USKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjen IStvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati f ran ko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. j Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40"— K pol leta .... 20— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za ozianila je plačati cd enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/ffl. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 60 vin. za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva Stev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči- 1 teljstva ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Vzpored Zavezinega delegacisske?a zborovanja.
V zmislu sklepa upravnega odbora Zaveze se sklicuie Zavezina delegacija na zborovanie na 27. in 28. dan meseca avgusta 1920 v Maribor.
Zborovanje se vrši po nastopnem vzporedti:
Dne 27. avgusta:
I. Ob ool 10. uri dopoldne seia upravnega odbora z odseki v posvetovalnici deške meščanske šole.
Dnevni red:
1.	Izročitev došlih oredlogov. nasvetov in resolucii odsekom.
2.	Skuono posvetovanje upravnega odbora z odseki.
II.	Takoi oo skupni seii se začno oo-svetovania v odsekih in se vrše ves dan v Disarnah in Dosvetovalnicah I. in IV. deške liudske šok.
III.	Ob 18. skupna seia upravnega odbora z odseki v i>osvetovalnicl deške meščanske šole.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovaniu Zaveze od zadnieva delevaciiskega zborovanla.
2.	Poročilo odsekov o svoiih sklepih.
3.	Predlogi in nasveti.
Dne 28. avgusta:
I. Ob pol 10. uri dopoldne delegacrj-sko zborovanie v veliki dvorani »Narodnega doma« do 12. ure in se nadaliuie ob pol 14. uri.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Tainikovo poročilo o delovanju Zaveze'od 6. septembra 1919.
3.	Poročila o računskih zaključkih.
4.	Poročilo računskih preglednikov.
5.	Proračun za leto 1921.
6.	Mariborsko - Velikovške resolucije. Poročevalec Anton Hren. nadučiteli v Studencih pri Mariboru.
7.	Javna kvalifikacija. Poročevalec Ivan Bezeliak. nadučiteli v Žalni.
8.	Pasivna volilna Dravica učiteljstva. Poročevalec Josip Lapaine. nadučiteli v Cerkljah pri Kranju.
9» Vprašanie nadzornikov: a) Kdo nadzoruj? b) Kdo imenuj nadzornike?
c) Vpliv organizacii na imenovanje. Poročevalec Dragotin Humek. ravnatelj meščanske šole v Mariboru.
10.	Naše zahteve glede zboljšanja gmotnega ooložaia:
a)	zvišanje draginiskih doklad:
b)	regulacija plač meščanskošolskega in strokovnega učitelistva:
c)	ureditev prejemkov upokojenega učiteHstv?:
č) uvrstitev učitelistva v uradniško nragmatiko v ono kategorijo, ki mu pri-tiče no kvalifikaciii.
Poročevalci za posamezne točke se do'očiio oozneie.
11.	Vprašanie ženskega učiteliišča v MarU>oru. Poročevalec L. Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani.
12.	Poročila odsekov: a) Stanovsko-Dolitiškiega• b) gospodarskega: c) časnikarskega in književnega: č) oedagoško-didaktiškega odseka; d) likvidacijskega odbora.
13.	Volitev v zmislu pravil »Udruže-nia Jueoslovanskega Učitelistva v Beogradu«. in sicer: volitev v ožii sosvet in nadzorstvo »Poverjeništva Liubliana« (oddelek VI. B. 15. i6.. 17. in 18. ter oddelek X. § 33
14.	Donolnilne volitve v odseke.
15.	Predlogi in nasveti.
II. Takoi po deleeaciiskem zborovanju se snide na I. seio širii sosvet »Pover-ienrštva Liubliana« z nastopnim dnevnim redom:
1.	Korstituiranie ožjega odbora:
2.	imenovanje glavnega urednika pokrajinskega glasila in imenovanje strokovnega tainika: (§ 24. pravil U. J. U.).
3.	predlogi in nasveti.
Dne 30. avgusta:
Izlet v Falo in Ruše. Izlet priredi Učiteljsko društvo za Mariborski šolski okrai. Odhod iz Maribora ob 6. uri 30 minut zjutraj. Ogledovanje elektrarne v Fali.
Odtod čredo udeleženci oeš v Ruše. kjer si ogledajo tvornico.
Vodstvo Zaveze: Predsednik: L. Jelene.
Tainik:	Blagajnik:
Villbald Rus.	Fran Luznar.
Pravila Udruženja Jugosl. Učiteljstva — U. J. U.*
(Sprejeta na kongresu v Beogradu, dne 8. julija
1920.)
1. Ime i sedište.
§ 1.
Učiteljstvo Kraljevine Srba-Hrvata-Slove-uaca organizuje se u ¡edinstveno društvo: »Udru-ienje jugoslovenskog učiteljstva« (UJU). Sedište nu je u Beogradu.
II. Svrha.
§ 2.
Svrha je Udruženju:
Ujedinjenje sila sveukupnog jugoslovenskog "čiteljstva na osnovi državljanske a jamstvom Političke i verske slobode, za gajenje duševnih sposobnosti, materijalnib prilika, kao i unapred-tenje i odbranu moralnih i pravnih odnosa člano-Va> te kulturnih interesa naroda na podloži jedna-kopravnosti, socijalne pravičnosti i demokratoma.
* § 5 toč. b, § 11 toč. b in § 26 so popravljeni dopolnjeni po »Narodni Prosveti« št. 67 z d»e 14 avgusta 1920.
III. Sredstva.
§ 3.
Sredstva su za postignuče svrhe ova:
1.	redovite i vanredne skupštine;
2.	staleško-politički i pedagoško naučnl spisi;
3.	drugarske veze sa sloveskim učiteljstvom izvan domovine i sa učiteljskim udruženjima drugih naroda;
4.	izobražavanje članova obzirom na šaleške i stručne potrebe;
5.	osnivanje i pomaganje ustanova i društava skladnih sa svrhonl udruženja;
6.	osobno i pismeno posredovanje kod oblasti i korporacija;
7.	redovni i vanredni priloži članova, darovi, zaveštanja i potpore.
IV. Ustrojstvo.
§ 4.
Osnova su Udruženja kotarska ili okrnžna učiteljska društva, koja se upravljaju po pravi-lima sastavljenim prema ovim pravilima.
§ 5,
a) U središtima pokrajinskih oblasti ustrojavaju
se Povereništva kotarskih ili okružnih učiteljskih društava kao posrednici izmedju njih
i središne uprave Udruženja.
b)	Povereništva su izvršujuči organi zaključaka
i naredjenja škupština i Glavnog Odbora Udruženja.
c)	Glavna im uloga proishodi iz članka III. (sredstva) a područje delovanja jednako Je opsegu pokrajinske školske oblasti.
§ 6.
Glavni Odbor Udruženja i Povereništva Iz-vršuju svoje poslove u uredima, koji se nazlva-ju stručna tajništva.
V.	Članstvo.
§ 7.
Članovi su udruženja kotarska (okruZna) učiteljska društva; članovi ovih su članovi Udruženja.
§8.
Kotarsko učiteljsko društvo prijavi svoj pri-stup u Udruženje putem pokrajinskog Povereništva, tim što predloži Glavnom Odboru svoja pravila.
§ 9.
Kotarsko učiteljsko društvo istupa iz Udruženja;
a)	ako to samo najavi,
b)	ako ne vrši po pravilniku i poslovnom reda svoje dužnosti.
VI.	Uprava.
§ 10.
Udruženjem upravljaju:
a)	Glavni Odbor,
b)	Povereništva.
A.
§ 11.
Glavni odbor je:
a)	Izvršni, a čine ga: predsednik, dva podpredsednika. glavni tajnik, glavni blagajnSt, dva urednika učiteljskih listova i dva odbornika.
b)	Upravni Odbor čine pored ovih još i 15 odbornika i svi poverenici sa svojim tajnicima.
§ 12.
Svaki član Olavnog Odbora ima zamenlka..
B.
§ 13.
Povereništvo vodi poverenik s pokrajinskim savetom, koji je uži i širi.
§ 14.
U užem su: Poverenik, stručni tajnik, blagajnik, dva odbornika i glavni urednik pokrajinskog glasila.
§ 15.
U širem su savetu osim užega i svi predsednici kotarskih društava.
§ 16.
Svaki član saveta ima i svog zamenika.
VTI. Skupštine i sastancL
§ 17.
Svake se godine sastaju: Glavni Odbor, svi širi saveti i odaslanici pokrajinskih škupština na Glavnom Skupštinskom Udruženju. Dan, mesto 1 dnevni red odrejnje Glavni Odbor.
§ 18.
Na isti se način svake godine sastaje i pokrajinska škupština, koja se sastoji iz pokrajinsko?? širega saveta i odaslanlka kotarskih društava Dan, mesto i dnevni red odrediuje pokrajinski širi savet.
§ 19.
Kongres sviju članova Udruženja sastaje se kad god to prilike zatraže, a po pravilu svake treče godine. Dan, mesto i dnevni red odredjujo Glavna Škupština.
§ 20.
Sastancl kotarskih učiteljskih društava vri» se prema njihovim pravilnicima.
§ 21.
Na Glavnoj Skupštini i na svima sednicama upravnih odbora imaju pristupa i ostali članovi Udruženja, ali bez prava rešavanja.
Vin. Delokrog.
§22.
U delokrug Glavnog Odbora (izvršnoga i upravnoga) spada:
a)	Upravljanje i izvršenje svih poslova navedenih u članu III. te i § 11. do 17.
b)	Sastavljanje izveštaja o delovanju Povereništva i kotarskih učiteljskih društava za svaku poslovnu godinu. Izveštaj se štainp» u Letopisu.
c)	Sastav proračuna i poslovnog reda za Povereništva, Glavni Odbor, Skupštine, Kongrese i časne Sudove, koji se predlažu Glavnoj SkupšttaL
d)	Imenovanje glavnog urednika glasila Udru* ženja. _
e)	imenovanje stručnog tajnika za obavljanj« kancelarijskih poslova.
§ 23.
Delokrug pokrajinskih saveta odredjuje § 5, tačka b. i c., suviše imenovanje urednika pokra-inskog glasila i stručnog tajnika te upravljanj« pokretnom i nepokretnom imovinom dosadanjlh pokrajinskih organizacija.
§ 24.
Delokrug pokrajinskih i glavnih škupština te Kongresa izražen je u članu II. i III. ovih pravila.
Po § 17. i 18. skupštine odobravaju račune, proračune i poslovnike. Za skupštine i Kongrese pripravljaju gradivo odseci (kao na pr. književni, pedagoški, frnansijski itd) bilo po vla-stitoi iniciiativi, bilo p0 predlogu članova. — Potanje o odsecima objašnjava poslovni red.
§ 25.
Delokrug kotarskih učiteljskih društava od-rediuju njihova pravila.
IX. Izbori.
§ 26.
Izbor Uprave, Nadzornog Odbora i Časnog Suda Udruženju vrši Glavna Škupština večinom glasova za tri godine. Naknadni izbori vrše se svake godine.
§ 27.
Izbor Uprave, Nadzornog Odbora, Casnog Suda, Povereništva te izbor odaslanika za Glavnu Skupštinu vrši pokrajinska škupština večinom glasova za doba od tri godine.
8 28.
Izbori se obavljaju tajno (listovima).
X. Članarina.
§ 29.
Članarinu odredjuju Glavna Škupština na podloži proračuna kotarskih učiteljskih društav», pokrajinskog Povereništva i Glavnog Odbora.
§ 30.
Glavna Škupština odlučuie u kojoj se razmeri deli članarina izmedju kotarskih društava, pokrajinskih Povereništva i Uprave Udruženja za pokriče njihovi troškova.
§ 31.
Članovi, koji uplačujii redovito svoju članarinu, primaju besplatno središnje i pokrajinske glasilo.
XI.	Nadzorni odbor.
§32.
Nadzorni Odbori pregledaju račune i gospo, darsko poslovanje. Nadzorni odbor Udruženja ima 5 članova, pokrajinskih saveta 3 člana. Potanje uredjuje poslovni red.
XII.	Časni sudovi.
§ 33.
Za rešavanje eventualnih sporova izmedju organizovanih drugova i učiteljskih društav* tiredjuju se časni sudovi uz Upravu Udruženja, Povereništva i kotarskih društava prema posebno™ poslovnom redu.
XIH. Raspust Udruženja.
§ 34.
Kad bi se Udruženje raspustilo, pokretna i nepokretna imovina predaje se na čuvanje mr-nlstarstvu prosvete, koje če je predati novoj o»-ganizacijl s istim ciljem i opsegom.
§ 35.
Raspust Udruženja zaključuje Kongres veči-notr. od 3lz prisutnih članava.
Prelazna nareiijenja.
1.	Izbor svih časnika Udruženja za prvi pu« biraju delegati Prvog učiteljskog kongresa u Beogradu, a izbor povereništva opšta skupština do-sadaniih organizacija, čime ove poslednje llkvicu-raju. Ovi se izbori imaju provesti do kraja 1920. godine.
2.	Kotarska fokružna) učiteljska društva me-njaju svoja pravila u duhu ovog statuta do istoga roka.
3.	Glavna su glasila Udruženja »Narodna Prosveia« i »Učitelj« u Beogradu.
4. Pokrajinske organizacije mogu ua izdaju i svoja pokrajinska glasila.
—g»iim,miwiiiii»—n— i iim m m—m———
Josip Lapajne:
Odkrito — ali obratno.
Nedavno je „Učit. Tov." razmišljal, naj bi bili dopisi brezimni ali podpisani. — V prvem slučaju meni, so dopisi sploš-nejšega značaja, ker prevzema odgovornost zanje tudi uredništvo, v drugem pa podaja le misli posameznih oseb. Do zadnjega časa so časopisi pisali večinoma nešrfrirane članke, ker jih je vezala k temu disciplina v strankah ali organizacijah. Danes pa se z državo vred vse prenavlja in malo, da ni več misli kakor glav. Naravno, da eni in drugi ne morejo, oziroma ne smejo prezreti vseh idej za svojo ali splošno načelo in je dopisnik v interesu javnosti primoran stopiti na ravno plan z orožjem ali bičem v roki. pripravljen seveda, da se vračuje tako kakor se po-sojuje. Vzemi danes v roke časopis katerekoli baže in čitaj ga pazno od resnih razmišljanj do bedastih svetovnih novic in našel bodeš toliko nedoslednosti, da boš prav gotovo pričel dvomiti o resnosti urednika, ki pa je naposled le žrtev svojih dopisnikov ali pa čitalcev. Vsemu ustreči ne more, poskuša pač v malem zadovoljiti vse one, ki jim obvise oči na uvodnih člankih in one druge, ki iščejo senzacij, kratkočasja. — Jaz — za svojo osebo namreč — menim, da bi smeli biti brezimni le oni članki, ki jih uredništvo ali vodstvo kake skupine spozna za načelne, vsa zasebna razmišljanja ali sklepi posameznih društev imajo biti vsaj šifrirana. dopisi osebnih značajev pa morajo biti vsikdar polnoimeno označeni. Ostudno je, napadati ljudi iz zasede, skrivajoč se za urednikov hrbet. Kdor ima petima, da se loti neljube mu osebe, naj m i Še toliko časti v sebi, da uredništ.i; dovo1, razpolagati z njegovim imenom. Ti «kovni zakon bi bilo v tem oziru si '-omeniti! Nikdar in v nobenem slučaju pa b. se oblastva ne smela ozirati na anonimne časopisne napade, kakor je počel prakti-cirati naš višji šolski svet. Časopis je napadel brezimno neko gorenjsko šcio, češ, da je voditelj tako mučil podrejeno učiteljico, da ie vsled naporov omedlela. Šolska oblast je nasedla in uradno išče onega tirana. Naj bo prav. da navajajo ta slučaj, le dopis je anonimen in dvomljive vsebine, kakor so domalega vsi dopisi, ki se za njimi skrivajo gotove osebe. Oblastva naj uradno ne čitajo časopisov, razpravljajo pa naj le o onih vlogah, ki jih jim predlagajo vsaj neposredno prizadete osebe. Naj se li povrnemo v one čase, ko so imuni poslanci in odbori podpisovali ovadbe proti gotovim osebam neljubih učiteljev? (Slučaj Blagajne). Učitelju naj bo v vsakem siučaju dana možnost, da se ne-le zagovarja pri svoji višji inštanci, temveč, da more ovaduha pred disciplinarno preiskavo sodno tožiti. Pred sodiščem lahko primoraš priče k prisegi, dočim v šolsko oblastvenih preiskavah lahko svobodno lažejo: s figo v žepu. Proti meni je bila vložena ovadba 15 staršev. Vsebina je bila povzeta po anonimnih izbi uhih nekega dnevnika. Deželnemu šolskemu svetu sem pristrigel meč in ekspresno vložil potom advokata sodno tožbo radi razžaljenja časti. Izkazalo se je. da večina ni vedela kaj je podpisala, reklo se jim je, da je prošnja za neko „podporo". Prosili so me odpuščanja in zadeva je bila rešena. — To jih je izučilo, v toliko nemoralno, da je odslej podpisoval vloge proti učiteljstvu pok. imunitetovec. Res častno!
Odkritosrčnost ie potrebna tudi v naših društvih in vseh organizacijah. Za Boga. ni li umestneje, da vam vržem pikre in ostre besede v brk, kakor da se zadovoljim z zahrbtnim godrnjanjem in da nevoljen stiskam pesti v žepu. Ne bojte se nikdar odkritih besed, kajti cesto je človek popolnoma napačnih misli in le odkritosrčna, potrpežljiva debata mu razjasni zmoto, nikdar pa tega ne dose-žete s trdo pestjo. Pustite slehernemu
prosto besedo, ne glejte pa le na to: kdo govori, temveč: kaj hoče in ne bode vara treba v principu vsprejemati, če drugi govori isto, kar je oni hotel. — Zadeve osebnega značaja na društvenih zborovanjih, so li umestne? Da. bi rekel jaz. če so iz splošnih stanovskih ozirov potrebne. Debata pa se ima vršiti odkrito, da je napadalcu, če slučajno ni navzoč, omogočeno na razpravo reagirati. Vse naj se pa giblje v mejah dostojnosti, odkrito med nami samimi, pokrito za vse. ki jih šolstvo nič ne briga. — Članek veljaj onim, ki jih odkrita beseda zdraži, enaiio njim. ki le godrnjajo med /obrni, ne ut:ujo pa odkrito na piano.
^MMBBaaiuaiaaaMiuiiBiaaiacaHHMiaina
0	preureditvi ljubljanske okr, učiteljske knjižnice,
(Poročal Pavel Plesničar na okr. učit. konferenci v Ljubljani 17. junija 1920.)
Novi časi so prinesli nove zahteve. Kar nam je bilo še pred kratkim časom dobro in nesporno, se mora danes umakniti boljšemu ter dati prostora zahtevam, ki so iJosledica novih razmer.
Med zahteve, ki kličejo po temeljiti reformi spadajo okrajne učiteljske knjižnice. Poudarjam takoj tu v začetku, da ne vidim ugodnejšega časa za tako preureditev kakor je ravno sedanji. Danes zamujeno, je lahko za leta zamujeno. V novi Jugoslaviji bodi vse prenovljeno! Nov temelj bodi zgrajen našemu šolstvu in vsemu, kar dviga duševno in gmotno naš stan in njega ugled! Nov temelj bodi podan našim okrajnim učit. knjižnicam, med njimi v prvi vrsti ljubljanski, ki bodi vzor vsem drugim po Sloveniji okrog!
Mnogo se je pisalo po naših glasilih tekom zadnjih let o šolskili knjižnicah v splošnem, malo pa je bilo slišati o okrajnih učiteljskih kntižnicah. Zdi se. kakor da bi te slednje vršile svojo nalogo v vsestransko in popolno zadovoljnost. A vendar ni tako! Okrajne učit. knjižnice ima-: jo sicer po mnogih okrajih bogate zbirke
1	knjig bodisi po številu, bodisi po vsebini; ¡ so pa po največ okrajih mrtvi zakladi, ki
donašajo zlasti danes prav nizke, ponekod naineznatneiše obresti. Ker so po večini učiteljstvu odročne, ni bilo in ni zanje posebnega zanimanja in v zadnjih letih toliko manj, ker nimajo tolikega in takšnega prirastka, ki bi deloval privlačno na učitelistvo v •okraju. Ono malo število knjig, ki jih prejme knjižnica leto za letom, prejme itak vsak zaveden slovenski učitelj kot član Slov. Šol. Matice. Komur pa ni za to iprevažno kulturno društvo, temu bo odveč knjižni zaklad okrajnih učiteliskih knjižnic, dasi h; sleherni človek pričakoval, da bodo baš taki člani učiteljstva najmarljivejš: obiskovalci naših knjižnic.
Neoporečno je, da je bil z ustanovitvijo Slov. Šol. Matice, napravljen na našem pedagoškem polju mogočen razmah, da pa je na drugi strani ravno ta ustanovitev močno odtujila učiteljstvo okrajnim knjižnicam. In ne zadnji vzrok te odtujitve bo tudi ta, da se je razpasla pri okr. učit. knjižnicah čudna navada, da sedé nekateri izposojevalci eno ali več let na izposojeni knjigi, in ker je ponavadi v knjižnicah le po eden izvod dotičnega dela, morajo drugi čakati in čakati, ako so tako srečni, da knjigo sploh pričakajo. Da ie izgubljeno knjigo težko nadomestiti, ie znano. Tako se izgubljajo iz naših knjižnic po navadi najboljša dela, nastajajo vrzeli in zanimanje za knjižnico gineva, kar je povsem naravno.
Taki so bili in so približno danes od-nošaji po deželi okrog, a kakor čitam v 29. številki „Učit. Tovariša" z dne 16. julija lanskega leta, niso bili ti odnošaji tudi v Ljubljani nič razveseljivejši! V imenovani številki berem namreč sledeče: „V dobro zaklenjeni sobi, v redu zložene kniige čakajo odjemalcev. a teh ni od nikoder. Marsikateri učitelj in učiteljica — zlasti mlajših — niti ne vé, kje je knjižnica. Na kmetih je vsaj stalni učiteljski odbor dregnil tuintam v zadevo, v Ljubljani se nadzorniku menda celo desetletje ni zdelo vredno enkrat sklicati stalnega odbora k skupni seji." Je-li te vrste dobesedno odgovarjajo istini ali ne, ne morem preiskovati, navajam jih pa, ker izzveni aotični članek, iz katerega so vzete, v klic, da je nujno potrebna reorganizacija ljublj. učiteljske knjižnice, ki bodi zatočišče vsega po nadaljni izobrazbi stremečega ljuiblj. učiteljstva.
Da je štela okr. učiteljska knjižnica ljubljanska zadnje čase tako pičlo število obiskovalcev*)» bo temu vzrok morda ta, da posedajo ljubljanske šole svojo lastno šol. biblioteko, kjer si more učiteljstvo do-
*) 1913/14 je bilo Izposojenih 8 knjig, leta 1914/15 nič, 1. 1915/16 zopet nič, 1. 1916/17 24 knjig, naslednji dve leti zopet nič, v letoš. šol. letu pa 28 knjig.
tične šole izposojevati knjige, zlasti take. ki mu služijo pri šolskem pouku, čeravno pri teh knjižnicah ni posebne izbire. Pomanjkljive so in pri tem precej drage, če pomislimo, da je treba danes v Ljubljani za te knjižnice najmanj po toliko izvodov vsake nove knjige, kolikor je v Ljubljani javnih ljudskih i;i meščanskih šol. Ako hočemo n. pr. nabaviti danes vsem ljubljanskim šolam kako novo pedagoško delo, ki stane recimo 20 K, tedaj stane ta knjiga za vse te šole približno 15-krat 20 K. kar znaša skupno 300 K. S tem naravnost ogromnim zneskom smo nabavili vsaki posamezni ljubljanski šoli komaj eno knjigo ! Mnogo knjig naročiti vsaki posamezni šn|i na sploh ni mogoče — vsaj danes ne — ker ni kritja. Današnje učiteljske šolske knjižnice ne morejo služiti tedaj svojemu namenu v zadostni meri; zato vidim edini izhod rešitve tega vprašanja v združitvi vseh učiteljskih knjižnic javnih ljudskih in meščanskih šol mesta Ljubljane z obstoječo okr. učiteljsko knjižnico ljubljansko. Mesto 15 izvodov ene knjige — ■da ponovim prejšnji primer — bi zadostovali združeni knjižnici 3—4 izvodi, mesto 300 K izdatka za eno samo knjigo, bi zadostovalo 40—60 K. Jasno je, da bo eden sam tak zavod lažje podpirati in podpreti kakor na pustiti na dosedanji način životariti in umirati celo vrste ljubljanskih šolskih učiteljskih knjižnic z dosedanjo okrajno učiteljsko knjižnico vred! Zato bodi danes naš trdni sklep: Za Ljubljano eno učiteljsko knjižnico, ki pa bodi izpopolnjena v vse podrobnosti do najmanjše pedagoške knjige in knjižice. Pripomniti pa moram pri tem, da se tu ne dotikam šolarskih knjižnic, ki naj ostanejo i nadalje v varstvu in oskrbi posameznih šol.
Da pokažem moč namišljene združene knjižnice bodi mi dovoljeno, da navedem iz podatkov, ki so mi bili na razpolago pri posameznih vodstvih ljubljanskih šol, naslednji rezultat:
Vse učit. knjižnice Hublianskih liud. in mešč. šol. šteieio danes 3675 del v 6581 zvez. Ako Drišteiemo k temu še knjige dosedanje okr. učit. kniižnice in sicer 4382 del v 9764 zvez., tedai naraste število knjig na 8057 del v 16.345 zvez., kar bi tvorilo vsekakor mogočen temeli liub-lianske okr. učiteljske kniižnice. Pripom-niti na moram na tem mestu, da bi se vse one kniige. katere bi učiteljstvo neobhodno notrebovalo (n. dt. razne metodike) pustilo v gotovem številu na vsaki šoli. Bile bi na te kniige tudi last združene oikraine učit. knjižnice ter vpisane v vse knjižnične kniige Drav tako kakor zahtevajo za vse druge kniige pravila moderne bibli-etečne vede.
Knjižnica ie mrtva in če nima obiskovalcev takorekoč nepotrebna. To veliko dosedanjo hibo liublianske okr. učiteliske kniižnice ie Keba odpraviti. Kniižnica mora postati samaoosebi privlačno zatočišče vsemu učitelistvu. Da io prikupimo posamezniku in celoti, je treba, da ima naša bodoča kniižnica pole? slovenske pedagoške literature vsa boliša dela našiih bratov r,a slovanskem rngu- zastopani nai bodo do svoi;b naiboliših delih bratie Cehi. Po-"aki. Rusi: ne zametuimo pedagoške literature svoiih nemških sosedov, na katere se nam bo vedno in vedno ozirati, če bo-demo hoteli korakati na ooliu vzgoie in pouka vzporedno z niimi in z drugimi oro-svitlimi narodi. In ne samo to! V našo združeno okrajno učit. knjižnico le treba poleg pedagoških spraviti i znanstvena dela vseh strok, reviie ih raznovrstne pu-blikaciie domačega in tuiega izvora. Uver-;en sem. da bo s takim raznovrstnim gradivom opremljena knjižnica postala vab-liiva in prikupna, da bode učitelistvo rado nrihaialo k temu poživljajočemu vrelcu vede. da si ob njeni nabere potrebne duševne hrane. Da na bode kniižnica lažie in temeliiteiše vršila svoio nalogo, bodi Dolec kniižnice čitalnica, ki nai tvori s knjižnico vred nerazdelno celoto. Prepričan sem. da bo s čitalnico združena kniižnica v orav kratkem času zavod, na katerega ne bo zrlo s posebnim zadovoljstvom samo liubliansko. ampak učitelistvo vse Sloveniie. Željo oo taki čitalnici izraža tudi članka^ v že omenjeni 29. številki lanskega »Tovariša« in upam. da ie to želia nas vseh. »Učitelistvo bi imelo lepo priliko zbirati se v knjižnici, spoznavati pobliže ter si utrditi sedai doikai razrahliano stanovsko skupnost in samozavest.« S temi besedami zaključuje ljubljanski tovariš svoia zanimiva izvaiania v »Učit. Tovarišu«. Podčrtuiem te besede, kajti tudi to bi bil uspeh v naših vrstah, ki bi ga nam priborila naša knjižnica.
Ker nam mora biti mnogo na tem. da svoio biblioteko čim naiboli izpopolnimo, bi omenial pri tei priliki še nek drugi kniižni zaklad, ki ie danes globoko zakopan ter ie ravno zato učiteljstvu mrtev kapital. Je to kniižnica »Zaveze Jugoslovan-
skih učiteliskih društev« v prostorih »Uči-teiiske Tiskarne« — v prvih svojih počet-kih last >-S!ov. dež. učit. društva*. Da ie število knjig te kniižnice (približno 3200 zvezkov) narastlo do tolike višine, ie v prvi vrsti zasluga liublianskega učiteljstva. ki se 'e gibalo okrog Zaveze, zato bi bilo popolnoma opravičeno, da bi se ta knjižnica pridružila ljublj. učit. knjižnici. S tem činom bi bil narejen velik korak: dvignili bi knjižnico na okroglo 20.000 zvezkov; v tako hi na tak način povečano kn?ižnicn h! se odprla vrata vsemu učitelistvu Sloveniie in oribližali bi se svo. ieom idealu: nekakšni centralizaciji na učiteljsk. knjižničnem polju, ki bi bila ce-loskunnemu slovenskemu odnosno jugoslovanskemu učiteljstvu ravnotako potrebna. kakor ie oo-rebna učitelistvu cen-tralizaciia v stanovsko-oolitičnem oziru.
Zaveza jugoslovanskih učiteliskih društev fe v Likvidaciji in mislim, da ni društva ki bi bilo boli poklicano prevzeti Za-vezino knjižnično dedščino neao bi bila naša orenovliena Okr. učit. kniižnica. Da ostane tedai Zavezina kniižnica tudi po Zavezini razdružitvi v Lit: b lia nI. v središču Slovenije hi bilo želeti, da bi sklepala Zaveza o tem v smislu mojega predloga ako ne prti na pri sv 'em delegacijskem zborovanju letos v Mariboru. Eno ie gotovo: Nekdo bo moral prevzeti Za-vezino biblioteko, nai io tedai prevzame naša učiteliska kniižnica!
Irneimo dalfe pred očmi. da se bodo v doglednem času odprla liudskošolskemu >>č;te1istvu vrata na liubliansko univerzo. Kolike važnosti bo takrat naša biblioteka vsem onim. ki bodo študirali na tei šoli. »e nač iasno. Kar ribi voda. to bo naši bodeči oedagioški visoki šoli pedagoška študijska kniižnica. Zato sodelujmo vsi. orav vsi	7vradbi centrale slov
učiteljskih knjižnic!
Na vse povedano predlagam sledeče:
Učitelistvo liudsklh šol mesta Luib-iipne. zbrano dne 17. Uiniia 1920 na svoji fradni konferenci, skleni:
1.	Okrajna učiteljska knjižnica liub-Hanska se združi z vsemi učiteljskimi knjižnicami iavnih ljudskih in meščanskih šol mesta Liubiiane v eno knjižnico:
2.	Poleg tako prenovljene okraine učiteliske kniižnice ie istočasno ustanoviti nč^teli^ko čitalnico, ki bodi s kniižnico nerazdelna celota:
3.	Mestni šolski svet poskrbi, da bode novi zavod dobival državno letno ood-nioro v višini ki bode odgovarjala vsakokratnim kniižničnim potrebam:
4.	Mestni šolski svet izposlul. da bode nova kniižnica kot učiteliska študijska knjižnica prejemala takozvane dolž-nostne eksemplare frazven dnevnega časopisja) od strani vseh tiskaren v Sloveniji :
5.	Mestni šolski svet ukreni čimoreie primerne korake gjecle novih knjižničnih O/ir. čitalmšikih prostorov in niih notranie ureditve. Sedež te s čitalnico združene kniižnice bodi kolfkor mogoče v središču liublianskega mesta:
6.	Okrajna učiteljska konferenca se obrača do vodstva Zaveze hií"oslovanskíh učiteliskih društev v Liubiiani s nrešnlo. da nri svoii razdružitvi blaeovoli odsto. oitl svoio kniižnico novi liublianskl kniiž-n¡ci kot bodoči centrali slovenskih učiteliskih kniižnic in s tem omogočiti doctor» v ta novi učiteliski zavod vsemu slovenskemu učitelistvu
Prioomnia uredništva: Ker pride zadnja. na okraj, učiteljski konferenci liub-lianski enioglasno soreieta resolucija v razpravo pri zborovanju naše delegacije v Mariboru, prinašamo ves referat, ki ima n^men rstvariti v l.htbllani nekako knjižnično centralo za vse slov.učiteljstvo. Za-" deva ie za nas zelo aktualna in le želeti bi bilo, da spreime delegacija zadnio Zavezi namenjeno resoUiei'0. zlasti če pomislimo. d'i sf bode v Liubiiani odprla v dogled-nem času učitel5?tvu oot na univerzo, do-leg katere bode naravnost morala obstojati z literaturo oedaeoške vsebine do podrobnosti izoonolniena kniižnica. Prioo-mmiamo. da so bile vse zgorai navedene resolucije na konferenci enoglasno sprejele.
Ustanavljanje nadaljevalnih tečajev.
Vprašanje nadaljevalne šole se plete že od leta 1876. Postalo ie aktualno dve leti pozne ie. ko smo dobili na bivšem Kranjskem ponavlialno šolo. Če tudi ni imela ponavljalna šola, ki se je uvedla z deželnim zakonom leta 1874. do svojem programu nobenega kmetiiskega značaja ie takratni deželni šolski svet vendar^ uvidel. da ie treba pouka tudi iz_ kmetijstva in da ie bil Yes tedar.ii pouk v tem
pogledu nedostaten. Izdal ie zaradi | tega na vse okraine šolske svete poseben | razglas, s katerim se ima na ponavlialnih , šolah uvesti oouk v kmetiistvu. Obenem 1 ie izdal tudi podrobnejši načrt za u s t a - 1 navlianie kmetijsko nadaljevalnih šol. ki nai bi se bile vpeljale posebno na večrazrednih ljudskih šolah.
Do izvedbe tega razglasa oa ni prišlo. v kolikor se tiče nadallevalnih šol. Pač oa se ie UDelial kmetijski oouk na po-navlialni šoli. toda tudi ne splošno. ampak le do gotovih šolah.
Naučna uprava ie vpeljala za pospeševanje kmetijskega pouka tudi kmetijski oouk na učiteljišču in ie priredila tudi v tem času nekaj k m e t i i -skih tečajev za liudskošolske učitelje na kmetijskih šolah, naiprei na brvši vinarski in sadiarski šoli na Slapu, že leta 1S83.. in potem na kmetijski šoli na Grmu, da ve že preceišnie število učiteljev dovrši» te kurze. ali vse to ni dosti pomagalo t ri osnovi nadaljevalnih tečajev.
Vzroke, da nismo do danes prišli do nadaljevalne šole na deželi, iščemo lahko navzgor in navzdol.
Maučna uprava ie Dri vseh njenih odredbah premalo intenzivno nosoeševala 10 vorašanie in se ie zaradi tega tudi Dremalo delalo To sklenamo lahko iz deistva. da se v teh 44. letih, odkar imamo načrt za nadaljevalno šolo ni nravzaorav ničesar ukrenilo v izpolnitev učnega načrta za nadaljevalno šolo.
Dočim so se ustanavljale, urejevale in Dopolnjevale obitne- in trgovske nadaljevalne šole. se ni za kmetiisko-nadalieval-ne tečaie ničesar storilo, kar bi bilo lažie omogočilo postanek teh tečaiev.
Prvotna zasnova ie bila namreč taka, da se ni mogel ta oouk n e pričeti, ne nadaljevati in vspešno razvijati.
Na ponavlialni šoli se ie vpeljaval kniediiski nouk. toda ostal ie v obče nedostaten. in sicer iz sledečih vzrokiov.
Prva in glavna napaka 1e bila ta. da se ie oouk iz kmetilstva uvrstil v nonavlialno šolo kot postranski n r e d m e t. ki naj se ooučuie v izrednih urah in le do eno uro na teden poleg- zakonito predpisanih m obveznih učnih pred-mefov. ki so zavzemali brez krščanskega nauka do 4 ure na teden.
Druga n a d a k a ie tičala v tem. da se k temu r»ouku ni smel nihče siliti. da je bil ves pouk fakultativen za učenca kakor tudi za učitelja.
Kaj pomeni to v naših razmerah po deželi, si lahko vsak sam Dredstavlia.
Slabo ie vnlivailo oa tudi t», da ie manjkalo enotnega in smotrenega učnega načrta in ravno tak» tucE nrimernega strokovnega vodstva in nadzorstva.
Da oodnrem svoio trditev o nedostat-nem Douku. naj navedem sledeče številke.
Kraniska dežela šteie okrovlo 450 ljudskih šol. Po statistiki iz leta 1916.'17. se ie noučevalo kmetijstvo komal na 69 šolah. tako da ie bilo le 15% šol deležnih tega Douka. dočim ie ostalo 85% šol brez vsakega kmetijskega oouka.
Okraii ki šteieio no 40 do 50 šol kakor n. pr. novomeški in kranjski so imeli kmetiiski nouk le na 4 šolah. Črnomeliski okrai ie bi! v tem pogledu naislabši. karti tam te šol. in se ie kmetijstvo oouče-valo le rta eni sami šoli.
Pa še ta nouk ie bil brez vsakega smotrenega načrta, kar se jasno vidi na številu ur ki so bile tvosvečene temu oo-ufcu. Tako n. pr. da navedem samo en slu-čai. ie bilo v nekem doienlskem šolskem okraiu na eni šoli 34 teoretičnih ur in samo 2 uri praktičnega oouka. na drugi šoli ravno istega okraja Da samo 6 iur teoriie in 56 ur praktičnega nouka.
In tako se ie z malimi izlemami godilo tudi do drugih šolah in okraiih.
Načrti za kmetiiski oouk. ki so iih predlagali učitelji na okrajne šol. oblasti s"o se kratkomalio odobrili in nal so bili še tako različni in neprimerni. to Da zgioli le radi tega. ker ie bilo na višiihmestjh Dremalo smisla in zaraditega tudi n r e m a 1 o z a n i ma n i a za ta postranski nouk. kateremu se ni Drinisovalo ootrebne važnosti.
Na merodaimh mestih ie manjkal» vodstva in nadzorstva.
Vzroka nezadostnih uspehov te iskati seveda tudi spaaai med učitelistvom samim. in sicer onravičeno. ker iičitelii niso dobivali za svoi trud tistega Driznania. ki bi bilo neobhodno notrebno. ako naii se dobro stvar pospešuje.
Pri znano slabih gmotnih razmerah našega učitelistva. ki so vladale do zadrga časa niso Dreiemali za izredni oouk v kmetiistvu nagrad, kakor bi iim šle no vsel Dravici. Za ves pouk v kmetiistvu na vseh kranjskih šolah ie bilo postavljenih le 3000 K. Ta znesek se le v zadniih
letih od strani bivšeea deželnega odbora nekoliko zvišal, in sicer na nodtagi doseženih vspehov. vendar ie ta kredit tako nizek, da ne more nobenega ogrevati za obilno delo. ki ie v zvezi s poučevanjem kmetiistva v posebnih izrednih urah. In tako ie današnji povsem nezadostni kmetiiski oouk le naravna posledica takih-le razmer.
Te«ra ooložaia niso mogli spremeniti naiboli vsoetšni kmetiiski tečaii. ki so se vršili svoi čas na Grmu. dasiravno so bili udeležniki vsi navdušeni za uvedbo nadallevalnih tečaiev
Marsikatera beseda se ie med tem č:isom izoregovorila m suasala v prilog reforme nadalievalne stole, toda do danes brez pozitivnega ali vidnega uspeha.
Bližie se ie stopilo rešitvi tega vprašanja sedaj do votni. ko ie postalo aktualno sploh vse vprašanje reforme naše osnovne šole.
Bilo ie pred dobrim letom. 14. junija 1.1.. ko se ie na posebni e n k e t i razpravljalo o r e f o r m i n iž i e g a strokovnega pouka. Takrat sem dobil tudi nalow. da sestavim učni načrt za kmetii-5-ko-nadalievalno šolo. Temu pozivu sem se odzval.
Obdelovalo se ie to vorašanie tudi na oik r a i n i učiteljski konferenci v Krškem, lani 13. septembra, kier sta imela referate nadučiteli S k u 1 i in učite-liica Pi-rkovič. Drvi o kmetitsko-nada-lievalnih tečaiih. druga o gosnodinjsko-na-fialievalnih tečaiih Udeležil sem se te konference na vabilo okrajnega šolskega nadzornika Stiasnv-ia.
Kakor znano so se v načrt državnega zakona o narodnih šolah za kraliestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev sorelela že določila glede nadalievalne šole. o katerih govori čl 25.. da se ima Do končani osnovni šoli začeti m traiati dve leti. in sicer prvo leto obvezno, drugo oa neobvezno.
Kako se bo dalo to izvesti le seveda še vnrašanie.
Zamujati na ni danes nobenega časa več. vsa i stno dosti dolgo odlašali in zavlačevali te tečaie Čas ie. da oridemo do deiani.
Ako sp ie noverieništvo za kmetijstvo sedaj iniciiativno lotilo tega vnraša-nia. ie le naravno ker ie ugodna rešitev kmetiisko-nadalievalne šole v tesni zvezi z interesi ki iih zasleduie naše noverieništvo.
Prepričan sem. da se bo z nadaljevalno šolo veliko dobrega dosegk» ne le Dri mladini ki ootrebuie po končani osnovni šo!i še nravstvene in stanovskve vzgo-ie in skrbnega vodstva, amnak tudi v napredek našega kmetijstva.
Danes se ne gre pri kmetski mladini samo za to, da ji damo na pot življenja samo gotovo mero splošne izobrazbe, ampak tudi za to, da jo ohranimo domači grudi, da jo ohranimo svojemu poklicu, da jo stanovsko vzgojimo in nravstveno dvignemo in da ji vcepimo veselje do prirojenega kmetijskega dela.
Na noben način ne smemo kmetsko mladino^ ki odraste osnovni šoli. v vzgojnem ozira zanemarjati in ii orltrgovati oouk. ki se ii ie že Dred 44 leti namenil, ki se na ni izvaial zaradi nedostatkov. ki smo iih sami krivi.
Naša mladina ie do končani osnovni šoli že toliko godna in duševno razvita, da se začne zavedati svoiega ooiklica in zanimati za stanovske zadeve.
Lahko bi se mi ugovarjalo, da imajo za km eiiisko-stanovsko izobrazbo skrbeti kmetijske šole. ki so v to poklicane in da nai se raie te nomnože Liudska šola Da nai ostane Dri svoiem sni osno izobraževalnem delu.
Temu na7iraniu nasoroti moram dv>-le DOiudariati. Prvič se na nadaljevalnih šolah ne gre za strokovni Douk v pravem Domenu besede, ker ie za to veliko Dremalo časa in fojr ie mladina za popolen kmetiiski pouk tudi premalo zrela. Gre v tem slučaru k za Drioravlialni stanovski oouk
Drugič moram pa poudarjati, da je tega oouka treba sploh naši kmetski mladini zunai do deželi in da še dolgo ne bomo dobili toliko kmetijskih sod da bi bile tako splošno pristopne, kakor bi balo v tem slučaru želeti.
Liudska šola z vso svoio osnovo bo ostala še dolgo edina za kmetiiski nara-ščai. In tei mladini mora liudska šola pomagati. da se stanovsko dviene in lažje pribori do boljšega domačega kruha.
Če imamo danes za obrtniške in trgovske vavence noleg trgovskih in obrtnih šol tudi nadalievalne šole. tih moramo dobiti tudi za naše kmetiiske sinove. Katerim ni usoieno Dri ti v kmetiisko šolo. Zakai bi se iim odtegovala stanovska izobrazba na nadaljevalni šoli ki io boli potrebujejo.
kakor drugi obrtniški stanovi, če hočemo. | da se bodo glavni stebri države boli okre- j oili.
Če bi se bila pri nas tako! s početka voeliala nadaljevalna šola. kakor se ie po drugih državah, bi bilo tudi Drl nas marsikaj na bolfšem.
Z reformo liudskega šolstva dobimo gotovo tudi nadalievalno šolo. tako kakor imaio Srbi svoio »orodužno« šolo.
Dokler oa nimamo zakonskih določil za nadalievalno šolo. io lahko ustanavljamo v prehodni dobi na podlagi razglasa iz leta 1876 s potnočio k rajne in okraine šolske oblasti. Okraina šolska oblast ne bo delala zanrek. Glavno ie. da pridobimo za vpeljavo nadaljevalnega tečaja krajno oblast, tedai kraini šolski svet in da se učitellstvo s potrebno vnemo loti tega dela.
Poverjeništvo za kmetijstvo bo po svoiih močeh podpiralo vsako tako oriza-devanie in bo dajalo tudi potrebne nagrade.
Danes imamo med praktičnimi učitelii že tako število veščih močii. ter toliko zavednih občin, da bi se dalo brez vsakega odloga iti na delo. Treba ie le dobre voiie na eni in na urugi strani.
Naš položai ie danes — da še enkrat na kratko ponovim — tak. da nimamo nadaljevalnih šol in da ie Douk na ponavlialni šoli glede kmetijskega pouka blizu tam. kjer smo bili pred 44 leti in da se višji šol. svet prav lahko obrne na vsa podrejena šolska oblastva z ravno takim razglasom kakor leta 1876, ko ie Imel dobesedno sledečo vsebino: »da se okrai. šolski sveti vnovič in nujno oozivljajo. da kar naiboli skrbe za goritev. in pospeševanje kmetijskega pouka in da zlasti v sporazumu z dotičnimi krogi naikreokele delujejo na to. da kar najhitreje ustanavljajo kmetiisko-nadalievalne šole. oosebruo tam. kier so potrebne in kier so večrazredne šole.«
Vse to velia do Dičice še danes prav tako. kakor preji 44 leti.
Glede gospodlnjsko-nadaljevalnih šol
nismo storili dosedal še nobenega koraka. Imamo sicer načrt za takozvane delovne šole. kii ie na na ostal glede gospodinjskega pouka ravno tako na papirju. kakor načrt za kmetiisko-nadalievalne šole.
In vendar moramo do vsel Dravici zahtevati da Dride čimnreie do gosnodini-sko nadaljevalnih tečaiev do deželi in da začnemo tudi tukai že enkrat ledino orati.
V. Rohrman.
Fr. Merliak-
Sedaj pa bolj resno.
Praznik, semeni navdušenje, veselo razpoloženje. to je mana za trgovca. Svet redai ne misli mnogo: tiavendan dela. ku-nuie in nrodaia: in nista mu mar niti cena niti kakovost blaga. Šele ko se navdušenje poleže in ko nastani kri zopet svoi normalen tok. se ozre do računu izgube in dobička ter naide bilanco. ponalveč... pasivno.
Lani so nam n. nr. servirali s tistim oodržavlieniem učitelistva mačko v vreči. In koiiko se iih ie takrat obleklo celo v rarad'0. kakor da ie res praznik in peta maša.
Stari srbski šolski zakon ie bil razširjen tudi na nove ookraiine in Dlače so nam bile snoznanie Dovišane to ie bilo vse
In tista naglica, s katero se ie to izvršilo?
I to. brate, ima svoi zadak. kaiti s tem smo oostali vsi skuoai tista vrsta posebnih državnih uradnikov, iki Domeni v Srbiji in Črni gori... učitelia: in to ie toliko kolikor tisti kot na krščanskem po-kooališču. k? nima blagoslovljene zemlie.
Kai bi se .menili! Tudi letos je bi! v Beogradu sijajen sprejem: godba, ministri, poslanci, navdušen? govorance. krepki Dozdrav:. Toda. kai črnega na belem o naši pasivni volilni pravici in da smo učitelji državni uradniki s srednješolsko izobrazbo in ne bitja »sa pola mature«, to bi ne bilo nič mani imoozantno.
Naglica ni nikjer dobra, kajti v naglici človek rad kai nozabi. In red., tudi dnevni. le lena človeška čednost.
Kaoelnik mora ooznati svele godce in inštrumente Dred koncertom. Za boga! kam oa Dridemo. če iih intonlra kar Det tisoč nkratu in zraven da še vsak svoio trobi?
Krivi oa niso samo nekateri.
Vseh kablov med Zemunom ln Beogradom menda vendar niso razdrli. Nemci. Čemu tisto iznenadenie s Dreranim prihodom Slovencev, da je moralo radi-tega toliko nlih sna ti oodnevu mesto ponoči?
Kdor ie živel v notranjosti Srbije in v Črni gori. se ne čudi. da ie prodrl slovenski osnutek pravil za udruzenie.
Varaš i selo. brate in pa tista vsakoletna »licitaciia« služb vpliva tam doli na duha orav tako. kakor ori nas nnotekciia ln Dehanie za prvenstvo.
Zakai Da ne Drinaša »Tovariš« kai več Doročil iz Srbiie in drugih Dokraiin? Tudi to ie krivo, da ie postal marsikdo naših v Beogradu kar tabula rasa. Pri nas soioh merimo vse preveč do svoiem ko~ oitu drugi nudi in tako Dride potem do ljubosumnosti. Treba da se spoznamo do dobra in sklenemo naše vrste poprei kot zasadi kdo kake kline med nas... Luka ie imel popolnoma prav. da ie zarobatitil. Triie predlogi, oziroma načrti, so torei bili po katerih nai hi se udružili. Naravno, da je bil to za skupščino Dretrd oreh! Dne 17. iuliia zborovanje delegaciie. 18. Da že kongres; in pri tako ogromni udeležbi ter nri takem političnem in stanovskem miljeju. v kakršnem živimo danes. Saj sem rekel, da naglica ni nikler dobra, kaiti v naglici lahko človek kal pozabi in notetn se cesto razore in razdere vse prav zaradi tega. čeorav ni tisto včasih niti roUko vredno, da bi se o niem ri^zprav-iialo.
Letos smo se preveč zanašali drug na drugega in mislili da se bo vse vie-malo in skladalo kadar pridemo skupal.
Ze pri maniših in neznatnih zgradbah mora biti natančen načrt, ki odgovarja vsem meram in dimenziiam. kai šele Dri tako ogromnei stavbi. Še sreča, da ie šlo tako
Pa brez zamere, če rečem, da ie bilo več dobre in trdne volie. kakor previdnosti in predDriprav. Odslei pa boli resno, da ohranimo sebi stan in narodu ... šolo.
Umetnost in vzgoja.
Piše prof. Fr. Suher.
(Dalje.)
Vi.
Kdo in kako nai podpira umetniško zmisel.
Kdo nai predava? Kdo pa sklicuie politične shode? Za te imamio »zmožne« (?) liudi. za vzgoio pa ne. To ni prav in ne-dostatek bi se moral odpraviti. Ali mislite, da bo samio politika narod rešila? Vzgoje ie treba: to ie prav! Ta ie stvar sociialne oskrbe! Narod nevzgojen pošiljati na volišče ie tako. kakor daiati otroku puško v roke. Če bi se tisti čas in tisti izdatki porabili za vzgoio učiteljev, ki se porabi za strankarsko politiko in brezuspešne boje. bilo bi v narodu več pozitivnega dela. pa tudi več sreče in zadovoljstva .Predvsem pa bi morali delavci na oolru izobraževati ia toliko veliati. kakor Dolitiki ki so včasih slabi in se bore le za svoi ugled brez koristi naroda.
Kdo nai iih tolmači? V Drvi vrsti nihče dragi nego umetnik sam. Odkril bi nam nai vsai deloma svoie čuvstvo. kai mu ie v/buialo duha in ie vznemirjalo njegovo notraniost. kier se ie ustvarjala ideia. ki ie silila na dan in iskala izraza. — Včasih bo treba kai povedati o načinu tega Izraza in opozariati opazovalca na to česar mu ne-dostaia da ne more shvatati umetnikovega razodetia. Tehnika se mora opravičiti in oblika umotvora miora biti osnovana. Čim mani ie poslušalec sam umetnik. tem več mu bode treba razlage. Kdor hoče sam umetnino urneti. — vsai moderno umetnost — mora se sam pečati vsai z začetki umetniškega stvarianfa
Razlagateli bode še marsikaj moral vedeti, kar vsakdo vedeti ne more. kar oa bode za umevanie umetnine važno.
Zgodovina se tu ne more prezreti.
Zlasti pa bode navadnemu gledalcu težko razlagati nagoto v umetnosti. Kdor nima zmisla za anatomijo in orav nič zna-nia o niei ne more s pravim očesom motriti umetnin te vrste. Gledal bode morda s poltenimi očmi in ne bode videl lepote. — Razlagateli bo imel hvaležno nalogo, da ga nanoti do čistega uživanja v estetičnem zmislu.
Onstran diletantskega in vsakega drugega ooimovania. ki se da o vsebini umotvora z besedo vzbuditi še stoii nekaj dirueeffa v umotvoru, kar se da samo le čutiti in kar ie klhtb temu še vendarle glavna stvar
Torei ne bode razlagateli umetnik nikdar meveč vedel, če bode še toliko svoiih čuvstev odkril z besedo.
Znan Drofesor na obrtnem muzeju na Dunaiu ie nazivlial razlago umetnin v umetniškem inuzeiu »seciranle s kuhinjskim nožem«.
To ie resnica morda, ako Dride umetnina v rake kritiku, ki obvladuje Ie teoriio estetike suhoparnemu profesorju, ki ne
čuti vzvišenega poklica umetnikovega in umetnine m sam ni kar nič umetnik.
Umetniku Da. ki ima takt ln dobro sa-movzcoio. se ne more teca zcodati naDram stari, oriznani umetnim, še mani oa. če eovori o umotvoru, ki ca ie ustvaril sam ali niecov tekmec.*
Tako se bode tudi oreorost človek zanimal za umetniške Doiave in kar ie elavna stvar, podpiral bode tudi umetnost
fe naših hiš bodlo nočasi izginile slabe reorodukciie. ki služiio večkrat reklami lažiDatriotizma a'i bizantinske oobožnosti ati na so sioer šara s ceneca živinskega sejma. 7a nje ni prostora ori nas, kakor bi nai ne bilo nrostora v naših krčmah za gramofone in mašinelna codala z nemškimi pouličnimi Dreorostimi naoevi.
Nadomestiti iih moraio umotvori originali. Ne ena hiša nai bi ne bila brez originalnih umotvorov in v naših hišah in lavnih Drostorih r.ai se clasi slovenska oesem in crlasba. — Na ta način bomo dvicnili naš umetniški horizont, Z reoro-dukciiami oa nai izgineta tudi ostudni okviri naših podob in nai se namestijo z domačim delom. — Pristnega lesa in dobrih delavcev v ta namen imamo dovoli. Samo okusa nam nedostaia. Zdi se nam vedno še lenši »zlat« (!) kakor oristno lesen okvir. Ne vemo. da ie vsa nepristnost materiiala brezukusnost orve vrste. Zato nosim raie denar za tui iabrikat tujemu trcovcu. neco da bi zanoslili domačeca mnoco boli simpatičnega. marliiveca mizarja in porabili domači materijah**
Na naših pisalnih mizah leži vse polno elastičnih reorodtikcii iz Dorcelana in mavca. Umetnost se hoče utesniti v neporaben slab materiial našim kiparjem na ne damo prilike, da bi nas veselili s svolimi ipri-stnomateriialnimi orieinali.
V cerkvi, kapeli in na domu streže t>rah nebroi umazanih oaoirnatih cvetic, prava nevarnost za ogenj. Na ooliu in vrtu oa se ioče osamlieno cvetic naikrasneiše flore.
Ze se ie udomačila šega. da se nokla-niaio originalne umetnine ob svečanih časih sorodnikom in znancem: o Božiču, ob novem letu. o Veliki noči ob ženitbah in rodovih ni se oa še vkoreninila ta šeca v vseh naših premožnih slofih. Ozkosrčnost in slabo razumevanje umetnin sta še vedno na not ti. Zlasti na kmetih ie še mnoco ote-moinih littdi. ki imaio nepokvarjen okus oa nihče iih ne opominja kai bi se lahko kupilo v vezilo ob slavnostnih orilikah. — Liudie Drihaiaio v mesto in se zacledaio v izložbe Dolne židovskeca potvorieneca blaca. polne coliufive šare. Vidik) tu našemljene moške in ženske oboževalce d,i-riškeca oblačila — in kvarno si zdrav ori-ro>eni okus.
Deželo mesto in vas so včasih preplavi ial i acenti sleoarii s ponudbami na »umetniške« Dortrete. k! so se Da Izdelovali v dunaiskih židovskih »tovarnah« po slabih fotografijah za naš dober denar. Še malenkost bi trebalo orideiati. oa bi zani dobili Dristen oricinalni portret mi doma-čem umetniku. Tudi z razglednicami slabe vrste se širi v obilni meri neokusnost. Izvržek se kuoi. ker ie ceneii. domače nristno delo oa se omalovažule oovsod tam kier ie narod v stiku z vtihotaplieno t»Io kulturo.
Nai bi se okus naših ljudi že enkra.t osamosvojil in rešil tuiega voliva. Nai bi se nehalo tisto coično posnemanje tujih š e c in tuie noše zlasti ori ženstvu. — Da tudi T>ri moških. Kdor ie bil prej enkrat ori voiakih. že se ie navlekel nemškega duha in ca izražal v besedi in noši: če ie le prišel na Gornje Štajersko, ie ori-nesel domu znane zelene obšive na suk-nii in svoi štaierski klobuk.
Čemu nam narižka moda? Čemu du-naiski in Dariški klobuki? Moda in ves umetni lišo ne pomaca nič ženski lepoti. Če ni narava dala. tudi moda ne bo. Edino zdravie ie vir lepote — in seveda, ker ie mladina zdraveiša. vsai navadno ■»— tudi mladost. Pa star človek ie marsikdaj lenši neeo mlad. Snaca, redno, naravno, in nravno življenje, pametna iz-Drememba oočitka z delom in dobra vest oomaca naiboli leDOti. — In vse to je ceno. Polovica narodnega nremoženla bi ostalo doma. če hi se ravnali oo teh načelih. Samo oraktičnost noše. uoorabnost obleke bodi merodaina! Kar ustreza namenu, ie tudi leno. Treba se ie le navaditi. Odvra-čaimo liudii od kvarliivih zabav In povejmo litn. da le nles v zadtthli sobi oocuben te-
* Ponovno se ie ljubeznivo odzval moii orošnii odličen umetnik, lastnik umet-niškeca naviliona c. J. in moii učenci in iaz smo mu bili vedno hvaležni za nie-cova ooiasnila.
** Pa tudi tu se že kaie oo zaslugi vrieca za narodno umetnost vnetega uči-tella dober zaslužek.
lesnemu zdravlu in diviost prireditev duševnemu razvoiu. Okrijmo ljudstvu ne-estetiko uživanja alkoholnih oliač. ocenimo mu oravilno vrednost kinematocrafa ir nadomestimo ca z leDim Detiem in zdramatikona liudskem odru v vasi. oa tudi v mestu. Povejmo mu. da kino nima z umetnostjo večinoma Drav nič skuo-nega. V kolikor posnema dramatiko in iioodabliaiočo umetnost, ie naravnost kvarliiv glede umetniškeca nazlrania v masi ljudstva. Mogoče ie da se podivja Vkus in da ustvaria popolnoma kvarliive rvoime o umetnosti. O prizorih, ki iih z e';čneca stališča ni mocoče odobravati. '.i'ti ni covoriti. Zal. na ie vojna baš v tem oziru s kinom mnogo crešila in pohuišajnja učinila. da orava umetnost te v tridesetih le h'h še ne more nooraviti. ker ona ne tmiie. se ne ciblie in ne deluie na razdražene živce
Pač Da bi si stekel lahko kinematograf velike zaslu.ee za Doliudno oonazoro-vanie prizorov ki spadaio v naravoslovle. tehniki in k drucim vedam, kakor se to že marsikie do^aia združeno s orlmernim raz'acaniem.	(Dalie prih.)
Iz amerikanskega pisma,
„ ... Amerikanske šole so vobče daleč za našimi; tudi se ne zahteva tu tiste predizobrazbe za višje šole kakor pri nas.
V	višjem šolskem svetu sede tu, kakor izvem od svoje angleške učiteljice, jako ntalokedaj. lahko se reče, nikoli ne, nekdanji učitelji. Tukaj se vse voli. Če koga žene častihlepje po kakem javnem dostojanstvu, tedaj teka za njim ali pa se da od svojih pristašev voliti. Ali je čevljar ali mesar, tu ni razlike. N. pr. je v „Board of Education v Hobokenu" mesar član. Kaj se more zahtevati od takih ljudi v vprašanjih, ki jih morejo raz-motrivati le strokovnjaki. Saj niti nimajo šole enotnih knjig; ampak tudi ta izbira se vrši pristransko.
Na javnih šolah se brezplačno preskrbe učila in vse, kar med nje spada; seveda je v vsakem mestu drugače, rabijo se druge knjige.
Edino, na kar se polaga tu važnost, je angleščina. „Buhstabiranje" in izgovarjanje besedi se vadi do osmega razreda. Vendar pa so tukaj ljudje, ki so tukaj rojeni, pa govore slabo angleščino. Vrh tega so 3 ali 4 pravila, kako naj se izgovarjajo aJi nagiašajo besede...
Kakor se mi je že pravilo, rabi mnego domačih ljudi, ko čitajo kniù'e. besednjake, ker se v njih nahajajo besede, ki jih prej niso nikoli slišali in torej ne morejo znati njih pomena. Baje ima angleščina večji besedni zaklad nego nemščina ali francoščina.
V	drugih strokah kakor zemljepisje, zgodovina, prirodopisje itd. so Ameri-kanci daleč za našimi otroci. Celo matematika je stroka, ki se ne uvažuje tako kakor pri nas.
In dolače naloge? Sedite, da ne pa-dete! Domačih nalog se tu ne daje, ali pa le zelo redko kedaj, niti ne v najvažnejših strokah. Učitelj 1 ki daje domače naloge, si ne pridobi „blagohotnosti" svojih učencev. Tukaj se ne trudijo učenci za bla.gohotnost učiteljev, ampak narobe. (Sicer je skoraj vse spodnje šolstvo v rokah učiteljic, ker se učiteljstvo preslabo plačuje). Ako je učiteljica prestroga, se zgodi večkrat, da otroci kratkomalo pobegnejo ali pa stavkajo. New York itna vsako leto tako šolsko stavko, in starši so navadno tako neumni, da podpirajo otroke v tej zadevi.
Kakor mi je pravila moja učiteljica, se zgodi v New Yorku večkrat, da se vzamejo otrokom v šoli revolverji, sekire in noži.
Pred približno pol leta je stalo v časnikih, da so otroci obmetavali učitelja z opeko. Med vojno je bil ta učitelj v Franciji na fronti. Hotel je uvesti v šolo nekoliko discipline, pa je zadel na tak odpor. Navadno potem takega učitelja premestijo.
Tukaj se suče namreč vse okolu žene in otroka; mož je ničla, ki šteje le v podjetju. In otroci in ženske so dovolj domišljave.
Sicer pa so naziranja v marsičem tukaj različna. N. pr. malokedaj kakšen učenec obsedi, skoraj nikoli. Nasprotno pa se pošiljajo učenci nazaj v spodnje razrede, ali pa se še večkrat zgodi, da učenci razred preskočijo. Vsaka učiteljica vidi v tem svojo čast, da prav mnogo učencev dalje pomakne, to so namreč vsi v njenem razredu.
Tu primanjkuje učnih moči, ker gre-j do dekleta rajši v kako ofioo kakor pa i bi se posvetila učiteljstvu. Tu se jeze mani, pa zaslužijo večkrat tudi več.
V Broklynu je učiteljica svarila učenca zaradi neke nedostojnosti. Tem povodom reče: „Jon will be a nice gentle-
man."* Na to odgovori paglavec: „I'm j not going to be a gentieman, I am going to be a crook!"**
Tu v Ameriki se je v zadnjem času ' vse spremenilo. Prejšnja Amerika ne ek-sistira več. Konec jo je na večno."
Učiteljske organizacije v Italiji.
Ni menda stanu v Italiji, ki bi bil tako zapostavljen in malo upoštevan, kakor je ravno učiteljski. Velika je učiteljska družina v tej državi, a vendar ni njena beseda prišla nikoli do tiste veljave, kakor bi bilo prav. Učitelj je bil vse do zadnjih dni suženj države in občine, ki sta gospodarila z njim po svoji volji. Njegovo stališče v šoli in zunaj nje ni bilo prav nič zavidanja vredno. Vse do zadnjih časov je bil za svoje delo plačan tako sramotno in bera-ško, da se naravno ni mogel dvigniti v socialnem življenju nad nivo bednega pro-letarca. Izboljšanja svojega materialnega stanja pa si ni mogel izvojevati z lastno močjo, ker je ta še dandanes tako razcepljena na skupine različnih idejnih tendenc, da je vsaka večja akcija v dobro stanu uprav nemogoča. V Italiji imamo 8 (osem) učiteljskih organizacij, ki cepijo učiteljsko moč po ideji in interesih ena v škodo drugi. Glavne tri skupine so: »Uni-one Magistrale Nazionale« s sedežem v Rimu; »Nicolo Tomaseo« s sedežem isto-tam in »Sindicato Magistrale Italiano« s sedežem v Milanu. Prvo je največje učiteljsko udruženje, ki je na papirju apolitično. v resnici pa strogo nacionalistično in eksponent najhujšega državnega imperializma; drugo je izšlo iz vrst klerikalnih političnih organizacij in je v nekakem nasprotju, v kolikor zadeva notranje državno življenje, s framazonskim programom nekdanje Italije. Tretje, ki pridobiva dan za dnem več tal v učiteljskih vrstah, je udruženje učiteljstva socialističnega političnega prepričanja. Potem imamo še sledeče manjše organizacije, ki jih navajamo z italijanskimi imeni: »Associazione Nazionale fra gli insegnanti elementari abi-litati aila Direzione Didattica« s sedežem v Maršala; »Comitato Nazionale Licen-ziati Scuole normali« s sedežem v Rimu; »Federazione Nazionale Insegnanti Piccoii Comuni« s sedežem v S. Vito Romano: »Associazione Nazionale Insegnanti Scuole di Tirocinio« s sedežem v Neapolju in »Federazione Nazionale inaestri militari ed ex militari« s sedežem v Kataniji. — Le edino prve tri organizacije imajo pravico do obstoja, ker se borijo za skupne koristi stanu in šole, čeravno vsaka s svojega idejnega vidika. Ostale štiri so dokaz posebnih teženj nekaterih učiteljskih skupin, katerih koristi morda ne škodujejo naravnost učiteljskemu stanu, pa so vsai v navskrižju z interesi splošnosti. Naravno je tedaj, da se kaže pri razsodnejših učiteljih odpor proti temu brezmiselnemu slabljenju moči in da se pojavljajo med njimi glasovi o potrebi udruženja, sice" ne še na strogo stanovski podlagi, pač pa zaenkrat na omejenem torišču glavnih političnih prepričanj. Pot do učiteljskega sindikata, ki bi združeval v sebi vse moči v korist stanu in šoli, je še dolga in kdove kdaj jo dosežejo učiteljske vrste v Italiji.___
mmii 'MMi rmm	j m 'ii"nwnpMri*iiiidT'T iMUnmuBiiiTTirifff" flTriKrninn
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Zavezlno deietraciiskn zborovanje v Mariboru.
V zadevi Zavezinega delecaciiskega zborovanja nam poroča pripravljalni odbor: Glede stanovani ie velikanska težava. Na vsak način se moraio oni. ki niso delecati. na se hočeio udeležiti Sokolske-ca si avla oclasiti Dri stanovanlskena odseku Sokola - - »Narodni dom«, sicer bomo iskali stanovanj na dve nlati. Vesna ie obljubljenih 27 oosteli za učiteluce odpo-j vedala ker ie zavod zasedla delimitacii-ska komisija. Vinarska šola čaka še dovolitve od Doverieništva. Onim. ki se udeleže Sokolskesa zleta ie na razoolaco šola v Radvaniu — tričetrt ure izven mesta. Tamošnii nadučiteii Radoslav Knaflič tudi lahko oreskrbi Drivatno 10 Drenočišč za učiteljice, ki se nai v tem oziru obrnew nani. Tudi v šoli v Teznu Dolec telovadi-šča bo nekai prostora. Prioravlialni odbor nas zacotavlia. da bo storil vse. kolikor se bo storiti dalo.
Skupneca obeda ne bo. ker nepotrebno mnoco stane. V »Narodnem domu« bodo za 28. dan t. m. Dripravili nekoliko več. Vsi delegati, ki orideio v Maribor v petek, oa imaio Drivatno stanovanje, se ! f.pozariaio da uoorabiio noooldanski vlak.
(tat)!
* Lep žentlemen boš!
** Ne bom žer.tiemen. bom goljuf
Ker bi zvečer ob 11. uri ne mogli iskati stanovani in tudi ni mogpče vsakega posameznika snremiti na stanovanle in buditi liudl.	Vodstvo Zaveze.
Delegate za delegacijsko zborovanje Udruženja Jugoslovanskega učiteljstva, povtrjenlštva Ljubljana dne 28. avgusta v Mariboru Je nadalje prijavilo:
XXIII. Učit društvo za «orniegrajski okraj:
64.	Pulko Valentin — Gorica.
65.	Pušenjak Ivan — Mozirje.
Namestnika:
51.	Sotlar Martin — Bočna.
52.	Rojnikova Marija — G»rica.
XXIV. Učit društvo za kozjanski okraj:
66.	Volavšek Anton — Buče.
67.	Volavškova Slava — Buče.
Namestnica:
53.	Lovreceva Hedka — Št. Peter p. Sv. gorami.
XXV. Učit. društvo za novomeški okraj:
68.	Matko Davorin — Novo mesto.
69.	Zemljakova Otilija — Toplice.
70.	Hočevar Fran — Birčna vas.
Namestniki:
54.	Franketova Marija — Dobrnlče,
55.	Vrcejeva Ivanka '— §t. Lorenc.
56.	Gebauer Viljem — Šmihel.
XXVI. Učit. društvo za ormoški okraj:
'1. Rajšp Josip — Ormož.
72.	Okornova Zofija — Središče.
Namestnika:
57.	Pinterič Drago — Miklavž.
58.	Musek T.jmievit Bolfenk.
XXVTI. Učit. društvo za vellkovškl okraj:
73.	Magerl Ivan — Velikovec.
74.	Hren Anton — Studenci.
75.	Čopič Venceslav — Ruda.
Namestniki:
59.	Moderndorfer Vinko — Mali Št. Vid.
60.	Mencingerjeva Lucija — Mokliče.
61.	Burdijan Ivan — Grabštajn.
XXVm. Učit. društvo za ljubljansko okolico:
76.	Zirovnik Janko — Borovnica.
77.	Urbančič Anton — Horjul.
78.	Majer-Hromčeva Ivana — D. M. v Polju.
Namestnika:
"S2. Kumelj Metod — Vič.
63. Kalanova Franja — Št. Vid nad Ljubljano.
Iz šeste seje vodstva Zaveze (2. avg. 1920).
1. Povodom rojstnega dne Nj. Visočanstva kralja Petra I. je odposlal Zavezin predsednik udatiostno brzojavko direktno v Beograd.
.?. Prvi kongres jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu se ie vršil dne 17., 18. in 19. julija t. L Tega kongresa se je udeležilo okoli 5600 učiteljstva, izmed teh je bilo okoli 200 Slovencev 7. 83 de'egati in delegatinjami. Vse oourobnosti o uoteku udruženja so razvidne iz 28. številke letošnjega Učit. Tovariša.
3.	Oficielni naslov našega ujedinjenja Je: »Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu. — Poverjenlštvo Ljubljana.«
4.	Odsek, ki ie redigiral resolucije za kongres, nam je bil Iz Beograda Imenoma javljen. Glavni odbor skupne organizacije je konštitufran. predseduje mu Čeda M. Todorovič. Zaveza Je prejela od glavnega odbora Udruženja po kongresu sprejeta pravila.
5.	Osnutek pravil za UJU. izdelan od likvidacijskega odbora Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, je bil na kongresu v celoti z malimi izpremembami sprejet. Izvzemši nekaj malih nebistvenih poprav, so se izpremenfla naSa pravila naslednje: V § 10. odpadeta odstavka c) in č). § 11. se glasi: Glavni odbor Je: a) Izvršilni. b) upravni (namesto ožji in širji).
§ 12. je popravljen tako, da sta v izvršilnem odboru dva podpredsednika in dva urednika učiteljskih glasil in ne samo eden. § 13. se glasi doslovno: V upravnem odboru je poleg članov izvršilnega odbora še 15 odbornikov. Državna skupščina se imenuje v popravljenih pravilih glavna skupščina. § 2$. naj se popravi: Volitve . . izvrši pokrajinska skupščina ... za dobo 3 let (in ne enega leta). V končnem oddelku '»Prehodne določbe« odpadeta 7. in 8. odstavek, 5. pa je izpremenjen tako-le: Osrednje glasilo Udruženja je »Narodna Prosveta« in »Učitelj« v Beogradu. {Primerjaj osnutek naših pravil v 23. štev. letošnjega Učit. Tovariša!)
6.	Izvršilni glavni odbor ^Udruženja Jugoslo-venskog Učiteljstva« nam je poslal s svojega prvega sestanka dopis, v katerem poroča, da Izhaja novi centralni organ »Narodna Prosveta« spočetka dvakrat na teden, pozneje pa postane dnevnik. Da krije centrala izdatke za ta list. naroča poverjeništvu Ljubljana: a) Vsako okrajno učiteljsko društvo našega poverjeništva naj imenuje po enega ali dva agilna učitelja, ki bi bila poverjenika za razširjenje »Narodne Prosvete« v dotlčnem okraju: b) centrali v Beograd nai se odpošlje imenik učiteljstva za vsak okraj pover-ieništva. — Sklene se nasvetovati centrali v Beograd, da naj ostane »Narodna Prosveta« vsaj še eno leto tednik, ki izhaja lahko po potrebi s prilogami. Umestneje za naše razmere bi pa bilo. da Izhaja centralno glasilo le vsakih 14 dni. Prinaša naj samo najaktualnejše stvari, ki zanimajo vse učiteljstvo v kraljevini SHS. Tak list naj bi bil obvezen za vse čfcmstvo UJU. Nova ureditev naj se Izvrši še-le s 1. januarjem 1921. Članarina, ki doslel še ni določena, naj se javi takol vsem
pokrajinskim poverjeništvom, ker rabijo tak sklep pokrajinski blagajniki pri sestavi proraču- j na. Seznam članstva vseh okrajnih učiteljskih ] društev za poverjeništvo Ljubljana se odpošlje • še-le v začetku novega šolskega leta 1920/23.
7.	Za Slovenijo je treba v ministrstvu pro- j svete stalnega referenta. Med ministrstvom pro- : svete in našim pokrajinskim poverjeništvom se j vrše pogajanja, pod kakimi pogoji naj vstopi i naš referent v ta oddelek ministrstva prosvete. j
8.	Razdor v konjiškem učiteljskem društvu | traja dalje. Ker je vodstvo Zaveze zaznalo, da se bivši predsednik Ferdo Bobič in sedanji ne- j pravilno izvoljeni društveni predsednik Lovro ! Serajnik ne mislita ukloniti sklepom častnega so- | da in še naknadno sklepu Zavezinega vodstva, i se naroči podpredsedniku Mravljaku, da naj čimprej pravilno skliče izredni občni zbor Konjiškega učiteljskega društva, ker je on edino v to poklican.
9.	Določijo se teme razpravam, ki pridejo na dnevni red letošnje delegaciie.
10.	Doposlane resolucije učiteljskih društev se izroče posameznim odsekom s pozivom, da poročajo o njih pri delegaciji.
11.	Na beograjskem kongresu je obljubil minister S. Pribičevič, da se bo zavzel z vso odločnostjo, da dobi poviške novih draginjsklh doklad vse učiteljstvo v kraljevini SHS.
12.	Učiteljskim društvom se naroča, da vsako resolucijo in vsak važen predlog, ki ga pošljejo poverjeništvu Ljubljana v rešitev, zapišejo na posebni list, ne pa po več predlogov na isti list, ker nam da poslednje mnogo dela.
13.	Klub primorskih učiteljev v Ljubljani odločno ugovarja, da prošnja nekega učitelja ob razpisu službe stalnega suplenta v Ljubljani pri mestnem šolskem svetu ni prišla v poštev, in sicer z enostavno motivacijo, da se prosilca ne more upoštevati, ker spada v zaseden« ozemlje. Omenjeni je bil učitelj na Primorskem, a je moral bežati iz zasedenega ozemlja radi preganjanja od strani italijanskih karabinerjev, ki so ga koncem februarja lanskega leta obdolžili hujskanja proti okupacijskim oblastim in ščuvanja na upor. Zaraditega so ga odgnali v tržaške zapore, kjer je presedel 10 tednov. Dasi mu vojno sodišče nI moglo dokazati ničesar konkretnega, so ga kara-binerjl še nadalje -zasledovali dotlej, da se Jim Je moral umakniti z družino vred v LJubljano. Zaveza se torej naproša, da naznani ta slučaj na kompetentnem mestu, in da se zavzame za to, da se istemu vsestransko pojasni, poskrbi naj pa tudi, da se kaj takega ne zgodi nikoli več, najmanj pa brez poprejšnjega posvetovanja s klubom, kateri dobro ve, kdo se izmed učiteljstva iz zasedenega ozemlja lahko vrne domov bre? nevarnosti in kdo ne. Sklep mestnega šolskega sveta je v tem slučaju nepostaven In krivičen. — Zavezi se Je ob razrešitvi tega vprašanja pri višjem šolskem svetu obljubilo, da se prošnje teh vrst prosilcev morajo upoštevati.
14.	Po § 15. novih društvenih pravil mora voliti letošnja delegacija v Mariboru namesto članov dosedanjega Zavezinega vodstva ožji sosvet našega poverjenlštva, kamor spadajo pover-lenik, blagajnik in dva odbornika z vsemi na- . mestnik:. Strokovnega tajnika in urednika pokrajinskega glasila iUčit. Tov.) imenuje poverjenišk! sosvet. Istočasno se volijo tudi trije člani v nadzorstvo uprave pokrajinskega sosveta.
15.	Osrednja Zveza javnih nameščencev v j LJubljani tiria od vsakega Zavezinega uda po 1 krono mesečne članarine. Zaveza Je plačevala doslej od vsakega člana mesečno po 20 h Iz svoje blagajne, tolikega novega poviška pa ne vzn.ore. — Sklene se naprositi tirjalko, da za tekoče leto popusti na novi zvišani članarini, ker ne more poslati za članstvo tega poviška ne Zaveza in ne posamezna učiteljska društva, ker nI glasom zadnjih proračunov nikjer razpoložljivega denarja. Nova članarina naj se pobira še-le od 1. januarja 1921 dalje.
Društvene vesti.
+ Skupno zborovanje štirih učit. društev v Dravogradu. V četrtek dne 5. tm. je bilo zanimivo zborovanje velikovškega, pliberškega. slo-venjegraškega in marbreškega učit. društva v Dravogradu. Prav srečna je bila misel prirediti v i središču vseh teh okrajev skupno zborovanje. To j je pokazala obilna udeležba, ker Je bila kljub i temu, da je prejšnji dan deževalo in da vlaki vo- j zijo precej rano, prav povoljna udeležba. Saj se- : je zbralo okrog 150 tovarišic in tovarišev iz bivše Koroške in Štajerske. Meje in uprave, ki so nas doslej ločile, so padle in prvič smo si segli v toke tovariši in tovarišice, ki imamo isto delo In iste cilje in ki delujemo pod istim težkimi razmerami v krajih, kjer so še močni ostanki nekdanjega naši šoli in našemu narodu tako nasprotnega sistema.	j
Vsa štiri društva so najpreje zborovala ločene v šolskem poslopju, raz katerega Je plapo- j lala naš?, trobojnica. Po kratkem obravnavanju i 'nternih društvenih zadev, pa smo se zbrali v : senčnatem vrtu »Narodnega doma« in imeli skup- ' "o zborovanje. Predsedoval Je naš veteran to- i variš Vrečko iz Slover.jegradca, bivši nadzornik i sedaj pa ravnatelj v pokoju, ki pa še vedno vrši ; Svoj poklic kljub upokojenju.
Ravnatelj Humek Je poročal o vtisih uči- ' teUskega kongresa v Beogradu. Njegova izvajala so bila prav zanimiva in poučna. Saj ni bil • Samo površen opazovalec, ampak ie prišel tudi • "avidez nerazumljivim pojavom do dna in na- ! vedel vzroke. Spoznali smo, da se je v Beogra- i Uu kijub navideznim nasproUlv o;r. astvarH ven-
dar-lc lep začetek in trden temelj za delo v skupni stanovski organizaciji. Par karakterističnih stvari je omenil še tov. Močnik iz Pliberka.
Na to Je poročal tov. Hren o smernicah naše bodoče stanovske politike. V daljšem govoru je logično utemeljeval smisel znanih mariborskih resolucij in njihovo izvedbo, ako hočemo res strogo stanovsko skupno organizacijo, po kateri je nam zajamčen uspeh. Njegova izvajanja so bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Potem so se prečitale sledeče resolucije:
1.	Učiteljstvo štirih učiteljskih društev zbra- ! no pri skupnem zborovanju v Dravogradu pri- j čakuje in zahteva, da se letos na delcgacljskem j zborovanju izvede končna likvidacija Zaveze in izvoli vodstvo poverjeništva za Slovenijo na j podlagi novih pravil sprejetih v Beogradu.
2.	Merodajne oblasti so v času prevrata dale zagotovilo, da se bodo nadzorniška mesta za ljudske in meščanske šole razpisovala in oddajala sporazumno z učiteljskimi organizacijami. Ker kažejo dejstva, da se ta demokratski princip ne le ne udejstvuje, ampak naravnost prezira, zahtevamo nJega uveljavljenje. Stojimo na stališču, naj bode nadzornik starejši izkušen praktik iz dotlčne kategorije šol, ki jih bo nadzoval. Zato naj nadzoruje ljudske šole le ljudsko-šolski učitelj praktik In takisto meščansko šolo le oni, ki jo pozna iz lastnega delovanja na njej.
3.	Stojimo na principijelnem stališču, naj se vzgajajo učiteljice za javne ljudske šole na Javnih učiteljiščih. Ker edino Javno žensko učiteljišče v Ljubljani ne zadostuje potrebam javnega šolstva in je za štajerski in koroški naraščaj Iz gmotnih ozirov preoddaljeno in tudi premajhno, in ker stojimo na stališču, da naj bode naraščaj vzgojen v tistih razmerah, v katerih bo pozneje deloval, zahtevamo, da se Javno žensko učiteljišče v Mariboru takoj zopet otvori. To zahtevamo tembolj, ker je to izredna želja ljudstva, ki ga merodajne oblasti v urejeni državi morajo upoštevati.
4.	Zahtevamo, da se takoj izplača že pred 3 meseci dovoljeno 25% drag. doklado, katero Je ostalo uradništvo že davno prejelo. Nemoralno 1 ji zapostavljati stan, ki po svoji najboljši vcljl i in moči deluje za povzdigo narodne in državne 1 misli.
5.	Ker je nevarnost, da se radi zapostavljanja mešč. šol. učiteljstva v gmotnem «žiru ne bode mogla povzdigniti meščanska šola na stopinjo, ki Je za narodov pokret neobhodno potrebna, zahtevamo, da se skoraj izvede uvrsti- j tev meščanskega učiteljstva v plačilni razred, k! mu jf< določen.
6.	Protestiramo proti odtegnitvi pasivne vo- , lilne pravice učiteljstvu, ker se s tem uvršča naš stan v vrsto brezpravnih.
7.	Ravno tako protestiramo proti uvedbi j šolnine, ker je to nedemokratično.
Vse te resolucije so se sprejele po daljši stvarni debati soglasno. Predsednik Je na to zaključil tri ure trajajoče lepo zborovanje. Mi smo si pa obljubili, da se vsako leto vsaj enkrat snidemo k takemu skupnemu zborovanju.
+ Slovenjebistrlško učiteljsko društvo Je zborovalo dne 5. avgusta 1920 v dekliški šoli v Slov. Bistrici. Pred zborovanjem se je vršila pevska vaja. Predsednik tovariš SabatI pri otvoritvi zborovanja srčno pozdravi v lepem številu zbrane člane. Svojo odsotnost niso opravičili tovariši: Tomažič, Kompost in tovarišice: Lenart, Robar, Veber, TurnaJ, Maisel, Soršak in Fisolič. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in neizpremenjen odobri. Prečitajo se resolucije poslane od Učit. društva za Maribor in bližnjo okolico. Sklenilo se je, naj pridejo v pogovor In sklepanje pri prihodnjem delegacijskem zboro-
iiu Zaveze. Za učiteljsko razsodišče so izvoljeni predsednik tov. Karbaš, namestnik Rainer, i<y>t prisednika tovarišic! Feigel in Hribar ter tovariša Šamprl in Vari kot namestnika. Z načrtom šolskega zakona, ki ga je izdelal šolski odsek Zaveze se učiteljstvo popolnoma strinja, le kar se tiče stanovanja se žeii, da bi dobilo kakor vsi državni uradniki tudi učiteljstvo stana-
o: kdor pa ima prosto stanovanje, naj kon-statira v to določena komisija njegovo vrednost. Sprejet ie bil tudi načrt za preosnovo društvenih pravil. Tovariš Bratoš predlaga, naj se tudi naše društvo pridruži resolucijam, ki jih je sprejelo učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico na svojem zborovanju, ki zadevajo izobrazbo učiteljstva in pasivno volilno pravice. Predlog je bil enoglasno sprejet. Stavila sta se še dva druga predloga, o katerih se bode še prej dobro premislilo in sklepalo na prihodnjem zborovanju. Nato nam je tcvarišica gospa Feiglova z ozirom na to, da je o kongresu Jugoslov. učiteljstva v Beogradu podrobno poročal »Učiteljski Tovariš«, zanimivo opisala le svoje doživljaje n potovanja in bivanja v Beogradu. Za potovalne stroške ne zahteva nikakega povračila. Za njeno požrtvovalnost in njen trud se Ji predsednik v imenu vseh prav srčno zahvali. BJagaJničar Je bil zadovoljen pri pobiranju članarine. Sklenilo se ie, da bode prihodnje zborovanje sredi meseca novembra v Slov. Bistrici.
+ Kozjansko učiteljsko društvo je zborova- i jo zadnjič v tem šolskem letu v Kozjem, 5. avgusta. Zbrali so se docela vsi člani, kakor že ne 6 let. Prisrčno jih pozdravi predsednik ter po-da je to lepo znamenje In, da je z veseljem gledati na vrsto, iz koje ni zahtevala kosa i koščene roke v tem šolskem letu nobene žrtve. : Pač pa .;o se nekateri preselili na sever, drugi j i- '-«k—io T.2 odhod, k^t?1'*? P? ^rn^Irn-n di 03S i
ohranijo v spominu, kar bomo storili trdi mi, ki j še ostanemo tu. Pozdravi tudi navzoče goste, i sosfebno še tov. Jamšeka, ki je prišel iz Posavja , — iz Rajhenburga. Dnevni red se Je obrnil tako, ' da se je pretkala najprej zadnja točka — dru- j štvene zadeve, ki so bile izključno interne. — I Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri. — Do- j pisov ni bilo. Nato sta nam tov. Potočnik in Jam-sek prav zanimivo pripovedovala o beograjskem kongresu, zakar se jima poslušalci iskreno zahvalijo. Končno se predsednik zahvali za pozornost vsem navzočim ter želi ob jednem vsele počitnice, koje smo po trudapolnem in napornem delu vsi prepotrebni. Zborovanje se zaključi z vestjo, da bode prihodnje zborovanje v bodočem šolskem letu v Kozjem. Dan se določi pozneje.
+ Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo
dne 5. avgusta t. 1. v Šoštanju. Radi odsotnosti tov. predsednika, otvori zborovanje podpredsednik tov. Martin Vrečko, pozdravi vse navzoče najprisrčnejše ter poudarja posebno, da zborujemo danes prvič kot del velikanske naše stanovske organizacije UJU., ki je bilo sklenjeno dne 17. in 18. p. m. Ko je v zelo zbranih besedah opisal važnost te organizacije, spodbuja, da bodimo pridni in marljivi njeni delavci, ker le na ta način bodemo dosegli naše cilje in gledali bodemo lahko z mirno vestjo v lepo bodočnost, posebno, ker ima ravno naš stan dobrega prijatelja v osebi Nj. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra!
Nadalje pozdravi došle goste tov. Šlliha in Šumljaka iz Maribora ter J. Trobeja Iz Murske Sobote. Z veseljem pozdravi nadalje tudi nove člane in sicer tov. Kristl F.lo, tov. Gradišnik Stankota Iz Velenja, tovariše Mazlu Alfonza, Kurnik Franceta in Simončič Dragota iz Šoštanja, tovariša Vitine Josipa, Gorišek Simona !z Rečice ob Paki, ki so prišli pred par tedni kot mladi pijonirji naravnost iz učiteljišča med nas, da nam pomagajo pri našem ne ravno lahkem — ampak prav težkem delu za šolo v šoli ter za šolo in narod izven šole.
Omeni tudi vesel pojav v našem društvu, ki te skoraj gotovo edino v naši celi Sloveniji, kjer so včlanjeni brez Izjeme vsi tovariši In tovarišice. Izrazi veselje nad polnoštevilno udeležbo ter navdušuje posebno omahljive k vztrajnemu delu in pridnemu obisku društvenih zborovanj. S tem j preide na dnevni red:
L Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja v Velenju In tudi zapisnik izletnega zborovanja skupno s Savinskim učiteljskim društvom, dne 8. julija na gori Oljki.
2.	Med dopisi je samo dopis okr. šol. sveta Slovenjgradec, v'zadevi volitve namestnika zastopniku učiteljstva v okrajni šolski svet. Voljen je bil tov. Valentin Weber, nadučitelje v Rečičl ob Paki.
3.	Volitev v učiteljsko razsodišče.
Izvoljenf so bili:
Predsednik — tov. Trobej Vekoslav — namestnik — tov. Weber, prisednik — tov. Armič ' in Smolnikar — namestnik — tov. Dolencova in ! Vrečko Martin.
4.	Poročilo o učiteljskem kongresu v Beogradu.
Delegat tov. Vrečko opisal nam je prav natančno ta kongres ter omenil ne le samo razveseljive, ampak tudi neprikladne dogodke pri tem zborovanju. Poudarjal Je, da so se nam Slovencem čudili radi naše solidarnosti vse stranke srbskega učiteljstva, Hrvati, Dalmatinci, Črnogorci, tov. iz Bosne in Hercegovine ter, da ko- I maj čakajo, da bi imelo Udruženje svojo skupščino v Ljubljani.
5.	Resolucije mariborskega učiteljskega društva.
Od teh resolucij so se sprejele prve štlrl ne-izpremenjene, druge se odstopijo delegaciji v Mariboru v odločitev.
Prihodnje zborovanje se vrši v začetku šolskega leta.	Tajnica.
+ Svetolenarško učiteljsko društvo Je imelo svoje slavnostno zborovanje o priliki praznovanja petdesetletnice ustanovitve učit. društva dne i IT. avgusta 1920. I. pri Sv. Barbari p. Mar. Na- i vzoči: okrajni šolski nadzornik Ivan Koropec, : častni član Simon Ježovnik, Vobič Ciril. VobiC j Ema, Kovačič Henrika, Premrov Jožica, Trošt ! Viktorija Škerjanc Srečko, Majhen Ivan, Čuček j Jelena, Perger Matija, Fabjan Antonija, Vreš Antonija. Pinierič Karolina. Ozimič Marija, Gross-mann Ida, Kronabetvogel, Kranjc Franjo, Petelin ; Jožica, Schweiger Katinka. Na novo pristopili so: | Cotar Olga, Rebek Mila, Eržen Marica, Ličen j Slava, Kristl Josip. Iz ptujskega okraja: rp.nciier | Štefka, Lešnik Janko. Majcen Mirko. Kot gostje i še višji gimnazijci: Berlinc Leon. škerjanc Srečko, Veingerl Stanko. Strnsd Jožef in šolski ogleda Josip Kranjc.
Za uvod so zapeli v lepo ovenčani sobi vs» navzoči »Lepa naša domovina«. Nato pozdravi predsednik društva, naduč. Franjo Kranjc radostnega srca vse navzoče. Posebej pozdravi s Ivana Koropca iz Ljutomera, ki je počastil društvo s svojo navzočnostjo, častnega člana tov. Simona Ježovnika iz Št. Ruperta, ki Je čez 50 let služboval in ljube goste iz drugih okrajev, nazadnje šolsk. ogleda in dijake. Predsednik opraviči odsotnost članov, kateri radi oddaljenosti niso mogli priti v našo sredino.
Imenom društva se predsednik zahvaljuje čia-nom, ki so se udeležili učiteljskega kongresa v Beogradu: tov. Kopič, Trošt, Premrov, Petelin. Poročilo o učit. kongresu v Beogradu se pre-
loži na prihodnje zborovanje radi odsotnosti tov. ravnatelja Kopica.
Nato se podeli beseda slavnost. govorniku Pergerju; v daljšem govoru slika naš stanovski položaj, kakšen bi moral biti, da bi bilo ljudstvo v blagostanju, zadovoljno in srečno. Črpal Je tvarino iz zgodovine raznih narodov, vpletal latinske pregovore v dokaz »sic transit glorla mun-di« in da le ljubezen dela »clara pacta boni aml-ci.« Po končanem govoru je sledilo burno odobravanje; predsednik se zahvaljuje govorniku.
Društveno kroniko popolni tov. predsednik Franjo Kranjc; zapisniki povedo, kako je dru-štvo nastalo, kako se razvijalo. Prejšnja leta so imeli redno vsaki mesec zborovanje, naši predniki so veliko storili za prebudo in blagor ljudstva, to so pa tudi zahtevali časi tn razmere. Predsednik konča svoje poročilo z željo, naj bi društvo tudi v bodoče neutrudljivo delovalo ✓ blagor slov. naroda.
Zgodovino šole in kraja Sv. Barbare v 51. g. poda tov. Franjo Kranjc; taista trna mnogo zanimive tvarine. Zgodovina šole seže v začetek 19. stoletja. Baibarška šola se je osnovala 1*06„ do zidanja je pa prišlo še le 1812. In 1813. I.: redni šolski pouk se je začel 1814 1. Prvi učitelj »šol-master« itd. jo bil Jos. Kolarič, ki je deloval do 1838. 1. sam. Imenujejo se vsi učitelji, ki so delovali na tej šoli in omenja se razvoj šole — danes štirirazrednice. Zgodovina kraja: Apenct«, kjer so pred mnogimi desetletji žgali apno, Pu-čenca-Vučenca, voljčja jama; Stražišče, hrib s sprednjim robom so imeli stražarji proti turškim vpadom. Na vzhodu vrh Gavge, blizu 422 m visoka Drmada, kjer so svoje dni zažigali vedeže-valke. V tej gori so pred mnogimi leti kopali sot, pa so opustili delo radi železniške oddaljenost». V teh krajih Je bilo mnogo ribnikov.
Tajnici prečita zapisnik zadnjega zborovanja ta se odobri.
V društveno učltelisko razsodišče predlaga predsednik sledeče: tov. Vobič Ciril, Škerjanc Srečko, Kovačič Henrika in Vobič Ema: potrjeno.
Predsednik predlaga in društvo sklene pristopiti h Jugoslovanski Matici. Priporoča posameznim pristop v Zdraviliški dom v Rogaški Slatini; tudi se pristopi Učiteljskemu konviktu: Pokroviteljstvo 200 K. Priporoča pristop h »Tvornici učil«.
Predsednik predlaga, naj se imenuje zbos vsestranskih zaslug tov. ravnatelj Rado Kopič častnim članom društva, kar so navzoči z radostjo pozdravili.
Tov. predsednik se zahvali vsem, ki so prišli proslavljati 501etnlco obstanka učiteljskega društva ter zaključi slavnostno zborovanje.
Prihodnje zborovanje bo meseca decembra pri Sv. Trojici v Slov. gor. Šolski voditelji bodo poročali o novem šolskem začetku novembra t. 1.
Po zborovanju Je bil skupen obed v gostilni Janeza šabeder. Po končanem obedu se Je iz-pregovorila marsikatera duha dvigajoči beseda, se zaoela marsikatera mična pesem. Petje je vodila tov. Ema Vobičeva. Koncem slavnosti so dospeli vrli tovariši iz Šmartna ter so bili z veseljem sprejeti. Le prehitro je minil čas! — ta dan — slavnost SOletnice —• nam ostane v trajnem spominu.
Iz Jugoslavije.
—	Odlikovanja učiteljstva. »Narodna Pro-sveta« poroča: Z redom sv. Save III. reda: Dim.
Sokolovič, predsednik srbsk. Udr., M. Stanoje-vič, urednik »Učitelja«, Davorin Trstenjak; z redom Sv. Save IV. reda: Milan v. Popovič, pod-preds. UJU, Ivan Radovanovič, J. Vavra, J. Ska-vič, L. čajkovac, J. Oreščanin, Luka Jelene, En-gelbert Gangi, A. Varadjanin; z redom Sv. Save V. vrste: Ced. Toderovič, preds. UJU, Mil. Stan-kovič, urednik »Nar. Prosvete«, VI. K. Petrovič, tajnik gl. odb. Udr. — Z istim odlokom je bilo odlikovanih tudi znatno število pokrajinskega učiteljstva.
—	Neopravičena očitanja. »Nar. Prosveta« poroča: Zaznali smo, da se je agitiralo proti ¡edinstven! organizaciji v nekaterih krajih s tem
da hoče Beograd vzeti imovino vseh pokrajinski društev---- —Beograd, ki je dal vse:
kri, denar, imetje in vse za skupno delo! Srbl-jansko učiteljstvo, ki ima svojo palačo v Beogradu in ki v edinstvu z drugim učiteljstvom ustvarja še druge skupne ustanove. Je dalo na razpolago vse svoje materijalne dobrine. Udruženje Jugosl. Učit. se ni osnovalo zato, da bi vzeto komu imovino društev, ker ono če živeti od sredstev, ki mu jih stavljajo na razpolago pravila UJU, pravila okrajnih društev in sklepi skupščin in kongresov.
—	Prvi dar Udruženja Jugoslovanskega UCt-teljstva. Ministrstvo prosvete Je nakazalo z odlokom 12. avg. t!, št. 24.863 Udr. Jugosl. Učit. svoto 25.000 dinarjev za porabo v svrho ureditve penzijonata za učit. deco in ostale humane m prosvetne svrhe.
—	Ministrstvo prosvete je izdalo pravila za polaganje praktičnih učiteljskih izpitov. Potemtakem bodo zamogli učitelji, ki vsled vojne niso mogli položiti izpitov, položiti iste v decembru t. 1.
—	Učiteljska društva za belokranjski, boro-veljskl In marnberškl okraj se naprošajo, da naznanijo čimpreje delegate za mariborsko zborovanje.
—	Krasno plačano učiteljstvo. Jugoslavija je bogata, blagoslovljena dežela. To dokazujejo
SW. 81.
mnogobrojne trditve, in menda je le res, zakaj učiteljstvo je tu plačano, kakor nikjer. Poslušajte ljudje božji in se čudite: Več meščanskih učiteljev ie poučevalo po 3-tedenske ure v neobli-gatnih predmetih, na leto prilično 120 ur. Za tc delo, ki se ne razločuje ud rednega pouka, je dobil vsak okroglih — 240 K, torej od ure 2 K! AH ni to morebiti preveč? Dotičnike lahko zavede ta velikanska vsota, pa postanejo zapravljivci in lahkoživci. Ali si pa pokvarijo želodec s preobilno zavžito pečenko. Tudi je mogoče, da si nabavijo najmodernejše obleke, ki pri nas ni Se v nadi. Taka fenomenalna plača ima pa lahko še druge zle posledice. Mladi, nadarjeni ljudje bodo spričo tako krasne prihodnjosti v trumah napolnili učiteljišča, ki se zbog preobložitve lahko sesujejo. In država bo morala radi velikanskega števila učiteljskega naraščaja misliti na to, da omeji ta dotok z znižanjem plač. Gotovo ni na mestu, da bi si človek z enourmm delom zaslužil kar dve žemlji ali dve škatljici vžigalic! Poživljamo tovariše, naj mladini, ki hoče v naš stan, dodobra razkažejo dobrine in vrline učiteljske obljubljene dežele, ker bi sicer ta ali oni vendar še ubral drugo pot v življenje. Vladi pa svetuiemo, naj nikar tako ne razmetava denarja, sicer ji za morebitne orlovske tabore in druge take slučaie poidejo moneti!	R.
■-• Uradni list št. 93. z dne 10. t. m. objavlja naredbo poverjeništva za uk in bogočastje, s katero se izpreminjajo nekatera določila veljavnega pravilnika za obrtne nadaljevalne šole ter sc na novo ureja službeno razmerje in nameščanje učiteljstva na teh šolah.
—	Slovenska Šolska Matica. Kakor «no poročali v zadnji številki Učiteljskega Tovariša, bo dne 27. avgusta, ob dveh popoldne, v deški meščanski šoli v Mariboru izredni občni zbor SŠM. Takoj na to bo odborova seja, h kateri se vsi odborniki tem potom vljudno vabijo. — Pri publikacijah za 1. 1919. se nam je zgodila neprijetna nezgoda. Med tiskom se je priglasilo toliko novih naročnikov na ljubljanskem in mariborskem učiteljišču, da nam je zmanjkalo blizu 150 izvodov »Letopisa« in »Skrbstvene vzgoje«. To je vzrok, da nekateri okraji še niso prejeli publikacij za 1. 1919. Storili smo pa že potrebne korake, da bodo učiteljski kandidatje in kandidatinje zamenjale »Letopis« in »Skrbstveno vzgojo« za t. in 2. snopič »Flore slovenskih dežel«. In ko se to zgodi, bomo razposlali kniige še tistim okrajem, ki jih še niso prejeli. Prosimo torej potrpljenja in naj se odboru blagohotno opraviči ta neprijetna nezgoda. — I. zvezek Bežkovega »Občnega vzgojeslovja z dušeslov-nim uvodom« iz 1. 1913. je pošel in bo treba nove izdaje.	Odbor.
—	Klub učitelistva iz zasedenega ozemlja odpošlje tudi svoje delegate na zborovanje v Maribor. Imena se vodstvu pravočasno naznanijo.
—	Občni zbor društva »Jubilejska Samopomoč« se bo vršil v Mariboru 27. avgusta 1920. ob 15. v deški meščanski šoli z nastopnim vzpo-redom: i. Poročilo predsednika v računskem zaključku in bilanci. 2. Prememba pravil. 3. Slučajnosti.	Oddor.
—	Gospodinjske šole za učiteljice. Ministrstvo prosvete pošlje nekaj naših učiteljic v čeho-slovaške šole zaradi izpopolnitve v gospodinjstvu. Te učiteljice sc izberejo čim pride od 2e-hoslovaške vlade odgovor, da jih more sprejeti.
—	Službeni list ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete je pričelo zopet izdajati svoj službeni (uradni) list »Prosvetni Glasnik«, služb, list min. prosvete kralj SHS, I. XXXVI. Urednik S. Petrovič. Izhaja mesečno. Letna cena 60 din. Naroča se pri blagajni drž. tiskarne v Beo. gradu.
—	Maturantom in maturantkam ljubljanskega učiteljišča Izza L 1895! Ob zborovanju Za-vezine delegacije praznujemo 25 letnico učitelje-vanja dne 28. avgusta v Mariboru s tovariši mariborskega učiteljišča izza 1. 1895 in 1885. Tako je odločila večma priglašencev. Vsak naj javi svojo udeležbo, a eventuelno tudi želje in nasvete na naslov: Mirko Kožuh, nadučiteli v Mariboru, Slomškov trg. Na svidenje! —- J. T. in V. R.
—	Pravila za narodne knjižnice in čitalnice. Ministrstvo prosvete je predpisalo pravila za vse narodne knjižnice in čitalnice v kraljestvu. Po teh pravilih je duša teh ustanov učiteli, ki Je knjižničar in blagajnik objednem ter prejema za ta posel posebno nagrado.
—	Letnik 1909 Maribor. po dogovoru na lanski desetletnici vabim vse mariborske maturante 1. 1909 za dan 7. sept. v Ljutomer na prijateljski sestanek. Dne 8. priredimo izlet v 'eru-zalem Zaradi udeležbe prosim obvestila v avgustu v Slov. Gradec, septembra pa v Ljutomer. J. Baukart.
—	Tovariš Emil Adamič, o katerem smo pred kratkem poročali, da se nahaja v ruskem vojnem ujetništvu v Taškentu, je na poti v domovino. Pošilja pozdrav iz Lipskega. Tako poroča današnji »Naprej«.
—	Razpisano ie mesto strokovne učiteljice za I. skupino na dekliški meščanski šoli v Mariboru. Prosilke morajo biti usposobljene tudi za nemški učni jezik. Prošnje je vlagati do 31. avgusta 1920.
—	Članarina hi darila za učiteljski Vonvikt.
»Učiteljsko društvo kranjskega okraja« 3833 K kot delni prebitek svojih letošnjih koncertov. —. Bog živi zavedno učiteljstvo kranjskega okraja, ki je dalo lep vzgled požrtvovalnosti in stanovske zavednosti bratskim okrajnim učiteljskim društvom! Živeli nasledniki!
Neodrešena domovina.
— r Deiegacijsko zborovanje Zveze jugo-slovenskih učiteljskih društev v Trstu se ]e vrSI-lo 5. ozir. 6. t. m. v prostorih ljudske šole na Vrdeli. Zaradi znanih izvanrednih razmer je moralo vodstvo izpreineniti svoj že oDjavlienr program. Javno zborovanje je moralo odpastl, tz istili vzrokov je odpadel tudi izlet v Benetke. To posnemamo iz „Učit. Lista", ki nam je došel te dni v roke. Vesti, ki smo jih priobčili v zadnji številki, ne odgovarjajo tedaj resnici, kar beležimo danes s tem večjim veseljem. Daljše poročilo o tržaškem zborovanju priobčimo v prihodnji številki.
—	r Počitniški tečaj. V^led sklepa Zvezine delegacije se bo vršil v Trstu v drugi polovic! septembra t. 1. učiteljski počitniški tečaj, ki Je proračunan na dobo enega tedna. Vsak član predpoldne se vrši po eno predavanje In sicer rz sledečih panog: gospodarske organrzacije socr-jološko spoznanje, politika in etika, izobraževalno delo učiteljstva izven šole, versKa toleranca, socializem s posebnim ozirom na narodnost in verstvo. Po vsakem predavanju se vrSI zgolj akademična razprava o predmetu. OD zaključku tečaja se priredi izlet, ki.se bo določil po predlogih organizatorjev tečaja skupaj z vsemi udeleženci.
—	r Sklep šolskega leta na učiteljišču v Tolminu. Dne 8. julija se je zaključilo s Šolsko mašo 7 mesecev trajajoče šolsko leto na tolminskem učiteljišču. V prvem tečaju je bilo 51 gojencev Ju gojenk: 46 od teh je dovršilo leto z dobrim uspehom, ponavljalni izpit jih dela v jeseni 5. Pripravljalni razred je obiskovalo 37 učencev in učenk. Od teh je pripuščenih v I. tečaj 29.
—	r Hišne preiskave zaradi skritega orožja so zopet na dnevnem redu. Čast takega obiska je doletela te dni tudi predsednika tržaške »Zveze« tov. A. Germeka. Prišlo je 13 oseb, pisana zmes vojakov, karabinijerjev in civilistov; ti s<» pregledali vse kotičke, razmetali vse Knjige m so prekopali celo krompir na vrtu. Ker je bil ves njihov trud zaman, so jezno odšli. Za spomin na ta prihod so pustili tov. Gerineku vizitko v obliki lepenke, na kateri je bilo citati: »Viva 1' Ita-lia. Morte ai Vigllacchi, Abasso i Jugoslavi!«
—	r Ante Štlgllč, nadučitel] v Poljanah, okraj Volosko. se ie po dolgi 10 mesečni internaciji vrnil domov. Moral je pa izjaviti pred odhodom iz Italije, da je zadovoljen, da se ga premesti iz Poljan službeno na kakšno drugo šolo. Na podlagi tega ie r>kr. Šc-I. oblast premestila tov. Štiglica v Brešco. kjer je nastopil službo 15. t. m. »Nije učinio ništa kažnjiva, a morao je tražiti preiriešteiije. Zašto? Odgovora ne tret>a«, pristavlja notica v »Učit. Listu«.
— i Šola za gluhoneme v Trstu zatvorjena.
Tržaški municipij ne otvori več s prihodnjim šolskim letom šole za gluhoneme. Gluhonemi otroci se bodo morali odslej obračati na druge slične zavode v Italiji.
—■ r Srečko Kumar, pianist in bivši učitelj, se je vrnil iz tujine in se naseiil v Trstu. Poučevati bo pričel v Trstu in v Skednju začetkom septembra.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne' v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Zvonček, štev. 6. je izšel ter ima sledečo vsebino: Ivan Stukelj: Vidov dan. Pesem. — A. Rape: Telovaditi jih je učil. — Tone Rakov-čan: Telovadba. Pesem. — Pavel Plesničar: Kraljevič Aleksander v Sloveniji. — Ivanka Ka-linova: Mladina prestolonasledniku Aleksandru. Pesem. — J. Klanšek: Jubilantu Janku Lebanu. Pesem. —• Fr. Milčinski: Gašper, Mihec in Baltazar. — J. Klanšek: V gozdu. Pesem. — Fr. Roječ: Nov metulj. — Branko Jeglič: Kopriva in vrtnica. Pesem. — Pouk in zabava. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Širite ta naš najboljši mladinski list!
Popotnik 1920. štev. 7.-9. je izšel s sledečo vsebino: 1. Andrej Rape: Vzgoja v simfoniji življenja in vzgojni moment pri pouku z ozirom na našo državo. — 2. Dr. Ivan Lah: Kako se je izvedel preporod češkega šolstva. — 3. Drago Hude: Pouk v naravi. — 4. Pavel Flerč: Iz smernic za podrobni učni načrt. 5. Zofija Okorn: Metodično postopanje pri pismenem odštevanju. 6. Dr. Ljudevit Pivko: Telesne vaje ženske dece. — Slovstvo: E. Gangl: Zbrani spisi za mladino. F. Jcran: Osnovni pojmi opisne geometrije. — A. Kosi: Pravila o lepem vedenju. — To in ono. Nemščina ln srbohrvaščina. Tvomica učil. — Filozofski slovar. (Dalje.) — Obvestilo uredništva. Priporočamo list v obilno naročevanje. Naj bi ne bilo slov. tovariša (-ice), ki bi ne bil naročnik tega našega edinega pedagoškega lista!
Ljubljanski Zvon 1920. Vsebina šeste (junijske) številke: Vojeslav Mole: Iz sužnjevih sonetov. — Franjo Roš: Potovanje. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. Povest. (Dalje.) — Miran Jarc: Uvodna. — Fr. Veber: Bergsonova teorija smešnega. (Dalje.) — Ivan Zoreč: Kos potopisa. (Dalje.) — Pastuškin: Dva vlaka. — Marija Kmetova: Brez tal. (Konec.) — Lucijan Marija Škr-janc: Glasbeni pregled. (Konec.) — Rad. Peter-lin-Petruška: Večer na polju. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. (Dalje.) — Igo Gru-
den: Sedela v solncu si. — Dr. Avg. Žigosi: Ko-rytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Dalje.) — Fr. Roš: Sredi polj. — Manja Kmetova: Bosna. — Književna poročila: Aškerčeva čitanka. — Gangl Engelbert: Zbrani spisi za mladino, — Marko Senjanin, slovenski Robinzon. — Ivan Andrič: Put Alije Gjerzeleza. — Sevič Milan: Obrazovanje učitelja i dečja knjiga. — Sagadin Štefan: Naš sadašnji ustavni položaj. — Kronika: XVII. Umetnostna razstava v Ljubljani.
—	Naši prevodi. — Nove knjige. — Ljubljanski Zvon stane celoletno 70 K, posamezna številka. 7 K. Priporočamo!
»Ljubljanski Zvon«. Sedma številka prinaša sledečo vsebino: Anton Novačan: Po nevihti. — Janko Samec: Potepuška. — ivo Šorli: Gospa Silvija. — Franjo Roš: Temna so pota. — J. K.: O virih Mencingerjevega »Abadona«. — Ivan Zoreč: Ljubica. — Miran Jarc: Dogodek v noči. — Josip Vidmar: Svetovni nazor Merežkovskega.
—	Stano Kosovel: Mrtvaška koračnica. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine-mlada leta. — Janko Glasen Na gorskem pašniku. — Avgušt 2igon: Ko-rytkova pogodba z Blaznikom iz 1. 1838. — Fr. Golar: črn vihar: — Književna poročila: Milan Pugeij: Črni panter. (Dr. Iš.) — Karel Širok: Jutro. (Miran Jarc.) — Ivan Albreht: Paberki iž Roža (Dr. Iš.) — Dr. Pitamic: Pravo in revolucija. (Dr. Goršič.) — Markič .Mihael: Izpopolnjena iz izenostavljena silogistika. (F. Veber.) — F. Goršič: Prvo leto našega pravosodstva. (Metod Dolenec.) — Kronika: Regentov govor v Ljubljani. — Angleški glas o nas. — Nove knjige.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
St. 245.
Razpisi učiteljskih služb.
1.	Služba začasnega šolskeea voditelja na trirazrednici v Št. Lenartu nad Laškem:
2.	služba začasnega šolskeea voditelja na dvorazrednici v Št. Rupertu nad Laškem:
3.	služba učitelia na eksoozituri v Lo-
kavču, kraini šolski svet Loka pri Zidanem mostu.
Pravilno ooremliene prošnki ie vložiti do prednisani službeni poti do dne 31. avgusta 1920.
Okrami šolski svet Laško v Celju.
dne 1. avsrusta 1920.
Račun Zaveze jugoslovanskega učiteljstva za leto 1919.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
Račun*blagajne 1. jan. 1919
Račun članarine.....
Račun inseratov.....
Račun prehodnih vplačil . Račun hranilnih dvigov . . Račun vrnjenih posojil . .
Račun daril.......
Račun zaloge......
Račun obresti......
Čekovni saldo 31. dec. 1919
	I 4082	61	1.
j	67735	17	2.
	2983	67	
1	193	34	
1	550	—	
	500	—	
	500	—	
j	l 832	75	
	10	74	3.
	158	25	4.
			5.
			6.
			7.
			8.
			9.
			10.
			11.
			12.
	77546	53	
	1		
Račun tiskarne Račun nagrad:
	1500	_
	680	—
	1443	—
Ekspedit........	2080	—
	2005	33
Provizija inseratov . . .	556	07
Račun potnin.....
Račun poštnine ....
Račun tiskovin.....
Račun posojil:
Državno posojilo . . Račun poštne hranilnice: Temeljne vloge . . . Račun prehodnih izplačil Račun hranilnih vlog . .
Račun klišejev.....
Račun knjigoveza . . . Račun blagajne ....
46901
8264 2022
1240 1495
980
400 1034 416
1241 576
12974
59
40 07 70 05
67 06 90
09
77546
53
Aktiva.
Bilanca za dan 31. decembra 1919.
Pasiva.
1.
2.
3.
4.
5.
Račun blagajne 31. dec. 1919 Račun hranilnih vlog:
Delež Hran. in pos. Uč. k.
Rezervni fond.....
Temeljna vloga.....
Vloga Hran. in pos. . . .
Vloga Kmet. pos.....
Vojno posojilo.....
Državno posojilo . . . .
Posojilo........
Račun zaloge.......
Račun knjižnih terjatev . . . Račun inventarja......
50 477 800 713 50 400 1000 2570
12973
98 06 Z
43
6061 5705 19238 75
44054
63
47
43
85
38
1. 2.
3.
Račun tiskarne.......
Račun knjižnih dolgov:
Predplačana naročnina . Račun Zavezine uprave:
Čisto premož. 31. dec. 1918 Prirastek leta 1919 . . .
5363 12372
32 54
26183 134
17735
44054
93 59
86
38
V Kranju, dne 31. decembra 1919.
L. Jelene,
predsednik.
Fr. Luznar,
blagajnik.
Račune pregledali in našli v redu Fr. Pristovšek.	Jos. Lapajne.