Francija, Ljubljana, 7. 4. 1991 Žalujoči: žena Marija, sin Branko, bratje Štefan, Avgust in Karel z družinami, stric Ivan z ženo iz Francije ter ostalo sorodstvo
Oh, kako boli, ko ljubega očeta izgubiš. Ostali so sledovi tvojih rok, ki cenil jih bo tudi pozni rod.
Vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse, še enkrat — hvala.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Štefan Čiček
upokojenec iz Renkovec 45
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala pljučnemu oddelku SB M. Sobota, g. župniku za opravljen obred, pevcem in oktetu za odpete žalostinke, govornikoma, Gasilskemu društvu Ren-kovci, pa tudi vsem, ki so darovali za sv. maše. Še posebej hvala delovnim kolektivom Planika Turnišče, Splošni bolnici M. Sobota in Temeljnemu sodišču M. Sobota.
Renkovci, 8. 4. 191
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Sonce je rano zašlo, prej, ko je prišel večer.
N SPOMIN
Srečku Fujsu
iz Mlajtinec
23.	aprila mineva pei let, odkar te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. Hvala vsem ki se ga spominjate.
Tvoji dragi: mama in brat z ženo
V SPOMIN
30. aprila 1991 bo minilo osem žalostnih let od smrti naše drage hčerke in sestre
Micke Korpič
1963—1983
Čas mineva, toda ne lajša naše bolečine za teboj.
Z ljubeznijo, tvoji
V 82. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Terezija Koren
roj. Kohek
iz Mostja 48
Iskreno se zahvaljujemo vsem zbranim ob uri slovesa, ki so nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence in za maše.
Hvala zdravstvenemu osebju iz Lendave, pevcem za odpete pesmi ter g. duhovniku za pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala.
Lendava, 28. 3. 1991
Globoko žalujoči: sin Franc z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
Marija Viner
roj. Kozar iz Martinja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo duhovniku Cemplinu za pogrebni obred ih pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
V 75. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Štefan Miholič
iz Lipovec 22 1916-1991
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, družini Bojnec-Šebjan, za pomoč in besede slovesa.
Posebna zahvala dr. Carju, g. župniku, organistu, moškemu in ženskemu pevskemu zboru ter sodelavcem Mure-Moška oblačila, 213. brigada, in Ženski plašči-likalnica.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Nepričakovano je huda bolezen iztrgala iz naše srede dragega moža, očeta, brata in starega očeta
Ivana Špilaka
iz Turnišča
katerega zlato in plemenito srce je prenehalo biti v 46. letu starosti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala duhovnikom za pogrebni obred, oktetu in pevkam za odpete pesmi, GD Turnišče, govornikom SO Lendava, KZ Lendava, SKZ-LS, KS Turnišče ter dr. Magdiču za poslovilne besede.
Turnišče, 13. 4. 1991
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe, draga mama, od nikoder ni.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta
Verona Raj
iz Nedelice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom za neizmerno pomoč, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše.
Iskrena hvala internemu oddelku bolnišnice Rakičan, dr. Tobi-jevi, delovnemu kolektivu Planike, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ustnik, 25. APRILA 1991
Stran 19
v besedi in sliki
PROTI ZAKLJUČNIM IZPI-
TOM — Čeprav so dijaki 4. letnikov srednjih šol v Sloveniji
napovedali splošno stavko že za minuli petek, so jo izvedli v torek. Vanjo so se vključili tudi pomurski četrtošolci; v njihovih zahtevah so jih, sicer ne povsod in vsi, podprli tudi drugi srednješolci. Kot smo že pisali, se borijo proti zaključnim izpitom, ki so predvideni med 19. in 25. junijem, univerze pa jih ne mislijo priznati kot opravljeni preizkus znanja za sprejem, ker to še ni matura. Naš posnetek je nastal na protestnem zborovanju v Murski Soboti, na katerega so prišli tudi dijaki iz Ljutomera. (JOG)
Foto: N. Juhnov
V NUSKOVI BETONSKA CESTA
Ponavadi je tako, da v nekem kraju najprej uredijo »glavno« cesto, pozneje, če seveda tega ne pozabijo, pa manjše odseke. V Nuskovi je bilo drugače! Ker je cesta, ki pelje skozi naselje, občinska, še ni prišla na vrsto za posodobitev. »Kdaj neki bodo potem prišle na vrsto šele manjše ceste?« so se vprašali. Zato so v zaselku Založe staknili glave in se odločili, da bodo svoj odsek betonirali. Postopoma so na ta način utrdili 800 metrov dolgo cestno povezavo, široko od 2,5 do 3 metre. Beton so razporedili po skalnati podlagi, debel je od 10 do 12 centimetrov; tam, kjer so bile med skalami luknje, pa je seveda debelejši. Betonska cesta je na vsakih 2,2 metra prekinjena
z lesnim vložkom, da ne bi počila. Ker je cesta speljana po pobočju, so na betonski površini naredili nekaj milimetrov globoke zareze, s čimer so preprečili, da bi bila pozimi spolzka. Seveda pa se 10 domačij iz nuskov-skih Založ za tako prevleko ni
odločilo, ker bi hoteli biti nekaj posebnega, ampak zato, ker je bilo betoniranje mnogo cenejše od asfaltiranja, med drugim tudi zato, ker so ga opravili sami. No, nekaj denarja je bilo vendarle potrebno iz sklada za ceste.
Foto: Š. Sobočan
Revija plesnih skupin
/O	ljubljanska banka
Pravi naslov	Pomurska banka d.d.
za denarne zadeve Murska Sobota
Zveza kulturnih organizacij iz Murske Sobote je v ponedeljek pripravila občinsko srečanje plesnih skupin. Na reviji so nastopili šolarji iz štirih osnovnih šol in plesna skupina Reductio absurdum. Solarji iz osnovne šole Kuzma so pod vodstvom Ingrid Pojbič pripravili nastope z naslovi: Orkester, Barbi in Klobuki, čevlji, glava, pedenjped. Skupina se imenuje Najdenčki. Šolarji iz osnovne šole Grad, ki nastopajo v plesni skupini Fandango so zaplesali Jutro in Bolero, za katera je koreografijo naredila Mileva Kralj Buzeti. Na osnovni šoli Mačkovci so pod vodstvom Marije Kerec pripravili ples Mali muc. Na osnovni šoli Bogojina pa v koreografiji Anice Gregorc plesni nastop Pleši, pajcek, pleši. Za plesni nastop Crowd v izvedbi plesne skupine Reductio absurdum pa sta koreografijo naredili Aleksandra Kovač in Nataša Šiftar. Ples je ocenjevala Minka Veselič iz Maribora, ki bo izbrala najboljše za območno srečanje plesnih skupin.
J. Gabor Foto: N. Juhnov
NOVA ENOTA V DOBROVNIKU
OTVORITEV:
V petek, 26. aprila 1991
ZAČETEK POSLOVANJA:
V ponedeljek, 29. aprila 1991
DELOVNI ČAS:
od 8.00 do 15.00
ob sobotah
od 8.00 do 10.30
— DINARSKO IN DEVIZNO POSLOVANJE
— VPLAČILA POLOŽNIC
— RAZNA NAKAZILA (»mlečni penezi« itn.)
- PRENOS POKOJNIN NA HRANILNO KNJIŽICO IN TEKOČI RAČUN
STREHA KAŽE REBRA — Na Rožičkem Vrhu, koder pelje znana vinska cesta, je veliko novih stanovanjskih in tudi počitniških hiš. Tudi nekatere stare hiše so lepo obnovljene, ne pa hiša, na katero je pritrjena številka 7. Njena lastnica Rozalija Križanič menda hiše ni zmožna obnoviti ali pa je nadomestiti z drugo, pa tudi prodati je noče. Tako vsaj smo zvedeli med našim popotovanjem. Hiša s streho, ki kaže rebra, bo tako še nekaj časa ostala »turistična atrakcija«.
Atletika
Grabar četrti v Italiji
Pomurski atlet Geza Grabar iz Tešanovec je sodeloval na mednarodnem uličnem teku za pokal Hill športa v Bazovici v Italiji in v konkurenci več kot 700 tekačev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije na 11 km dolgi progi zasedel odlično četrto mesto. Za zmagovalcem je zaostal 52 sekund. Grabarje sodeloval tudi na Dnevnikovem krosu v Domžalah in na 5.000 m zasedel peto mesto.
fm
Foto: Š. S.
odsev mladosti
Srečanje s starši
S tovarišico smo se dogovorili, da bomo pripravili srečanje s starši. Bilo je v četrtek popoldne.
Nestrpno smo čakali starše pred šolo in jih pospremili v razred. Tam smo jih postregli s kavico in slanimi palčkami. Pripravili smo kratek program. Aleš je prebral pozdravni govor. V programu so sodelovali Matej, Maja, naša učiteljica in vsi učenci z igrico Ptičji telefon.
Srečanja se je udeležila tudi pomočnica ravnatelja Inge Ivanek. Pogovarjali smo se o pozdravljanju, šoli v naravi in o vzgoji otrok. Po srečanju so starši pogledali še ocene v redovalnici.
Na srečanju s starši je bilo prijetno. Želim, da bi bilo takšnih srečanj še več.
Darja Prelog, 4. d, OŠ Jože Kerenčič, Gornja Radgona
Srečanje s preteklostjo
2. kulturni dan na naši šoli je bil pester in zanimiv,, saj smo povabili starejše vaščane iz Bakovec in Dokle-žovja, ki so nam predstavili stara kmečka opravila in navade. Pripravili pa smo tudi zanimivo razstavo jedi, ki so značilne za naše kraje. Bili smo razdeljeni v skupine. Vsaka je imela v svoji sredi starejšo vaščanko oziroma vaščana, ki so nam prikazali: luščenje bučnega semena in »česanje« perja, prejo s kolovratom, pletenje iz slame, pletenje košar iz šib, pletenje in kvačkanje ter izdelavo oziroma popravilo čevljev. Povsod je bilo zanimivo, saj smo bili vsi aktivni in smo se naučili plesti iz slame, plesti košare, poskušali smo vrteti kolovrat, luščili smo seme in »česali« perje, vihteli kladivo, dleto, šivali s čevljarsko igro in naredili imenitne vzorce iz volne.
SKRITA RISBA
Lojzka K. nam je odgovorila, da se ne more bolj odkriti, ker ni osnovnošolka. Sporočamo ji, da to ni pomembno, saj je ta rubrika namenjena vsem mladim. Potrebno pa je napisati starost, saj res ni vseeno, ali rešuje skrito risbo kakšen prvošolec ali že srednješolec. Za objavo smo tudi tokrat izbrali >skrito< Lojzko K. in risbo, ki nam jo je poslala Vanja Šmit iz Trimlinov, ki obiskuje OŠ Draga Lugariča v Lendavi. Zdaj pa si spet nadenite detektivske naočnike in brž k odkrivanju današnje skrite risbe!
Meni je bilo najbolj všeč pri luščenju semena in »česanju« perja, saj sta nam vaščanki pripovedovali zelo zanimive zgodbe iz preteklosti, ob katerih so se nam kar ježili lasje. Zapeli sta nam veliko starih prekmurskih pesmi. Vse izdelke smo ob koncu razstavili. Ena skupina učencev je spremljala tudi potek pečenja kruha v krušni peči. Ko so ga spekli, so ga prinesli v šolo, kjer je zadišal po celi jedilnici. Poleg rženega kruha smo lahko občudovali še naslednje prekmurske jedi: KRAPCE, GIBICE, TEPKE, KORU-ZNE POGAČE, IDINJACE, OCVIRKOVE POGAČE, PEREČE, DO-DOLE, MESO IZ ČEBRA IN ZASEKO.
Vsak, ki mu je bila katera od jedi všeč, si je lahko prepisal recept, ki je bil priložen, in ga doma preizkusil. Obiskali so nas tudi novinarji Pil-a in v naslednji številki pričakujemo reportažo o našem kulturnem dnevu.
Janja Panker, OŠ BAKOVCI
Delovni dan
Imeli smo delovni dan. Tovarišica nam je rekla, da bomo zakopavali jarke. V spodnji šoli smo si vzeli nekaj orodja, nato pa odšli na sosedov travnik. Tam smo zagledali jarke, v katerih so bili položeni kabli. Nanje smo dali najprej polivinilasti trak, da smo jih zaščitili, nato pa jarke zagrebli z zemljo. Pri delu nam je pomagal tudi šolski hišnik.
V šolo smo prinesli razno orodje. Jaz sem vzel s sabo košaro. Hodil sem okrog šole, pobiral veje in travo in vse skupaj nosil s košaro na kup, kamor smo dajali smeti. Na koncu smo vse lepo pospravili.
Sandra Belci in Dejan Bogdan, 3. e.
OŠ Stročja vas
KUHARICI
Na naši šoli sta dve kuharici. Eni je ime Kristina, drugi pa Micka. Obe sta zelo prijazni. Kuharica Kristina je doma iz Filovec. V šolo se vozi z avtom. Kuharica Micka pa je doma iz Bogojine, zato se vozi s kolesom. Obe morata zelo zgodaj priti in dolgo ostati v šoli. Imata zelo dosti dela. Še sreča, da imata dobre živce pri tolikih učencih. Meni bi se zmešalo. Obe sta dobri kuharici.
Metka Zadravec 6. a, OŠ Bogojina
Kako si predstavljam svojo bodočnost
Bodočnost je, vem da obstaja. Mi smo bodočnost. Ampak vprašanje je, kakšna bodočnost. A živimo morda zato, da bi prišli do tistega viška betonske ere, ko ne bo več možno dihati in bo žalostno končala civilizacija, ki je hotela postati vladar vsega?
Hotela bi biti del nečesa lepega, ustvarjalnega. Saj človek ni odvisen samo od materialnih stvari, potrebuje nekaj več: zadovoljstvo, veselje, ljubezen do nečesa. Saj nismo roboti. Meni je vseeno, kako dolgo bom živela. Raje ne bi dolgo, ker je važno to, koliko ustvariš v življenju. Čim dlje živiš, tem manjši je odstotek storjenega. Če pa bi me doletelo, da bi dočakala starost, pa bi rada živela v majhni hiši ob vodi s sadovnjakom. Okoli bi bile cvetlice, razne živali in ljudje, s katerimi bi živeli lepo v skladu. Preživljali bi se samo s tem, kar bi pridelali sami, živeli bi v skladu z naravo. Jaz bi risala, ampak to samo za svoje zadovoljstvo. Je tako življenje mogoče? Ne.
Živela bom v velikem mestu in imela bom svoj atelje. Saj to tudi ni slabo, samo človek si mora znati urediti življenje.
Monika Perčič, 8. d, OŠ IVANA CANKARJA, LJU-
TOMER
IB
OBIČAJI VELIKE NOČI
Vedno se veselim velikonočnih praznikov, saj vlada v družini neko prijetno vzdušje, v stanovanju pa diši po velikonočnih dobrotah.
Prazniki se začnejo z velikonočnim petkom. Ker je po rimokato-liški veri takrat post, smo imeli za kosilo ribe in fižolovo solato. Proti večeru je mama dala kuhat šunko. Dišalo je po celem stanovanju, da so se mi kar sline cedile, čeprav imam rad tudi palačinke in kompot, kar je bilo za večerjo. V soboto sva bila s sestro že zgodaj pokonci, saj je bilo treba pobarvati jajca. Pri tem obstajajo različni načini barvanja, mi pa jajca kuhamo v vodi, kateri dodamo čebulno lupino. Pri tem dobijo jajca lepo rdečerjavo barvo. Če damo malo lupine, so svetlejša, če pa damo nekaj več, pa so temnejša. Če pa hočemo, da so še bolj pisane, pa delamo po naslednjem postopku: Na surovo jajce položimo različne trave, vse skupaj zavijemo v nogavico in zavežemo z nitjo, nato pa damo kuhat v že pripravljeno čebulno vodo. Zato sva se s sestro odpravila iskat travo. Ko sva prišla ven, sva opazila, daje ponoči snežilo. Žalostno sva se odpravila nazaj v stanovanje. Spomnil sem se, da ima mama veliko rož. Natrgal sem liste in že sva začela z delom. Morala sva biti previdna, da nama jajca ne bi spokala. Ravno sva končala z delom, ko sta vstala oče in mama. Bila sta zelo presenečena in sta naju pohvalila. Mama je potem dala pisanke v košaro, zraven pa še šunko, kruh in hren. Midva s sestro sva vse skupaj odnesla k »žegnu« k vaški kapeli, kjer je duhovnik blagoslovil jedila, nato pa sva košaro odnesla nazaj domov. Popoldne smo se zbrali otroci pred blokom, si zakurili ogenj in streljali s karbidom do noči. Medtem je mama spekla orehovo potico. V nedeljo smo vstali že zelo zgodaj. Medtem ko smo mi spopravljali, je oče pripravil slavnostni zajtrk. Narezal je šunko in jajca ter naribal hren. Zraven smo jedli kruh in pili šampanjec. Po zajtrku smo odšli vsi skupaj k maši.
Mislim, da so velikonočni običaji nekaj zelo lepega. Ohranjajo se iz roda v rod že stoletja in upam, da ne bodo nikoli šli v pozabo.
Sebastijan Antolin, 7. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru
ALI VESTE -?
Večina, ki ste odgovarjali na 15. vprašanje, vas je vedela ali morda uganila, da je v Pomurju 344 naselij (vasi in mest). Ta podatek je zapisan v Obveščevalcu Zavoda Republike Slovenije za statistiko. V občini Gornja Radgona je 99 naselij, v lendavski občini jih je 41, ljutomerski 69, v soboški občini pa 135. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota, ki jo bo prejel (že drugič) Branko Peček iz Murske Sobote. Čestitamo!
I
17. vprašanje: Ali veste, koliko kvadratnih kilometrov meri Pomurje?
Odgovor:
IN »VO.IINA«!
Tak je konec Oznine rekonstrukcije.
Toda prava rekonstrukcija se šele začenja. Tu je zajetna mapa z izvirnim gradivom.
ZASLIŠANJA V ZVEZI S PLAVOGARDIZMOM IN BELOGARDIZMOM - POHORSKA AFERA ALI POHORSKI	PROCES
(1943 — 1944)
— Rudi Delakorda iz Celja
— Milan Drnovšek iz Dola pri Hrastniku —
— Alojz Dunaj-Jastreb iz Cezanjevec pri Ljutomeru —
— Janez Lupša-Danilo —
— Franc Vidic-Vidič —
— Janez Faletič-Brko iz Loke pri Mengšu —
— Janez Golob-Tomo (za-sliševalec Miha!)
— Ivan Kumer (Johan) — Maks iz Koprivne, Črna pri Prevaljah —
_ — Karel Hirsch-Drago, Jer-šinci pri Račah —
— Friderik Hojs iz Mrzlega polja pri Laškem —
— Tone Rader-Jasko —
— Vinko Jamnik-»Beli«, trgovec v Št. Janžu pri Dravogradu —
(Iz raznih izjav in zaslišanj: izjava tov, Kijeva in Borisa Pudger-Branka; najpogostejši zasliševale!: Ivan Tlaker-Luka, Slan PK VOS, in Miha.)
»... Znano mi je iz pripovedovanja, da so na Koroškem likvidirali nekega trgovca »Beli-ja«, če se ne motim, pa jim je eden na begu pobegnil ali pa je bil na begu ustreljen . . . Člani štaba cone so prinesli s seboj izsledke teh zaslišanj. Tukaj je treba — poudarjam — še pregledati zadevo ,Age‘, ki je bil sekretar okrožja in pozneje tudi pobegnil nazaj k Nemcem in držal po vaseh govore proti Partizanom. Ta zadeva in zade-
Bogdana Hrovata-Mihe)
Sledi pismo Dušana Špindlerja cekaju v začetku leta 1944.
IZ ZASLIŠANJ V POHORSKEM PROCESU IN SICER ODREDU:
Vinko Vukovič-Guzej, Karel Hirsch-Drago, Milan Drnovšek, Martin Štuhec-Prlek, Anton Slemnik, Štefan Raduha-Grega.
Kaj pravi Stanko Kožuh iz Šmartnega pri Litiji, trgovski potnik pri firmi Cvetic v Murski Soboti, sokolaš, aktivni podoficir pri kraljevi gardi? (Kar tri strani izjave!)
»V Prekmurju poznam naslednje MOGA:
Josip Benko, Murska Sobota, mesar, bivši narodni poslanec, ki je ob neki priliki izjavil, da se ne sme dopustiti takega klanja kot na Hrvaškem, po vojni bomo pa itak zmagali pri volitvah.
Jerič, župnik v Turnišču, organizator BEGA in MOGA. Podatke o njem bi lahko dal Andraž Mlinarič iz Bratoncev.
Janez Cvetic, tovarnar perila Murska Sobota, ki financira MOGA, Karel Šiftar, Ivan Kučan, mehanik Murska Sobota, po rodu Madžar, Ferdinand Hartner, milijonar, Murska Sobota.
Lepold Rajh, lesni manipulant Murska Sobota, MOGA in denuncijant, Jožef Polak, »Ortsgruppenfuhrer«, Murska Sobota, trgovec, Avgust Polak, pek, Murska Sobota. Zadnja dva sta glavna organizatorja MOGA. ..
Postavljati bi morali še tudi svoje politične delavce ter vzpostaviti zvezo s šefom gesta-pa v Mariboru... Prvi teden, ko sva bila s Timošenkom (tj. Martin Jenisej) na Pohorju, sva opazovala ljudi. (= »27. VIII. 1943 sem odšel s Timošenkom
AEEDA i Ar bn A
ŠE NAPREJ OSTANEGA va ,Beli‘, mislim, sta bili v med-
NEJASNI VLOGI »MIHE« sebojni zvezi.« (Vir: Izjava
BRANKO ZUNEC
na Pohorje« =) Na vsak način bi morali odstraniti tovariša Vojina, potem pa Črnolasko. Ko je prišel tov. Franta, bi morali tudi njega prve dni odstraniti .. . Vse, ki so prišli iz Kranjske, bi morali v ugodnem trenutku likvidirati. Med njimi tudi Borisa Ernesta in Dušana. Za nami bi moralo priti še 5 do 6 ljudi, s katerimi bi izvršili ta načrt. Potem bi mi zavzeli odločilna mesta v vojski. JAZ bi postal komandir, Joco pa bi bil komandant vse vojske na Pohorju. Ta bataljon bi potem sodeloval z Nemci . .. Prlek in Miško sta bila oba MOGA. S tovarišem Kranjcem sem odšel v brigado Slavka Šlandra. Ti-mošenko mi je naročil, naj organiziram MOGA v brigadi. Hotel je iti sam. Naročil mi je, naj vzpostavim zvezo z njim. Na v«e to sem jaz pristal...«
— Ivan (Johan) Kumer-Maks, Koprivna pri Črni —
»Mnogo težji in tudi manj uspešen je bil boj z gestapom na Štajerskem. Posrečilo se mu je vriniti nekaj sodelavcev v partizanske enota in organizacije OF. Več kot z izdajami so napravili škode s sumničenji, zmedo in negotovostjo, ki so jo s svojo navzočnostjo in delom vnesli v partizanske enote in politične organizacije. To je bilo pretkano uničevanje bojne sposobnosti partizanske vojske. Prišlo je do nepremišljenih, nerazumnih obračunavanj v partizanskih vrstah; negotovost in nezaupanje sta prevzela tudi nekatere stare partizane. Celo tovariši iz pokrajinskega političnega vodstva se v tej zmedi sumničenj in neosnovanih obtožb niso znašli. Ko smo bili v oddelku za zaščito naroda in v centralnem komiteju obveščeni o položaju, ki ga je še bolj zapletel če-tniški organizator na Štajerskem Melaher-Zmagoslav, je Kardelj na seji CK kratko ocenil nastali položaj: »Organizacijska in politična revščina. Od tod vse zlo.< Na pogovor smo poklicali člane pokrajinskega komiteja partije. Z njimi smo razčistili nekatere organizacijske nejasnosti, določili pristojnost posameznih forumov in zahtevali pregled in preureditev vseh javk in kanalov za vstop F NOV. Pomagali smo jim z močnejšo skupino političnih in obveščevalnih kadrov, ki smo jih poslali na Štajersko poleti 1944. Intenzivnejše politično delo je skrhalo ostrino gestapovskemu nožu.« (Iz Spominov Ivana Mačka-Matije iz leta 1981)
— Janez Lupša-Danilo, Murščak, Slatina—Radenci — Izjavil je, da so/je plavogar-dist(i); izjava s 24. 12. 1945: ». . . Čakal je z drugimi v pred-sobju na zaslišanje in je prišel do njega grbasti Miha in mu dal celo cigareto rekoč: ,Ker si bil zmeraj dober partizan in ker nisi prosil, ti dam celo!'« (Bilo je to pri Urbancu!)
IZ IZJAV PARTIZANOV, KI SO SODELOVALI PRI ZASLIŠANJU:
— Ivan Tlaker-Luka —
— Bogdan Hrovat-Miha — »grbasti«: »... Guzejeve izjave so vrgle določeno luč na organizacijo OF v Mariboru in je bil v zvezi s tem aretiran Prlek (Štuhec), ki je mnogo hodil na ribniško stran in smo ugotovili, da je imel stike z Mariborom. Dalje smo aretirali še dva druga partizana, nato komisarja čete Brka, doma iz Maribora ter partizana Danila. Za sled-' njega dobro vem, da je bil are-' tiran tudi zato, ker je padlo v
oči njegovo obnašanje v edini-ci. Tako npr. v veliki hajki na naš odred od 4. do 10. decembra, ko smo se tiho umikali čez cesto, je dal Danilo sem komando ,stoj‘. Franta pa je šel takrat ravno za njim in je to opazil ter začel spraševati, kdo je dal komando, na kar je Danilo dejal, da jo je dobil od spredaj oz. zadaj. Tako je hotel na tak način ovirati in zavleči naš umik, od katerega je bilo mnogo odvisno. Zapravil je mitraljez, bil med glavnimi godrnjači itd. Zasliševalo se je celo noč ter ves naslednji dan, t.j. 6. I. Tedaj se je zgodilo sledeče. Na podstrešju se je zasliševalo. Jaz sem ravno šel po stopnicah navzdol, ko plane neki partizan — kdo, ne vem — na stopnice ter nam pove, da gredo spet od »Lovca« (kmet visoko nad Urbancem) Nemci. Vsi kar nas je bilo skočimo po svoje stvari ter letimo na piano. To zmedo sta izrabila Guzej in Danilo ter pobegnila. Stražar pred hišo je streljal za njima in mislim, da je enega od njiju ranil . . .
. . . Kmalu po dogodkih pri Urbancu je bil aretiran kmet pri Sv. Kunigundi nad Zrečami, kjer je bila javka, preko katere so prišli Guzej in ostali. .Miha' navaja, da ni znano, če je bila javka že od vsega začetka pro-valjena ali pa jo je izdal Guzej ali Danilo, ki sta prišla preko nje.«
- IZJAVA ALEKSANDRA VOJINOVIČA- VOJINA
— Zaslišanji: Črtomir Majer, Maribor;
Max (Maksimilijan) Maj-hen-Željko, Sv. Rupert v Slovenskih Goricah, Maribor
». .. Miha navaja, da je prišlo preko javke pri kmetu-go-stilničarju pri Sv. Kunigundi nad Konjicami, za katero so se domenili Špindler in člani šta
ba odreda na sestanku v decembru, k Urbancu nekaj novincev iz Maribora, menda pet ali šest. Dobro se med njimi spominja Majhna in Rajšpa. Pa Vukoviča.« (Vir: Izjava Bogdana Hrovata-Mihe)
IZ IZJAV IN ZASLIŠANJ GESTAPOVCEV - Zangi, Wiegele —
RAZNE DRUGE IZJAVE: — Feliks Plevnik-Lovec, roj.
11.5. 1898 v Pašavi, Rdeči breg pri Mariboru, najemnik v Jo-sipdolu 27, Ribnica na Pohorju
».. . Luka je dal nato likvidirati še ,Lovca' radi zvez, ki jih je imel s .Prlekom'. To so bile v glavnem vse likvidacije iz Pohorskega procesa.« (Vir: Izjava Bogdana Hrovata-Mihe)
— Milan Ploj, Osijek, stanujoč Ptuj —
— Štefan Raduha-Grega, roj. 4. 12. 1920 v Odrancih, mesarski vajenec v Banovcih —
— Lukdvik Rajšp-Milan, Gočeva pri Sv. Trojici —
— Anton Rader-Jasko —
— ..Stanko Ramšak-Miha (Zaslišanje vodil Miha!) —
— Franc Drnovšek-Peter —
— Anton Slemnik, Vrhe pri Slovenj Gradcu —
— Franc Vidic-Vidič, Hrastnik (zaslišanje vodil Miha!) —
— Avgust Muhič, Ključa-rovci pri Ljutomeru (zaslišanje vodil Miha)
— Vinko Vukovič-Guzej, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. pekovski pomočnik pri Mali Nedelji (tri strani zapisnika o zaslišanju) —
»Priznani, da sem bil plavo-gardist, četnik, vendar sem bil zapeljan ...« Guzej naj bi bil zdaj v Franciji ali Švici.
— Milan Stanič-Saša, Zagreb, trgovski vajenec pri Vilarju v Ljutomeru
Martin Štuhec-Prlek; priznal, da je član MOGA in BEGA!
(nadaljevanje prihodnjič)
?^TNIK, 25. APRILA 1991
Stran 21
ne zgodi se vsak dan
(JELOVICA J
NOSEČE DEVICE
Rjavi medved se vrača
Silak
pa tak
V Svetem pismu nove zaveze piše, da je devica Marija spočela od sv. Duha in po brezmadežnem spočetju rodila sina. Nebo in zemlja sta se veselila in vriskala od radosti: »Rodil se je Odrešenik!«
Dolga stoletja je bilo brezmadežno spočetje mit, ki mu ni bilo mogoče najti v resničnosti nobene opore.
Danes je brezmadežno spočetje ne samo mogoče, marveč nekaj povsem vsakdanjega. Oziroma naj bi takšno bilo, če ne bi nekaj poskusov brezmadežnega spočetja, kot se temu pravi, zbudilo velikega krika in vika ter ogorčenja javnosti.
V Veliki Britaniji je s pisanjem medicinskega lista The Lancet prišlo na dan, da so v tej deželi izvedli že več uspešnih umetnih oplodi-
tev devic. Tehnika umetnega oplojevanja žensk s spermo darovalca pač ni v ničemer odvisna od poprejšnjih spolnih izkušenj sprejemnice: omogoča nosečnost tudi ženski. ki se je moški spolno sploh ni dotaknil, kot bi se reklo po starem, torej devici. Četudi javnost nima več kaj dosti predsodkov glede umetne oploditve žensk, se je za-čuda silno razburila, ko se je zvedelo, da so izvedli nekaj oploditev deviških žensk.
Kot so izvrtali britanski novinarji so v BPAS-u, britanski svetovalni agenciji za nosečnost, odobrili umetno oploditev nekaj ženskam, ki so bile še device. V tej ustanovi odobrijo in omogočijo umetno oploditev kakim 200 ženskam letno. Od teh je petina samskih, med njimi pa so, kot pravijo
predstavniki ustanove, lahko tudi device. Deviškost ali nedeviškost zanje ni pomembna, odločajo pač drugi kriteriji.
Javnost je seveda drugačnega mišljenja, ne ravna se po strokovnih kriterijih, očitno jo globje določajo stari miti. Brezmadežno spočetje, kot se reče zanositvi brez spolnega občevanja, je eden takih mitov, ki jih ni mogoče kar tako odpraviti. Če drugega ne, se javnosti upira navidezna nenaravnost takšnih posegov. Čemu ni takšnega odpora izzvala umetna oploditev sploh, je vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti psihologi-
Dejansko gre za isto stvar, le da je vloga moških pri oploditvi devic še bolj okrnjena. In to najbrž najglobje vznemirja in razburja.
v Alpe


Artisti moskovskega cirkusa v programu z naslovom Nenavadno, vendar resnično, prikazujejo najrazličnejše sposobnosti. Znani sovjetski silak Valentin Dikul je pred osuplimi gledalci dvignil 1500 kilogramov težak avtomobil znamke volvo.
SENZACIJA
Šimpanzi znajo vse mogoče — z dolgo palico preženejo sovražnika ali sklatijo šog banan z drevesa. Kako presenetljivo bistri so, je šele nedavno odkril Nicholas Toth, profesor antropologije na univerzi v Bloomingtonu, v ameriški zvezni državi Indiani.
Na posvetovanju s kolegi v Wa-shingtonu je poročal o tem, kako njegova opica Kanci izdeluje orodje. Kanci že nekaj let živi pri profesorju.
Nenavadno hitro se uči. Profesor je, na primer dal opici darilo, skrito v škatli prevezani z vrvico. Šimpanz je vzel britev in z njo prerezal vrvico, da je prišel do vsebine. Ko mu je profesor Toth vzel britev, si je Kanci že znal pomagati sam. V kletki je pobral nekaj kamnov in udarjal z njimi po trdih tleh, dokler se niso razklali. Izbral je kos z ostrim robom in ga uporabil kot rezilo. Profesor Toth pravi, da je šimpanzu pokazal, kako naj razkolje kamen in ga uporabi. Kanci si je potem sam izdelal nož.
Raziskovalec je bil še bolj osupel, ko je poskus s kamni ponovil na prostem. »Kanci je bil najprej čisto zmeden, ker so bila tla premehka in kamnov ni mogel razklati. Dolgo časa je poskušal, navsezadnje pa je začel udarjati s kamnom ob kamen in bil tako vztrajen, da so se nekateri naposled razklali.« Raziskovalci bodo primerjali svoja opazovanja z najdbami iz kamene dobe. Pred dvema milijonoma let je živel homo habilis: domnevajo, da je bil prvo bitje, ki je znalo izdelovati kamnito orodje. Znanstveniki napeto pričakujejo nadaljnje poskuse. Zanima jih, kako se bo Kanci vedel v družbi vrstnikov in ali bo na-, učil svojih sposobnosti tudi druge šimpanze.
VELIKI LOUVRE
Preurejanje velikega Louvra, najbolj nenavaden muzeološki dosežek tega stoletja, se bliža koncu. Prvo fazo preureditve so začeli leta 1981 z arheološkimi izkopavanji na Napoleonovem dvorišču, z najdbo ostankov srednjeveške trdnjave in z občudovanja vredno postavitvijo teh v podzemskih prostorih, končali pa so jo z ureditvijo veličastnega sprejemnega salona (s knjižnico, avditorijem, dvoranami za občasne razstave, restavracijo itd.) pod zdaj že slavno piramido. Tudi druga faza obnovitvenih del se bliža koncu in proslaviti jo nameravajo ob dvestoletnici ustanovitve muzeja leta 1993. Takrat bodo odprli Richelieujevo krilo vzdolž ulice Rivoli, v katerem je še pred tremi leti delovalo ministrstvo za finance.
Smo torej pred novim restavratorskim dosežekom: stavba, ki je več kot sto let služila vsemu mogočemu, bo postala del Louvrskega muzeja, prav tako kot je bila pred nekaj leti predelana v muzej stara železniška postaja Orsay na nasprotnem bregu Sene. Richelieujevo krilo je dal zgraditi Napoleon III. in leta 1871 je general Thiers v njem nastanil finančno ministrstvo. Ta tujek je bilo treba odstraniti, da bi operacijo »veliki Louvre« lahko izpeljali in tako je bil leta 1982 razpisan natečaj za izgradnjo novega ministrstva v Bercyju, predmestju jugovzhodno od Pariza. Dokončali so ga s hitrostjo, ki je Francozom pač v navadi, že leta 1986, in julija 1989 se je iz paviljona Riche-liu v Bercy preselilo deset tisoč funkcionarjev in uslužbencev.
Richelieujevo krilo bo muzeju prineslo 20 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, tako da bodo lahko bolje razporedili prena-tlačene umetnine. V kletnih prostorih bodo islamske zbirke; zbirke; v pritličju orientalske, mezopotamske in perzijske starine, v prvem nadstropju srednjeveški in renesančni umetniški predmeti ter zbirka tapiserij-. V drugem nadstropju, v približno tridesetih dvoranah, bo nemško, flamsko, holandsko in angleško slikarstvo ter 24 Rubensovih platen o življenju Marije Medičejske. Prekriti bosta tudi obe notranji dvorišči, do zdaj prepolni avtomobilov ministrskih funkcionarjev, ki bosta poslej namenjeni francoskemu kiparstvu. Skozi podzemlje bo paviljon Richelieu povezan z velikim salonom pod piramido, torej z vsemi prostori, ki služijo sprejemu, informiranju in okrepčilu obiskovalcev.
Ko bodo vsa dela dokončana, bo površina razstavnih prostorov podvojena (70 tisoč m2), površine prostorov namenjenih storitvam za goste bo desetkrat večja, tistih za administrativne, tehnične in znanstvene potrebe (skladišča, laboratoriji za restavriranje itd.) pa bo petkrat več kot doslej.
ECO V DISNEYLANDU
Pred kratkiin so uspešnico Umberta Eca Foucaultovo nihalo prevedli v vietnamščino, zdaj pa bo izšla v bolj trivialnem jeziku, v govorici Mikija miške. Disneylandska različica trna naslov Paperino e il pendolo di Ekol in bo kmalu v obliki stripa naprodaj v 768 strani debeli knjigi. Besedilo je priredil 36-letni Bruno Sarda, narisal pa ga je 28-letni Franco Valussi. Grozljivko o skrivni bratovščini sta avtorja zvlekla v račji hlev, junakom sta nadela druga imena, k sodelovanju pa pritegnila tudi avtorja (kot Ekola). Spremenila sta ga v škotskega profesorja, ki prebiva v temačnem gradu. Stripi, izdelani po klasičnih delih, so v Italiji v navadi, tako preobrazbo sta doživela tudi Dante in Manzoni. Sarda je v strip predelal že Ecov roman Ime rože in mu dal naslov Ime mimoze, menda mu avtor tega ni niti najmanj zameril.
Davek na kolesa
V prihodnje bodo morali lastniki koles v kitajskem glavnem mestu (ki jih je 8,3 milijona) plačevati davek na svoje dvokolesne konjičke. Časopis China Daily poroča, da bo moral vsak kolesar na leto plačevati štiri juane (pri-
bližno 15 dinarjev), zato pa bo dobil majhno rdečo kovinasto ploščico, ki jo bo pritrdil na blatnik zadnjega kolesa. Kdor do oktobra ne bo poravnal računov, bo moral plačati še globo.
Vsi novorojenčki so deklice
Na Kitajskem je vas Gaopy-ang v provinci Fulian, kjer so se od leta 1976 rodile same deklice. Znanstveniki se sprašujejo, ali ni mar okolje tisto, ki vpliva na določanje spola.
Ta pojav spremljajo v Gaojan-gu že štiri desetletja: v tem času je bilo med 136 novorojenčki le enajst fantov, od leta 1976 pa nobeden več. Raziskovalci niso ugotovili, da bi bile življenjske navade vaščanov kaj drugačne od običajnih. Ko so primerjali vsakdanje navade, poročne običaje in skrb za zdravje stotih vaščanov Goayonga z enakim številom vaščanov sosednje vasi, ki je le kilometer oddaljena, niso ugotovili nič posebnega.
Kako naj 30-kilogramski medvedek, ki spi zimsko spanje, sluti, da bo čez dvajset aii trideset let morda zadnji predstavnik svoje vrste, ki bo še strašil po pirenejskih vrhovih? Kot pravijo nekateri strokovnjaki, tistih ducat rjavih medvedov, kolikor jih še živi, ni dovolj, da bi zagotovili obstoj svoje vrste. Bodo rjavi medvedi izumrli tudi v Franciji? Morda le ne bodo. Že nekaj let namreč tečejo priprave za oživljanje te živalske vrste.
Začelo se je marea-1988 v restavraciji Ijohske postaje, kjer so se srečali trije goreči zavezniki teh zimskih zaspancev: Roland Gui-chard, Jean-Pierre Hourdin in biolog Georges Erome. Ko so sejoči-li, je imel slednji v žepu ček za 300.000 franakov. S tem denarjem naj bi opravili študijo o možnosti, da bi znova naselili rjave medvede. K tej vsoti je pridalo ministrstvo za okolje še 150.000 frankov in 34 mesecev zatem je bila študija končana. Erome je prepričan, da je edini kraj, ki je še dovolj divji, da bi tam lahko živele te zveri, regionalni park Vercors. Seveda bi bilo treba zapreti nekaj cest in gozdnih poti, omejiti lov na divjega prašiča in predvsem prepričati tamkajšnje prebivalce, da bi medvede sprejeli.
Prav pred kratkim so se na okrogli mizi v Lans-en-Vercorju funkcionarji, lovci, varuhi narave, pastirji in biologi soglasno dogovorili za naselitev medvedov. Vseh 62 občin, ki ležijo na območju tega parka, je pripravljenih sprejeti nove goste. Če bodo lovci in pastirji dokončno privolili, da se medvedi vrnejo, jih bodo začeli naseljevati že leta 1994, najprej le tri ali štiri, kasneje kakšnih petdeset.
NAŠLI SO ŠVEDSKO LADJO
Švedskim arheologom potapljačem se je posrečilo najti razbitino ladje Lybska Svan, na kateri je leta 1523 danski kralj Kristijan 11. priznal švedskemu kralju Gustavu Wasi pravico do odcepitve od Danske. Ladja, na kateri se je rodila švedska neodvisnost, se je potopila dve leti po zgodovinskem dogodku v Baltiškem morju. Potapljači, ki so jo odkrili, trdijo, da je trup še zelo dobro ohranjen in da ga bo mogoče potegniti iz globine tridesetih metrov. Če bi se jim to res posrečilo, bi bila Lybska Svan najstarejša jadrnica, ki so jo potegnili iz morja.
Obnovili bodo grad Ludvika 2
Grad bavarskega kralja Ludvika II. (1845-1886) Neuschvvanstein bodo preuredili in obnovili, stroški sanacije pa bodo znašali 2,35 milijona mark. Reko turistov v poletnih mesecih bodo skušali usmeriti z nekakšnim mrežastim hodnikom. Neuschvvanstein je najbolj obiskan grad v Nemčiji. Lani si ga je ogledalo 1,4 milijona turistov.
Znameniti poševni stolp v Piši se je v zadnjih treh mesecih na; gnil še za milimeter, to je skoraj za toliko, kot se je ta turistična atrakcija doslej nagnila v celern letu. Zaradi tega so strokovnjaki zaskrbljeni, saj se v prejšnjih treh mesecih stolp ni nagnil. Tudi če bi se stolp nagibal z običajno hitrostjo, po mnenju izvedencev ne bi mogel zdržati še sto let. Janu; arja lani so turistom prepovedali vzpenjanje na stolp, zdaj pa s0 mestne oblasti sporočile, da bodo prepoved podaljšale še za šest mesecev.
I milijon
Stran 22
VESTNIK, 25. APRILAj^.1
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
Več vitaminov E-
NASVET
Zbirajte deževnico
ČRTA INTUICIJE
To je črta, ki jo redko vidimo na dlani. Osebe s tako črto so hiper-senzibilne. Z njimi je treba biti skrajno obziren, ker je njihova duša zelo občutljiva in ranljiva. Takim osebam tega ne štejemo za slabost, ampak kvečjemu za prednost.
Njen položaj je vzporeden s črto jeter, zato se prične na Merkurjevem hribu in se potem v polkrogu spušča do Mesečevega hriba. Nekje na začetku našega srečanja smo govorili o intuiciji, nejasnem občutku predvidevanja dogodkov. V večji ali manjši meri imamo in poznamo ta občutek skoraj vsi. Na žalost se ga tudi vsi ne zavedamo in ga ne koristimo. Črta, o kateri danes govorimo, je neločljivo povezana s tem občutkom, torej z intuicijo. Posamezniki s to črto na svoji dlani neverjetno dobro precenijo dogodke in njihove pozitivne in negativne posledice.
Takim svetujemo ravnanje, ki bo vedno in izrecno samo v skladu s tistim občutkom. Prihodnji neprijetni dogodki bodo v nas povzročili neki čuden strah, ki se bo prav kmalu v to tudi izrodil. Vsak prijeten občutek bo nosil s seboj vedno tudi pozitiven naboj. Kako bomo potem to črto spoznali? Kot po navadi nekaj možnih kombinacij.
1.	Zelo poudarjena črta intuicije — smisel za okultne znanosti.
2.	Črta intuicije samo na levi dlani — močna intuicija.
3.	Črta intuicije samo na desni dlani — pridobljena moč predvidevanja dogodkov.
4.	Črta intuicije s prekinitvami — napadi histerije.
5.	Otok na začetku črte intuicije — mesečarstvo.
Šifra: ALF
Skrajno občutljiva oseba ste, čustva vam pomenijo vse. Ob sebi bi imeli raje kavalirja starega kova kot pa ognjevitega in nestalnega ljubimca. Vse okoli sebe globoko doživljate in občutite.
Kljub tej enkratni lastnosti trdno stojite na obeh nogah, kar vam pomaga uveljaviti se tako v zako-
nu kot v poklicu. V vas je nekaj mističnega in nedosegljivega. Za moške je to vedno privlačno in zato vas nenehno oblegajo in osvajajo. Vi pa jim vse verjamete, ker znate biti kar precej navini.
Včasih se vas loti črnogledost. Tedaj se zaprete v svojo hiško, da še enkrat v miru o vsem dobro premislite. Radi imate novosti, a jih ne sprejemate vrat na nos. Imate polno želja, ki jih ne znate izraziti, in če jih ljudje ne vidijo, ste užaljeni. Mislim, da veste, kaj vam je storiti. Sicer pa ljudje večino stvari dojemajo zelo površinsko in še takrat zelo površno. Želite si družino in prijeten dom. V njem se boste počutili varno in zadovoljno. Če boste v poklicu uspeli kot šefinja, bo takoj viden vaš občutek za odgovornost in redoljubnost. Tudi avtoritativnosti vam ne bo zmanjkalo. Znali pa boste prisluhniti tudi problemom vaših sodelavcev. Nasvet: Vas se ne bi smelo nikoli kritizirati. Tega ne marate. Toda zdrava kritika je vedno koristna.
।	Kupon za brezplačno analizo
|	Ime in priimek________________________________________  ।
|	Datum rojstva_________________________________________ g
I	Točen naslov__________________________________________  I
’	vr	I
--------------------s Šifra -___________________________ ■
I
| Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko ■ L dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših I
dlani).	|
Lestvica najboljših narodno-zabavnih melodij ta teden:
L ROJSTNA VASICA - Ans. Toneta Čučka
2.	VZPON NA TRIGLAV - Marela
3.	MI MEJAŠI SMO PAJDAŠI Šimek, Sagner
4.	RDEČI CVET — Beneški fantje
5.	TE MOJE MALE ORGLICE — Slovenija
Vaše predloge pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska ■Sobota, Titova 29, Murska Sobota. Glasovnice bomo izžrebali in nagradili.
Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18.00 do 19.00 v oddaji Radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo 'po domače.
Nagrajenci:
1.	BERTI JEVŠENAK, Bratov Greifov 18, 62000 Maribor
2.	MANDELA ŠKERLAK, Stanjevci 27, 69203 Gornji Petrovci
3.	EMILIJA HLIBER, Gornji Slaveči 82, 69263 Kuzma
Šifra: OVEN
Čeprav imam pred seboj samo odtis dlani brez prstov, se iz nje dajo izbrati osnovne lastnosti vašega značaja in vaša življenjska pot. Za vas bi lahko rekli, da ste nestanovitni kot spomladansko vreme, zdaj ste ptiček na veji, že naslednji trenutek pa se vas loti potrtost. Tedaj izžarevate nezadovoljstvo, za katerega pogostokrat niti ne veste pravega vzroka. Zbujate vtis moči, v bistvu pa na tak način skrivate svoje slabosti. Znate biti trmoglavi in potem vztrajate pri svojem več kot je to potrebno in vredno. Počasi se premikate k svojim ciljem. Kar se tiče vaše notranjosti, ste ranljivi in občutljivi. Težko se boste na koga navezali, če pa vam to uspe, bo vse skupaj kratko trajalo. Pri tem je to predvsem neka strast in ne pravo čustvo. Vaše življenje poteka po že ustaljenih tirnicah. Ambicije so vam omejene. Vaše zdravstveno stanje bo kar stabilno. V tretjem življenjskem obdobju pa se boste morali z njim ukvarjati več kot po navadi. Nasvet: Življenje, ki ga živite, je sicer varno, lahko pa hitro postane monotono in enolično. Poskusite se razvedriti v krogu svojih prijateljev in znancev, pokažite jim, da znate biti tudi sproščeni in zabavni s smislom za humor. Sicer pa se morate vi sami odločiti, kaj vam bolj ustreza.
P.A.
Radi bi opozorili vse bralce Vestnika in posameznike, ki ne bi želeli, da njihove analize objavimo, naj to na kuponu označijo. Vsi, ki želijo dogovore še na kakšna druga vprašanja o sebi, lahko dobijo v naši redakciji naslov, na katerega bodo pisali. Prosimo vas, da poleg kupona pošljete tudi odtise vaših dlani, saj vam sicer ne moremo odgovoriti.
PLASTIKA ALI GLINA
Rastline uspevajo tako v plastičnih kot glinastih posodah. Če pa imamo v mislih varstvo okolja, potem raje izberimo glinasti lonček. Plastični lonček se izrabi v nekako treh letih, potem ga moramo zamenjati. Plastika roma na smetišče in je odpadek, ki ga narava sama ne more predelati. Glinasti lončki so trajnejši, ko pa se izrabijo ali razbijejo, lahko uporabimo črepinje za drenažno plast v novih lončkih.
manj
infarktov?
Povečana količina določenih hranil, zlasti vitamina E v krvi, lahko zmanjša možnost, da zbolimo za angino pectoris, bolečino v prsih, ki se po navadi pojavi pred srčnim napadom. To novo odkritje, čeprav temelji na raziskavi, ki so jo opravili med moškimi, povečuje čedalje večje število dokazov za domnevo, da določena hranila, tako imenovani »antioksidanti«, lahko preprečijo poškodbe žil, ki povzročajo srčna obolenja. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da beta karoten in vitamina E in C delujejo v krvnem obtoku kot antioksidanti, ker preprečujejo nastajanje oksidiranega lipoproteinskega holesterola, ki poškoduje srce in lahko povzroči srčni napad.
ZA LJUBITELJE CVETJA
POMLADNI ŠOPEK IZ DOMAČEGA VRTA
Res je, da so rože z vrta lepe že same po sebi, toda če niso urejene v vazi, nam ne pričarajo toliko lepote kot sicer. Prav v tem času najdemo na vrtu veliko uporabnih cvetočih vej in cvetja. Zato je najbolje, da si oblikujemo nekaj po svoje, vendar preprosto in poceni in da se na vrtu ne bo preveč poznalo.
Vsako gospodinjstvo premore več različnih vaz, posod; pripomočke pa si kupimo v cvetličarnah. Pri urejanju cvetja nikakor ne smemo pozabiti na oster nož ali britvico. Z nožem ne režemo nobene druge stvari kot samo cvetna stebla. Olesenela stebla in veje pa režemo s trsnimi škarjami.
Vaze naj imajo po možnosti ravno dno. Idealna vaza je visoka okoli 20 cm in široka 10 cm. Goba je v cvetličarstvu nepogrešljiva, lahko jo dobimo v cvetličarnah v različnih oblikah, mora pa biti stalno temeljito namočena. Vsak, ki mu je urejanje cvetja konjiček, mora imeti tudi škarje za rezanje žice, saj moramo stebla večkrat ojačati z žico, tako da jih lahko potem vtaknemo v gobo. Žico poskušamo kar se da skriti, zlasti pri drobnih šopkih. Dostikrat cvetje lepše deluje, predvsem drobno, če je zvezano. In s čim naj ga vežemo? S čim manj vpadljivo rafijo, samo da je prožna in čvrsta. Zdaj, ko imamo vse pripravljeno, pa gremo na cvetlični sprehod na vrt...
Kot osnovo za šopek vzamemo vedno zeleni bršljan (Hedera he-lix >Arborescens<), vrh šopka okrasimo z lesko (Corylus av >Contorta<), ki je pravkar odcvetela, vendar nas s svojimi kipeče brstečimi listi popelje v cvetočo pomlad. V sredo šopka damo reso (eriko), kot cvetoč pomladni dih pa uporabimo rumene narcise.
Zadostuje pet narcis, ki morajo gledati navzven. Kot dopolnilno
Kuhajte z nami
Postrv za sladokusce
»V rokah spretnega kuharja ali vešče gospodinje lahko riba po-
stane neizčrpen vir užitkov,« je ugotovil Brillat Savarin v svoji knjigi Psihologija okusa. Za pripravo rib velja pravilo, da jih nikoli dalj časa ne namakamo v vodi ali jih pustimo ležati natrtih s soljo. V obeh primerih se izlužijo dragocene hranilne snovi. Zadostuje, da jih na hitro splaknemo v tekoči vodi. Da riba med pripravo ostane bela in meso čvrsto, jo pokapamo z limoninim sokom ali s kisom, jo zunaj in znotraj posolimo in po možnosti hitro pripravimo. To ustreza gospodinjam, ki žele za kuho porabiti čim manj časa.
Za 4 osebe vzamemo 4 večje postrvi, ki jih splaknemo pod tekočo vodo in osušimo s kuhinjskim papirjem. Limono natančno olupimo, tudi belo kožico, in jo zrežemo na rezine. Postrvi zunaj in znotraj posolimo, popopramo. Posamezne ribe položimo na primerne kose alufolije, ki jb poprej namažemo z oljem ali maslom. Na ribo položimo 2 do 3 kolobarčke limone. Folijo zapremo in robove trdno stisnemo. Zložimo v suhi plitev pekač in pečemo 25 minut pri temperaturi 250° C.
Medtem zmešamo 5 dag surovega masla s soljo, poprom, žlico worchestrske omake, žličko vinjaka in žlico sesekljanega petršilja. S to omako prelijemo pečene ribe. Zraven ponudimo slan krompir in kumarično solato.
Če imate hišo ali počitniško hišico, je dobro, da zbirate deževnico, kako lahko to storite, pa kaže slika. V odtočno cev vstavite vložek z rešetko. Rešetka bo zaustavila smeti in čista deževnica bo stekla v sod. Ko se bo sod napolnil, lijak lahko zaprete in deževnica bo spet tekla po cevi v zemljo. Zakaj moramo imeti deževnico? Idealna je za zalivanje vrta.
Je vaš otrok levičar?
-Desničarjev je veliko več in zato so levičarji v marsičem na slabšem. Toda to ni
zelenje lahko dodamo narcisne liste. V sredo šopka pa damo tri rdeče tulipane z rdečim robom.
Tudi nizki modri muscari nam skupaj z nežno rožnato bergenijo in modrimi ali vijoličastimi vijolicami pričara lep bidermajer. Naokrog pa šopek dopolnimo s trdoživim bršljanom.
Tako nam torej cvetlični sprehod da dva šopka. Tudi na chrysal hranilo, za rezano cvetje, nikar ne pozabimo.
Dragi ljubitelji cvetja, kombinacij je veliko. Pogum je pol uspeha. Velikokrat vidimo na raznih pultih v trgovinah, ob blagajnah ali na poštah in bankah pravo praznino. Ko nestrpni čakamo v vrsti, nas cvetlični šopek, ki je domiselno urejen, pritegne in nam čakanje napravi prijetnejše. Z malo stroški, nekaj domišljije in cvetočimi vejami sliv, jablan, breskev ter vedno zelenimi iglavci si uredimo cvetlično kompozicijo.
Izdelava cvetličnih šopkov je lahko zelo prijetno delo, ki nas pomirja in je hkrati podobno umetnini, ki jo ustvarja slikar, kipar ipd., mi pa prisluškujemo neizrečenim besedam cvetov in vej in v njih odkrivamo lepoto, ki se dotika naših duš.
Olga Varga
razlog, da bi starši in učitelji silili otroka, naj se navadi uporabljati desnico. Eden izmed desetih otrok je pravi levičar, zanj bi lahko imelo takšno prevzgajanje daljnosežne posledice. Strokovnjaki so si edini v tem, da ima lahko prevzgojen levičar težave s koncentracijo, spretnostjo, vedenjske motnje, pa tudi težave pri pisanju in branju. Samo če otrok uporablja obe roki enako pogosto, ga lahko previdno navadimo, da daje prednost desnici.
Zamrznjene ribe
Globoko zamrznjena riba, polgotova in gotova ribja jedila so vedno pogosteje na naših mizah, v naši prehrani. Ponudba v trgovinah je bogata in pestra, ribe pa sodijo v zdravo prehrano. Pri uporabi ribjih jedi pa moramo poznati nekatera osnovna pravila. Predvsem se zamrznjenih rib ne sme odmrzovati pri visoki temperaturi ali neposredno v vodi. Da bi se ohranile yse hranljive vrednosti in lastnosti, ribe začnemo pripravljati, ko so še zamrznjene. Zamrznjena riba je najprimernejša za pečenje, praženje na olju in žaru. Riba se odmrzuje pri sobni temperaturi 2 do 5 ur. Gotova in polgotova ribja jedila (panirana riba, kroketi odrezki) se pripravljajo ta-koi.
SESTAVIL MARKO NAPAST	FRANCOSKA GOSPO DIČNA	FILMSKA IGRALKA MCGRAW	PRIPRAVA ZA RISANJE KROGOV	ZNAK ZA GLAS	MAJHEN DEL GOREČE SNOVI	ŠPANSKI DRAMATIK (GREŠNA LJUBEZEN)	ANGLEŠKI PEVEC ROCKA (ADAM)
MASTNA SNOV							
SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO							
VRSTA TRGOVSKIH OBRESTI							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		TEŽA EMBALAŽE CIRKULA- CIJA					NAJVEČJE JEZERO NA TIROLSKEM
KENIJSKI DRŽAVNIK (DANIEL ARAP)				PEVKA SRŠEN KOPALIŠČE PRI KOPRU			
MAJHEN OBLAK							
REKA V FRANCIJI. PRITOK EURE					NOVI HEBRIDI DERIVATI AMONIAKA		
AVTOMOBILSKA OZNAKA SOMBORA			AMERIŠKO Ž. IME RIBIŠKE MREŽE				
IZPIT, IZKUŠNJA							
RIMSKO ■ŠTEVILO PETDESET		ONASSIS IRIDIJ				SEVER JOSIP JURČIČ	
GLAJENJE PERILA							
GRŠKE BOGINJE MAŠČEVANJA							
Cestnik, 25. aprila 1991
Stran 27
r METKA FUJS--------------------------------~
(5)
ZGODOVINSKI UTRINKI IZPRED
PETDESETIH LET
Madžarska vlada je že 2. septembra 1940 (takrat v zvezi s Transilvanijo) sprejela poseben odlok o delovanju oblasti v izrednih razmerah, ki naj bi veljal do 2. septembra 1941, vendar je bil podaljšan za celo obdobje trajanja vojne. Zaradi vojne se torej civilna oblast ni veliko razlikovala od vojaške. Veliko pomembnih funkcij v Prekmurju so prevzeli domačini, ki so po mnenju novih oblasti veljali za lojalne državljane. Okrajni predstavniki oblasti so bili vključeni v delo županijskih skupščin in njunih organov, Ferdinand Hartner in Pavel Orszagh pa sta bila februarja 1942 imenovana kot predstavnika soboškega in lendavskega okraja v madžarski parlament. Vodilna politična stranka je bila Magyar Elet Part (Stranka madžarskega življa), katere krajevne organizacije so bile v vseh večjih krajih Prekmurja. Vsa politična agitacija pa je potekala v duhu citata: »Bog je izvolil Vogre, da tu za Karpati tisoč let kraljujejo. Ni sile in je nikdar ne bo, ki bi nas raztrgala. Trianon je bil samo enkrat.«
Značilnost madžarske uprave, lahko rečem tudi madžarske politike v Prekmurju, je bilo njeno intenzivno ukvarjanje z narodnostnim vprašanjem. Poleg vedno aktualnega »vendskega« vprašanja pa so bile na dnevnem redu razne slovesnosti, proslave, parade, nosilec večine akcij pa je bilo ponovno ustanovljeno Madžarsko prosvetno društvo za Vendsko krajino, katerega program je temeljil na osnovnem načelu, da se v pokrajini ne sme zgoditi nič brez znanja in sodelovanja društva, konkretno pa je bil razdeljen na štiri točke:
1.	Izdajanje glasila Muraszombat es Videke, tednika, ki je redno izhajal do konca vojne.
2.	Organiziranje jezikovnih tečajev.
3.	Organiziranje političnega in kulturnega življenja.
4.	Skrb za dvig gospodarstva v pokrajini.
Dva najpomembnejša elementa oblikovanja človeške zavesti, to sta šolstvo in informiranje, sta bila torej na neki način v pristojnosti društva. V Prekmurju je zrasla vrsta malih enorazrednih šol, katerih osnovna naloga je bila otroke čim prej naučiti madžarskega jezika. S šolo pa je bila tesno povezana tudi mladinska predvo-jaška organizacija Levente, v katero so bili obvezno vključeni vsi dečki od 12. do 24. leta.
Posebnost madžarske uprave v Prekmurju je bila predvsem v odnosu do prebivalstva, ki je natančno ločeval priseljence in staroselce. Prekmurske Slovence, Madžari so namreč z olajšanjem pričakali ponovno priključitev k matični državi, ki so bili sami ali njihovi predniki rojeni v pokrajini pred 31. 10. 1918, je imela madžarska uprava za sebi lojalne državljane, ki so bili sicer 22 let pod napačno propagando in vzgojo, vendar se jih da ponovno prepri-, čati v to, da so Vendi, kar naj bi bil prvi korak k spoznanju, da so Madžari. Vzgoja in propaganda torej, in ne represija. Zato je Prekmurje tudi predstavljalo neke vrste miren otok v osrčju zavojevane Evrope. Kar seveda še zdaleč ni veljalo za priseljence, sodelavce odporniškega gibanja in Žide, ki so občutili moč represivnega aparata, po nemški zasedbi in prihodu fašistične stranke na oblast, pa se je ta razširila na vse prebivalstvo.
KDO BO NASLEDNJI POMUREC MESECA?
To vprašanje si zastavljamo po dosedanjih izidih ankete o izboru Pomurca meseca, v kateri ste s svojimi odgovori in utemeljitvami sodelovali vi, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika. Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki, smo 5 naših zvestih glasovalcev tudi nagradili. S tem ne bomo odnehali tudi v prihodnje, zato pričakujemo še večji odziv bralcev. V naslednji številki Vestnika, ki bo izšel 3. maja, bomo že objavili rezultate za mesec april. Pohitite!
DENACIONALIZACIJA DESETLETJA TRAJAJOČE UPANJE
KRAJEVNA SKUPNOST DOKLEŽOVJE
Gradijo otroški vrtec
Med letošnjimi prednostnimi nalogami v krajevni skupnosti Dokležovje je gradnja otroškega vrtca, katerega predračunska vrednost znaša 3,340.000 dinarjev. Od tega zneska mora krajevna skupnost zagotoviti 25-od-stotni delež. Gradbena dela, ki jih izvaja Graditelj iz Beltinec, so bila doslej opravjena v vrednsoti 700.000 dinarjev. Načrtujejo, da bodo letos v gradnjo vložili še
Otroški vrtecr/ Dokležovju gradijo kot prizidek k zgradbi osnovne šole. To pa zaradi funkcionalnosti šole in vrtca, ki bosta imela skupno kuhinjo, kurilnico in kletne prostore.
okrog en milijon dinarjev, vrtec pa naj bi bil dokončan v letu 1993. Poleg gradnje otroškega vrtca pa se v Dokležovju pripravljajo na razširitev telefonije. Doslej ima telefone 33 gospodinjstev, na novo pa se je prijavilo 100 naročnikov. Razširitev telefonije bodo 70-odstotno financirali naročniki sami, 30 odstotkov sredstev pa bo prispevala krajevna skupnost. Dela bodo opravili v treh fazah, rok razširit-tve pa je odvisen od zmogljivosti naročnikov in krajevne skupnosti. V referendumskem programu, ki so ga sprejeli letos za dobo petih let, pa so tudi zapisali.
da bodo uredili odvodni kanal potoka Nakel, ki teče skozi naselje, uredili odvoz smeti in s finim asfaltom prevlekli občinsko cesto, ki pelje skozi naselje, za kar naj bi delež zagotovila tudi krajevna skupnost. V izdelavi je idejni načrt za gradnjo kanalizacije, ki jo bodo.dokonačali v naslednjih letih. Po. besedah novega predsednika sveta krajevne skupnosti Dokležovje Simona
Horvata pa jim dela veliko preglavic odvoz odpadnih fekalij, ki niso primerne za gnojnico poljščin, so pa nevarne za podtalnico. Seveda pa tega problema najbrž sami ne bodo mogli rešiti. Letos naj bi obnovili tudi gasilski dom, ki je v slabem stanju, dolgoročno pa je tako predvidena obnovitev celotnega vaško-ga-silskega doma. V izdelavi je tudi načrt vodovodnega omrežja v naselju. Nekaj denarja pa bo krajevna skupnost namenila za obnovo cerkve v Dokležovju, če bo do tega prišlo.
F. Maučec
Tržnica - piramida
Tako dolgo kot trgovsko hišo (ali pa še dlje) načrtujejo v mestu Gornja Radgona tudi tržnico. Po večletnih zapletih so končno določili lokacijo v ureditvenem načrtu — tržnica bo nekje med trgovino Borovo, stavbo Obrtne zadruge 14. oktober in Potrošnikovo trgovino v središču mesta. Hkrati bo do nje speljana nova asfaltirana cesta (za stavbo obrtne zadruge), tako da bodo vsaj delno razbremenili parkirni prostor za Emonino trgovino.
Stvar je vzela v roke Obrtna zadruga 14. oktober, ki naj bi sama priskrbela tudi financerje gradnje prodajnih prostorov v pokriti tržnici, velikosti 20 x 25 kvadratnih metrov. Načrte so naredili ptujski načrtovalci in mariborska Vizija, zanimivo pa je, da bo pokrita tržnica v obliki piramike v veliki meri zgrajena iz stekla (ali drugega prozornega materiala). Steklena piramida nas spominja na svetovno znane steklene piramide pred pariškim muzejem. Če bo tudi tako dobro izdelana, kakovostna, znana in obiskana, bomo še videli.
Čeprav je ena od osnovnih usmeritev gornjeradgonske vlade razvoj drobnega gospodarstva, pa bodo morali rešiti še en problem: lastnik zemljišča je še vedno sklad stavbnih zemljišč. Najprej bo torej potrebno rešiti problem lastništva, kajti le tako bodo lahko dobili tudi resne interesente, pripravljene vlagati v gradnjo. Tudi banka se nerada pogovarja o posojilih, dokler posojilojemalec ni tudi lastnik zemlje.
bbp
Marsikomu je znano, da je tovarna Mura nastala iz zametkov, ki jih pred več kot 65. leti postavil Janez Cvetič, le nekaj pa jih ve, da je ta tovarnar, čigar premoženje je bilo nacionalizirano, imel nezakonsko hčer Ireno. Kaj je zvedel Vestnikov novinar?
Tovarnar Janez Cvetič se je narodil 1897. leta, umrl pa 1945. leta. Počiva na soboškem pokopališču, kjer je skromen nagrobni spomenik, na njem pa pokojnikovo ime in priimek ter letnici rojstva in smrti. Na betonski plošči je posoda z zemljo, iz katere so pognale spomladanske rože. Na njegovo poslednje počivališče nas je opozorila Irena Tivadar, poročena Cigan, iz Gančan 102, ki je tovarnarjeva nezakonska hči.
»Moja mama Ana je bila kuharica pri soboškem notarju. Tam jo je spoznal Janez Cvetič in 28. septembra 1918. leta sem se rodila jaz, Cvetičeva nezakonska hči. Tedaj je bil star 21 let in mojega rojstva niso obešali na veliki zvon, prej narobe: kar se da dolgo so ga prikrivali. Menda se je oče bil pripravljen poročiti, kajti moja mama je bila sicer revna, a lepa, toda ni ji bilo do poroke, pozneje pa si tudi ni preveč prizadevala, da bi oče plačeval vzdrževalnino. Tudi sam ni hotel skrbeti zame. Spominjam se, da sem nekoč, stara 10 let, šla v Mursko Soboto skupaj s sorodnico in pred hotelom Krona sva prežali na očeta. Ko je prišel iz lokala, sem ga prosila, naj mi da nekaj denarja. Potrepljal me je po ramenih in rekel: »Dobiš, dobiš ...« in šel dalje. Nekoč, bilo je to prej, ko sem ga obiskala v tovarni, pa me je odpravil z 2 metroma blaga za obleko. Moj oče je imel zelo strogo ženo, ki
MLINAR VLADIMIR BABIČ IZ VERŽEJA SE NE DA
KMALU NOV MLIN
Prvotno načrtovano otvoritev mlina je prestavil na 10. maj • Naj bo še tako visoka voda, mlina ne bo več odnesla • Koliko bo stal novi mlin, tega niti sam ljubi bog ne ve.
Trma je lahko tudi dobra lastnost. Vsekakor pa pri verženskem mlinarju Vladimirju Babiču, saj potem, ko mu je narasla rekla odnesla mlin, ni obupal, ampak se je odločil zgraditi nov mlin.
»Povedati moram, da bo na vodi le pogonski del mlina, naprave za mletje pa bodo na suhem, kot so že dlje časa. Ker smo od starega mlina našli le en >kump< (čoln) in veliko ter malo
Od nekdanjega plavajočega mlinskega objekta so našli le en čoln m manjše ter večje zobato kolo, ki ga je tesarski mojster Franc Orban iz Veržeja te dni s sodelavcema poskušal popraviti.
mu ni dovoljevala stikov z menoj, pa tudi prepovedala mu je, da bi mi gmotno pomagal. Poglejte: tu je izvršilni nalog za plačevanje vzdrževalnine za obdobje od marca 1933. do avgusta 1934. leta, ko so mu naložili mesečno plačevanje 3600 dinarjev.«
Irena Tivadar je rasla in se preživljala ob pomoči matere in dedka, ki si je sicer osebno zelo prizadeval, da bi z bogate Cveti-čeve mize kaj prišlo tudi na njihovo, še posebej potem, ko je tovarnar v uradnih listinah priznal svojo nezakonsko hčer. Morda bi ga z leti začela peči vest in bi ji kaj prepustil z oporoko ali pa bi dedovala po zakonu po njegovi smrti? Tako upanje je usahnilo 1945. leta, ko je Irena bila stara 27 let, saj so po vojni Cvetiče-vo tovarno perila nacionalizirali in tako je tudi on obubožal. Njegova žena Irma Hreško, s katero je tovarnar imel dva otroka (Marijo in Marka), je po vojni odšla v Avstralijo, kjer je tudi umrla. Irena Tivadar, poročena Cigan, vdova, nam ni vedela povedati, ali njena polbrat in polsestra še živita. Če sta še na svetu in bo končno sprejet zakon o denacionalizaciji, se bodo oni trije lahko potegovali za vrnitev očetovega premožanja, ki je bilo nacionalizirano. Kot smo zapisali v eni izmed prejšnjih številk, bodo lahko postali tovarniški delničarji, lahko jim bodo vrnili očetov delež, v izjemnem primeru pa bodo dobili denarno odškodnino. Se-
zobato kolo, je bilo treba vse ostalo narediti na novo. Upam, da bodo mojstri, ki sem jih najel, delo opravili najkasneje do 10. maja, ko pripravljamo manjšo slovesnost. Ne morem vam povedati, koliko bo stal nov plavajoči objekt, zagotovim pa lahko, da ga voda, pa naj bo visoka tudi 4 metre, ne bo mogla več odnesti. Priklenjen bo z več jeklenimi vrvmi, te pa bodo pritrjene na kovinski kol. Nare-
veda pa je potrebno še in še potrpljenja, saj zakon še ni sprejet.
»Odkar sem odrasla, sem kot nezakonska hči nekdanjega to-
Irena Tivadar, poročena Cigan, pričakuje Murine delnice ali pa denarno odškodnino, kajti njen oče je postavil temelje tovarne. V njegovem obdobju je v tovarni delalo 300 šivilj. Foto: S. S.
varnarja, mojega očeta Janeza Cvetiča, nenehno iskala svojo pravico. Pisala sem na soboško občino in zahtevala pokojnino po očetu, a so mi, 1972. leta, odgovorili, da do nje nisem upravičena, ker je bilo očetovo premoženje zaplenjeno, ker da je bil sovražnik ljudske oblasti in okupatorjev pomagač. Iz pisarne predsednika republike v Beogradu so mi odgovorili, da z odškodnino ne bo nič, ker niso bili izdani spisi o izplačilu podržavljenega premoženja. 2 izvršnega sveta SR Slovenije pa sem 1970. leta dobila namig, naj vendar neham, ker
(Hrastov les je predrag, tudi mojstrov ni, zato so namesto lesenih >kumpov< zgradil* 13 metrov dolge železne. Na obrežju je novo tudi sidrišče, kamor bodo mlin potegnili, če bi reka grozila, da bi ga odplavila.
dili smo tudi posebno sidrišče na obrežju reke, v katero bomo lahko potegnili mlin, ko bi obstajala nevarnost, da bi ga močno narasla reka odnesla,« nam je povedal Vladimir Babič.
Mlinsko vodno kolo bo ustrezno široko, njegov premer pa bo 3,5 metra. Poganjalo bo že omenjeno veliko zobato kolo, to pa manjše, od tam pa bo »tekel« pogon preko jeklene vrvi, ki bo seveda krožila, do pogonskega mehanizma v samem mlinu. Vse bo kot prej, tako tudi čolna, ki sta kovinska in merita v dolžino 13, v širino pa 2,8 metra. Kovinski čolni sicer niso ravno v skladu z ohranjanjem dediščine, kajti vsi vemo, da so bili na ne
mi tako in tako ne bo uspelo nič dobiti. Sčasoma sem se sprijaznila, da je vse zastonj, potem pa mi je nek arhivar vlil upanje. Rekel mi je, da bom morda lahko uveljavila svojo pravico, ko se bo menjala oblast. Zdaj se je in prepričana sem, da bom dobila odškodnino, kajti Janez Cvetič je bil moj oče.«
Irena Tivadar, poročena Cigan, je svoj zahtevek že prijavila sedežu Demosa v Murski Soboti, ta pa ga je posredoval združenju lastnikov razlaščenega premoženja. Najela je tudi pravnika, ki spremlja predpise v zvezi z denacionalizacijo, in brž, ko bo izšel zakon, bo vložila uradni zahtevek. Sicer je malo v skrbeh, saj nam je dejala, da se bo lahko zgodilo, da bo prej umrla, kot bo končno kaj dobila posredno od svojega očeta. Toda desetletja trajajočega upanja, da bo krivica (očetova, državna) popravljena, le ni izgubila. Srčno ji želimo, da se ji vse to izpolni, saj Cvetičevi v Gančanih (kot jih nekateri imenujejo) niso bogati.
In rože na grobu Janeza Cvetiča? Nismo poizvedovali, kdo skrbi, da so spet zacvetele, domnevamo pa, da jih je kdaj pa kdaj zalila tudi nezakonska hči, čeprav oče do nje na zunaj ni kazal očetovstva, globoko v srcu pa ga je prav gotovo imel, sicer je ne bi — .v listinah matičnih knjig — priznal za svoje dete.
Štefan Sobočan
kdanjih mlinih leseni, vendar si zdaj take gradnje nikjer ob Muri ne morejo več privoščiti. Tudi brodi imajo ko-vinske >kumpe<. No, vseeno pa bo v Babičevem mlinu veliko lesa, in to najdražjega — hrastovega. Darovi so tako kmalu pošli, največ pa so prispe-vali: župan mesta Ingolstadt gospod Walter Schell (10 000 DEM), spomeniško varstvo iz Gradca (6 050 ATS), Radenska in LB Pomurska banka (po 10 000 dinarjev), poleg teh pa še razna društva, in posmezniki. Pri tej gradnji namreč ne gre zgolj za ener* getsko izrabljanje reke Mure, ampak tudi za turistično atrakcijo.
Š. Sobočan