i .MMBa «m ■ ^ TBÄ jF a Posami Naročnin 18 din.,, '&lkd &■<”?¥ r? Celo leie -.-.»»»ti»;! SC zaračunaj ..„»uru; pri večkratnem Inserirmi ju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino» inseraie in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. NEODVISEN POLITIČEN LiST ZS SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšaiirana. -i v ^*a v POndeljek, sredo in petek. 1/. ure dopo*- m /wu Nezaprte rejrlamacije proste ’ Telefon inter-urhan štev. 113. 33. »t«v. Mi 'lboi>, dn» 27. mapo» 1929. Letnik XIV. Minister Pucelj izžvižgan. Shod «Samostojne« v Št. Lenartu — manifestacija za Slovensko ljudsko stranko. Iz Št. Lenarta smo dobili naslednje telefonsko poročilo: Minister Pucelj je za nedeljo, 26. t. m. napovedal vélik shod Samostojne kmetijske stranke v Sokolski dom. Shoda so se v ogromnem številu udeležili i naši pristaši iz lenartskega in mariborskega okraja. Naši so se zbrali pri Arnušu in v dolgi črti odkorakali pod vodstvom poslanca Žebota na zborovališče. Advokat dr. Gorišek se je ustrašil naših in je dal dvorano zatvoriti. Še le, ko je dospel Pucelj so odprli dvorano. Naši so zasedli dve tretjini dvorane. Pucelj je otvoril zborovanje in imenoval za predsednika gočovskega Krambergerja. Naši so zahtevali volitev in so burno ugovarjali proti Puceljevemu absolutizmu. Vsak govor ministra Puclja je bil nemogoč. Pucelj se je pogajal s poslancem Žebotom, a ta je ostal neizprosen. Naši so vstrajali do konca zborovanja od 9. do pol 12, uret Vmes so skušali govoriti Pucelj, harmonika fabrikant Simonič, šentjanški Dobnik, Mermolja, nek «obrtnik« iz Krajnske, učitelja Ivančič in Robnik, a vsi poizkusi so bili zamanj. Naši so posebno živahno ugovarjali Mermolji in Puclju. Cim se je Mermolja pokazal na odru, je cela dvorana zahrumela «Mermolja veni Doli ž njim!« Trušč je bil cele 4 in pol ure tak, da je bil ves napor g. Puclja in njegovih drugov zamanj. Revež se je potil in postal ves hripav. Ob pol 12. uri je Kramberger tiho zaključil shod. Ni si upal prečitati pripravljeno zaupnico Puclju. Naši so klicali: «Abzug Pucelj« in ga krepko izžvižgali. Tako je obsodilo slovenjgoriško ljudstvo izdaj-sko Samostojno! Po samostojnem shodu so naši odšli v Arnuševo dvorano, kjer se je vršil veličasten shod SLS. Predsedo- j val je starosta župan Šuman. Govorila sta poslanec Žebot i in posestnik Gungl. Zborovalci so izrekli SLS in našim j poslancem zaupnico in obsodili pogubonosno politiko Samostojne, posebno ministra Puclja. ...............................Ill —— Gospodarska politika beograjskih oblastnikov. J< ^aVa- ga b pošt. iVivRi, da'vi . snik obiavil zanimiv gospodarski ùfanèk, u kate rega posnemamo sledeče misli: Valutili politiki belgrajskih finančnikov močno priman ivu;e najpotrebnejši predpogoj: stalnost in usmerjenost. Belgrajska vlada vodi gospodarsko politiko, ki se protivi neomajnim načelom umnega gospodarstva in poleg rega ne temelji na naravni osnovi. Ta politika rie sledi smerem dogodkov od vzroka do posledice,, ker ,pa nima določenih ciljev in ker se le prepogostokrat udaja nevarni igri j slučaie - -- ni aktivna, temveč skrajno pasivna, t. j. neplodna Nesistematična ali neusmerjena gos -podars.ia politika, ki jo Belgrad uveljavlja v vedno večji meri, stoji v ostrem nasprotju s kultur -nim m gospodarskim napredkom današnje dobe . Brezglavo zbrane sile se porazgubljajo in navadno ne • nnašajo dobička. Tq primitivno (enostavno) gospodarstvo imenuje Nemec „Raubwirtschaft“, slovenski „gralbežno gospodarstvo.“ Metoda mačji n) tega gospodairstivja obstoji v tem, da uprava odvzema sredstva za svoje potrebe od slučaja do slučaja, da izžema, kjerkoli le more, kadar ji pa primanjkuje grabi —• kar je neizogibno — pa „pljačka“ ali ropa svoje lastne vrednote To trditev potrjujejo poročila listov o razprodaji („Ausverkauf“) državnih šum in rudnikov ler plovidbenih vrednot, ki prehajajo polagoma v ìoke inozemskega velekapitala. Sedanji gospodarski politiki je narod samo le objekt (predmet), oblast pa je svrha, ki služi se -bičnosti : oblast je nad narodom, ona urejuje narodno življenje in delo, iz državljanov še rodijo — podanim srednjega veka. Ta politika se sklada s poli tič: m nadvlado ali hegemonijo, ki je označba za res lično osvajanje. „Vaxutno ujedinjenje“, kakor je bilo izvedeno v naši državi, ni nič drugega nego uničenje („poražene“! krone s pomočjo („zmagovalca“) dinarja. Nenaravno povišanje dinarja na škodo krone — kdo se ne spominja nesrečne izmenjave 1:4? — je poseosn slučaj politike, ki je dvignila Beograd na škodo Ljubljane in Zagreba. Namesto umne agrarne i olitike so izumili v Beogradu takozvano „agrario deformo.“ Nameni, ki so se od početka sukali okoli te „reforme“, so bili politični in po -barvani z grabežljivostjo posameznih skupin in po-samez t.irov. Konfiskacija ali razlastitev poisestev se v tolikem obsegu in pod takimi okolnostmi ni-kfer na svetu ni tako izvedla, kakor v naši državi. Izjemo vori menda sovjetska Rusija. S to „reformo“ so uničili produkcijo velikih posestev, de -jansko pa z razlastitvijo niso ojačili malega posestnika. Posledica je bila: zmanjšano produktivnost v kmetijskih panogah in onemogočena tekma na svetovnem trgu. Celokupna narodna produkcija — gospodarstvo, obrt in industriia — je udarjena z raznimi u-voznimi in izvoznimi „zabranami“, ki ofežkočujejo promet z inozemstvom ter ubijajo sigurnost in solidnost b’govine v domovini, Davčni sistem visokih carin, ;ta|ks, prometnih tarifov ild. ovira ves napredem našega narodnega gospodarstva.- Naša narodno gospodarstvo je sestavljeno iz mnogih delov, ki so bili — ali zase ali kot deli večjih organizmov — različno razviti. Glavna naloga nas)h narodnih' gospodarjev je torej: prilagoditev vseh delov gospodarskemu ujedinjenju. Jug'navija je agrarna ali kmetijska država. Jugoslovanski narodi se bavijo večinoma s polje -delstvom, s proizvajanjem poljskih pridelkov. Naš promet in trgovina z inozemstvom stojita v znamenju izvoza agrarnih in uvoza industrijalnih proizvodov CiT naše valutne in gospodarske politike bi moral bdi: vzdrževanje in dviganje kmetijske produkcije, v prvi vrsti pa intenziviranje (pospešitev dobičkanosnosti) kmetijskega gospodarstva z vse -mi sredstvi, ki jih dandaies zahteva sistematična (smotren p) gospodarska ■olitiika (zboljšanje z|em -ljišč, regulacije, kanalizacije, zložbe, promet, kme-tüsko šolstvo itd,). Velike važnosti za naše gospodarstvo ,|e prar vilen ra,m oj gospodarske industrije, ki naj bi doma izkumslila agrarne proizvode. Tako naj bi se pred vsem posvetila pozornost mlinom, tovjàrnam tovarnam za sladkor, prepečencu (Zwiebašk), ža -gam, > recnlnicam, usnjarnam ter tovarnam za na-daljno izdelovanje vina (konjak), moke (testenina), lana in konoplje itd. Razumljivo je, da morajo v svrho dosege teh ciljev deiovati vsi činitelji, ki vplivajo na narodno gospodarstvo. Celi sistem gospodarske in valutne politike bi moral stati pod stalno kjontrolo teh činuebev, ki so: promet, trgovina in državne finance s posebnim ozirom na davčno politiko in inozemske kredite. Brez političnega miru in konsolidiranih ali u--- „.„nurtniii razmer "vetOČe- g ti to zopet sledeči pmRm. g’. r 3i .. mifoijj ubnciSi v.. „ : __dom. Osnovna potreba vsake politike, zlasti valu,,, i in gosmdarske, pa je doslednost. Gospodarska po-; litika se mora voditi po dobro premišljenem načr-! tu, pred vsem tpa mora biti prilagođena položaju ‘ in potreoam naroda, Le na ta način je mogoče še j priti do ravnotežja notranje-fgospodarskega življenja in do vzdrževanja solidnih odnošajev v ino -zemstvu. Brez te samostojnosti in vztrajnosti so trajni uspehi na polju gospodarske politike, izključeni — to tembolj, ker ustvarja ravno vztrajnost sistema v inozemstvu tisto razpoloženje, ki mu pravimo: zaupanje. Kdor pa ima zaupanje, ima, kredit in povoljno Stanje valute. To uvažujejo dandanes po možnosti vse evropske države, najbolj zanimiv primer pa nam nudi Cehoskn aška, ki se kljub notranjim težkočam in socijalnim krizam vztrajno drži onih smernic va -hitne politikel ki jih je zasnoval prvi čehoslovaški finančni minister Rašin. Pri nas je seveda drugače. Vlada nima prav nilcakih načrtov, niti v valutni, niti v gospodarski politiki, Minister izda danes naredbo, jutri jo že ■ deloma prekliče. Da nas mora tako „gospodarstvo“ brezpogojno uničiti, je jasno; štiri leta so že minula, odkar smo se „ujedinili“, in do danes Še nismo slišali niti enega ministra kraljeve vjlakle , kako in na kateri podlagi naj, se ozdravi naše-ra-kovo gospodarstvo! Davki in drugi dohodki države v Slovenili. Finančni odbor je na podlagi poročil referentov in delegacije financ v Ljubljani za proračun leta 1912 ugotovil, da bo dal: davek na poslovni promet v Sloveniji lin Dalmaciji 120 milijonov K, v celi državi 1 milijardo K, invalidski davek 1(> milijonov K (prvotno 7,6 milijonov K), zemljiški davek 9x6 (7.3), hišno-razredni davek 2,28 (1,74)1 hiš-no-najemninski davek ‘2.94 jl,9), 5% davek na dohodek hiš 1.32 (0.1), splošna pridobmna 5.4 (4.5), pridobmna od krošnjarstva 0.016 (0.014), pridobi-nina oa podjetij 3.4 (1,68), rentnima 0,54 (0.42)1 dohodnina 30 (17.8(, davek na taoSS jeme 0.48 (0.10) milijonov kron. K temu pride!o doklade in sicer na zemljiški davek 14.4 milijonov kron (prej 10,54 milijonov K), splošno midobnino 8.1 (6,82), hišno-razredni davek 1.62 (1.2), hišno-naiemni davek 2.34 (1,52),_ pridob- j nino od krošnjarstva 0.02 (0.018), pridobnino od j podmtij O.06 (1.51), rentabilitetna doklada 2.1 (0,6), rentnino 0 56 (0.48), dohodnino 24 (9.6), tanfi teme j 0.48 (0,108), zdravstvena doklada fl|.27 (0.18), šolska doklada 0.34 (0.204), dolg na davkih 61 (24), zamudne obresti 0,96 miiijonov kron (prej 0,4 milijonov kron). Razvidno je, da znašajo ugotovljeni davki ▼ Sloveniji skoraj dvakrat toliko, kakor znašajo » proračunu za leto 1922 sestavljeni davki. Iz tega razloga moramo v Sloveniji odločno odklanjati — vsako nadaljno povišanje davkov. Vsi neposredni davki z dokladami vred znašajo 178,1 mil» K, ako prištejemo k temu Invalidski daivek 18 (milijonov K in dave«: na poslovni promet okrog 100 milijonov kron, dobimo skupaj 294,1 milijonov K, na osebo na leto 290 K, če upoštevamo, da ima Slovenija 1,050,009 prebivalcev Poleg neposrednega davka se plača v Slove -niji i posredni davek in sicer v obliki trošarine 128 milijonov K (za celo državo 1560 milijonov K), trošarina na vino 10, takse, koleki 120, nove že* iezniške takse 32, čisti dohodek monopola tobaka 208, sob 75, petroieja 30, vžigalic 7.4, cigaretnega papirja 3,5, saharina 0.4 miiijonov K, Posredni davek itd. v Sloveniji, znaša skupaj 620.3 milijonov K. Na eno osebo v Sloveniji pride na leto nad — 900 K neposrednega in posrednega davka. Slova* nija plača poleg tega precejšen del uvozne in izvozne carine z drugimi (pristojbinami vred, katera se je ugotovila v letu 1922 z 4788 milijoni K za celo državo Ako odpade od tega zneska le ena dvanajstnika na Siovenijo, znaša to 399 milijonov K. Vsaka oseba v Slovenci plača torej v obiiki davkov, carin itd. na leto nad 1290 K. Vlad. Pušenjak. Na pomoč gladni Rusiji ! Pred tedni smo poročali o pomožnem odboru , ki se »e osnoval v Zagrebu po inicijativi in 'požrtvovalnosti uglednih in'poštenih ljudi in že tedaj smo izrazili željo in nado, da se ta človekoljubna aKcija razširi tudi po Sloveniji Skrajni čas je že* da se združi vsa poštena javnost z največjo požrtvovalnostjo v pomožni akciji ter odvrne od sebe ‘o ki so jo nakupičili tisti ljudje, ki so me-r'ae pisali in govorili o ruski nesreči poginejo gladu!“ , mitično’ izrablja jo po-/,*. ^ da bo hko skozi i,,., nih c pomrlih žrtev pr p,. skem vozu v Moskvo. R_ am, ,e danes nasprotujejo pomožni a,. asproti po stojijo človekoljubi vs h narodov žel v bo- ju proti nesreči, ki davi Rusiiio, in tistim, kivsied političnih naklepov ubijajo v človeštvu človečan -stvo in kulturo. Naipožrtvovalnejši dobrotnik ruskih siromakov Nansen :e povedal na zadnjem svojem zborovanje v Londonu tudi sledeče: „Ostudne laži se širijo o meni, o sovjetski vladi in o 'pomožni akciji. Najnesramnejše se izrab -Ijajo oelo moje lastne besede Te laži so se tudi u-dejstviie s tem, da ovirafo naše delo in rajdijone gonijo v smrt. Hotel bi videti ljudi, ki si te laži izmišljajo, želel bi jim pokazati blede matere in umirajočo deco Volge. Želim na njihovih dušah zapečatiti krivico, ki jo nosijo do svoje smrti, do groba in onkraj njega. Današnja- lakota v Rusiji je najstrašnejša, — kar jih svet pozna. Lakota ni rezultat sovjetske u-prave. Ona- je rezultat vojne od zunaj in znotraj, in pa, sedemletne blokade. V drugi vrsti je vzrok odvzemanje hrane v času, ko so se razne vojaške akcije vršile v Rusiji. Brvi in najtehtnejši vzrok iò pa suša, kakoršne svet ne pomni. Nesramna laž je trditev, da poslana pomoč ni bila izročena gladnim. Svečano izjavljali — pài naj bo kdorkoli, ki oporeka — da se je vse do zadnjega grama dalo gladnim! Evropa mora rešiti Rusijo, da reši sebe straš ne gospodarske katastrofe. Na spomlad mora. do-biti svet ob Volgi dovolj hrane in semena, drugače bo Fovoložje pustinja in vrsta ; ride tudi na Evropo. Potrebna je za Evropo dovolj mala svota. Amerikanski kongres je izglasa! 20 milijonov 'dol. ge tri milijone angleških liver in glavno je rege no. Doslej so evropski narodi nabrali 125x000 li -ver, a to je malo in pomoč prihaja vse prepočasi — kot kaplja za kapljo. 20 milijonov ljudi, žen in otrok, je obsojenih na smrt, če ne bo pomoč izdatnejša in hitrejša . Za polovico teh nesrečnikov je itak že prepozno , drugi pa rabijo nujno pomoč.. Ena tona hrane reši 12 življenj, eno človeško življenje stane 15 šilin -gov. Mogoče celo manje, Evropa pa ne da niti teh 15 šilingov. Pred štirimi mesci sera rosil prt vladah za » milijonov liver — pa so odbile! Izgubili smo štiri mesece in vsaki mesec jemlje skoro đvem milijo - nom življenje. Te žrtve bi bile lahko rešene do zadnje, če bi vlade poslušale naš glas ter dale po- trebNazadnje sem bil med gladno deep v Povolož-ju (kraji ob Volgi). Zdi se mi, da Se danes vidim te otrošk i velike in žalostne oči, uprte v me. njih imenu, v imenu öloveöanstva in ljubezni o bližnjega apeliram na bližnje, na ves svet, d p -maga, dokler še ni vse prepozno. Mi vsi, ki poznamo trpljenje, tudi vidimo te žalostne oči, vidimo pa'Vnfili oal^elig y , „fl,„5nn nhsodbo — sram nas je toliko povencav ue kulture. Olajšajmo si lastno dušo in pomagaj - m° tcakor smo obveščeni! je sklenil klub maribor-«kih dobiovoljeev, v Mariboru sklicati anketo vseh ni kateri bi se konstituiral pomožni od-7 Jr bn tak0i stopil v zvezo z vsemi ostalimi or-"aniziSmi z Ä dljem ter preko njih tudi z 23« pomožno akcijo za pomoč ^dujoči Ru «tfii Tozadevna anketa se vrši v Naiodnem do ^ i o «t»; »rxrönsAr. RAfAnra prof. dr. Q?ii Tozadevna au&vu» »u ***»• v ------ A £tae 26, i m., ob 8. uri zvečer* Referira prof. dr. Kotnik. Politični pregled. Sestanek zavezniških strokovnjakov v Londonu je prinesel precej važnih zaključkov. Mnogo se je razpravljalo o odnošajih napram Rusiji in strokovnjaki so se zedinili v tem, da se mora na Genovski konferenci^ utrditi glavna baza v tem vprašanju in to naj !bi bilo priznanje sovjetske vlade de jure. Do tega priznanja se morajo privesti vse države, posameznim je pa dano na prosto, da .lupajo z Rusijo v še ožje stike ter ji dajo še svoja posebna priznanja, ki pa za skupnost niso obvezna. - Drugo najvažnejše je predlog, po katerem naj bi se dajala posojila državam male antante. Ta predlog je zelo značilen in vsebuje sledeče smernice: Države male antante, ki želijo posojila ali kako drugo gospodarsko podporo, bi morale najprej izdelati finančni in administrativni reformni program, ki bi se moral najprej sprejeti v parlamentu potem pa takoj pustiti v praktično udejstvovanje in še le potem, ko bodo vse reforme izvedene, bodo te države lahko dobile kredit in podporo. V kontrolo tega pogoja in izvajanja te odredbe bi vse pri kreditni operaciji zainteresirane države poslale v zadolžene države vsaka po enega finančnega komisarja. Država, ki zahteva kredit, mora strogo zajamčiti izpolnitev svojih obveznosti. Zavezniki so torej strašno previdni; ta sklep je za sedaj še prediog, lahko pa rečemo, da se v njegovem smislu že sedaj postopa. Država SHS je to že izkusila, ker njena finančna politika ni nobena atrakcija za zapadne finančnike. nimajo lesa in od barak, ki si jih za silo in z največjim trudom postavijo, do šol, cerkve in župnišča je baš tako daleč, kot od arnavtskega sovrdaka pa do velemestnega poslopja. Vsa zemlja izpod Kosovske Mitroviče okrog Ferizoviča, Kačanika, Vučitana in Prištine je bila in je v velikem delu še v posesti bogatih begov, ki jo samo v neznatnem delu obdelajo, večino pa uporabijo kot pašnike, po katerih se pasejo velike črede in potikajo cele rodbine begove «raje« kot pravi Nomadi — «čobani« (pa stirji). Kolonisti lahko v teh krajih dodeljeno zemljo samo v toliko obdelajo, koliko jo imajo vedno pred očmi, okrog barake obdelan košček si ogradijo z visoko naloženim kamenjem ter ga stražijo noč in dan, da jim ga begove črede ne popasejo ter lačni in hajduški svet ne pokrade in izropa. Dnevne novice. Kraljevina SHS. Razdelitev države na oblasti dela našim vladiuovcem največ ,preglavic. Sporazumno so že razkosali vse nekdaj samostojne poki ajme , je pri tria tki Srbiji so obtičali radi nesporazuma med radikali in demokrati, ki bi radi vsak Po s^'-jö zäjoki ožene okrožne oblasti, \ladinovf* sami priznavajo, da Srbije ne morejo razdeliti m bi tako razdjlitev lahko postala katastrofa za Pašiče' kabinet Da pa vendar, dosežejo svoj mb m ostanejo na vladi; so sklenili, da se razdelitev države na oblasti končnovePaviio ne bo izvedla v za * komoda nem odboru in v parlamentu, ampak bo to delo izvršila vlada sama potom absolutizma, Au z drug'tm besedami: vlajdni koritarji se bodo -car med sei’;-; sporazumeli tudi v najbolj sporni točo: razdelitvi Sfibiie na oblasti, samo da ostanejo na Na zadnji seji z a k on o d fa j n ie g a odbora je vladiuovcem podkuril naš poslanec dr Janko Simrak z izjavo: da nimamo Hrvati m Sloveu ;i toliko vpliva na državno življenje in na vlado, kolikor ga ima srbsko pleme samo. Ustava bi morala biti taka, da ne bi zadovoljevala samo Stihe, ampak tudi Slovence in Hrvate, Dokler bo v državi zadovoljno samo eno pleme, ne bo narodnega edinstva. Centralizem je dovedel državo do revolueijonarnega stanja v «političnem, Innančnem -;n gospodarskem življenju. Srbija je in bo obar -žala vso svoje tradicije, od Hrvatov im Slovencev pa se zahteva, da napravijo križ čez vse, kar so posedali dol »rega od poprej. Glede govoric o amputaciji «e izjavil dr, Simrak, da se širijo le radi tega, da bi se čim več iztisnilo iz Hrvatov m iz Slovencev Faklfčna amputacija bi zadela samo one, ki bi jo izvedli. Dr. Simraka so prekinjali z burnimi medklici, na katere pa je spretno odgo varjal in niso mogli ovireči niti ene od njegovih trditev. (Poročilo je objavil sobotni „Slovenec.“) REKA. Konec 1 a š i s t o v s k e v 1 ad ena R e -ki je pc najnovejših poročilih, Fašistovski vojaški poveLhik poročnik Cabruna je dne 23. marca zvečer izročil vso vojaško in civilno oblast pod-predsedniku konstituante Depoliju, ki je podal iz-avo, da sprejema oblast kot podpredsednik kon-Situarne le za tako dolgo, dokler se ne vrne predsednik konstituante Zanella Istega dne zvečer je imela reška konstituanta, koje člani so pred fašisti zbežali v Jugoslavijo, otvoritveno zasedanje v Sv, Ani, torej na jugoslovanskih tleh. Od 72 članov konstituante jih je bilo navzočih 45, torej velika večina Zasedanju ie predsedoval predsednik konstituante Zanella. Izjavil je, da konstituanta tako dolgo ne zasede Reke, dokler se bodo tam nahajali legijon sir ji, fašisti, lopovi in laški vojaki . Vaglašal je neiskrenost italijanske oficijelne pollice! .Retta ne trpi italijanske vojaške okupacije . Govoril je nadal4e o prijateljskem sodelovanju Jugoslavije. Koma» ko je Zanella končal svoja izvajanja* so stopili v sejno dvorano — torej na naši zemlji — trde, pozneje Še dva fašista, zunaj jih je pa stalo 5, vsi so bili oboroženi. Imeli so oči v id -no namen da izvršijo napad. Toda naša straža je te laške barabe tako! prijela in razorožila. Preoblečeni so bili ti laški fašisti in se tako priplazili do zborovanja konstituante. Pet jih je pod varnim kl'učem, «pet jih je pa zbežalo korajžno. Vsi aretiranci so bivši oficiru italüanske armade ter strupeno nevarni fašisti Zaradi aretacijeje teh fašistov groze seda1 fašisii, da bodo napadli- Sušak, vsled česar vlada med prebivalci na Sušaku veliko razburjenje. Italija je poslala, na Reko 2000 alpinov, ki bi na.i upostavili zopet red. Cehoslovaška. Ceh o s (o v a š k a si h o če utrditi neodvisno trgovsko politiko. Ministrstvo javnih del jma že program za zgradbo luke v Bratislavi, Komornu m Parkanju. Po tem programu bi se mo -rale dovršiti te luke v petih letih z domačim ka -»it&lorn brez vsake pomoči iz inozemstva, da se na ta način zajamči popolna svoboda čehoslovaš-ke trgovske politike v teh pristanih. Stroški za bratislavsko luko so preliminirani na 228 In pdl, za komaronsko pa na 837 milijonov K. Beležke. V inozemstvu se hvalijo, kèr so doma osovraženi! Batinaški poročevalec «Prager Presse« je v 77. številki omenjenega lista obelodanil zanimivo poročilo o stran-karsko-političnih razmerah v Jugoslaviji. Par «duhtečm« cvet iz tega poročila bo gotovo tudi našim čitateljem všeč, zato jih ponatisnemo. O demokratih in radikalih piše: «Es muss zugegeben werden, dass sich in beiden Parteien schöne (!) politisela Talente und rechtschaffene (?) Charaktere bilden und ^»n darf sich nicht aus der Schreibweise der Blätter, die in der Anfeindung der Gegner kein Mass kennen, das Urteil bilden. Einer der meistangefeindeten Politiker, war z. B. der unglückliche Minister Milorad Draškovič (oče zloglasne «Obznane«, šef Izvozne banke, reakcijonarec itd.), dem aber nach seinem traurigen Tode von allen Seiten das Lob eines ehrlichen Patrioten und grossen Talentes gespendet wur- ! de . O Pribičeviču piše: «Der am meisten angefeindete j Mann der demokratischen Partei ist gegenwärtig der Minister Pribičevič, - aber grosse Fähigkeiten (!) und per- ! sönliche Reinheit (glej atero Hercigonja—Alijagič Dras- ; kovič!) wird ihm von keiner Seite abgesprochen«. Poro- ! dičarje opisuje tako-le: «Die Radikalen haben noch m der älteren Generation einige Namen von grossem Klange, wie: Nikola Pašič, dessen Namen auch in der breiten Geschichte seinen Wiederhall finden wird, Ljuba Jovanovič, Aca Stanojevič, Miša Trifunovič usw. und aus der jüngeren Generation haben sich mit Erfolg emporgearbeitet Dr. Momcilo Ninčič, Dr. Laza Markovič, Dr. Veli-zar Jankovič und manche andere«. Omenjeni gospodje so tipični predstavitelji tiste beograjske porodice, ki izmozgava in uničuje vso državo, narodu pa ne pusti do besede. Ministra Puclja karakterizira poročevalec «Prager Presso« jako pravilno, ker piše: «Der Ackernaumini« ste- Ivan Pucelj von der slowenischen selbstständigen Bauernpartei ist der glückliche Mann (!), der gegen alle Krisen gefeit erscheint.« Gospod poročevalec jo je imenitno pogruntal! Pucelj se bo držal korita tudi takrat, ko mu ga bodo porodičarji vlekli izpred nosa! V ostalem je poročilo verni ponatis naših batinaških (policajdemokrat-skih) listov. Tako slepijo brezvestni ljudje vse inozemstvo. Če bi ovek citai samo «Prager Presse« in njena beograjska poročila, bi mislil, da snto na Balkanu najsrečnejši ljudje. Prihodnje volitve bodo take iluzije in zračne gradove do temeljev podrle. To naj si poročevalci inozemskih listov dobro zapomnijo. Kultura in varčevanje. Beograjska «Republika« prinaša zelo čudno paralelo: Srpska Književna Zadruga je prosila pri ministrstvu prosvete za 50.000 dinarjev, da lahko izda veliko delo o Vuku Karadžiču v proslavo 100-letnice prve njegove knjige. Ministrstvo je prošnjo odbilo — radi varčnosti. — Potem je pa pred kratkem^ za eno zbirko čipk in vezenin izdalo — 200.000 dinarjev. Lastnik te zbirke je pa bil dr. Kazimirovič — sotrudnik «Demokratie«. Blagoslov srezkega načelnika. Uredništvo beograjskega «Radikala« je prejelo iz Kavadara (Južna Srbija) pismo z nastopno vsebino: «Uredništvu «Radikala«, Beograd. Načelnik negotinskega sreza, Mihajlo^ Pavlovič, je dne 5. t. m. v sodni dvorani občine bistreničke prebatinil občinskega odbornika Devrijo Amitoviča, 7. marca pa^ je brez povoda in privolitve občinskega odbora bistreničke občine odstavil župana Asona Salejmanoviča in odbornika Velijo Mustafoviča. Radi tega nasilja in proti zakonite odstavitve je narod silno razburjen. Prosim, da protestirate proti temu nasilju, ker je imenovani divjak izjavil, da bo razpustil celi občinski odbor. Kavadar, 15. marca 1922. Husni A. Lilzica, nar. poslanik. — V Sloveniji še bo luštno, ko .nas bodo osrečili s srezkimi načelniki. Da se ne pozabi. Gospod dr. Mate Drinkovič, podpredsednik Hrvatskega bloka je izjavil sotrudniku «Radikala« sledeče: «Jaz ne prištevam Pribičeyičev (Sveto-zara, Milana, Valerijana) niti med Hrvate, niti med Srbijance. To je posebna pasma, ki je ob vsaki priliki stremila za tem, da pride na oblast in da se drži oblasti brez izbiranja sredstev.« Tudi — karakteristika. Zemunski advokat dr. S. Drljevič piše v zagrebškem «Hrvatu«: «Gospod Pribičevič ni plemič, ki ruši prestole, a ne tvori njih aristokra-skega stebra. On ni Fürst Metternich in ni Conte de Mi-rabeau. On je plebejec, navaden lički dripac«. Kolonistom — Slovencem, ki so se zadnje dni napotili v južno Srbijo v okolico Prištine^ so posvetili policaj-demokrati na papirju enega svojih listov tudi par besed z obljubo lepe bodočnosti, češ, zgradijo si lahko solo, cerkev in župnišče. Prav dobro! — Danes, ko prihajajo tako tužna poročila iz novih naselbin južne Srbije, ko celo južno-srbski listi in glasila dobrovoljcev poročajo -v :aki stiski so kolonisti, govori zaplankan policajdemo.trti\ kar tako na slepo, kaj si bodo naši kolonisti vse m oko ’Shodili. Ti slepi trabanti policajdemokracije, ki tu v S.ovemji polnijo predale svojih listov, ignorirajo celo to, kar njihovi tovariši tam doli na morejo prikriti ter cesto celo priobčujejo. Uprava ni kos agrarni^ reformi in tudi kolonizacija se je v njenih rokah hudo izjalovila. O javni varnosti je težko govoriti in vrhu tega se za koloniste niso pripravili in oskrbeli rvikaki pripomočki. Nimajo orodja, Puceljeva včerajšnja dvojna polomija. Iz Št. Lenarta se je odpeljal minister Pucelj v avtu v Apače, kjer je hotel poskusiti svojo politično srečo med apaškimi Nem ci in nemškutarji. V Apačah pa je zadel na tako oster odpor pri poslušalcih, da ni zinil niti besedice. Mesto g. Puclja je govoril domači župnik in bivši poslanec dr. Potzinger. Niti nemškutarji ne marajo poslušati ministra- ' mesarja! Logika načelnika kluba samostojnih. Na seji zakonodajnega odbora 24. t. m. je podal vodja kluba slabo-stojnih sledečo izjavo: Poslanec Rajer želi, da se Slovenija, ki je bila dosedaj posebna enota, ne deli. Ker pa to ni mogoče v smislu ustave in je on glasoval za njo, ih je na to ponosen, ker smo na njo prisegli, se je moramo tudi držati. Logika vredna samo živinozdravnika, ki na-čeljuje samostojnemu klubu! Duhovniške vesti. Za kaplana v Ribnico na Pohorje pride č. gospod Mihael Barbič, dosedaj kaplan v Šmartnu na Paki. Iz Ptujske gore je prestavljen v Št. Janž na Drav. polju č. g. Leopold Amon. Štrajk lesnih delavcev je izbruhnil v «Narodni lesni industriji d. d.« v Okučanih. Štrajka okrog 300 delavcev, ki zahtevajo, da se podjetje drži dogovora, po katerem je obvezno, dajati delavstvu živila po znižanih cenah. Podjetje, «narodno« seveda — je izkoristilo «Obznano« ter začelo guliti delavstvo na najostudnejši in najdivjaški način, ker ni bilo več organizacij, ki bi proti temu nastopile. Podjetje je n. pr. cene živil svoje aprovizacije močno podražilo, da so presegale tržne cene, — in delavci so ves svoj zaslužek pustili aprovizaciji in še v dolgove so zabredli. Ta brezdušna eksploatacija je šla celo tako daleč, da mnogo delavcev že več mesecev ni prejelo niti vinarja plače, vse jim je požrla podjetniška aprovizacija in to z raznim nasiljem vred — je sedaj pognalo delavstvo v štrajk. — V naši srečni domovini pod ministrstvom «socijalne politike« je nešteto podrobnih in enakih primerov velekapitalističnega izkoriščanja pod firmo Obznane. Izkoriščevalcev ni sram najumazanajšega izžemanja pod narodnim imenom, ministri pa mislijo, da firma «socijalne politike dovolj prikriva vso okrutno reakcijo proti delavskim slojem. Šepavi «Narod« je v 70. številki svoje častitljive senilnosti priobčil par «velezanimivih« odstavkov iz 11. članka dr. Milovana Pravdice. Članek je dii obelodanjen v beograjski reviji «Novi Život«. Dr. Milovan Pravdica ugotavlja, da so rapallsko katastrofo zakrivili Slovenci (!) in Hrvati (!), ne pa Srbijanci in Nikola Pašič. Srbijanec Pravdica hvali «čičo« Pašiea in povdarja, da je On, edinole on — svetla zvezda na nebu srbske diplomacije — predvideval vse okolnosti, ki so nam v takratni težavni situaciji pretile. Naravnost sramotilno in za Slovence poniževalno je pa dejstvo, da je «Slov. Narod« v svoji klečeplazni mentaliteti podčrtal pohabljeno resnico, češ, da bi lahko Slovenci izgubili še ves radovljiški okraj, ako bi bil prišel v Santo Margherito z Vesničem in Trumbičem še kak zastopnik slovenskega naroda«. Jako značilno! Varaždinske novice. Varaždinski tednik «Narodno Jedinstvo« prinaša značilno vest, kako «demokrat« dr. Engelhart, odvetnik presaja Varaždin — v Srbijo. Ta gospod (nomen est omen) zasliši v kavarni mirnega gosta Madžarja, ki v svojem jeziku nagovori natakarja, ker ne zna drugače, — priskoči k njemu, ga sune in nahruli: «Tu se ne sme govoriti v tujem jeziku, tu je Srbija!« — Engelhartova «čista« kri večkrat zavre v sličnih izpadih. Drugi junak je neki oficir, ali je bele ali pa črne roke, seveda ni znano, ki je začel hudo ofenzivo — proti raz-našalcem opozicijonalnih listov. Nekemu kolporterju je v največji besnosti zagrozil, da ga zapre in celo obesi, če bo hodil s svojimi listi okrog vojaškega urada. šerif Vosa v Beogradu. Jasno je, da je treba pridobiti tudi Arnavte v južni Srbiji, samo to je, da naši oblastniki v teh treh letih za to še niso pogodili pravega načina. Večino Arnavtov odvračajo s svojim postopanjem, nekaterim pa kadijo. Značilna so poročila nekaterih beograjskih listov o Arnavtu Šerifu Voši, ki je bil te dni v Beogradu v gosteh. Beograjske «Novosti« pišejo: «Šerif Voša iz šaljske občine, srez Vučitm je dobil kredit od 60.000 dinarjev za prehrano svoje občine in pa 25.000 dinarjev za šolo. Bil je zelo srčno sprejet od strani Nj. V. kralja in pripovedoval je o potrebah naroda svojega okraja. Nazadnje je prisostvoval razkošni zabavi v oficirskem domu, kjer je prebil več ur v razgovoru z našimi veledostojanstveniki. Šerif Voša odhaja jutri iz Beograda noseč najlepše spomine in mnogo vere v boljšo bodočnost svojega plemena«. Žalostni sliki Dalmacije vsled lakote in strašne bede se pridružujejo še razni izrodki duševne propadlosti in j podivjanosti iz višjih krogov, ki so si vedno lastili neko ; vzvišeno stališče nad narodom, in pa celo iz onih, ki bi j morali biti vzor v javnem življenju in ki bi morali skrbeti j za javno varnost in red. Po italijanskih vzorih so se osno-j vali fašisti, ki pod krinko narodnosti izvršujejo razna na j silja nad življem, ki odklanja politiko danes vladajočih j strank in tudi med državnimi organi se vidi marsikaj, kar j je znak zelo nezdravih razmer, ki odpirajo raznim du~ i ševno propadlim ljudem na strežaj vrata do nekake -obla-j sti nad narodom. Tako je orožnik sapristežke postaje, Jo-j vo Vjačič, Srbin ‘ iz Kamenmosta, kar na lepem ustyelil i svojega poveljnika orožniškega narednika Grgo Paviča, ! rodom iz okolice Sinja. Ubit narednik je bil med naro-I dom zelo priljubljen. Morilec pa se sedaj izgovarja, da ga je ubil zato, ker se mu je zdel politično «sumljiv in nevaren«, češ, da ga je videl, kako je občeval z ljudmi, I ki delajo za Radičevo in še za druge «protidržavne« stranke. Fašisti, med njimi navadni postopači, ki pa dobivajo razne štipendije in tudi nekateri uradniki, napadajo uredništva hrvatskih listov tudi onih Hrvatske ljudske stranke, razbijajo šipe, sežigajo cele časopisne naklade, na- 3. stran. vadn» orožnik si pa lasti pravico, da sodi in ubija politične «šumljivce« pa če jih najde tudi v osebi svojih predstojnikov. Kam pridemo, če ne bo dovolj nepristranosti in poštenja na odločilnih mestih! Sport pretepanja v Novem Sadu. Kakor poroča «Ob~ zor je v Novem Sadu in to v boljšem društvu začela «sezona klofut.« Nimamo prav nič proti temu, če se gotova gospoda zabava s klofutanjem, saj je to njihova osebna in'privatna stvar. Če se pa klofute delijo na javnih mestih in tudi v gledališču osebam oficirske uniforme in sodnije, je pa le preveč in ne moremo več mirno gledati, kako se na tak način nam vsem dela sramota. Občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Hercegbosanska pokrajinska uprava je prejela od notranjega ministrstva nalog, da pripravi vse potrebno za izvedbo občinskih volitev, ki se bodo vršile enkrat na jesen po občinskem volilnem redu za Slovenijo. Novi šibeniški škof je bil 24. t. m. zaprisežen na dvoru. Zaprisegi je prisostvoval tudi minister ver — polica {demokrat dr. Krstelj. Močne potresne sunke so občutili v Beogradu dne 24. t. m. Potres je bil neobičajno jak, tresle so se šipe na oknih, kakor da bi vozili po mestu težki tovorni avtomobili. Nesreča v Sarajevu. Pred nekaj dnevi je nesla trinajstletna Jožica Ilič svojega 18 mesecev starega brata iz pritličja v prvo nadstropje. Noga se jej je nekako iz-podnesla in padla je s prvega nadstropja s svojim bratcem vred v pritličje s tako silo, da je prebila s svojim telesom steklena vrata v pritličju. Deklica si je pri padcu zlomila desno nogo ter levo roko, fantek pa je dobil tako rano na glavi, da je ostal pri priči mrtev. Oprostilna razsodba v sarajevskem «šuckor«-proce-su. V Sarajevu so posadili na obtožno klop dva muslimana Džindo in Čutuka, ki sta službovala leta 1914 v zloglasnem avstrijskem bosanskem «šuckoru«, češ, da sta kriva raznega nasilja. V «šuckoru« jih je bilo mnogo in mnogo od njih je danes v prvih patrijotskih vrstah, ta dva pa sta imela smolo, da sta se nekaterim zamerila in tako naj bi danes nosila veliki del krivde nekdanjega režima. Sodišče je uvidelo, da to le ne gre in izreklo je oprostilno razsodbo. Slabo gospodarstvo v državnih rudnikih. Prva sekcija finančnega odbora je pied par dnevi pretresavala dohodke rudnikov. Podatki nekaterih srbskih rudnikov so manjkali. Dohodki bosansko-hercegovskih rudnikov se niso prav nič zvišali, čeprav je bilo to predvideno. Rudnik Ljubija v Bosni izkazuje tri miijone dinarjev deficita, ker je rudniška uprava posvečala glavno brigo vzdrževanju rudniških naprav in ni pokazovala potrebne aktivnosti. Šele letos je ta rudniška uprava sklenila z nekim posredovalcem čeških livaren pogodbeno nabavo 10.000 ton rude. Suficit znaša torej 12,000.000. Sekcije je ugotovila, da ne odgovarjata način gospodarstva v rudnikih našim razmeram. Preko finančnega ministra bi se izbral poseben odbor, kateri bi vsa državna podjetja: rudnike, saline, šume itd. natančno pregledal in proučil ter stavil predloge, kako bi se dvignila produktivnost teh podjetij na dostojen niveau . . . Razmejitev z Albanijo. Komisija za razmejitev med našo državo in Albanijo je začela svoje delo v oddelku Podgorica—T araboš. Vrnitev naših državljanov iz Rusije. Kakor poroča * ga in pametnega gospodarstva, uči jih pa z lastnim vzgledom zapravljati in razmetavati denar, navaja svoje učenke, kako treba na «puff« jemati pri trgovcih raznovrstno blago in nič plačati. Ni čuda, če bodo iz takega zavoda prišle same moderne gospodinje po vzoru «Micke Kovačeve«. Srečni možje, ki se jim bodo enkrat obesile na vrat mariborske «Vesnice«. Nova hiša pred frančiškansko cerkvijo se začne v kratkem staviti- S,taro stavbo že podirajo. Mestni stavbeni urad zahteva, da pride nova pa- ! laČa za približno poldrugi do dva metra višje gor j na cesto Zato mora Gospodarska banka dobiti od | mesfne občine 97 kvadratnih metrov sveta!. Navad- j no se tak svet, ki ga graditelj kake hiše pctrebu-jo( od občine vsled tega, ker občina zahteva posebno stavbeno črto, odstopi zastonj, pa v Mariboru seveda ne. Gospodarska banka ie svoj čas že prosila, da se ji odstopi ta svet. In res, občinski svet je bil takrat silno darežl'iv in je dal banki Svet zastonj s tem, da banka prestavi cestni ka- ! na! in nasiplje tam cesto približno 1 m na debe - j lo. Banka pa se je za to darilo lepo zahvali la ter rekla: Občina naj ji svet proda, kanale in ceste pa si naj občina sama popravlja. In tako ie cela stvar prišla zopet v občinsko sejo. Odsek je predlagal, da se zahteva od banke za kvadratni meter 300 K. Občanski svetnik dr. Sernec pa je druge -, ga mnenja. Pravi, da je tam najlepši prostor in da je kvadratni meter vreden. najmanj 1000 kron. Zato predlaga, da se svet proda po 000 kron. Dr.-Verstovšek ga pobija, češ: Banka tega prostora ne rabi. Co bo delala občina težave, potem bo banka pač stavila v sedajni črti ali pa sploh ne bo s!a- , vila. Dotični svet za občino nima nikake vredno- ! sti. Občinski svetnik Slanovec ßobija dr. Serneca, ; rekoč: Demokrati so krivi, da sl je banka promislila, s :• -;eti dotični svet zastonj, Po svojih neumnih glasilih, posebno po „Taboru“, so kričali, d»\ ! so socijalni demokrati „šenkali“ Gosppd. banki — s najlepši stavbeni prostor. Banka je postala oozor-na, vzela je svinčnik v roke in začela računih — ! koliko bi bilo vredno to darilo. Prepričala se je, j da bi prestavitev kanala in nasip ceste stal nad j 100.000 K ter je ta imenitni „Šenk“ odklon,' i. Do- j tični svet za občino nima nobene vrednosti. Pre- j pričan sem, da bi dr Sernec, če bi si tam hotel postavu; šotorček za prodajo pomaranč, nikdar ne dal >:a kvadratni meter 600 K, Končno se- sklene, da se svet proda po 300 K kv. m. Proti so glasovali „dični“ demokrati. Draginjske doklade vsem mestnim uradnikom in uslu- i žbencem je sklenil občinski svet izplačati po I. razredu draginjskih doklad državnih uradnikov. Treba bo za to okrog 2,200.000 kron. Izplačilo se izvrši 1. aprila. Do- ; zdaj je mestna občina v uradniškem vprašanju kobacala i za državo, zdaj pa ima država priložnost, da sledi vzgle- j du mestne občine in povzdigne za svoje uslužbence v Mariboru iz III. v I. razred draginjskih doklad! Dlake iščejo. Na mariborskem glavnem kolodvoru se policija poslužuje čudnih običajev. Vagoni dunajskih brzo- j vlakov nosijo, kakor znano, male tablice z napisi: Von j Wien nach^ Triest. Našim policajem so bile te tablice, ki | niso občinstva prav nič «izzivale«, tako zoprne, da so 1 jih ob prihodu vsakega brzovlaka sneli raz vagonov in I odnesli v svoje brloge. Čudno! Čudnemu postopanju kolodvorske policije glede na- ; pisnih tablic na inozemskih brzovlakih se pridružuje najbrž tudi lojalna žel. uprava. Odslej namreč izklicujejo vratarji vse postaje severno od Maribora v nemškem jeziku (pri inozemskih vlakih), kar je logično in v interesu tujskega prometa. Nelogična pa je okolnost, da obešajo rva proti severu odhajajoče inozemske garniture velike table z napisi: «Osebni vlak proti Dunaju«. Vratar bo klical: «Personenzug nach Graz, Wien,« slovenskega jezika neuki potnik pa bo iskal zamanj napis z označbo «Wien«. Malo več doslednosti, pa bo veliko manj sitnega povpraševanja pri odhodu inozemskih vlakov! Jugoslovanstvo še radi tega ni v nevarnosti, če se akomodiramo polo-žaju, ki ga mora obmejno mesto zavzemati. Akademija dijaške marijanske kongregacije v Mariboru, dne 25. marca v Narodnem domu se je dobro obnesla. Igra «Sv. Just« je napravila globok utis. Vsa čast našemu dijaštvu, ki pred javnostjo odkrito priznava, ds , koraka pod zaščito Marijino. Če jih tuintam-tudi smešijo in zbadajo in mogoče tudi preganjajo, pa marijanski kon-greganisti se tega ne ustrašijo. To so pravi mladi junaki, ? ki pred nikomur ne prikrivajo svojega verskega prepričanja. Le tako naprej po začrtani poti katoliških načel. Pogrešali pa smo pri akademiji marsikoga, ki bi moral ob takih prilikah počastiti naše mlade katoliške junake in jih s tem potrditi v dobrih načelih. Kdor izmed naš ili poseča nam nasprotne prireditve, plese in gledališke predstave, bi tudi lahko posetil prireditve katoliških dijakov! Važen sestanek članov moške marijine kongregacije se vrši prihodnji četrtek, 30. t. m. po cerkveni pobožnosti, ob pol 8. uri zvečer v dvorani JSZ, Splavarska ulica štev. 4. Udeležba za vse kongreganiste obvezna. Prefekt. Predstojništvo JSZ v Mariboru sporoča, da od 27. t. m. tajništvo zopet redno posluje. Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Med tem časom se lahko obračajo člani in članice na tajništvo v vseh zadevah, plačajo članarino, dobe razna pojasnila itd. Tajništvo posluje v Gregorčičevi ulici 10-1. Novo slovensko stavbeno podjetje Acceto in drugovi se je naselilo te dni v Mariboru na vogalu Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice. Več glej v inserat-nem ' delu. Osrednje društvo trgovskih nastavljencev za Slovenijo, krajevna skupina Maribor naznanja, da ima vsak torek od 18. do pol 20. ure uradne ure v Slovenski ulici štev. 8, pritličje, kjer dobe člani potrebne nasvete in vplačujejo članarino. Istotam se sprejemajo novi člani. — Opozarjamo Vse še neorganizirane tovariše, da se v njih lastnem interesu čimpreje organizirajo in se sploh v vseh zadevah obračajo med uradnimi urami na odbor, Državna borza dela. Po odredbi zakona o zaščiti delavcev (oddelek III. §§ 69—125) spremene dosedanje Državne posredovalnice za delo svoj službeni naziv v Državna borza dela. Razširi se tudi delokrog in uredi enot no moderno notranje poslovanje pri vseh državnih bor ' zah dela v državi. Ko bo objavljen zakon o zaščiti delavcev, poskrbeli bomo potrebna pojasnila, ki bodo važn; za delodajalce in delavce. Med drugim opozarjamo pa ž( sedaj na § 104, ki ukinja vse zasebne profesionelne pc sredovalnice služb v državi, kar moramo veseli pozdravit Državna borza dela v Mariboru, Stolna ulica 4. STAVBENO PODJETJE ACCETTO UST DHUG0YI DRUŽBA Z O. Z. vogel: Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice. Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. z—12 I31 JAZ VAM SVETUJEM da si pred nakupom obleke, perila in drugega blaga ogledate velikansko zalogo samo najbolj trpežnega manu-:—: fakturnega blaga pri :—: SREČKO PIHLAR, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 5. Cene čudovito nizke! Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Uicel, Maribor, Glavni trg 5. 95 Dežne plaèée Klobuke pestilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni trg2 Mali oglasi: Žepni IIPO precizijske in U18 stenske popra vlja najsolidneje tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 2^—30 Prodajalna prodaj. Naslov lista. majhna, v Mariboru na v upravništvu 2-3 130 POZOR! j Lincerplavotisk 1 m K 74, šifon la 1 m K 68 do K 84, pepita : loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K 140 do K 220, hlačevina 128 cm širok 1 m K 180, žičnate žimnice,-velikost po meri po K 480 do K 700. vrvi sa perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti, Nogavice za moške, ženske, in otroke. Glavni in žepni robci, molinos* platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte impregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki velikosti po (’ m K ;oo'—, pa-namaštof beli I80 cm širok 1 m K 26o-— i. t. d. vse po n?jnižjih cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUŠEK Maribor, Glavni trg 6. no H Trspistovski sir i vsakovrstjažnosadie < ! se dobi prvovrstno pri Matija Lah-u j: Maribor, Glavni trg 4 Spodnještajerska ljudska pi isejii niča" v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne g>^ 0 vloge po iNB 1 Th$m in v*£$e - k)ge pa po dogovoru. 2 0 Hi «Brefò»d! Na debele! Poskusite kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čok ..lađo, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v ko ,k-«n, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo ki-čino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvora. Telefon It, 1o8 Cene zittirne! Pestreibe teina i Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.« Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru. . V [