218
Leo Levic: Pa zašumelo .
tem se nekateri pisatelji še dandanes drže Aventinove trditve. Mnogim je ta Vratisla-vium sedanji Požun ob Donavi. Boj pri Po-žunu leta 907. straši po nemških, slovenskih in drugih knjigah. Omenjajo ga med drugim Stare (Občna zgodovina, III. 90 in 700), Muchar (IV, 246), Valvasor (IV, 265), Gfrorer (Gesch. der Carolinger, II, 435), Schonleben (Ann. Carn., 478), Megiser (str. 617, kjer je tudi njegova trditev, da je bil tudi koroški nadvojvoda Eberhard zraven) in drugi. Richter (v Hormaverjevem Archivu, XIII, 485 in XVI, 575) misli, da so omenjeni Vratislavium spodnještajerskeBraslovče (Fraslau), nekateri drugi pa, da je Vratislava (Breslau) na Sleskem.
Nekateri pisatelji govore po svojih knjigah tudi o takih madjarskih napadih, o katerih pravi viri popolnoma molče. Naj jih nekoliko naštejem.
K letu 88 9. — Megiser pripoveduje (str. 600, 601), da so Ogri takrat prišli na Koroško. Ondotni nadvojvoda jim je moral dati veliko odkupnino, da so zopet zapustili deželo. (Vse to je izmišljeno.)
K letu 89 3. pripoveduje Schonleben (str. 464), da so Ogri takrat najbrže skozi Kranjsko pridrli v Furlanijo. Oglejski patriarh Friderik (vladal od 901 - 922) jih je s pomočjo kranjskih in koroških   čet  pre-
magal. Isto trdi tudi Valvasor (IV, 261). Na drugem mestu (lila, 192) pa omenja ta pisatelj, da so Ogri v rečenem letu prihrumeli na Koroško in Kranjsko. (Vse skupaj neresnično. Leta 893. je v Ogleju vladal patrijarh Valpert.)
K letu 90 0. navajata Schonleben (stran 470) in Valvasor (lila, 193 in IV, 262), da so razsajali Ogri po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Nato so šli v Italijo. (To se iz ohranjenih zgodovinskih virov ne da dokazati.)
O napadu Madjarov v Karantanijo, ki je bil leta 901, pripoveduje Valvasor (lila, 193) tako, da so prišli tjekaj leta 901., a premagani so bili še le na veliko soboto leta 902. (Mi temu ne moremo pritrditi.)
Tu in tam Schonleben in Valvasor ne postavljata madjarskih navalov v prava leta. Iste napake nahajamo tudi pri nekaterih drugih pisateljih.
Te opazke naj zadoščajo. Treba je, da znamo po knjigah, v katerih se opisuje zgodovina naših prednikov, ločiti izmišljene stvari od pravih zgodovinskih podatkov. Tudi bi bilo koristno, da bi zbrali vse znane zgodovinske vire, ki nam pojasnujejo našo preteklost, ter jih potem uporabili tako, kakor bi to zahtevala njih vrednost in]zanesljivost.
Pa zašumelo
V daljo megleno tožno je zrla, brez govorice solzo raz lice rožno utrla.
Pa zašumelo v pisani travi vse je po cvetju o  mladoletju in o ljubavi.
Pa je zapela tiČica  v hosti temnozeleni o  izgubljeni zlati prostosti.
Leo Levic.