vo nove tovarne Kmalu se bo dosedanjim devetim TOZD pridružila še nova TOZD Tovarna kontejnerjev, ki je doslej obstojala in delovala kot podjetje v izgradnji. Pričakovati je, da se bo to uresničilo v začetku prihodnjega leta. V razgovoru s sodelavci na raznih delovnih mestih smo ugotovili, da premalo vemo o tej naši tovarni, ki je doraščala pod težkimi pogoji nekaj let in ki je sedaj popolnoma sposobna proizvajati kvalitetne kontejnerje. Se več! Naleteli smo na neke vrste «separatizem«, če to lahko tako imenujemo, ki se je odražal v besedah »mj tu, oni tam« kot, da ta tovarna ne be bila plod prizadevanja vseh članov kolektiva EMO. Tovarna je naša, naši so Iju-dje-delavci, ki smo jih usposobili za opravljanje zahtevnega dela v sicer ne tako dolgem času. Treba je vedeti, da je nastajajoča tovarna v začetku poskusne proizvodnje proizvajala lesene kontejnerje, katerih proizvodnja je bila sicer strokovno zahtevna, vendar je bilo treba ob prehodu na proizvodnjo jeklenih kontej- nerjev marsikaj spremeniti v procesu proizvodnje. Jeklene kontejnerje smo začeli proizvajati šele v začetku letošnjega leta. V Tovarni kontejnerjev je sedaj zaposlenih 250 delavcev, ki so se večinoma prekvalificirali za zahtevna dela. Zlasti so pri tej proizvodnji pomembni varilci, ki jih je bilo treba usposobiti za zahtevno in strokovno varjenje pri jeklenih kontejnerjih. Nič manj pa niso pomembna ostala delovna mesta na katerih so se delavci usposobili za opravljanje svojega dela. Lahko rečemo, da si je tovarna kontejnerjev v zares kratkem času zagotovila dober strokovni kader, ki se bo vedno bolj izpopolnjeval v svoji stroki. Proizvodnja jeklenih kontejnerjev je zahtevala povsem novo tehnologijo, ki so jo prizadevni tehnologi pripravili v najkrajšem možnem času tako, da sedaj lahko tovarna proizvaja šest kontejnerjev na dan, v prihodnje pa predvidevajo, da bodo proizvajali 12 do 18 kontejnerjev dnevno. Dosedanji uspehi tovarne kažejo, da je največja pridobitev strokovni kader, saj si je tovarna ustvarila že v evropskem merilu veliko zaupanje. To zaupanje je potrjeno predvsem s tem, da pošiljajo zlasti iz Zahodne Nemčije k nam na preiskušnjo (testiranje) različne kontejnerje. Od našega preizkusa je torej odvisno, če taki kontejnerji odgovarjajo predpisanim normam. Vsi sedaj izdelani kontejnerji gredo v izvoz na zapadno tržišče, naš odjemalec pa nam preskrbi pločevino tako, da je pri nas plačano le dejansko opravljeno delo. V sedanji situaciji tovarna ne bi mogla proizvajati kontejnerje za izvoz, če bi jih izdelovala iz domače pločevine. Ta je namreč kar za 50 % dražja kot uvožena. Z višjo ceno pa kljub dobri kvaliteti ne bi bili konkurenčni na zunanjem tržišču. Gospodarska kriza, ki je zajela Evropo in ostali svet je eden od odločilnih razlogov, da tovarna kontejnerjev poleg drugih nastajajočih in nepredvidenih ovir ni začela s svojo proizvodnjo tako kot je bilo predvideno. Ker je proizvodnja stekla letošnje leto, lahko rečemo, da je to Celje - skladišče Per 214/1975 1119750635,10 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO UELJE SREČNO POT PO VSEH KONTINENTIH SVETA! leto, rojstno leto tovarne kontej nerjev. Solidni inozemski odjemalec naših kontejnerjev je zahteval večje število teh proizvodov, vendar tega tovarna še ni zmogla. Po vseh ¡zgledih bo v bodoče lahko zadostila takim zahtevam. Glede potrebe domačega in tujega tržišča po kontejnerjih, je treba upoštevati, da bo gospodarska potreba po kontejnerjih kot odličnem prevoznem sredstvu vedno večja. Poleg tega je treba upoštevati, da je doba trajanja kontejnerjev pet do osem let in je potem potrebna menjava. Do te menjave pa bo kmalu prišlo, kajti stare kontejnerje bo treba po predpisanih normah nadomestiti z novimi. Tovarna kontejnerjev si bo morala kot TOZD še naprej z vsemi silami prizadevati, da bo še bolj izboljšala svojo tehnologijo in usposabljala svoj strokovni kader. To kar je doseženo, je šele začetek za katerega lahko rečemo, da je kljub velikim težavam in finančnim izdatkom uspešen. Lahko pričakujemo, da bo kmalu prišel čas. ko bo TOZD-Tovarna kontejnerjev začela vračati vložen denar, dotlej pa ji moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagati in jo sprejeti kot našo, kot sestavni del velike družine OZD EMO. PRED ODGOVORNO NALOGO Delavci finančno — računovodskega sektorja so se po izidu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ št. 32. dne 27. junija 1975 znašli pred zelo težavno in odgovorno nalogo. Po tem zakonu mora biti knjigovodstvo organizirano in vodeno tako, da so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti redno obveščeni o poslovanju organiza- cije oziroma skupnosti in o njenem materialno — finančnem stanju, o doseganju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, pomembnih za odločanje v organizaciji oziroma skupnosti, da morejo uresničevati svoje samoupravne pravice pri odločanju o delu in poslovanju . organizacije oziroma skupnosti in o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, pri urejanju medsebojnih razmerij pri delu ter pri odločanju o dohodku, ki ga dosežejo v različnih oblikah združeva- nja' dela in sredstev in pri pridobivanju osebnih dohodkov. V teh spremembah je tudi določeno, da temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost določi s splošnim aktom kako se delavci obveščajo o navedenih dejstvih. Iz tega sledi, da morajo delavci finančno-računovodskega sektorja podrobno organizirati računovodsko službo v vseh TOZD. Zakon predpisuje, da morajo biti ob koncu poslovnega leta izdelani tudi zaključni računi za posamezne TOZD, poleg zaključnega računa OZD. Naši sodelavci finančno-računovodskega sektorja so že pripravili plan za prihodnje leto, ki kot izgleda ne bo večji od letošnjega. Predlog tega plana bo dostavljen v najkrajšem času v obravnavo delovnim skupinam in delavskim svetom po posameznih TOZD. Poleg tega je pripravljen tudi osnutek dolgoročnega plana za obdobje od leta 1976 do leta 1980. Tudi ta osnutek bo dan v kratkem v razpravo kolektivu. Izvršitev gospodarskih nalog Bliža se zaključek letošnjega leta in pred nami so akcije, ki jih bo treba brezpogojno izpeljati do kraja, če hočemo zaključiti poslovno leto tako, kot smo predvideli. Na 23. redlnd seji poslovnega odbora dne 11. 7. 1975 je bila zelo konkretna razprava o vsem, kar je slabo vplivalo na naše gospodarjenje. Pozneje je o gospodarski problematiki razpravljal delavski svet in delavski sveti v vseh TOZD. O stanju so bile seznanjene tudi delovne skupine. Ne bo odveč, če nekoliko osvežimo predloge glavnega direiktorja dipl. ing. Mirka Jančigaja, ki so bili sprejeti v celoti pri vseh organih samoupravljanja. V zvezi s predlaganimi ukrepi, ki so bili sprejeti za doseganje realizacije po izvršenem rebalansu plana za leto 1975, je glavni direktor v svojem obširnem gospodarskem poročilu med drugim povedal naslednje: »Da se kljub vsem težavam, ki jih imamo, če realizacija naraste, likvidnostno prebijemo do konca leta, da dosežemo pozitivni rezultat, kar je izredno pomembno za celoten EMO in da lahko piri istem trendu naporov vzdržimo tudi leto 1976, za katerega po moji oceni, kinjanja, dela težja kršitev dela v EMO. Po teh kriterijih je težja kršitev delovnih obveznosti razlog za prekinitev delovnega razmerja v TOZD. Moj predlog je, da vsi delavski sveti TOZD in delovne skupine sprejmejo sklepe, da se disciplina pri delu poostri. Komisije za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti in vsi tisti, ki te zadeve obravnavajo, naj se potrudijo, da bodo kršitve delovnih obveznosti obravnavane in rešene v roku 48 ur. Glede na gospodarsko usmerjenost v Jugoslaviji, Sloveniji in občini Celje je nujno takoj postaviti odbore za dobro gospodarjenje, ki bi akcijsko sodelovali pri vseh razpravah in pripravah ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, Pri- vseh nas je potrebna trdna in zavestna solidarnost pri izvrševanju nalog in pripravljanju stabilizacijskih programov ter iskanju najboljših mogočih rešitev iz zapletenih gospodarskih situacij. Solidarnost moramo doseči in utrditi. Dobivamo podatke, da ponekod primanjkuje delavcev, ko pa te natančneje pogledamo ugotovimo, da se tisto delo lahko opravi v eni namesto v osmih urah. V akcijo njega leta, kakor tudi ne vse prihodnje leto. V TOZD tovarna od-preskov se mora zagotoviti proizvodnja na višjem nivoju kar velja tudi za tovarno kontejnerjev. Maksimalna aktivnost na izvozu ob eksistenci vseh, ki na to Rezultat tega je, da 'možnosti so, aktivnosti vemo kje niso bile dobre, disciplino zaostriti. Takojšnja razprava DS in zborov proizvajalcev v tem smislu z aktivnostjo odborov za dobro gospodarjenje doseči rezultat, ki je možen. Ti kontejnerji za smeti že dalj časa rjavijo na dvorišču. AH jih res ni mogoče prodati tu se ocene še razlikujejo, predvi- Tale nepridiprav se požvižga na stabilizacijo. Predrl je plastično prevleko na paleti in s tem napravil tudi nam vsem luknjo v denarnici. Na podlagi teh predlogov in jem programu se najbolj izkazala žave, kot so sedaj. Neko večjo konjunkturo ina domačem in inozemskem trgu lahko pričakujemo za nas šele v prvem ali drugem kvartalu leta 1977. Uvedli borno dodatne ostrejše ukrepe pri zagotavljanju discipline in to od vseh samoupravnih organov TOZD in skupnih služb in tudi od vsega kadra na vseh nivojih. V tej zvezi bi konkretno predlagal, da vsi DS v vseh TOZD in skupnih službah razpravljajo o disciplini, se skupaj s komisijami za medsebojna razmerja dogovorijo za poostren trend uveljavljanja discipline, po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, v katerem je določeno, da je neizvajanje nalog, predčasno pre- ža dobro gospodarjenje morajo biti vključene vse samoupravne in družbenopolitične strukture. Zagotoviti moramo drugačen odnos do dela in do naše gospodarske problematike. Kdor noče imeti pozitivnega odnosa do dela in napredka našega gospodarjenja, skratka, kdor je nediscipliniran, je bolje, da ga ni med nama in da prekine odnose z nami mi pa z njim. Vse skupine, ki sodelujejo pri ustvarjanju programa v katerikoli TOZD ter prodajne ekipe, morajo doseči, da se plan izvrši. Pri TOZD-tovama frit se proizvodnja zmanjša tako, da zaloge ne hodo večjle kot ob začetku leta, v TOZD tovarna kotlov in TOZD tovarna radiatorjev se mora prodaja povečati in zagotoviti, da prihodnje leto sploh ne bo mrtve sezone v začetku prihod- vplivajo, to je TOZD in operativ-¿gev na zunanji trgovini. 0 Ob uveljavitvi teh disciplinskih ukrepov aktivnosti v tem smislu je zadeva pri vseh TOZD, razen Bistrice lahko ob koncu leta popolnoma rentabilna in če v trenutni iazi doseže neki bistveni preukrep v drugem tednu na področju posode, kar bo pa izredno težko in zahtevno, hi morali likvidnostno situacijo julija in avgusta držati. Zaradi mentalitete, ki se je pojavila med delavci v Tovarni od-preskov in tovarni kontejnerjev, produktivnost v teh TOZD ni bila zadovoljiva. Pri posodi in fritah je dolgo trajalo, da so se začele odpravljati napake, zaradi katerih je bil dosti manjši izvoz. Pri radiatorjih in kotlih se sicer trudijo, vendar premalo je bilo storjeno 'na nivoju tovarne, da bi se dosegli še boljši rezultati Za Bistrico lahko ugotovimo premalo konstruktivno aktivnost v celoti tržnih analitikov in TOZD, ker informacije niso bile medsebojno dovolj točne. Slabi Nekateri prehodi na Mariborski cesti so tako slabo označeni, da ogrožajo varnost uporabnikov prometa. Občani menijo, da je potrebno urediti prehod za šolarje in pešce na Mariborski cesti s križiščem ceste v Trnovlje, in ob avtobusni postaji nasproti šole. Ta dva prehoda je potrebno označiti s svetlobnimi znaki. ugotovitev je bal izdelan program stabilizacijskih ukrepov po posameznih TOZD. Za sedaj lako rečemo, da se je glede izvajanja stabilizacijskih ukrepov po svojem proigramu še najbolj izkazal TOZD-Tovairna posode, ki je kot smo že poročali v prejšnji številki dosegla rekorden mesečni izvoz. Pri ostalih TOZD za sedaj še ni tako otipljivih podatkov, vendar bodo morale vse TOZD dosledno izvrševati svoje stabilizacijske programe, če hočejtoi doseči do konca leta v okviru svojih mož-nsotd boljši dohodek in boljše o-sebne dohodke. V prihodnji številki bomo o dosežkih stabilizacijskega programa po posameznih TOZD obširneje in konkretneje poročali tako, da bo vsak član celotnega kolektiv seznanjen z vsemi rezultati, ki so bili doseženi, če pa niso doseženi bomo navedli tudi upravičene in neupravičene vzroke, ki so ovirale posamezne TOZD, da niso desegle tistega uspeha, ki bi ga lahko glede na dane pogoje lahko dosegle. prehodi Ureditev pločnika in kolesarske steze ob Mariborski cesti od križišča z Bežigrajske ceste in do križišča z avtoceste. Potreba po kolesarski stezi in pločniku na vzhodni strani Mariborske ceste je že večletna in zaradi priključitve prometa iz avtoceste na Mariborsko cesto je utemeljena za varnost uporabnikov prometa. ------------;---------- 3 Gospodarstvo celjske občine Zbori občinske skupščine Celje so na zadnji seji razpravljali o izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Celje. Visi delegati so prejeli obširno gradivo, ki je vsebovalo podatke o gospodarjenju v občini zlasti v I. polletju tekočega leta. Iz teh podatkov je mogoče sklepati ali bodo cilji omenjene resolucije doseženi. Naše delavce in delavke nedvomno zanima kako gospodarimo v občini, zato bomo prikazali najvažnejše podatke o rezultatih gospodarjenja. Razpoložljivi podatki o gospodarskih gibanjih v prvem polletju tekočega leta kažejo, da gospodarski razvoj le delno poteka v skladu z dogovorjenimi nalogami in cilji resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1975. Na podlagi doseženih rezultatov v prvih šestih mesecih je opaziti zli s ti naslednje ugotovitve: Stopnja rasti družbenega proizvoda postopno upada in je v prvem trimesečju znašala 41 %, ob polletju pa se je znižala na 31 °/o. Je za dve točki nižja od planirane. Na nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda so zlasti vplivali odpisi terjatev nad 45 ali 30 dni. Odločilen vpliv na gospodarsko rast ima gibanje industrijske proizvodnje, ki ustvarja okoli 50 % družbenega proizvoda, celotnega celjskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja je kazala v prvem trimesečju nagel vzpon, v 'drugem trimesečju pa je vzpon znatno manjši kot v enakem obdobju lanskega leta. Največje povečanje proizvodnje beleži Železarna Store. Povečanje znaša 20,1 °/o. čeprav se opaža upadanje proizvodnje je prisotna Visoka stopnja zaposlovanja, saj je bilo število zaposlenih v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 6,3 % večje kot v enakem obdobju lanskega leta. Osebni dohodki so v prvem polletju nominalno porastli v bruto znesku za 36 %. To 'gibanje osebnih dohodkov odstopa od nakazanih smernic, ki predvidevajo, da bi morali osebni dohodki naraščati počasneje kot družbeni proizvod. Hitrejše naraščanje osebnih dohodkov je posledica tega, da je 32 TOZD izplačevalo osebne dohodke nad rastjo življenjskih stroškov in niso povečale produktivnosti ali pa so poslabšale udeležbo skladov v dohodku. Zaradi tega bodo morale vse te TOZD uskladiti osebne dohodke, ki odstopajo od dogovorjenih razmerij predvidenih z resolucijo in družbenimi dogovori. Osebni dohodki na zaposlenega so porasli za 31,1 °/o in so znašali 3.332,00 din. Investicijske naložbe v osnovna sredstva so v prvih šestih mesenih za 25 % višje kot v istem obdobju lanskega leta, to povečanje pa gre na račun visoke rasti cen gradbenih storitev ter investicijske opreme. Na področju gospodarstva izkazuje v prvem polletju dvanajst TOZD izgubo v skupnem znesku 53.549 tisoč din ali za 182 % več kot lani v istem obdobju. Povečalo se je število organizacij združenega dela, ki jim primanjkuje trajnih Obratnih sredstev. Teh je deset in so imele ob koncu polletja primanjkljaj trajnih virov obratnih sredstev v znesku 42.529 tisoč din. Zaloge gotovih izdelkov znatno bolj naraščajo kot celotni dohodek in so večje za 64 %, predvsem pa so porasle zaloge v industriji. Z resolucijo je bila predvidena gradnja šeststo stanovanj, od tega v družbenem sektorju petsto. Do 30. 6. je bilo v družbenem sektorju zgrajenih in vseljivih 144 stanovanj, v zaključni fazi graditve pa je še nadaljnjih 168 stanovanj tako, da lahko pričakujemo, da bodo predvidevanja do konca leta uresničena. Na področju predšolske vzgoje so bila v prvem polletju zgrajeni varnostni zavodi v Štorah, Polu-lah in Otoku. Referendumski program gradnje osnovnih šol se izvaja. Dograjena je telovadnica v Dobrni, deset učilnic v Vojniku in začel se je graditi prizidek pri osnovni šoli na Polulah. Na področju znanstvene raziskovalne dejavnosti je bila ustanovljena občinska skupnost, ki je začela z delom. Formirane so posebne komisije po področjih. Zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoče popraviti kulturnih domov in gledališča. V letu 1975 je bila ustanovljena skupnost socialnega varstva in skupnost objektov posebnega družbenega pomena. Delo obeh skupnosti poteka po postavljenih programih. Prevideva se, da bo do konca tega leta ustanovljena tudi skupnost za varstvo okolja. Iz podatkov o industrijski proizvodnji v prvem polletju je razvidno, da Železarna Štore tudi v letošnjem letu dosega visoke proizvodne rezultate in nima težav pri preskrbi s surovinami in prodaji na domačem trgu. Povečana proizvodnja v Cinkarni pa izhaja predvsem iz letošnje višje proizvodnje titanovega dioksida in proizvodov za grafiko. V kovinski industriji je bila v EMO nižja količinska proizvodnja pri posodi, kotlih in radiatorjih zaradi stagnacije ¡na tržišču in zaradi sezonskih vplivov. Skupni proizvodni dosežek Zlatarne pa je bil nekoliko nižji, čeprav so proizvodnjo zlatega in srebrnega nakita povečali. Občutno je padel obseg storitev. Zlatarna nima zalog ker vse proda v svoji trgovini. Cinkarna je zadnje tri mesece izvoz nekoliko povečala im tudi v EMO so lanske rezultate izvoza že presegli. Izvoz Železarne Štore pa se tudi v drugem trimesečju ni povečal. Pregled organizacij združenega dela, ki, so poslovale v prvem polletju z izgubo je naslednji: — v tisoč din — indeks I?—'VI. 74 = 100 Organizacija združenega dela I,—VI. 1975 Indeks CELJE Cinkarna Celje — TOZD titanov dioksid 34.229 350 TOPER — TOZD športna . konfekcija 4.350 77 ELEKTRO— TOZD Celje 8.748 --- EMO Celje —TOZD tovarna posode EMO Celje — TOZD tovarna 3.347 — radiatorjev 1.198 115 LIK Savinja — OZD polfinala LIK Savinja — 831 137 TOZD pohištvo Celje 579 192 Cinkarna Celje, skupne službe 70 immm Izletnik Celje, skupne službe 36 Železarna Štore — TOZD družbena prehrana in gostinstvo Izletnik Celje — TOZD turistična 9 — agencija Železarna Štore 94 — TOZD gradbeno 'komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 40 — Skupaj 53.549 282 Kako bo s stanarinami? Izvršni odbor zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je v septembru razpravljal o zvišanju stanarin in večji družbeni pomoči ter o izvajanju dogovora o letošnji stanovanjski politiki. Na tej seji je sprejel stališča do teh vprašanj, Medrepubliški dogovor o oblikovanju politike cen v letu 1975 določa v 6. členu porast cen storitev, kamor sodijo tudi stanarine, za največ 18% v letu 1975 glede na cene v mesecu decembru leta 1974 Stanarine določene v Slovenji leta 1965 so ostale zakovane vse do letos. V letu 1974 so se skupščine občin opredelile za znatno povišanje komunalnih storitev na račun nespremenjenih stanarin. Zato je zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije predlagala skupščinam občin naj sprejmejo dogovor za leto 1975 o večjem povišanju stanarin kot drugih komunalnih storitev. Skupščine občin so se dogovorile za politiko, po kateri raven cen drugih komunalnih stori- ki jih v krajši obliki objavljamo. tev v decembru 1975 ne bo za več kakor 17 % presegla ravni teh cen iz decembra leta 1974. To je orno-gočilčo povišanje stanarin za 25 °/o, in sicer tistih, ki so bile izračunane za vrednost stanovanja, uggto-ljeno po 1. členu zakona o ugo tavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Valorizacijska vrednost točke je ostala nespremenjena. Pri izračunu vrednosti stanovanja se upošteva število točk, ugotovljeno za stanovanje v letu 1973. Na teh osnovah izračunane stanarine, povišane za 25 %, ustrezajo glede na strukturo stanarine po zakonu o stanarinah in določbam medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 Izvršilni odbor vztraja pri sta- lišču, da noben sklep ali odlok pri .občinah, sprejet na podlagi dogovora o politiki stanarin v letu 1975, ne more veljati za nazaj. Uporablja se lahko šele, ko je sprejet dogovor in ustrezen ob-1 činski predpis. V tistih občinah, kjer niso u-poštevali dogovorjenega povišanja stanarin, morajo to takoj uskladiti s sprejetim dogovorom o politiki stanarin v letu 1975. Da bi ugotovili, kako je s tem v posameznih občinah, naj samoupravne stanovanjske skupnosti temeljito.proučijo, ali je povišanje stanarin v skladu s sprejetim dogovorom. Na osnovi teh ugotovitev bo zveza pripravila informacijo o izvajanju dogovora o politiki stanarin v letu 1975. Doslej je bilo pri povišanju stanarin le malo stanovalcev deležnih družbene pomoči. Zato mora Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije proučiti ustrezne tabele za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstva. Zagotoviti je treba, da bodo družbeno pomoč dobile družine z nizkimi dohodki. Upravičenost do te pomoči se priznava od dneva povišanja stanarin Da bi se v prihodnjem kratkoročnem in dolgoročnem obdobju izognili nesporazumov in različnih tolmačenj sprejetih dogovorov, se je treba takoj lotiti oblikovanj politike stanarin za leto 1976 in za srednjeročno obdobje 1976-1980. V skladu z osnutkom dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976-1980, se morajo stanarine gibati tako, da bomo ob koncu srednjeročnega obdobja dosegli raven stroškovnih stanarin, darjenju s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Zagotoviti je treba To pa pomeni, da bo stanarina zagotavljala pokrivanje vseh stroškov, ki bodo nastali pri gospo-tudi ustrezno družbeno pomoč družinam z nizkimi dohodki. Zaradi medsebojne odvisnosti stanarin in cen graditve stanovanj — pri teh je treba upoštevati republiški družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanjske graditve — naj vse samoupravne stanovanjske skupnosti, ki doslej še niso sprejele občinskega družbenega dogovora to čimprej storijo. VARSTVO PRI DELU Ker je z uveljavitvijo Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu prišlo do V skladu s Pravilnikom je vsaka TOZD pooblastila za izvajanje nalog iz varstva pri delu določega delavca, ki bo te naloge opravljal določenih sprememb, daje oddelek varstva pri delu sledeče pojasnilo: poleg svojega rednega dela. Delavski sveti posameznih TOZD so določene osebe pooblastili za opravljanje naslednjih nalog: — pravočasno opravljanje rednih in periodičnih pregledov storjev; naprav, transportnih sredstev, vseh vrst instalacij in vseh vrst orodij; — pravočasno opravljanje rednih pregledov vseh delovnih prostorov; — pravočasno izvedbo ¡periodičnih preiskav fizikalnih in kemičnh škodljivosti ter mikroklime; — kontrola brezhibnosti sredstev in opreme za osebno varstvo; Za vse vrste navedenih pregledov morajo voditi ustrezno evidenco v smislu navdail SSVD. — proučevanje ta analiza vzrokov poškodb in obolenj v zvezi z delom — prijavljanje vseh vrst poškodb ustreznim organom in službam (na ter predlaganje ukrepov za odpravo ugotovljenih vzrokov; delu. in na poti) ter vodenja evidence; — pripravljanje pogojev za Izvajanje vseh vrst zdravstvenih pregledov delavcev in vodenje evidence; — izvajanje ustreznih ukrepov pri organizaciji prve pomoči in rese vanju v primeru nezgod pni delu; — izvajanje ukrepov v zvezi z varnostnim izobraževanjem delavcev in preizkušanjem znanja, glede usposobljenosti za varno delo, po dostavljenih programih in vodenje evidence; — preverjanje, če ima pred pričetkom obratovanja vsaka delovna naprava ali priprava z zakonom ali internimi akti, predpisano doku-, m sn taci j o ta po potrebi ustrezno ukrepanje; — vodenje evidence o izvršitvi odločb inšpekcije dela ta postavljenih rokih ter obveščanje o tem SSVD, samoupravne organe TOZD in direktorja TOZD; — opozarjanje ta nadzorstvo nad izpolnjevanjem predpisov o varstvu pri delu s strani delavcev, ki opravljajo, vodijo ta nadzorujejo delo; — sestavljanje vseh vrst varnostnih navodil v sodelovanju s strokovnjaki ostalih služb; — ukrepanje v primeru opustitve varnostnih ukrepov in normativov, glede katerih obstaja neposredno ogrožanje življenja ali zdravja delavcev in prepoved dela na takšnem delovnem mestu ali napravi; — redno sestavljanje poročil o stanju varstva pri delu v TOZD in ugotovitvah pri posameznih pregledih; Vse gornje naloge bodo izvajane po navodilih SVD. Pooblaščeni delavci bodo za dodatno delo primerno nagrajeni. Vsi delavski sveti so prav tako sprejeli razmejitev odgovornosti v zvezi z varstvom pni delu na posameznih delovnih mestih kot sledi: a). Glavni direktor odgovarja za: — zakonitost pri izvrševanju nalog v zvezi z -izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu na nivoju delovne organizacije; — koordinacijo dela na področju varstva pri delu med direktorji TOZD in njegovega izvršilnega organa; — za izvrševanje sklepov delavskega sveta OZD; — uvedbo ustreznega postopka zoper vodilne delavce v skupnih službah ta direktorje TOZD v primeru kršitve delovne dolžnosti zaradi neizvrševanja ta neupoštevanja varstvenih ukrepov in normativov; Direktor TOZD je odgovoren za: — zakonitost prt izvrševanju nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu; — nadziranje vodilnih in drugih delavcev v TOZD, da vsak na svojem delovnem mestu v okviru svojih rednih nalog skrbi za opravljanje nalog na področju varstva pri delu; — organizacijo in delovanje varstva pri delu ter nadziranje pooblaščene osebe v TOZD; — izvrševanje sklepov samoupravnih organov; — obveščanje delavcev o stanju in problemih varstva pri delu v TOZD: — vodenje in koordiniranje dela pri izvrševanju nalog s področja varstva pri delu; — izvrševanje posebnih obveznosti do inšpekcije dela, zlasti glede pravočasnega izvajanja inšpekcijskih odločb; — skrb, da se delavci na delu vzgajajo in poučujejo o varnem delu in, da se njihovo znanje preverja, ter izvaja ukrepe za polno udeležbo pri organiziranju izobraževanja; — nudenje pomoči pri izvajanju s pooblastilom določenih nalog pooblaščenemu delavcu v TOZD; — uvedbo disciplinskega postopka zoper vodilne ta druge delavce zaradi kršitve delovne dolžnosti, zaradi neizvrševanja ali neupoštevanja varnostnih ukrepov in po potrebi predlagati zamenjavo vodilnih ta drugih delavcev, ki grobo kršijo predpise o varstvu pri delu; Vodje obratov in vodje izmene so odgovorni za: — izvajanje varstvenih ukrepov in normativov; — za uporabljanje sredstev in opreme za osebno varstvo; — da so delovne naprave in priprave v brezhibnem stanju, oziroma da je delo na njih varno, ter da se uporabljajo pravilno ta namensko; — da uvede disciplinski postopek proti svojemu neposredno podrejenim v primeru opustitve varnostnih ukrepov; — preprečitev poškodb in obolenj v zvezi z delom; — da se razporejajo na delovna mesta s povečano nevarnostjo poškodb ¡ta zdravstvenih okvar samo delavce, ki izpolnjujejo posebne pogoje dela; — da se izvajajo prehodni varnostni ukrepi ta delovne priprave in naprave ter gradbene objekte in njihove prostore; — da se izvaja poučevanje in preizkušanje znanja o tvarini varstva pri delu; — da so .izvedeni vsi varstveni ukrepi in na razpolago vsa tehnična zaščitna sredstva, ki so predpisana za nemoteno delo na vseh delovnih mestih v skladu z veljavnimi predpisi, internimi akti n odredbami pooblaščene osebe iin službe za varstvo pri delu; — da dajejo podrejenim delovodjem in skupinovodjem navodila in smernice ter naloge glede izvajanja varstvenih predpisov.in ukrepov; — skrbi za izvajanje nalog določenih s strani pooblaščene osebe za varstvo pri delu; d/. Delovodja in skupinovodja so odgovorni za: — da vsakega delavca ob razporeditvi na delovno mesto pa tudi med delom, če se spreminjajo delovne razmere, pouči o nevarnostih, ki pretijo pri delu njegovemu zdravju oz. življenju; — pouči delavce o najprimernejšem načinu opravljanja dela, ki mu zagotavlja varnost pri delu; — seznani delavca z varstvenimi ukrepi, ki jih mora upoštevati in z okoliščinami, ki takšne ukrepe narekujejo; — skrbi, da se pri delu namensko uporabljajo predpisana sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu ter varstvene naprave; — na zahtevo delavca izvede potrebne varstvene ukrepe in o tem takoj obvesti pooblaščeno osebo za varstvo pri delu, oziroma službo o varstvu ¡pri delu; — odstrani delavca, če ne upošteva varstvenih ukrepov ali je pod vplivom alkohola; — takoj obvestiti pooblaščeno osebo za varstvo pri delu ob vsakem pojavu, ki bi lahko spravil v nevarnost življenja ali zdravje delavca in takoj uvesti potrebne varnostne ukrepe; — predlaga uvedbo postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu; — zavarovati kraj in dokaze o delovni nezgodi in o tem takoj obvestiti pooblaščeno osebo za varstvo pri delu; . — v okviru svojega delovnega področja izvrševati vse naloge v zvezi z varstvom pri delu, ki jih dobijo od svojih nadrejenih oziroma pooblaščene osebe va VD; — da takoj prijavijo svojemu nadrejenemu in pooblaščeni osebi za varstvo pri delu vsako nezgodo ali poškodbo, ki se je pripetila v njegovem delovnem okolju; — da skrbi za učinkovito nudenje prve pomoči poškodovancu na delu; e/. Delavec na svojem mestu je v zvezi z varstvom pri delu odgovoren in dolžan za: — da neposrednemu vodji del takoj prijavi vsako pomanjkljivost okvaro ali nezgodo ali drug pojav, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo varnost drugih delavcev; — da uporablja naprave,, sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu; — da opravlja svoje delo z vso pazljivostjo in tako prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenja drugih delavcev; — da upošteva in izvaja predpisane varstvene ukrepe in navodila za varno delo ter skrbi za izvajanje ta pospeševanje varstva pri delu; — da se pred razporeditvijo na delo seznani s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom in z organizacijo ter izvajanjem varstva pri delu v TOZD. Med zaposlitvijo pa mora nenehno izpolnjevati svoje znanje o varstvu pri delu; — da se odzove vabilu za zdravstveni pregled in na ustrezne preizkuse iz varstva pri delu — v slučaju, da ima kakšno zdravstveno hibo ali da boleha za kakšno boleznijo, ki se z zdravniškim pregledom težko ali sploh ne da ugotoviti, mora sporočiti pred nastopom dela oziroma pozneje, če se bolezen pojavi med zaposlitvijo; — opozoriti vodjo dela, da želi z delom prenehati, ker se zaradi trenutnega psihofizičnega stanja ne počuti sposobnega za varno opravljanje dela; — da v primeru kakršnekoli poškodbe išče prvo pomoč v obratni ambulanti, o poškodbi pa takoj obvesti svojega nadrejenega ta pooblaščeno osebo za VD. — da stalno izpolnjuje svo‘je znanje o varstvu pri delu na svojem delovnem mestu; — da se pismeno ali ustno po potrebi obrne na svojega neposrednega vodjo dela z zahtevo po izvedbi varstvenih ukrepov na delovnem mestu. V kolikor pa se zahtevani ukrepi ne izvedejo, pa se obrne na pooblaščeno osebo za VD ali SVD. V posameznih TOZD so bile pooblaščene naslednje osebe: TOZD FRITE tov. Berginc Jožica, dipl. ing. kemije TOZD ERC tov. Krebs Anton, ing. org dela TOZD ODPRESKOV IN AVTOKOLES, tov. Gleščič Ivan, strojni tehnik TOZD ORODJARNA tov. Cocej Stanko, pravnik TOZD RADIATORJEV tov. Planko Oton, delovodja TOZD KOTLI tov. Podpečan Herman, delovodja TOZD POSODA tov. Cerar Anton, kemijski tehnik za območje obrata emajlirnice, pocinkovalnice ta skladišča gotove posode in tov. Zotel Nadaljevanje na 5. strani Sk<3tfliKeo konference SZDL Sklepi krajevne Na terenu Gaberje-Hudinja živi velika večina delavcev, ki se u-dejstvujejo v raznih družbenopolitičnih organizacijah in se spopadajo z raznimi problemi, ki nastajajo na tej krajevni skupnosti. Da bi bili bolje seznanjeni s problematiko, ki je živo povezana z življenjem in delom naših članov kolektiva, zlasti tistih, ki na tem območju stanujejo objavljamo nekaj sklepov, ki jih je sprejel. KO SZDL Gaberje-Hudinja na zadnji seji. Cesta v Trnovlje je za promet preozka iin zato so na tem cestišču močno ogroženi vsi uporabniki, zlasti pa otroci, kateri hodijo po tem cestišču iz Trnovelj v šolo na Hudinjo. Ob tem cestišču je nujno urediti kolesarsko stezo in pločnik. Sporno cestišče je močno obremenjeno s tovornimi vozili, cestišče je pa široko le nekaj m in zato je srečanje vozil nevarno za vse ostale uporabnike prometa. Odcep Prijateljeve ulice je v novem .naselju Hudinja ostal ne-asfaltiran in zato občani, ki so priključeni na to cestišče želijo cestišče primerno urediti. Občani so pripravljeni s soprispevkom kriti, oziroma sodelovati pri asfaltiranju tega cestišča. To vprašanje je že nekaj let odprto in zato je nujno, da ga v tem letu s sodelovanjem vseh zainteresiranih rešimo. Graditelji hiš ob ulici Frankolovskih žrtev od številke 2 — 18 so na predlog organa skupščine občine Celje spremeni-li dostop do svojih hiš tako, da so se sporazumeli za cestišče na severni strani svojih hiš. To cestišče takrat ni bilo vrisano in zato je ostalo ne-'-ain jf ouiedojsMdi Cepz ’ousCajn ditvi in asfaltiranju tega cestišča. Stroške ureditve bodo krili občani — koristniki in občinski sklad za asfaltiranje cestišč. Z novimi hišami je Janševa ulica bila dopolnjena, vendar je o-stala neasfaltirana. S sodelovanjem občanov — interesentov, skladom za komunalno urejanje mestnih zemljišč in občinskim skladom za sodelovanje pri asfaltiranju cestišč, pristopamo k urejevanju in asfaltiranju spornega cestišča. .Ureditev in asfaltiranje Bezen-škove ulice. Skupina 18 hiš v Be-zenškovi ulici, ki imajo dovoz k svojim hišam iz vzhodne strani, želijo cestišče urediti in ga asfaltirati. V kritju stroškov bodo sodelovali občani in občinski sklad za asfaltiranje cestišč. Skozi novo naselje Hudinja je speljan odprt Travniški potok. Ugotavljamo, da je struga potoka zbirališčče smeti in. tudi del kanalizacije se steka v odprt potok. Zaradi tega je nujno potok v celoti kanalizirati. Potreba po telefonskem omrežju na Hudinji je že večletna. Anketa je pokazala, da je interesentov v leitu 1972 bilo 172, zdaj pa računamo, da jih je že okoli 270, Potrebno je poiskati možnosti za realizacijo večletne potrebe po telefonskem omrežju v naselju Hudinja. Iniciativni odbor naj pripravi potrebne razgovore s pristojnimi institucijami. Občane je potrebno zaščititi in jim omogočiti, da svoja stanovanja in prostore ter komunikacije koristijo normalno in da pri uporabi niso močno moteni. V zadnjem času so nastali problemi na cestiščih, ki jih uporabljajo občani in graditelji avtoceste. Tekoče vzdrževanje in čiščenje cestišča na Zg. Hudinji. Cestišče, ki teče vzporedno s traso avtoceste in ga uporablja izvajalec dela na avtocesti, je potrebno v suhih dneh vsaj dvakrat dnevno škropiti. Na križišču Mariborske ceste s Kidričevo ulico je semafor, vendar na tem križišču ni urejeno zavijanje v levo, to je iz Mariborske v Kidričevo ulico. Zaradi normalnega odvijanja prometa je .potrebno na tem križišču s svetlobnim signalom omogočiti koristnikom iprometa zavijanje v levo. Celodnevna šola daje otrokom enake možnosti za uk in vključevanje otrok v razne dejavnosti. Učiteljski kader šole »Franja Vrunča« Celje je z otroci in starši potrebo po celodnevni šoli spre--od ut po^sojdi os sCuBse-idA ‘tat trebne učilnice za celodnevno šolo. Pri razširitvi in dozidavi potrebnih prostorov so pripravljeni po svojih močeh vsi zainteresirani sodelovati in zato je možnost re-alizicije celodnevne šole. V zadnjem času se klatijo po naselju Hudinja razni klateži, kateri ogrožajo občane in njihovo premoženje. Dogaja se, da v večernih ali nočnih urajh nepoklicani hodijo od vrat do vrat in poskušajo vstopiti v garaže ali stanovanja z namenom prisvojitve določenih predmetov. Doraščajoči mladinci pogosto prirejajo dirke z motorji ali mopedi po Ul. Frankolovskih žrtev in s tem početjem ogrožajo vse ostale uporabnike prometa. Občani in člani SZDL želijo po obeh zgoraj navedenih vprašanjih poostritev kontrole organov javne varnosti. Navedene pomanjkljivosti je potrebno odpraviti, povzročitelje pa z vzgojnimi ukrepi kaznovati! V zadnjem času prihaja do ne-zaželjenih sporov glede ureditve dovozne poti k določenim hišam. Sporna pot dejansko obstoja in je že več let koristijo vsi neposredni sosedi. Ker je pa zdaj začel lastnik zemljišča koristnikom sporne poti groziti in izsiljevati določene denarne zneske, želijo koristniki to urediti tako, da nekdo ob vsakem koriščenju poti pazi, da niso izpostavljeni napadom. Iz Jamove ulice, proti hišam Jamove 2, 2a, in 2c je odcep, kateri že več let obstaja i.n ga tudi vse navedene hiše uporabljajo. Tudi avto, ki odvaža smeti, to cestišče stalno uporablja. Občani in člani SZDL želijo, da bi se sporno cestišče legaliziralo in da bi s tem dobilo značaj ulice. V zazidalnem načrtu je potrebno to ulico dopolniti in s tem bodo podani pogoji za razlastitev in lega- lizacijo spornega cestišča. Potrebna je dopolnitev zazidalnega načrta za sporno območje. Mnogi vozniki na Mariborski cesti ne upoštevajo predpisov dovoljene hitrosti — ter vozijo z večjo hitrostjo. Vsled tega prihaja do nesreč. Občani tega področja menijo, da je nujno pojačati kontrolo radarjev ter se apelira na varnostne organe, da temu primerno ukrepajo. Ureditev odnosov med Romi in ostalimi občani ob Cinkarniški poti je nujno potrebno. Po naselitvi Romov prihaja med njimi in občani do sporov in raznih izpadov. Spori se zaostrujejo in prihajajo v takšno stopnjo, da ni pričakovati sožitja med Romi in ostalimi občani. Občani in člani SZDL zahtevajo preselitev Romov na drug primernejši kraj, kjer bodo lahko svoje življenje normalno živeli. OBVESTILO RZD CELJE, TOZD MEDICINA DELA — OA » EMO« PREDNOST V AMBULANTI IMAJO: — NOSEČNICE — PACIENTI Z VROČINO NAD 38» C — PACIENTI, KI SO PRIŠLI TAKOJ PO POŠKODBI Z DELOVNEGA MESTA — UVEL J AL J AN JE STALEZA: ZA NEGO OTROKA — ZA PACIENTE OA »EMO«, CE UREJAJO SVOJCI DOPOLDNE ure PRVI PREGLED — SPREJEM KNJIG 7—8 KONTRALNI PREGLED — SPREJEM KNJIG 8 — 10 INJEKCIJE 7— 8 PREVEZI 8— 9 LABORATORIJ 8 — 10 OBSEVANJE 10 —12 — SPREJEM NA DELO (TOREK, ČETRTEK) ob 11 uri — SISTEMATSKI PREGLEDI PO NAROČILU od 11 ure UVELJAVLJANJE STALEZA BREZ ČAKANJA NA: ure — NEGO OTROKA 7 — 11 — ZA PACIENTE OA »EMO«, CE UREJUJEJO SVOJCI PISANJE RECEPTOV BREZ ČAKANJA — SAMO ZA KRO- NIČNE BOLNIKE, KI SO DOGOVORJENI Z ZDRAVNI- KOM OA »EMO« ure — TOREK 11 — 12 — ČETRTEK 11 — 12 POPOLDNE ure PRVI PREGLED — SPREJEM KNJIG 14 — 15 KONTROLNI PREGLED — SPREJEM KNJIG 15 —16,30 INJEKCIJE 14 — 15 PREVEZI 14 — 15 LABORATORIJ 13 —14,30 UVELJAVLJANJE STALEZA BREZ ČAKANJA ZA: — NEGO OTROKA 14 — 17 — ZA PACIENTE OA »EMO«, CE UREJUJEJO SVOJCI PISANJE RECEPTOV BREZ ČAKANJA — SAMO ZA KRO- NIČNE BOLNIKE. KI SO DOGOVORJENI Z ZDRAVNI- KOM OA »EMO« ure — TOREK 17 —17,30 — ČETRTEK 17 — 17,30 NAPOTNICE (IN RECEPTE ZA NOVE BOLEZNI) IZDAJA- MO SAMO PO PREGLEDU: PRVI PREGLED — SPREJEM KNJIG ure D6POLDAN 7— 8 POPOLDAN 14 — 15 MALICA ure DOPOLDAN 9,30 —10 POPOLDAN 16,30 — 17 VARNOST PRI DELU . Nadaljevanje s 4. strani Vinko, strojni delovodja za območje kovinske predelave in skladišča surove posode. TOZD KONTEJNERJI tov. Markež Edi, strojni tehnik. Imenovanje pooblaščenih oseb v TOZD je bilo izvedeno v sporazumu z Republiško inšpekcijo dela. Podatki o pooblaščenih osebah so dostavljeni republiški inšpekciji dela. ' V smislu pooblastila imajo pooblaščene osebe vse pravice in dolžnosti opravljati naloge v zvezi z varstvom pri delu, zato se morajo posamezniki obračati s problemi le na pooblaščene osebe. Pooblaščene osebe sc za svoje delo polno odgovorne. Vse ostale strokovne naloge se ¡izvajajo v skupni službi varstva pri delu, v skladu z izdelano analizo nalog, ki se nahajajo v SVD. V primeru morebitnih sporov ali kakršnihkoli nesporazumov pa se posamezniki še vedno obračajo na skupno službo varstva pri delu. V samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu pa bodo posamezne naloge v zvezi z varstvom pri delu podrobno obdelane. ŽAHcfth&C' Naša inovacijska dejavnost O inovacijah smo že pisali. Vemo, da je letošnje leto, leto inovacijskih dejavnosti. Poglejmo torej, kaj je novega v naši inovacijski dejavnosti. V letošnjem letu vse bolj pre- dvig produktivnosti, večjo renta- vladuje spoznanje, da zastoj izu- bilnost poslovanja, ogrožajo var- miiteljstva in inventivno inovacij- «tfst delavcev ali povzročajo ško- sko dejavnost pri nas pomeni ve- do okolju. liko oviro pri naporih za stabili- Temeljit popis nerešenih pro-zacijo v gospodarstvu, jačanju blemov mora obsegati za vsak po-vloge samoupravljavcev in uvaja- samezni slučaj .zlasti tele podat-nju neposrednega samoupravlja- ke: nja v združenem delu! — mesto, .stroj, del izdelka Skrajni čas je, da sindikat in — v čem je problem, kdaj je na- OZD ob. skupnem sodelovanju na- stal, zakaj pravita korake, kolikor je to se- — tehnični podatki, ki zadevajo Veda mogoče, k izboljšanju in po- problem ¡polarizaciji inventivnega in s tem — dosedanja prizadevanja za re-dzumiteljskega dela. šitev problema Naši vodilni kadri morajo spo- -—strokovna oseba, ki je dolžna znati, da bo pomenilo vključeva- dajati podatke o problemu! nje inventivne dejavnosti v naš Popis problemov (to ne bo tež-samoupravni gospodarski, sistem ko), v proizvodnji mora izdelati pomembno zvišanje produktivno- vsaka proizvodna enota, da se dosti in dohodkov, posebno be bo bi čim točnejši pregled. Po izve-orgbniizir^no -v množični Obliki, deni .inventarizaciji problemov se kar zgovorno potrjuje praksa v sestavi razvojni plan, pri katerem drugih zahodnih in vzodnih dr-: se upošteva in vključi zlasti reža vah. ševanje najvažnejših odprtih pro- V prvem četrtletju leta 1974 je blemov. komisija za inovacije obravnavala ‘Varnostna služba lahko sestavi kar 43 koristnih predlogov, pozi,- svoj popis nevarnosti za delavce, tivno rešila in ocenila 17 predlo- kako naj bi se dosegla čim boljša gov, -ostalo pa preložila na nasled- zaščita, s .čimer ¡hi dosegli zmanj-nje seje. sanje bolniških stroškov ter 12- V tern četrtletju letošnjega leta boljšali pogoje dela. — 1975 je komisija obravnavala Osnovni namen inventarizacije le 32 predlogov inovacij in jih po- in objave odprtih problemov v zitivno ocenila 18! kolektivu je predvsem v tem, da Nujno ¡potrebno je ugotoviti, se inventivno sodelavce usmeri na kateri odprti .¡nerešeni, problemi reševanje tistih perečih nalog, ki najbolj ovirajo razvoj proizvodnje, za podjetje največ pomenijo. Isto- Draga sodelavka - sodelavec Ali veš kako boš zavaroval svoje lastno imetje in družbeno imetje v primeru požara, potresa, poplave? Mnogo „tega že veš, svoje znanje pa lahko razširiš tako, da se vključiš v gasilsko organizacijo našega kolektiva. Izvedel boš marsikaj novega, med drugim pa: — kako ravnati s plinom in drugimi vnetljivimi materiali v gospodinjstvu; — kakšen gasilni aparat je potreben za tvoj avto in kaj storiš v primeru požara na v.oziiu; — kaj storiš sam in sodelavci na delovnem mestu ob požaru ■ali drugi nesreiči; — kako preprečiš, da do podobnih primerov ne bi prišlo. Vse to in še mnogo več boš izvedel, še se vključiš v skupno delo, kjer boš -lahko tudi ti pomagal uresničevati načelo samozaščite donia in na delovnem mestu, ter tako sebi, družini in kolektivu omogočil preprečevati možne poškodbe in škodo, ki bi lahko prizadele vsakega od nas. O vsem, kar te zanima, te bodo poučili strokovnjaki — sodelavci iz našega kolektiva na posebnih predavanjih — pogovorih, ki bodo organizirani ¡ ¡v okviru gasilske organizacije Tako ti nudimo dodatno znanje, ki ti bo zelo v korist. Ce se vključiš, pričakujemo od tebe le, da boš v primeru začetnega požara ali. druge nevarnosti primerno ukrepal, kar boš izvedel na predavanjih. V kolikor se odločiš za sodelovanje, oddaj izrezan in izpolnjen listek pri vratarju ob odhodu z dela. PRIJAVNICA PRIIMEK IN IME .......... TOZD .............. DEL. M. , IZPOLNI S TISKANIMI ČRKAMI! časno je dana gotovost, da bo delo prineslo pomembne koristi, avtorji pa bodo zanj prejeli ustrezno odškodnino! Pri TOZD POSODA, kjer je največ predlogov in največ zaposlenih (2000), naj bi letno bilo 100 'predlogov, pri 3 % sodeLova-nju zaposlenih (minimum) od tega 80 °/o osvojenih predlogov, kar predstavlja letni efekt 4,8 milijonov din. Ker gre za povečanje čistega dohodka, je to kar pomemben-znesek. V prvem polletju je komisija za inovacije na 5. sejah obravnavala 32 ¡prispelih predlogov direktno iz proizvodnje. Od tega jih je 18 iz leta 1973 in 1974. V letu 1975 je bilo prijavljenih 14 tehničnih izpopolnitev (inovacij), kar je za cca 90 % manj kot v lanskem polletju. Od obravnavanih predlogov je bilo: — dokončno osvojenih 18 — zavrnjenih 5 — v reševanju 9 Naknadno pa smo registrirali še 10 predlogov, ki se bodo rešili do konca leta. V primeru odlaganja reševanja je teže postavljati predvidene čase rešitev, ker so ti predlogi vsi vezani na večstransko zelo težko reševanje od osvajanja nove proizvodnje do tehnične službe s konstrukcijo, tehnološkim, nor-mirskim oddelkom in pripravo dela. Pri tem je treba poudariti težave pri reševanju predlogov, ki so sicer širokopotezno zamišljeni, vendar praktično zelo slabo preizkušeni in imajo v glavnem le idejno vrednost. Vrednost ¡predvidenih prihrankov osvojenih predlogov znaša 2.432.OOOdim za prvo polovico leta! Do sedaj so dobili predlagatelji: 4,200.000.— din nagrad za svoje izboljšave. Komisija je pripravila in razposlala dopise s točnimi navodili TOZD, kako naj se naredi inventarizacija proizvodnih problemov, s čimer bi dosegli povečano število predlogov za cca 50 °/o, saj je takšen Ukrep nujen in osnova za masivno inventivno delo! Naš prijatelj emajl Z emajlom se srečujemo vsak dan doma iti v tovarni, vendar ga dovolj ne poznamo. Mnogo naših sodelavcev ima svoje delo pri njem. To so tisti, ki talijo frite in iz njih izdelujejo emajl in tisti, ki na raznih delovnih mestih, zlasti v emajlirnici nanašajo emajl, kot temu po domače pravimo, na posodo. Posodo — emajl žgemo v pečeh in tako postane lepo bleščeča v različnih barvah. Emajl je steklu podobna snov, ki jo s pomočjo taljenja uporabljamo zato, da Z njo pokrijemo površine raznih kovin (zlato, srebro, baker ali železo). To storimo zaradi okrasa ali pa zaradi zaščite kovin, zlasti železa pred rjavenjem. Pokrivanje kovin z emajlom ni nekaj novega. Ta način je že zelo star in so ga poznali že pred našim štetjem stari narodi. Razumljivo je, da emajliranje pri starih narodih ni bilo indutsrijsko, temveč obrtno in so emajl u-porabljali kot okras v raznih barvah. Današnje emajliranje predmetov široke potrošnje iz železa sega v leto 1764. Takrat je prišla prva emajlirana posoda na trg v Nemčiji.. Ta posoda je bila iz litega železa, emajlirano posodo iz jeklene pločevine pa so začeli proizvajati leta 1782. Od takrat se je industrija emajla razvila v svetu in pri nas. Kot smo že omenili, je emajl na prvi pogted steklu podobna snov in ima kot steklo gladko površino ter se tudi tako kot steklo školjkasto lomi. Emajl in steklo se prištevata v kemiji k silikatom. Silikat pa pomeni kemijsko spojino, ki izhaja iz kremenjaka. Silikat pridobimo tako, da spojimo kremenjak z drugimi snovmi. Kremenjak je zelo trd in zelo odporen ter vzdrži veliko vročino, ker se začne taliti šele nad 1700 stopinjami Celzija. Čeprav je emajl na prvi pogled podoben steklu, se od tega razlikuje. Iz emajla namreč ne izdelujemo samostojnih predmetov kot iz stekla. Emajl rabimo izključno za prevlačevanje kovinskih predmetov. Ker ga uporabljamo za prevlačevanje kovinskih predmetov, pa mora imeti emajl predvsem sposobnosti, da se lahko veže s kovino, ki jo z njim prevlečemo. Važno je vedeti, da se mora emajl pri segrevanju raztezati v enaki meri kakor kovina in prav tako se mora krčiti v enaki meri kakor kovina. Če bi ne imel emajl teh dveh lastnosti, bi odstopil od kovinske podlage že pod vplivom slabotnih udarcev ali najmanjših sprememb v temperaturi. Dobro vezavo emajla s kovinami dosežemo s tem, da predmet emajliramo najprej s posebnim emajlom, ki ga pri nas imenujemo temeljni emajl. Ta emajl ima prav izrazito sposobnost vezave s kovino oziroma pločevino. Tališče emajla ne sme biti previsoko, sicer bi se nam kovinski predmeti med žganjem zmehčali in skvarili. Tališče pa tudi ne sme biti prenizko, ker so emajli s prenizkimi tališči mehansko in kemijsko neodporni in slabo vezani s kovino. Tališča raznih vrst emajlov se gibajo v mejah od 720" C do 950° C. Kulturne in športne vesti Vesti iz TOBI Strelska družina v TOBI je zelo aktivna. Imela je veliko strelsko tekmovanje v .počastitev dneva vstaje. Tekmovali so za pokal z malokalibrsko puško. Bilo je dnevno in nočno tekmovanje. Na dnevnem tekmovanju je sodelovalo 15 ekip, med katerimi je dosegla prvo mesto ekipa civilne zaščite iz Ruš. Nočnega tekmovanja so se udeležili člani strelske družine, miličniki in lovci. Bilo je sedem ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa CD-I. Pohorskega bataljona. Strelska družina je za dan vstaje priredila veliko proslavo, na kateri je sodelovala godba iz Peker, recitatorji, pevci, folklorne skupine in drugi. Po proslavi so predali svojemu namenu dve gasilski motorni brizgalki. Eno so dobili pionirji, eno pa člani. Po končani proslavi je bila prosta zabava. Prizadevajo si, da bi gasilski dom služil vsem, zlasti pa rekreaciji in razvedrilu delovnega človeka. Strelska družina je ob koncu meseca avgusta organizirala strelsko sindikalno tekmovanje. Tega tekmovanja se je udeležilo .petnajst ekip, vsaka ekipa je štela pet članov. Uspeh tekmovanja je bil naslednji: 1. mesto je zasedla ekipa Gradisa, 2. ekipa članov delavskega sveta, 3. pa delavci iz pisarn. Nato sledijo: servis, strojna, mladinci, vzdrževanje, sindikat; orodjarna, tehnološka, varilci, transport, šoferji in emajlirnica. Mladina v TOBI je zelo aktivna. Mnogi delajo prostovoljno pri gradnji strelskega doma in čakalnice na avtobusni postaji. ¡Vaš dobri stari »OLIMP« Leta 1978 bo praznovalo naše športno društvo »Olimp« petdesetletnico svojega delovanja. Njegovo skoraj polstoletni obstoj' pomeni nenehen boj za napredek v športu, navkljub vsem velikim težavam katerim je bilo izpostavljeno pred drugo svetovno vojno in po njej. Zaradi stalnega pomanjkanja sredstev, se je moralo društvo odreči marsikateri športni panogi, ki je bila zelo dobro razvita. Danes ni več namiznega tenisa, odbojke, košarke, boksa, judo itd. Vse te športne panoge so žal prenehale delovati, čeprav je bil interes zlasti med našimi delavci zanje zelo velik. Društvo ni zmoglo velikih stroškov za nabavo raznih rekvizitov, ki so za delovanje takih sekcij potrebni. Zato so sekcije postopoma prenehale delovati. Ostal je le nogomet. Kljub raznim težavam, ki jih je »Olimp« že vajen premagovati, šteje njegov nogometni klub 72 članov, ki redno vadiijo. To so ekipe pionirjpv, mladincev in članov. Vsi člani so pretežno iz te- rena Gaberje — Hudinja, nekaj pa jih je tudi iz drugih terenov. Vse ekipe trenira požrtvovalni trener Ilija Ubavič, ki je zaradi svoje strokovnosti in pravilnega odnosa do članstva zelo priljubljen. »Olimp« se bo letos boril zato, da se vrne v vzhodno consko ligo Slovenije. Sodeč po dosedanjih uspehih .bo ito tudi dosegel. KSOC-KONCERTNA POSLOVALNICA Letošnjo koncertno sezono bomo začeli z zanimivim koncertom mariborskega ansambla Collegium musicum, ki ga sestavljajo znani umetniki: Igor Ozim — violina, Irena Grafenauer — flavta, Drago Golob — oboa, Jože Banič — fagot, Alojz Mordej — čelo in Janko Šetinc — čembalo. Sodeluje tudi tenorist Mitja Gregorač. Izvajali bodo dela baročnih mojstrov Zelenka, Vivaldija, Boddn de Bosdmortiera, Bacha in Teleman-na. Prvič bomo slišali v Celju baročni instrument ¡čembalo, ki bo v našli prelepi in akustični dvorani celjskega stropa gotovo toplo zazvenel. Komentirana mladinska koncerta bosta za abonma A in C, večerni koncert, ki bo v Pokrajinskem muzeju pa bo izven abonmaja. Za koncert je prevzela pokroviteljstvo ZLATARNA in bo gotovo lepa dopolnitev razstavi- zlatnine v lapidariju muzeja. Prvi abonmajski koncert bo izvedel ENGLISH ENSEMBLE iz Londona, ki ga vodi znani angleški dirigent Jacke Rothstein. Interesantna zasedba godalcev in pihalcev bo izvajala očarljivo sere-nadno glasbo Schuberta ter dela Beethovna. Koncert bo že v sredo, 8. oktobra An to komentiran mladinski za B in večerni abonmajski v Narodnem domu. Že ta dva uvodna koncerta nakazujeta bogato koncertno sezono, ki jo bodo izpolnili še slovenski oktet, zagrebški solisti, orkester Slovenske filharmonije, ki bo izvedel prvi popularni koncert (Čajkovski Koncert v b molu s solistko Dubravko Tomšič), Celjski godalni orkester pa ruska pianistka Irina Smorodinova, naš violinist Primož Novšak, pianistko, Heleno Basler iz Frankfurta. Za konec sezone pa bo Slovenski komorni orkester, s sodelovanjem Slovenskega okteta, okteta Gallus in mariborskega mladinskega zbora, pod taktirko Antona Nanuta izvedel Mozartov Requiem. RAZSTAVA Ni še dolgo tega, ko so najboljši slovenski likovni amaterji razstavljali v Velenju. Ob sodelovanju velenjskega Občinskega sveta ZKPO in celjskega Muzeja revolucije predvideva odbor za likovno dejavnost pri Občinskem svetu v Celju, da bo ta razstava prišla tudi v Celje. Organizirali jo bodo v mesecu oktobru. CELJSKI ZBORNIK Celjski zbornik, letnik 1973— 1974, z bogatim gradivom iz »domačih logov«, s področja gospodarstva, turizma in .kulture, je še v prodaji. Prosimo pa »organizatorje kulturnega življenja« in druge »kulturnike«, da nam pomagajo s prednaročili pri izdaji Celjskega zbornika v dvojni številki 1975 — 1976. Celjski zbornik j e.nujno potrebni delovni priročnik delavcem v gospodarstvu, in tudi 'drugod. Primeren je za darila ob obletnicah v TOZD. Potreben pa je še posebej delegatom. »Zarja« Trnovlje - Pod svobodnim soncem K običajno sušnim mesecem v celjski kulturi se je Prosvetno društvo »Zarja« Trnovlje odločilo, da uprizori na prostem Finžgar-Mi-kelnovo dramatizacijo »Pod svobodnim soncem«. S to postavitvijo se je pridružilo proslavam 30-letnice osvoboditve. Relativno kratke priprave so zahtevale od vseh sodelujočih, predvsem pa od organizatorjev in tehničnega osebja, maksimalne napore sredi dopustov, počitnic — sredi poletja. Kljub vsemu- je u* spelo organizatorjem zvabiti v de- tiv 50 predvsem mladih igralcev in sodelavcev. Oib tej priložnosti je prišlo do zelo vzpodbudnega sodelovanja s pripadniki JLA. Več kot 30 mladih vojakov je nastopilo v množičnih scenah. Posebej moramo oiheniti sodelovanje mladih. Režiser je zaupal zahtevne vloge skoraj izključno mladim ljudem, tudi začetnikom. Pedagoško delo z debitanti je obrodilo bogate sadove: marsikdo bo ostal v vrstah že rutiniranih amaterskih gledališčnikov, imeli so priložnost uveljavitve in število trnoveljskih igralcev se je povečalo. Ob trdem delu so se prekalili ,za nadaljnje delo na amaterskem gledališkem področju. Predstava je bila množična (80 nastopajočih!), pa tudi kakovostna. Bila je »verna« avtorjema — to je bil tudi režiserjev koncept. Premiera in repriza sta bili v Trnovljah; gostovali so v mestnem parku v Celju in Loških Poletnih prireditvah na gradu pogled«. Ob dosedanjih izkušnjah — so ugotovili — da sta bili postavitvi doma na izjemni kakovostni višini, tudi zavoljo imenitno zasnovane simultane scene; enako je bilo na gradu Pogled, manj ustrezno pa je bilo, sicer vizuelno lepo urejeno in razsteg-njeno prizorišče v parku, vendar skrajno neprimerno zavoljo pločevinaste strehe, ki uničuje zvočnost, to pot pa jim je zagodlo še vreme tako, da niso niti slišali drug idrugega, kaj šele, da bi bilo slušno zadovoljno še občinstvo. Ta prostor ni primeren za gledališke predstave. Skupaj si je predstave ogledalo več kot 2.400 gledalcev. lovni-amaterski gledališki kolek- Poslovanje KB Maribor Za naše sodelovale« v TOZD TOBTv Bistricipri Limbušu pa tudi za ostale, ki imajo-posle s Kreditno banko v Mariboru je zanimivo naslednje sporočilo, ki ga objavljamo. Letos praznujemo 20 iet uspešnega dela. Ta jubilej je še posebno pomemben za našo banko, ker nam nov» dograjeno bančno poslopnje v Ulici Vita ^Kraigherja 4 'omogoča prostorno združitev, vseh bančnih služil ki so bile raztresene na raznih lokacijah po mestu, pod eno strehe, Dolgoletno težnjo delovnega kolektiva banke, da bi poslovala v boljših delovnih razmerah, pa je bilo možno uresničiti le ob polnem razumevanju organov, upravljanja banke, kateri so odobrili gradnjo nove bančne hiše, pa tudi v znatni meri zagotovili potrebna finančna sredstva. Vse direkcije naše banke začnejo s 1. septembrom t. I. poslovati v novi bančni stavbi (Ulica Vita Kraigherja 4), ki je locirana na prostoru med hotelom Slavija, Službo družbenega knjigovodstva in Svetozarevsko cesto. Tako zapušča direkcija za kreditiranje stanovanjsko komunalne izgradnje svoje prostore na Slomškovem trgu 1, direkcija računovodstva, sredstev in analiz pa Maistrovo 5. Temu je potrebno še dodati, da prav nobena bančna služba po 1. septembru ne bo več poslovala v Cafovi ul. 7, vključno z dinarsko in devizno likvidaturo. Pripominjamo, da je delovni čas dinarske in devizne' likvidature v novem bančnem poslopju: dnevno od 7-18 ure, ob sobotah pa od 7-11 ure. Novo bančno poslopje ni velika pridobitev le za delovno skupnost banke, ampak tudi za vse komitente, pri čemer so mišljeni tudi občani, ki bodo v teh prostorih urejali svoje denarne zadeve, saj boljše delovne okoliščine za delavce banke jamčijo za še kvalitetnejše bančne storitve. KREDITNA BANKA MARIBOR KRIŽANKA Zahvala Občutek, da nisi pozabljen je čudovit, posebej še, če te ne pozabijo v organizaciji v kateri si, ko si bil za delo še sposoben, deloval. S takšnimi občutki smo se vrnili upokojenoi-člani LT EMO iz prijetnega in nepozabnega izleta, 24. 7. 1975 po Mislinjski in Dravski dolini. Težko bi opisali, kaj nam je‘bilo najbolj všeč. Rečemo lahko le, da poleg narave še obujanje spominov z bivšimi sodelavci na leta nazaj in začetke LT EMO. Izbrati besede s katerimi bi se zahvalili odboru in članom LT EMO za prijeten izlet je težko. Prepričani smo, da so besede; iskrena hvala; vsaj malo podobne tistim s katerimi se želimo zahvaliti. Z besedami zahvale pa se priporočamo za podobna srečanja tudi v prihodnje. Besede zahvale namenjamo tudi šoferju avtobu-. sa, ki nas je razumevajoče in varno vozil po lepem delu naše ožje domovine. Voga Ferdo in ostali udeleženci Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta IVANA ŽOHARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem sektorja prodaje in GAS-a za darovana venca in izraze sožalja. Žalujoči sin Jože in hčerka Albina Sivka HUMOR To je vsakdanji prizor še pred 14. uro pri odprtem izhodu. Podobno je osem ur prej in pozneje. Če bomo tako nadaljevali se kmalu lahko znajdemo pred zaprtim vhodom iz zunanje strani. IZSPOSOJENE KARIKATURE